^ernlja je letos s sorazmerno dobro letino poplačala kmetovo delo. Zato ji preorani privoščimo nekaj mesecev počitka — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 87 stanovitelji: občinske konference SZDL in t I1?*' Krani> Radovljica, Škofja Loka uri -\* ~ IzdaJa CP Glas Kranj. Glavni reanik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar S O C I NE ZVEZE NEG Kranj, petek, 14. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Mesec boja proti alkoholizmu Nismo še dlje od prve črke Vsako leto imamo pri nas že kar lep čas mesec boja proti alkoho-mu: v tem času teče vrsta akcij namenjenih preprečevanju in širje-J takih socialnih bolezni, ki imajo svoj vzrok predvsem v alkoho-.mu> narkomaniji in drugih zasvojenostih. O takih in podobnih cijah se pogovarjamo navadno le ta mesec v letu bolj organizirano, prav je pri nas, kaj bi slepomišili, problem alkoholizma tako druž-\et° y>memDen> da bi se morali preventivno z njim ukvarjati prav vse v?ndar pa si še vedno radi pred takimi neprijetnostmi, kajti Tak zem Je neprijeten pojav, radi kdaj pa kdaj tudi zatisnemo oči. za ° SC ^^aJa' da resolucije, ki naj bi bile vodilo družbenih dejavnikov organiziranje preventive alkoholizma, ostajajo le deloma izpolnjene. n ^n?Vno izračunavamo materialno škodo, ki nastaja v prometnih Res*^ H na na^m cestab, seštevamo jo in primerjamo vsak mesec, pač' Se ^koda, ki jo povzroča — ne zmerno pitje alkoholnih pijač, merPrek°merno pitje — niti ne da izračunati do dinarja in pri-Pa h Z gospodarsko koristjo proizvodnje alkoholnih pijač. Vendar na 1 .z nekaj oprijemljivimi številkami o približni škodi morali imeti novi ■ k°Prdinacijski odbori za boj proti alkoholizmu, ki so že usta-K?;*-eni Pri občinskih konferencah SZDL ali pa se še ustanavljajo. so v PraV ° teJ škodi imamo dokaj megleno predstavo. Pred časom k .em °d kranjskih delovnih organizacij, kjer imajo svoj klub zdrav-»o-1^.a'k°holikov, računali škodo zaradi nadomestil za osebni dohodek Povzn \ avstvenih težav alkoholikov: škoda v starih dinarjih se je na zd V Ve^ m^U°nov din v enem letu. Vendar pa je to samo škoda stank aV^U' ^ J° 'ahkt> izrazimo v denarju: kaj pa škoda zaradi izo-deiavn"^ 7 dela, slabo opravljenega dela in najrazličnejših drugih zdravit • k* ^e povečujejo to škodo. Samo zaradi napredujočih Samo e odstotkov. Prav tako v gospodarstvu beležijo boljšo ekonomičnost, družbeni proizvod na zaposlenega pa je večji celo za 27 odstotkov kot konec septembra lani. Slednji bo po pričakovanjih do konca leta morda še za kakšen odstotek večji. Težave, s katerimi se ta hip srečuje gospodarstvo, pa se kažejo v sicer dokaj ugodni, vendar precej skromni akumulaciji in v nelikvidnosti. Ta sicer v zadnjem času Upada, vendar je še vedno precejšnja, predvsem v Iskri Elektromeha- niki. Izvoz je še vedno malo pod lanskim, čeprav bo do konca leta najbrž dosegel lanski rezultat. Nekateri zmerni optimisti pa celo napovedujejo, da bo letošnji izvoz v občini v primerjavi z lanskim presežen. Do neke mere negativna posledica sedanjega ne ravno lahkega gospodarskega položaja pa se kaže tudi v investicijah. Le-te so nekako zavrte in lahko se zgodi, da do konca leta vse ne hodo pokrite. Vendar pa pravijo na občini, da večjih problemov ni pričakovati. In tudi zaloge izdelkov ter izgube, ki se kažejo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, so bile konci septembra manjše kot ob polletju. Skratka, kljub manjši akumulaciji in težavam lahko pričakujemo dokaj normalen oziroma ugoden zaključek poslovnega leta. Sicer pa bo koordinacijski odbor, ki spremlja tovrstna gibanja v občini* še obiskal nekatere delovne organizacije; predvsem tiste, v katerih imajo morda malo več t( aV" A. Zalar Radovljica — Za gospodarstvo v radovljiški občini bi lahko ugotovili, da je glede nekaterih primerjalnih podatkov in postavk morda celo za spoznanje v boljšem položaju kot v drugih občinah. Pri tem je seveda tudi treba upoštevati zmogljivosti, sorazmerno razdrobljenost in predvsem strukturo, ki je morda drugačna kot v drugih občinah. Tudi tu