MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravsi Maribor, Aleksandrova eeata St. 13 , Tolaton 2440in 248« Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob ie. url i Valja maaačno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po eenlku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani t PoStnl čekovni račun SL 11.409 JUTRA 99 Spor za Memel med Nemčijo in Litvo ŠE EN TRD OREH ZA DRUŠTVO NARODOV. Med mnogimi mednarodnimi konflikti, jfi bi jih moralo v zadnjem času rešiti Društvo narodov, zadobiva memelski spor vedno večji pomen. Tukaj je zopet enkrat založilo nemštvo ves svoj vpliv in svojo moč, da zaščiti pred poplavo tujega naroda neko ozemlje, ki ga označuje za svojo življensko cono. čeprav Memelski spor že dolgo časa kali odno-saje med Nemčijo in Litvo, je vendar bila Litva iz sovraštva do Poljske izza Sv°ie osamosvojitve pa do danes eden ^zvestejših trabantov nemške politike. Sele, ko se je izkazalo kot gotova stvar, si Nemci ne prizadevajo samo, da b> ohranili v Memelu svojo narodno Manjšino, temveč da hočejo odcepiti to žemlje od Litve in ga zopet združiti 7 Nemčijo, se je to prijateljstvo zelo ohladilo, in se je stvar slednjič tako zaostrila, da sta se na tem na videz tako peznatnem mestecu ob Vzhodnem mor-lu spopadla nemštvo in litavska držav-°a oblast. Nekdanji Memel, sedaj po litavsko Klajpeda, ki je bil pred vojno del vzhodne Prusije, ima za Litvo posebno važnost. Ležeč ob izlivu Njemena, je za to Malo državico s komaj 2^ milijona prebivalcev edini izhod na morje. Iz tega razloga je mirovna konferenca Klajpe-do vzela Nemčiji in jo postavila pod Posebno mednarodno upravo, dokler je niso leta 1923 Litavci po zgledu generala Zeligovskega v Vilni kratkomalo vojaško zasedli. Veleposlaniška konferenca se je tedaj morala ukloniti pred gotovim dejstvom. Velesile so priznale 'itavsko suvereniteto nad Klajpedo, Lit-va ie pa morala sprejeti za memelsko °zemlje poseben statut, ki daje mestu Svoj parlament, posebno vlado in lastna guvernerja. v,Statut so zajamčile velesile in dolo-‘*e za primer spora zelo kompliciran i^stopek z mednarodnim razsodiščem, Prizivi na Društvo narodov in na haa-•*»o razsodišče. Od tega časa je Klajpe-da postala pravo »jabolko prepira« v Evropi in Društvo narodov se je mora-1° neprestano baviti s pritožbami sedaj Nemčije sedaj Litve. Dogodki zadnjega časa pa so v poseb-b° jasni luči pokazali nemogoči poiiti-«ni položaj, v katerem se nahaja to ozem-"e 150.000 duš. V Memelu žive skoro sami Nemci. Izvolili so si čisto nemško skupščino in si postavili vlado iz samih Nemcev, nekak direktorij pod predsedstvom advokata Bottoherja. Nad tem Parlamentom in vlado pa je stal nacionalistični litavski guverner Merkys. Z °beh strani so se gledali z neprikritim sovraštvom, in Litavci so vedno pazili, kako bi to stanje odpravili. Povod jim je dala pot predsednika direktorija Bott-cherja v Berlin, kamor je potoval v svr-ho »pogajanj o trgovskem zbližanju med Memelom in Nemčijo«. Litavcem pa je padlo v roke neko pismo nemškega generalnega konzula na nemške obmejne oblasti, naj gredo Bottcherju na roko, 'češ, da gre za važne nemške interese. Čim se je Bottcher vrnil iz Berlina, so ga zaprli pod obtožbo veleizdaje, guverner je direktorij odstavil in imenoval za začasnega šefa memelske vlade enega svojih prijateljev. Od tega dne se dogajajo dan na dan po Klajpedi izgredi, po mestu drdrajo oklopni avtomobili in korakajo straže. Vsaka zveza med Klajpedo in Litvo je prekinjena. Nemci so se pritožili pri Društvu narodov, da je Litva kršila memelski statut in se poleg tega težko pregrešila proti nemški narodni manjšini. Navajajo, da je Litva čisto nepostavno izrabila nemire v svoji državi zato, da je lahko tudi v Memelu uvedla obsedno stanje in izvršila državni udar; da cenzurira vse nemško časopisje, onemogoča vsako zborovanje in ovira vsako delo direktorija. Mesto samo da živi pod silnim terorjem. Litavska nacionalistična milica da strahuje najmirnejše nemške državljane. Litva pa odigovarja, da nemški uradniki v Klajpedi kar tekmujejo v svoji nelojalnosti proti državi; da prejemajo od vlade v Berlinu tajne podpore in da škodujejo, kjer le morejo, Ikavskim interesom. Njih časopisje bruha strup na vse, kar je litavskega. Društvo narodov je zdaj v veliki zadregi. Najrajši bi zadevo odrinilo mednarodnemu razsodišču v Haagu, češ, da ne gre toliko za politična vprašanja, kakor za pravilno juridično tolmačenje memelskega statuta, kar spada v delokrog mednarodnega haaškega razsodišča. Med tem je nemška vlada ponovno poslala vsem državam, ki so podpisale klajpedski statut, novo noto, kjer pravi* da se je položaj tako zaostril, da bi lahko imel najtežje posledice v Vzhodnem morju. Litavska vlada je namreč pred dnevi imenovala definitivno nov direktorij iz štirih litavskih nacionalistov, in je zaradi tega naravno nemogoče sodelovanje s klajpedskim parlamentom, ki je po veliki večini nemški. Ob takem stanju te zadeve seveda skoro ni izgleda na skorajšnji konec memelskega spora; posebno