podatki za devet mesecev sicer še niso zbrani v celoti, vendar je izdelava okvirne ocene mogoča. Celotni odhodek je v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem večji za okrog 21 odstotkov, dohodek za 19 odstotkov in družbeni proizvod za 20 odstotkov. Le akumulacija je skromnejša in znaša 2 odstotka več kot lani ta čas. Število zaposlenih se letos giblje v občini med 2 in 3 odstotki več kot lani, čeprav imajo v resoluciji zapisano, da se bo povečala največ za 4 odstotke v primerjavi z lanskim letom. Razen podjetja LIP Bled in TOZD Hoteli Pokljuka, ki spada v delovno organizacijo Alpetour, v ostalih podjetjih ob koncu septembra niso zabeležili izgub. So sicer primeri, da so posamezni TOZD ravno na meji rentabilnosti, vendar so v občini skoraj prepričani, da zaključek poslovnega leta položaja nasploh ne bo poslabšal, saj tudi zaloge niso kritične. Še največ težav glede zalog ima najbrž LIP Bled, ki sicer tudi na drugih področjih beleži manj ugodne rezultate. Za Kemično tovarno Podnart in elektropredelo-valno industrijo pa menijo, da trenutne zaloge niso tolikšne, da bi morali biti zaradi njih zaskrbljeni. Precej ugodni in predvsem v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji pa so rezultati na področju izvoza. Ob tričetrtletju podjetja sicer niso izpolnila letošnjega plana izvoza za ta čas. Manjši je za okrog 20 odstotkov od začrtanega, vendar pa je vseeno za 23 odstotkov večji od lanskega ob koncu septembra. Podjetja so izvozila za okrog 14 milijonov dolarjev in od tega okrog 10,5 milijona (18 odstotkov več kot lani) na konvertibilno področje. Pri tem pa je zanimivo, da je bil uvoz v tem času za okrog poldrug milijon dolarjev manjši od izvoza, da je hkrati ob povečanem izvozu za 6 odstotkov manjši od uvoza v lanskih devetih mesecih in za 13 odstotkov pod predvidenim letošnjim uvozom. Če upoštevamo, da v teh podatkih niso upoštevana devizna sredstva, ki jih je ustvarjalo gostinstvo v občini, potem lahko sklenemo, da so v občini tovrstni rezultati zares v začrtanih stabilizacijskih okvirih. Še dvoje podatkov velja omeniti. Vrednost proizvodnje je bila v devetih mesecih enaka lanski (v industriji) in dobrih 10 odstotkov pod predvideno za ta čas. Fakturirana realizacija pa je bila v celotnem gospodarstvu večja za 27 odstotkov; največja v gradbeništvu (63 odstotkov), najmanjša pa v gozdarstvu (4 odstotke pod lansko). Ocena za devetmesečno letošnje obdobje je torej dokaj ugodna. Ob naporih za odpravo težav pa lahko pričakujemo dober posloven zaključek tudi ob koncu leta. A. Žalar Engineeringov paviljon na razstavi »Zaščita 1975« v Beogradu Znani od Jesenic do Skopja Kranjski Engineering se je uspešno predstavil no mednarodni razstavi »Zaščita 1975«, ki je bila konec oktobra in v začetku novembra v Beogradu Uvodoma kaže zapisati, da je podjetje za projektiranje, proizvodnjo in izvajanje objektov, naprav in obratov Engineering Kranj bolj znano po Jugoslaviji kot pa v Kranju oziroma na Gorenjskem. Njegova dejavnost obsega projektiranje in izdelovanje galvanik, lakirnic, proizvodnih hal, pripravo pitne vode, čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda, električnih napeljav, prezračevalnih naprav in klimatizacijskih naprav. Težko je izdvojiti najpomembnejša dela, vendar kranjski Enginnering še posebej slovi zaradi uspešnih priprav pitne vode in projektiranja ter izdelovanja naprav za čiščenje odpadnih voda, tako komunalnih kot industrijskih, ki terjajo razstrupljevanje. Prispevek Engineeringa k prizadevanjem za zdravo in čisto okolje je brez dvoma precejšen. Vodovodno omrežje ter zajetja v Banjaluki, Makarski in Omišu imajo vgrajene čistilne naprave Engineeringa. Gre predvsem za kemično obdelovanje in čiščenje rečnih voda do take mere, da so zdrave za pitje in drugo uporabo. Enako nalogo so kranjski organizaciji združenega dela zaupali tudi v Liki. Jugoslavija je prav tako sprejela Engineeringove projekte in naprave za avtomatsko čiščenje in razstrupljevanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Uspešno jih uporabljajo na