ker stoji, kakor v kltajsko-japonskem sporu, tudi tukaj Društvo* narodov neodločno ob strani in ne ve, kako bi uveljavilo svojo avtoriteto. Vel ka zmaga naših vinogradnikov Trošarina na vino in žganje sev sedanji obliki popolnoma UKINE. BEOGRAD, 22. marca. Na včerajšnji Seii finančnega odbora je minister dr. Djordjevič Izjavil v imenu vlade, da se trošarina na vino in žganje v obliki, v kateri se je sedaj pobirala, ukine in se dosedanje dajatve reformirajo tako, da hodo dohodki države in banovin zagotovljeni z reformo trošarinskih taks. Bistvena vrlina novega zakonskega načrta ie, da bo v bodoče prenehala vsaka obveznost proizvajalcev glede plačeva-n|® kakršnihkoli davkov na vino in žga-Uvedla se bo 1» rošarinska taksa. katero bodo plačevali oni, ki na drobno točijo alkoholne pijače. Pri tem bodo male gostilne plačale manj, velike pa sorazmerno več. Občine bodo smele trošarino sicer še nadalje pobirati, drugače pa bo promet vina in žganja popolnoma svoboden. ...... VELIKE POPLAVE V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 22. marca. Zaradi toplejšega vremena je pričel v vsej Romuniji sneg naglo kopneti. Reke so narastle in že doslej poplavile velike površine polja in več vasi Failstlinl pokret na Japonskem JAPONSKA POSTAJA NEPOPUSTLJIVEJŠA. — NOVI POGOJI ZA POGA-JANJA. - ODHOD ANGLEŠKIH IN JAPONSKIH LADIJ IZ ŠANGHAJA. ŠANGHAJ, 22. marca. Medtem, ko je japonska vlada zaradi težke gospodarske krize postala napram Društvu narodov in velesilam popustljiva v vprašanju Šanghaja in Mandžurije, se je v javnosti pojavil močan in nevaren fašistični pokret, ki zahteva nadaljevanje vojnih operacij. Ker so med voditelji japonskega fašizma zelo uplivne osebe, je pritisk na vlado še tem večji. Zaradi lega se je položaj na konferenci v Šanghaju nekoliko poslabšal. Japonska postaja nepopustljiva in obstoja resna nevarnost, da se pogajanja za premirje in mir sploh razbijejo. Zanimivo je tudi, da so pričele japonske čete na liniji Čenju— Kjangvan—Vusung zopet kopati strelske jarke, pripravljajoč se tako za slučaj, če bi se boji nadaljevalk Prav tako se zatrjuje, da namerava Japonska tudi še zanaprej pustiti na Kitajskem dve diviziji vojakov, ki bi kontrolirali železniške proge in promet v okolici Šanghaja. TOKIO, 22. marca. Vlada je samo deloma odobrila pogoje za premirje in mir pred Šanghajem. Tako je odbila zahtevo, da morajo japonske čete že sedaj izprazniti zavzete pozicije, ki je za nadaljnji razvoj izredno važna. Obenem je odposlala velesilam spomenico, v kateri zahteva, da se prepusti rešitev vsega spora samo zainteresiranim državam. WASHINGTON, 22. marca. Vojno ministrstvo je izidalo vrhovnemu poveljniku ameriškega vojnega brodovja v Šanghaju nalog, da zapusti pristanišče in odpošlje brodovje v domače luke. Večina brodovja se vrne na Filipine. ŠANGHAJ, 22. marca. Agencija Ren* go javlja, da je včeraj zapustilo Šanghaj 22 japonskih vojnih ladij. Vrnile so se na Japonsko. ŠANGHAJ, 22. marca. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se bodo pričela oficielna pogajanja za premirje že jutri, v sredo. Tem bodo sledila pogajanja za sklenitev definitivnega miru med Japonci in Kitajci. Proračunska razprava v senatu ODOBRITEV PRORAČUNOV PETIH MINISTRSTEV. — ZAKON IN CENZURA SE OMILITA. TISKOVNI BEOGRAD, 22. marca. Senat je v včerajšnji podrobni debati obravnaval in sprejel proračune ministrstev prosvete, notranjih zadev, vojske in javnih del. Pri debati o proračunu prosvetnega ministrstva je senator dr. Georg Grasl zahteval razne ugodnosti za sorojake v Dravski banovini, od govoril pa mu je zelo temeljito senator Ivan Hribar. Pri debati o proračunu ministrstva za notranje zadeve je pa bila najvažnejša izjava ministra dr. Milana Srskiča, da se bo v krat-kem spremenil tiskovni zakon, in sicer tako, da se bo odpravila sedanja prestroga cenzura. BEOGRAD, 22. marca. Senat je danes dopoldne nadaljeval proračunsko debato. Pred prehodom na dnevni red je poljedelski minister dr. Demetrovič predložil zakonski osnutek o ukinitvi žitnega monopola in zahteval nujno postopanje, ker sicer novi zakon dne 1. aprila še ne bi mogel biti uveljavljen. Senat je predlog sprejel in izvolil odsek, ki naj preštudira osnutek do jutri dopoldne. V odbor je bil izvoljen tudi senator dr. Janko Rajar. Po prečitanju nekaterih pritožb, se je pričela razprava o proračunu mini" strstva za trgovino in industrijo. Zastopnik ministra dra. Kramerja poljedelski minister dr. Demetrovič, je zaprosil senat, naj odobri proračun brez vsakih sprememb. V debato o proračunu, ki je bil nato soglasno sprejet, so posegli senatorji Šola, Popovič, Ivan Hribar in Gavrilovič. Ob 12. uri se je pa pričela razprava o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike, io katerem je uvodoma govoril mini-Ister dr. Šibenik. »KRALJ ALEKSANDER L« DUBROVNIK, 22. marca. Jutri bo priplul iz Anglije v gruško luko naš novi luksuzni parnik »Kralj Aleksander I.«, katerega je naročila Dubrovniška plovba. Novi parnik bo vozil na progi Dubrovnik — Split — Trst — Benetke in obratna Izdelan in opremljen je na najmodernejši način, tako da bo naša najlepša potniška ladja na Jadranu. NOVI NEMIRI V ŠPANIJI. SEVILLA, 22. marca. V mestu Lora del Rio so bili včeraj krvavi spopadi med policijo in radikalnimi levičarji, ki so hujskali delavstvo na stavko. Dve osebi sta bili ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri pol-stransko ohromelih s »Franz Josefovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah POMORSKI SPORAZUM MED FRAN-CIJO IN ITALIJO. LONDON, 22. marca. »Morning Post« poroča iz Pariza, da se pogajanja med Francijo in Italijo za rešitev starih medsebojnih sporov ugodno razvijajo. Posebno velike nade se stavijo v osebna posvetovanja med Tardieujem in Grandi-jem. Zatrjujejo celo, da je na podlagi nekega Tardleujevega načrta dosežen tudi že pomorski sporazum. Po tem sporazumu bi se francoska In italijanska vojna mornarica tako uravnotežili, da bi bili v Sredozemskem morju enaki. Iz te kombinacije bi pa bile izključene one francoske vojne ladje, katerih Francija v Sredozemskem morju ne potrebuje, so ji pa potrebne za zaščito severne obale ;n kolonij. S tem bi bil italijanski prestiž vsaj do neke mere ohranjen in vzpostavljena bi bila lokalna pariteta, obenem bi pa zmagala tudi stara francoska teza. Temu pomorskemu bi potem sledili še drugi sporazumi, nanašajoči se na razna doslej sporna vprašanja. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Nobene bistvene spremembe, Bodi vedno pošten — in nihče ti nič ne more l GOETHE. Slovenska žena dela za slovenski dom RAZSTAVA »SLOVENSKEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA« V CANKARJEVI ŠOLI Akcija za znižanje najemnin. Važno sejo ima širši akcijski in pripravljalni odbor »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico« v petek 25. t. m. ob 18. uri v klubovi sobi »Mariborski dvor«. Na seji bodo poročali delegati, ki so bili v Beogradu, o uspehih deputacije. obenem pa so na dnevnem redu tudi druge važne in nujne zadeve novega društva, katerega ustanovni občni zbor bo predvidoma v sredo po Veliki noči, t. j. 30. t. m. ob pol 20. uri v veliki kazinski dvorani. Iz sodniške službe. V Ribnico na Dolenjskem je premeščen iz Maribora sodni avskultant g. dr. Milan Gorup. Za časa svojega službovanja v Mariboru si je pridobil velik krog prijateljev, ki mu želijo na novem službenem mestu vse najboljše. Razpisana zdravniška služba. Službo zobozdravnika razpisuje Okrož ni urad za zavarovanje delavcev pri zobnem ambulatoriju v Mariboru. Prošnje je vložiti do 2. aprila t. 1. Šahovske tekme. Jutri v sredo zvečer ob 20. uri začno v kavarni Central match-tekme med posameznimi člani MaT. šah. kluba. — Vsi člani kluba in prijatelji šaha vabljeni. Avtobusne vožnje v četrtek in petek. Mestni avtobusni promet objavlja, da bodo ta teden vozili mestni avtobusi v četrtek in petek na progi Limbuš, Št. Ilj, Sv. Martin, Selnica, Ruše in Ptuj redno kakor ob nedeljah. Strašen zločin? V nekem gozdu blizu Selnice ob Dravi so našli orožniki v ponedeljek popoldne obešeno na drevesu neko žensko, staro 26 do 28 let. Sodeč po okolščinah in nekaterih poškodbah, ki so jih že orožniki ugotovili na truplu, je postala mladenka žrtev groznega zločina. Danes popoldne je odšla tja sodna komisija in bo truplo obducirano. Nezgoda. Posestnico Elizabeto Martinovo na Remšniku je doletela včeraj popoldne hujša nezgoda. Na zamrznjenih tleh ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila levico. Ponesrečenko so morali prepeljati y, tukajšnjo bolnišnico. Sprememba posesti. Avgusta in Franc Sedlak, oskrbnik v pokoju, sta kupila od Scherbauma hišo št. 10 v RajČevi ulici za 160.000 Din. Akademija »Nanosa«, prirejena v petek zvečer v Narodnem domu, je dosegla velik uspeh. Dvorana je bila razprodana. Vsaka točka pestro izbranega sporeda je izvabila navdušene aplavze. Ličen je bil nastop dekla-matorke Perhavčeve in baletni nastop elastičnega metuljčka. Srca je razvnel zbor Jadranašev, globoko občutena recitacija gdč. Elvire Kraljeve pa je mnogim privabila solze v oči. V enodejanki i»Ljubosummeži« pod režijo g. Rasber-gerja so se zlasti odlikovali gg. Nakrst, Kralj in Sedmak in gdč. Lely Pečarjeva, Gomzijeva in Miklavčičeva. Eliten koncertni užitek je nudil duet iz Dvofa-kove opere »Prodana nevesta«, ki sta ga z izredno dovršenostjo odpela gdč Udovičeva in g. Sancin ob klavirskem spremljanju g. Rasbergerja. Tudi dijaški godalni orkester je odsviral svoje točke z mladostnim zanosom in s priznanja vredno spretnostjo. V celem: užitkov polna prireditev, želimo si skoraj zopet kaj enakega. Iz »Nanosa«. V četrtek 24. t. m. bo v društvenih prostorih (Grajska ulica 5) predavanje tovariša Figera, akademika iz Ljubljane o »emigrantih«. Na to zanimivo predavanje vabimo zlasti Primorce. Društvo Jugosiov. akademikov v Mariboru javlja svojemu članstvu, da bo v petek dne 25. t. m. v društvenem lokalu v Narodnem domu XXX. redni občni zbor z običajnim spore<*-le v tej hiši stanuje zdrav-nik!« »Da, in ta zdravjnUs sep. te®!