Jesenicah, v horjul-ski Iskri, v zemunskem Zmaju, v Elektroindustriji Niš, v Energoin-vestu Bihač, v Unis-Rogu Sarajevo in Vakuf, v Gorenju Velenje, v va-ljevskem Elimu, v Vunarskem kombinatu Beograd, v Knjaževcu, Jugoslovanski ljudski armadi, Vesni Maribor itd. Okrog 20 pa jih je v montaži. To so podjetja IMT Beograd, Graditelj Gornji Milanovac, Energo-invest Priština, Metalac Rudo, Radoj Djukič Titograd, Iskrini tovarni v Ljubljani^ Avtomontaža Ljubljana, Zavod za kihernetiko Novi Sad, Triko Valjevo, Laktaši Bosanska Krajina, tekstilna giganta Leteks Leskovac in Branko Krsma- novič Paračin itd. Engineering P0' nuja tudi rešitev za čiščenje kranjskih komunalnih voda v Zarici, vendar je usoda projekta še negotova. Beograjska razstava je sloves Engineeringa še utrdila, čeprav )e delovati in posegati na področju varstva okolja zahtevno. Projekti J? izpostavljeni ostri družbeni kontroli-Zanimivo je, da je vsak Engineeringov projekt odvisen od najmanj p8' tih soglasij, razen tega pa je nujn» tudi kontrola delovanja naprav> Kranjsko podjetje prihaja do sogl?' sij še sorazmerno hitro, kar potrjuj* kvaliteto izdelkov, pa tudi odstote* zavrnjenih projektov je v primerjavi s precejšnjim številom ponudniko nizek. V paviljonu Engineeringa sj je precej dolgo zadržal tudi dr. AJJJ Bebler, predsednik jugoslovanskega komiteja za varstvo okolja in P?^r0' vitelj razstave, kar si Kranjčani štejejo tudi v čast. J. Košnjek Nov statut za boljše delo Jesenice - Tudi Društvo iz""??' tehničnih teljev in avtorjev šav na Jesenicah že novem statutu, ki temelji na gatskih odnosih in uvaja m0z" $e /a boljše delo v prihodnje. Tak ^ bodo člani zbrali na x/ občnem zboru in med "rUv0je sprejeli program dela. Med j* ^ naloge bodo med prvimi P^.V v predvsem skrb za vzgojo '"'^id0 srednjih šolah v občini ter spoo njh vsem tistim, ki se v posatf»e ,eg organizacijah združenega dela P .ja. Železarne že ukvarjajo z inov* ^ sebni oddelek, kjer bodo zbi»^-^yfl mi. Pri Tehničnem muzeju - . n0- .. tudi P- sbiralj dejavnosti. Drlh avtorjev ^2- iz.boljšav pa namerava pO P°J^yj©d _._ in drugod, ust anovit i njihovo pobudo ustanovljen |^y. 'vSe tehnik gradivo svoje izumiteljev in lih oddelkih Železarne in P°V , kjer bodo za tO m°™°%tW zanimanje, ustanoviti tudi a novatorjev. X ĆGP Delo - TOZD Časopisi, podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalko — prodajalca za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Tržiču. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. . °8oj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce), ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. prakSum° tudi upokojene prodajalce ali upokojence s primerno Raznašalce za Delo v jutranjih urah za območja: Škofja Loka-center, Škofja Loka-Podlubnik, Radovljica in Tržič. mfii! Je P°g°dbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in "Pokojence. Nastop dela je možen takoj. K«?^.dati dobiJ° informacije v podružnici CGP Delo Kranj, £oroška 16, tel. 21-280. njave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16 do Aa- novembra 1975. Upravni odbor Stanovanjske zadruge »Černetov vrt« Kranj razpisuje prosto delovno mesto upravnika gradbenega obrata Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da ima višjo ali srednjo gradbeno, ekonomsko ali drugo ustrezno šolo in 3 leta prakse na samostojnem mestu v gradbenih organizacijah. OD po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na naslov: Stanovanjska zadruga »Černetov vrt« Kranj, Partizanska cesta. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto: pospeševalca za kmečki turizem Pogoj za zasedbo je visoka strokovna izobrazba agronomske ali gozdarske smeri oz. druge stroke s turistično usmeritvijo in 4 leta prakse ali višješolska izobrazba istih usmeritev in 6 let Prakse. Za opravljanje dela na tem delovnem mestu je potrebno lastno prevozno sredstvo. Poskusna doba je 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom do 30. novembra 1975 Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. razpisuje prosto delovno mesto vodje tehnološke priprave proizvodnje v TOZD Obrat orodjarna p. visoka šolska izobrazba strojne stroke s 6-letno prakso ^kr16?'6 Pr*Jave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kran" romehanika KranJ» Kadrovsko področje, 64000 J> »avska loka 4, z oznako »prijava na razpis«. r°ka bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku Za sprejemanje prijav. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Na podlagi sklepa sveta SDS skupnih služb z dne U. novembra 1975 p&zpisuje javno licitacijo za LESENO VIKEND HIŠICO J izmeri 6 x 7 m v montiranem stanju - proizvodnje Jelovica Škofja Loka. Dgled hišice je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure na dvorcu podjetja KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona. Prednost pri nakupu imajo interesenti družbenega sektorja Ir>formacije glede odkupa interesenti lahko dobijo v splošnem Sektorju podjetja na tel. 20-061, m t. 37. ^citacija bo 24. novembra 1975 ob 10. uri na dvorišču Podjetja KOGP Kranj, Primskovo. Tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje Na Jesenicah je izšla tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje, ki so jo posvetili 30-letnici osvoboditve, 40detnici stavke in 25-letnici samoupravljanja v jeseniški Železarni Vabimo vse igralce, režiserje in mentorje na srečanje in razgovor z dramaturgom RTV Ljubljana Jože-tom Rodetom na temo Osnove teoretične dramaturgije, ki bo v torek, 18. novembra, ob 17. uri v kadilnici Prešernovega gledališča. V nakladi 1500 izvodov je na Jesenicah izšla že tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje, tematsko posvečena osveščujočemu jeseniškemu delavcu, ki je pred štiridesetimi leti začel s stavko in se vse do narodnoosvobodilnega boja zavzemal za svoje pravice. Tudi v začetku vojne ni omahoval, temveč se je vključil v boj in dal svoj davek za svobodo. Knjiga zajema predvsem to obdobje in je razdeljena v štiri dele. Začenja se s pesmijo Toneta Čufarja Pionirji novega sveta in potem v prvem delu s prispevki Franceta Klopčiča, Venceljna Perka, Ivana Jana, Franceta Klinarja-Kladivarja, Aleša Jelenca in Milana Polaka spregovori o komunistih v dvajsetih letih, o ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Cebinovem, o nekaj posebnostih NOB na Gorenjskem v letu 1941 in 1942 ter o delavskem samoupravljanju v Železarni Jesenice. Drugi del izpolnjuje Miha Klinar z Rapsodijo o splavarjih na ognjeni reki, tretji del pa poleg literarnih del vsebuje še prispevek Venceljna Perka o stavki jeseniških kovinarjev ter pravdo odpuščenih delavskih zaupnikov proti KID pred Mednarodnim uradom dela v Ženevi ter dokumentarno rekonstrukcijo Miha Klinarja o prvi fazi boja dr. Iva Štempiharja za osvoboditev internirancev iz Bi-lede. V četrtem delu so Spomini na zgornjo savsko dolino Ivana Jana, Delež Gorenjske v književnosti NOB Emila Cesarja, Crtomirja Šinkovca Beseda o Josipu Vandotu ter prispevek Slavko Savinšek je padel na Banjici, Vencelj Perko se spominja dr. Aleša Stanovnika, Janez Kmet-Mirko opisuje Smrt narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža, poleg nekaterih pesmi pa je v tem delu tudi zapis Josipa Van-dota Spomini na pregnanstvo. V zadnjem delu opisuje Franc Kono-belj-Slovenko spomenike in spominska obeležja NOB v občini Jesenice. Ko so na zadnji seji uredniškega odbora zbornika ocenjevali tretjo knjigo in se menili o vsebini naslednje knjige, so predvsem poudarili, da je knjiga pomemben prispevek in da je prav jeseniški zbornik eden izmed najbolj tehtnih zbornikov pri nas. France Klopčič, Miha Klinar, Ivo Jan, Vencelj Perko, Miloš Magolič, Franc Konobelj, Slavko Osredkar in drugi so se strinjali s tem, da se v prihodnje zajame tudi gradivo neposredne okolice jeseniške občine, da opišejo tudi pomemben delež železničarjev in vse druge dokumente, ki so še neobjavljeni. Predvsem bi bilo koristno, da s slikovnim gradivom, ki ga ima Tehnični muzej jeseniške Železarne, pripravijo poseben almanah. Tretja knjiga zbornika Jeklo in Živahen utrip Redni abonmajski ciklus šestih predstav