« stoc® V M a r i ti o r u, "dne 22. IH. f93Ž. MrHfi »Večernik«'"Mn SfifSn 9, Ob stoletnici Goetheiee smrti Danes se nemški narod, in z njim ves kulturni svet, spominja stoletnice smrti velikega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja. Ogromno je število razprav, in člankov, ki so bili v ta namen napisani po vsem svetu in na tisoče govornikov je in še bo spregovorilo o avtorju nesmrtnega »Fausta« in drugih del, Pesmi in dram. In če se pridružujemo slavilcem Goetheja tudi mi, Jugoslovani in Slovenci, imamo za to še prav. Poseben vzrok, saj je bil prav on tisti, ki je prvi opozoril svet na lepoto in veličino srbske narodne epike, z vsem tem Pa je v najtesnejši zvezi tudi ime našega učenega rojaka Jerneja Kopitarja, kulturnega posredovalca med Vukom Stefanovičem Karadžičem in Nemci, odnosno Goethejem. Johann Wolfgang Goethe je bil rojen dne 28. avgusta 1. 1749. v Frankobrodu °b Metni. Študiral je v Lipskem in v Strassburgu, kjer se je prvič seznanil tudi s pesnikom Herderjem in ostalimi mladimi literati, ki so tvorili takozvani krožek »Sturm und Drang«. Dasi je sku-Paj s svojo sestro Kornelijo že poprej Pisal pesmi in se navduševal za leposlovje, je šele v tem krogu dozorel do Pne višine, ki je prvič opozorila nem-sko javnost nanj im na njegova dela. V Strassburgu se je pa navdušil tudi za Shakespeareja, pri katerem se je učil dramatike, ter za narodne pesmi, stavbarstvo in slikarstvo. Ko je po dovršnih juridičnih študijah odšel v prvo službo v Wetzlar, je bil že znan in priznan pesnik, in v Frankobrodu, kamor fe Prišel iz Wetzlarja, je že dobil povabilo vojvode Karla Avgusta v Wei-,Inar, kjer je preživel vsa svoja ostala, V spomin velikanu poezije in človečnosti dela, uspehov in slave polna leta življenja. V Weimarju je bil Goethe v državni dvorni službi, ki mu je nudila stalno eksistenco in možnost neoviranega razmaha in dela. Potoval je večkrat tudi v Italijo, tedanjo klasično deželo vseh umetnosti, odkoder se je vračal poln novih pobud in nove volje do dela. Tam doli, v deželi citron, oranž in mirte, so se v letih 1768, 1788 in 1790 porodila mnoga Goethejeva slavna pesniška in gledališka dela. Po zadnji vrnitvi iz Italije je I. 1791. postal ravnatelj weimar-skega gledališča, kar ga je še bolj spodbudilo k pisanju dram. Na lem mestu je ostal vse do 1. 1817. Leto poprej pa mu je umrla žena Kristina Vulplus, s katero se nikdar, posebno pa v zadnjem času ni dobro razumel. V času ravnateljeva-nja v weimarskem gledališču se je seznanil tudi s svojim velikhn literarnim sodobnikom Schillerjem, in sklenil z njim iskreno prijateljstvo. Umrl je dne 22. marca 1. 1832. v Weimarju, slaven in znan že po vsem svetu. Goethejevo literarno delo je sila obsežno. Poleg lirskih in epskih pesmi je pisal drame, romane, povesti, potopise in celo tudi znanstvene razprave o stvareh, ki niso v nikakršni zvezi z leposlovjem. Prvo njegovo večje delo, napisano še v Lipskem, je bila drama »Die Laune des Verliebten«, poznejša njegova znamenita dela pa so zlasti »Gotz von Berlichingen«, »VVerther«, »Eg-mont«, »Iphigenie«, »Tasso«, »Hermann und Dorothea« in zlasti »Faust«. »Fausta« je Goethe pripravljal in pisal od 1. 1790. do 1. 1831., ko je izšel drugi del. Z njim si je ustvaril spomenik, ki bo večino govoril o njem, kakor »Božanska komedija« o Danteju. Danes so njegova dela prevedena v vse kulturne jezike, postala so last vsega človeštva, vesoljnega sveta. Tudi v slovenščini so Izšla nekatera, posebno »Faust« v lepem Funt-kovem prevodu, po naših gledalskih arhivih pa so rokopisni prevodi vseh njegovih važnejših dram. Še več prevodov imajo Srbohrvati, nekatere celo v mnogih izdajah. Pa ne samo kot pesnik, tudi kot inte-ligent, filozof, zgodovinar in človek je bil Goethe velik. Njegova globoka človekoljubnost, navdušena za pravice in duhovno svobodo, se zrcali v vsem, kar je napisal. Njegov duh je segel daleč preko nemških mej, objel je ves naš planet. Zato naj postane veliki nemški Ev-ropec simbol evropskega kulturnega sodelovanja, vodnik v višje duhovne sfere In klicar boljše in srečnejše bodočnosti. Sokolstvo Iz saveznega prosvetnega odbora. Na zadnji seji izvršilnega odbora je bil izpopolnjen savezni prosvetni odbor v Novem Sadu, v katerega je bil ponovno izvoljen tudi podstarosta mariborske sokolske župe br. dr. Maks Kovačič. Sokol Sv. Lenart v Slov. goricah fe imel na Jožefovo dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma Tyrševo proslavo, ki so ji poleg članstva in naraščaja prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Na odru ob naši trobojnici je med zelenjem stala slika Tyrševa, ki so jo °bdajali trakovi naše sokolske zastave. Uvodoma so zaigrali naši naraščajniki-Seslači pod vodstvom br. Janeža češko dfiavno himno. Nato sta sledili deklamaciji dveh naraščajnikov in govor br. Pfosvetarja, ki je očrtal življenje in dete očeta Sokolstva. K sklepu so naši Soslači odsvirali še nekaj narodnih ko-jačnic. Vsa proslava je prav lepo uspe-'a- Zdravo! Popoldne je bila na našem sokolskem °dru izborno uspela predstava veleza- bavne kmečke komedije »Trije vaški svetniki«. Vsi igralci in igralke od prvega do zadnjega so se odlikovali z lepo skladno igro. Salve smeha je vzbujal zlasti Lahajnarjev Jakec, ki ga je imenitno podal g. Ciuha. Režijo je vodil prav spretno g. Janež. Tako zrežiranih in igranih iger bi si želeli še več. Skavtk II. zvezni tabor. Zadnjič smo objavili program za II. tabor Zveze skavtov v Jugoslaviji, ki bo letošnjo poletje v Zagrebu; v naslednjem še nekaj podrobnosti: V dneh zvezinega taborenja bo vsak drugi dan izšel taborni časopis, v katerem bodo strokovni in zabavni članki, črtice iz skavtskega življenja, ilustracije in najnovejše taborne vesti. Vsak udeleženec dobi list brezplačno. V taboru bo urejena pošta s pisemsko in telefonsko službo. Postavljen bo bazar s skavtskimi knjigami in listi, znaki, deli skavtskega kroja in drugimi skavtskimi potrebščinami. Posebni oddelek bo dajal informacije o izletih, obisku znamenitosti po mestu, predstavah v (gledališčih dn kinih itd. Izdajal bo železniške, avtobusne in tramvajske karte, vstopnice za vse prireditve itd. — seveda brez kakega doplačila. Vršijo se tudi pogajanja z neko tovarno fotomaterijala, da nam da v tabor zastopstvo, kjer bodo mogli dati skavti svoje fotografije razvijati takoj, a cene bodo iste ali še nižje kot v mestu. Prijave za II. zvezni tabor, vsaj približne je treba poslati najkasneje do 1. maja. Obenem s končno prijavo (do 1. junija) je treba poslati prijavnino 10 Din od člana, kar se seveda vračuna v ta-bornino tako, da je treba pozneje plačati le 65 Din. Tabornina: Določen je prispevek zneska 75 Din. V tem je vračunano: pristojbina za izkaznico, taborni znak, vstopnina in prijavnina za tekme, 5 kil slame za ležišče, hrana za 6 dni. Predvidena so za delegate in člane, ki bi prišli brez taborne opreme, ležišča v šolah. Za ta prenočišča je potrebna predhodna prijava in odobrenje tabornega odbora. Doplačilo 18 Din. Delegati in člani brez opreme se smejo hraniti v restavraciji, če imajo zato dovoljenje tabornega odbora. Doplačilo znaša 48 Din. Taborni odbor bo izdal posebne bone, na podlagi katerih bodo udeleženci dobivali hrano. Šport Visokoalpinska tekma na Peci. Na velikonočno nedeljo bo na Peci visokoalpinska tekma MSK s startom pri Kordeževi glavi (2124 m) in s ciljem pred Uletovo kočo. Proga, čeprav drzno izpeljana, ni ravno pretežka in za izvežbane tekmovalce brez nevarnosti. Opozarjamo še enkrat vse smučarje na to izredno priliko, preživeti praznike v naših planinah in hkrati prisostvovati zares lepi tekmi. Odhod iz Maribora v, soboto z vlakom ob 13.18, od Prevalj pa vozi avtobus v Mežico, odkoder do--speš po štiriurni hoji k Uletovi koči. Naši smučarji bodo preživeli Veliko noč na Peci! Iz strelskih družin. Preteklo nedeljo je imela strelska družina v Leskovcu pri Slovenski Bistrici svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo častno število strelcev. Navzoča sta bila tudi delegata oblastnega odbora gg. Lovšin in major Ploj. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je razvidno plodonosno delo pred letom ustanovljene strelske družine v Leskoycuw Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor, katerega skrb bo pridobiti garnizijsko strelišče m Slovenski Bistrici. V Ravnah pri Šoštanju pa je bila minulo nedeljo na pobudo učitelja g. Ludvika Šnuiderla ustanovljena strelska družina. Ustanovnega občnega zbora se ja udeležilo vkljub slabemu vremenu precej fantov, ki se zanimajo za strelski šport. Oblastni odbor je zastopal g. Anton Mohor, ki je podal zbranim fantom smernice dela in organizacije strelskih družin, razložil pravilnik in omenil dolžnosti in pravice, ki jih imajo kot člani strelske družine. Nato je delegat pozval mlade strelce k disciplini, nakar je novoizvoljeni predsednik zaključil lepi ustanovni občni zbor s strelskim »Zdro' vo!« ‘ Oporoka »Potem bi rad, da sprejmete v oporoko točko, da morajo na mojem grobu zapeti tri korale.« »Da, katere bi radi slišali?« Boj za trdnlaTO Viisuhii Po pripovedovanju očividca. O strahotah bojev na Daljnem vzhodu Pripoveduje očividec zelo zanimive podrobnosti Tako je imel na primer v začetku februarja priliko, opazovati strahote zračne bitke nad Šanghajem, milijonskim velemestom. S svojih matičnih ladij se je dvignilo osem japonskih letal, da bombardirajo Lapej. Od zapada pa sta prileteli dve Kitajski letali, ki sta bili na izvidu. Bli-Zu Cukvana so se udarili. Ne meneč se Za eksplodirajoče izstrelke obrambnih paterij, so se letala obkroževala. Težka Japonska letala so bila zaradi svojega nevarnega tovora zelo ovirana v gibanju. Kakor skobca sta se vrgla Kitajca na svoje nasprotnike, prasketanje strojnic te bilo dobro slišati. Nasprotniki so se bhžali mestu. In Kitajec je tedaj začel nežati, trije Japonci so mu sledili. Naenkrat pa se je strmo dvignil v zrak in ako imel Japonce pod seboj. Prasketanje strojnic je postalo hujše in eno japonsko letalo je goreče treščilo na tla. es Prizor je trajal komaj deset minut. Napočilo je kitajsko novo leto (6. januarja, toda breze običajnega umetalne-ga ognja. Namesto tega so grozeče švigale granate po zraku In sij požarov je razsvetljeval temno noč. Kadar je prenehalo obstreljevanje, so hiteli prebivalci pobirat ranjence in jih odnašali na varno. Noč se je spremenila v dan, pripoveduje očividec. Lahko bi opazoval boje pri Vusungu, če ne bi bilo vreme tako megleno. Tedaj prične neka japonska križarka na Hvangpoju obstreljevati Ča-pej. Stekla zažvenketajo in tuleč preleti velika granata mednarodno koncesijo. Veliki park Publik Garden je prenapolnjen z begunci. Ponoči se vračajo med ruševine, se skrivajo po kleteh in si ustvarjajo zasilna bivališča. Ne morejo se ločiti od svojega kraja. Omenil sem Vusung. Vusung je oddaljen približno enajst kilometrov od Šanghaja in je zelo majhen kraj. Glavni njegovi točki sta: ogromna utrdba in pa univerza. Čeprav je tako blizu Šanghaja, vendar tam niso ničesar vedeli o usodi posadke in osobja na univerzi. Večina se je bila rešila v trdnjavo, nekateri profesorji pa niso mogli pravočasno zbežati in so nekaj dni bili izpostavljeni strašne- mu bombardmanu, pred katerim so se poskrili v zasilnih zavetjih. Ko je po nekaj dnevih boj nekoliko prenehal, so prišli ponje Kitajci in Jih odvedli v koncesijo. Med begom so opazovali zračni boj med dvema nasprotnima letaloma. Japonsko letalo je bilo sestreljeno, pilot se je rešil s padalom. Ko je hotel izročiti Kitajcem svoj revolver, so ti mislili, da hoče nanje streljati, in so ga raztrgali... Poveljnik kitajskega zračnega brodov-ja je Američan, ki si je nadel lepo ime Cangvejhang in postal tudi kitajski državljan, samo da se lahko bojuje. Izborno je organiziral letalstvo in je sedaj junak dneva. Kljub poizkušenlm mirovnim pogaja-njam je postajal položaj čedalje bolj napet. Okolica trdnjave Vusung je bila upo-stošena, Capej v razvalinah, Vusung pa je izginil iz zemeljskega površja, zbit od granat v tla. Namesto utrdb stoje še samo položni griči. Kitajska zastava pa še vedno plapola nad razvalinami na visokem jamboru. Jambor je bil sicer mnogokrat sestreljen, obnovili pa so ga vedno znova. Zastava je bila edina vez med trdnjavo in mestom. Kadar so jo sestrelili, so prebivalci bežali na obal in navalili na ladje, da se rešijo pred- sovraž- nikom. Zastava pa se je .vedno znoval dvigala ... »Kdo je v Vusungu?« smo se vedno znova vpraševali. Vodovod je bil sestreljen, živeža je tudi že zmanjkalo. Prebi-bivalstvo je zbežalo. Sedmega februarja se je izkrcala pod varstvom japonskih križark na obali Vusunga japonska divizija. Megleno vreme je pospeševalo manever. Iz Šanghaja smo lahko natančno opazovali vse priprave za napad na trdnjavo. Oklopni voz je stal ob ohlapnem vozu, pripravljen, da popelje vojake na bojišče. Ob petih so posegle tudi japonske vojne ladje v bitko. Toda tudi Kitajci niso počivali in so poslali pomoč. Dolg oklopni vlak je pripeljal ogromne množine municije oblegancem. Zadnji kos poti so morali nositi zaboje. Ko so vse znosili v trdnjavo, so za seboj razstrelili most čez Vusung-Creek. S tem je bila odvzeta japonskim avtomobilom možnost napada. Preko razoranega polja pa je bežala množica Kitajcev z otroci, vozički, naloženimi z bornim imetjem. Toda tudi sem so pričenjale udarjati granate. Kadar je veter odpihal dim, smo videli zopet novo jamo, obdano s trupli in kosi pohištva ... (Konec juttlj v M a r i d o r n, dne 22. ITT. ^ - • ■ — Carrer Bell: 73 Lowoodska sirota »Nestrpno sem čakal večera, da bi te mogel poklicati k sebi. Tvoj značaj se mi je zdel nenavaden, s kakršnim se še nisem srečal. Hotel sem ti globlje pogledati v srce, te bolje spoznati. Vstopila si plašno, a hkrati samozavestno. Preprosto si bila oblečena kot sedaj. Začela si govoriti in kmalu sem opazil, da si polna protislovij. Obleka in vedenje sta bili neoporečni. Gledala si me malo nezaupno, a vljudno in videlo se ti je, da nisi vajena druščine in da si se zbala spotike; ne hotela bi z besedo ali dejanjem grešiti proti dobremu tonu. A kadar sem te nagovoril, ši me pogledala brez strahu, živo in hrabro. Razsodnost in ostroumnost ti je odsevala iz vsakega pogleda. Na kočljiva vprašanja si spretno in pametno odgovarjala. Prav kmalu si se me privadila; mislim, da si občutila, kako lahko se ti je skladati s srhkim in srepim gospodarjem, ker si se za čudo hitro umirila in udobrovoljila. Ce sem še tako zarežal nate, nisi se niti začudila niti prestrašila, nisi kazala ne jeze ne neugodja radi moje slabe volje. Motrila si me in se mi včasih nepopisno dražestno nasmehnila. Bil sem zadovoljen in vzhičen. Drago mi je bilo, kar sem videl, in rad bi bil videl Še več- A dolgo sem še te ogibal in redkokdaj iskal tvoje druščine. Bil sem intelektualni epikurejec in sein le pomalem in udobno hotel srkati slast novega in za-jemljivega znanja. Tudi me je bilo strah; da bi se cvet ne osipal, ko bi ne ravnal oprezno ž njim, da bi izgubil čar svoje nedotaknjenosti in nedotakljivosti. Tedaj še nisem vedel, da to ni bil minljiv cvet, marveč le slika neizbrisno v dragulj vritega cvetu. Hotel sem se tudi uveriti, ali me boš iskala, če se ti bom umikal; a tega nisi storila. Tiho in mirno si se držala učilnice in če sva se slučajno srečala, si šla spoštljivo mimo mene. Bila si v tistih dneh zamišljena; ne potrta, ker nisi bila bolna, a tudi ne vesela, ker te ni osrečevaia nada. Rad bi bil vedel, kaj misliš o meni in ali sploh misliš name. Da to ugotovim, sem se začel spet zate zanimati. Spoznal sem ti na svetlih očeh in prijaznem vedenju, da si se rada pomenkovala, dognal sem, da ti godi druščina; le tiha učilnica, dolgočasno življenje v njej te je delalo otožno. Prijazno sem govoril s teboj in moja prijaznost te je kmalu genila. Lice ti je postalo nežno in glas mil.Godilo mi je, kako si hvaležno in srečno izgovarjala moje ime. Včasih sem te srečal, kakor bi bilo po naključju; tedaj si čudno ugibala, ali bi ostala ali ne, gledala si me kakor v zadregi, kakor bi mi prav ne zaupala: saj nisi .nikoli vedela, kaka mušica me je bila prignala v stvojo bližino, afi se bom vedel kot strog gospodar ali kot dobrodušen prijatelj. Bila si mi že vse preveč draga, da bi mogel biti osoren s teboj, in kadar sem prijazno iztegnil roko, se ti je mlado, otožno lice zasvetilo, da sem se moral hudo premagovati, sicer bi te bil objel in prižel na srce.« 1 »Ne govorite o teh dneh, sir,« sem mu segla v besedo in otrla solzo. Njegovo pripovedovanje me je mučilo; saj sem se zavedala, kaj mi je bilo storiti, kmalu storiti, in ta izpoved mi je izvršitev dolžnosti le oteževala, »Ne, Jana,« je odgovoril, »kaj je treba spominov na preteklost, ko je sedanjost tako varna in bodočnost tako svetla?« Kar streslo me je, ko sem slišala to abotno tt-ditev. »Zdaj vidiš, kako stoje stvari, kajne?« je nadaljeval. »Po neverjetno žalostni mladosti in bedno samotnem moštvu sem prvič našel, kar bi mogel resnično ljubiti. Našel sem tebe. Ti si moj dobri angel, na katerega sem krepko in trdno navezan. Zdiš se mi dobra, nadarjena, ljubezniva. Goreče, sveto te ljubim. Srce koprni le po tebi, ti si mi središče in vzmet življenja, le zate živim, plamen najinih src naju bo zvaril v eno samo bitje. »Pod vplivom teh čustev sem sklenil, da se poročim s tabo- Kdor mi trdi, da že imam ženo, se-mi roga. Dobro veš, da imam le groznega demona. Grešil sem, ko sem te varal, a bal sem se tvoje trme. Bal sem sc tvojih predsodkov. Zagotoviti sem si hoiel plen, preden bi ti priobčil tajno. To je bilo strahopetno. Zaupati mi je bilo tvoji plemenitosti in velikodušnosti kakor zdaj; moral sem ti razodeti svoje peklensko življenje, ti opisati svojo lakot in Žejo po višjem, lepšem življenju, ti pokazati trdno voljo, da te bom zvesto ljubil. Nato bi te moral prositi, da sprejmeš jamstvo moje zvestobe in mi izročiš svoje. Jana, daj mi to jamstvo!« Premolk. »Zakaj molčiš, Jana?«, Obhajale so me smrtne težave. Železna roka me je je grabila za srce. Grozen, trenutek, poln borbe, mraka, pekoče boli! Ni ga še bilo človeškega bitja na svetu, ki bi. si moglo želeti močnejši ljubezni, kot mi jo je poklanjal Mr. Rochester..Ljubila sem ga, oboževala; odrekati se mi je bilo i ljubezni i božanstvu. Mojo dolžnost je vsebovala neusmiljena beseda: »Idi!« »Jana, ali veš, kaj hočem od tebe? Reci: tvoja bom!« »Mr. Rochester, Vaša ne bom!« Nov dolg premolk. »Jana!« je spet začel s prijaznostjo,, ki me je ubijala in radi katere sem otrpnila od strahu. Nežni glas je bil vzdih vzbujajočega se leva. »Jana, ali misliš kreniti v svet, mene pa napotiti v drugo smer?« »Da.« »Jana,« se je nagnil k meni in me objel, »ali res še vedno na to misliš?« »Da.« »In sedai?« mi je nežno poljubil čelo in lice. »Še vedno,* sem se mu naglo izvila iz pbjema. »Oh, Jana, kako bridko je to! To je — to je greh. Ne bilo bi grešno, ko bi me ljubila.« »Crešila bi, ko bi Vas slušala.« Divji pogled mu je dvignil obrvi, lice mu je potemnelo. Vstal je, še vedno se premagajoč. Oprijela sem se naslonka. Drgetala sem, bala sem se, a vztrajala sem pri svojem sklepu. »En hip še, Jana! Ozri se na moje prazno življenje, kadar pojdeš od mene. Vsa sreča me zapusti tedaj. Kaj mi še ostane? Žena mi je blazna; oštavila bi me lahko z isto pravico kakemu truplu na pokopališču. Kaj bi naj storil, Jana, brez tebe? Kje si poiščem druščino, kje najdem kako nado?« »Storite kot jaz: zaupajte v Boga in samega sebe. Verujte nebesom. Nadejajte se, da se tamkaj snideva.« »Nečeš popustiti?« »Ne.« »Torej me obsojaš na nesrečno življenje in grešno smrt?« Govoril je vse glasneje. »Svetujem Vam, da živite brez greha, in želim Vam mirno smrt.« »Jemlješ mi ljubav in nedolžnost? Goniš me v greh in strast?e »Mr. Rochester — naklanjam Vam usodo, ki jo nalagam sebi. Rodila sva se za borbo in trpljenje. Prej me bost- pozabili ko jaz Vas.« »Ce tako govoriš , me imaš za lažnika, mi jemlješ čast. Rekel sem, da se ne bom izpremenil, ti mi praviš, da te bom kmalu pozabil. Tvoj postopek dokazuje, da si izpremenila svoje mišljenje in nazore. Ali je bolje pognati človeka v obup kot prelomiti brez -pomemben človeški zakon, ako prestopek nikomur ne prizadene krivice? Saj nimaš ne sorodnikov ne znan-vec, ki bi sc jih morala bati, ko bi ostala pri meni?« To je bilo res. Ko je govoril, sta se mi postavili celo Vest in Pamet po robu in me izdali: očitali sta mi zločin, ako bi se še dalje upirala. In čuvstvo je kar razgrajalo: »Oh, ustrezi mu! Pomisli na njegove nesrečo, na nevarnost, ki mu preti! Poglej, v kakeni stanju ga zapuščaš! Spomni se njegove nasilnosti in nagiesti! Pomisli, kak duševni nemir bo sledil njego-vemu obupu, in uteši ga! Reši ga! Ljubi ga! Reci mu, da ga ljubiš in da si njegova! Kdo na svetu mara zate! Komu boš kaj škodovala, če mu ugodiš?« Neustrašni odgovor je bil: »Jaz poskrbim zase Bolj ko bom osamljena, manj prijateljev bom imela, manj me bodo branili, toliko bolj se bom spoštovala Držala se bom zakona, ki ga je Bog dal in človek podpisal. Držala se bom načel, ki sem se jih oprijela ko sem bila duševno zdrava in ne blazna, kot sem v tem hipu. Zakon in načela nič ne zaležejo, kadar ni skušnjav, marveč so namenjeni takim časom, v katerih se njih strogosti upirata duša in telo. Ako bi jih lomila po svoji volji, kaj bi bili še vredni? Vedno se« bila uverjena, da so dragoceni; da sedaj v njih ntoČ ne verujem, je le zato, ker nisem zdrava, ker sen) bolna: v žilah se mi pretaka ogenj in utripov srca Že šteti ne moreni. Stari nazori, prejšnji sklepi, le na vas se lahko v tem hipu zanašam; na vas se mi noga upiraj!« In uprla se je. Mr. Rochester mi je čital z lica, da je bilo tako. Bes mu je dosegel vrhunec moral se mu je pokoriti, pa naj se zgodi, kar hoče. Stopil ie k meni, me prijel za roko, me objel okoli pasu, kakor bi me požiral s plamenečimi očmi. Moje telo je bilo brez vsake moči kakor šop slame v žaru peči; a duša mi je bila jaka in čutila sem se varno. Na srečo ima duša glasnika, ki govori resnico: oko. Pogledala sem mu v oči in vzdihnila, ker njegov objem me je mučil-moja preobremenjena sila je bila malone izčrpana- »Nikoli še nihče ni bi! tako slab in hkrati nezlomljiv,« je škrtnil ž zobmi. »V moji roki je le šibak trst, s prstom bi jo upognil! A kaj bi mi pomagalo, če bi jo prelomil, ko bi jo strl? Poglej ji v oko! Lej odločno, svobodno bitje, ki mi kljubuje — ne hrabro, marveč zmagoslavno! Ječa je moja, a jetnice se ne morem po* lastiti! Ce slabotno ječo zdrobim, oprostim hkrati jot-nico. Grad bi sicer premogel, a graščakinja bi zletela v nebesa, še preden bi se polastil ilastega doma-In ti, duša, ti si tista, po kateri hrepenim, za tvoje šibko bivališče mi ni! Da se te polastim brez tvoje volje, bi s-3 mi spet izvila kot vzdih, kot vonj cvetlic. Pridi, Jana, pridi!« Njegova železna roka je popušala, gledal mi je v lec; in težje sem se upirala tistim očem kot vserri besedam. Njegovemu besu sem kljubovala, njegovi žalosti bi utegnila podleči, pred njo je bilo treba uteči Odhitela sem k vratom. »Ali greš, Jana?« »Grem, sir.« »Ali me zapuščaš?« »Da.« »Nočeš mi biti tolažnica in rešiteljica? Moja globoka li moja divja bol, moja goreča prošnja — do vsega tega ti ni?« Kaka sila jc govorila iz njegovih besed! Kako težko mi je biio ponoviti: »Grem!« »Jana!« »Mr. Rochester!« »Pojdite torej — naj bo! A pomnite, da me zapuščate v obupu! Pojdite v sobo in premislite vse, Jana, kar sem rekel, in usmilite se mojih muk, mislite name!« Okrenil se je in skril lice v blazinah zofe. Prodam večjo količino dobrega vinskega žganja po zelo nizki cepi. Ponudbe pod »Žganje« na upravo lista. 955 Deklico, pridno in pošteno, sprejmem k otroku na deželo. Naslov pove uprava. 949 Od danes naprej vsakovrstne morske ribe in ribe slad-mt kih vod! Naročila v napfej se sprejemajo v trgovini L. UHLER'delikatesna ligevina. Glavni trg K: ■ SOKLIČ «ndro tutopnilci se sprejmeta Solna najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 10« Kupujte svoje potrebščine pri naSih Interentih l Širite ., VEČERNIK V četrtek, 24. marca 963 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bori prodajal v četrtek, dne 24. marca ca 1000 kg zavite gnjati, šunke in prekajeno meso za Din 14.-, 15.- in 16.- za kg Priporoča ee Vinko Piri, Glavni tri vata ... *»•**■«•* .... rsat -fSU- . ..... _ Za naš „Dinar" kupujemo proizvode domačih znamk I Za Vaš denar dajemo Vam blago najboljše kakovosti in zato tudi jamčimo 23-a Trajni kodri Din 100.—, onduliranje Din 6, striženje bubi-frl-zure Din 6, za otroke samo Din 4 pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ulica 11. 951 Orehi in jederca po ceni. Taborska ulica 7. 901 Sadno drevj* naročite takoj, da ga pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64. 892 Gambrinova dvorana! Najboljša domača hrana, kosilo in večerja za Din 12.50. Abonenti se sprejmejo. \ 952 Vino prodaja od 5 1 naprej po 6 in 8 Din Vaupotič v Košakih.____________________________954 Velikonočne šunke od 1 Y> do 8 kg, prvovrstno blago, kakor vse druge delikatese dobite Prl Josipu Šinigoju, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 956 izdaja Konzorcij »Jutra« % Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru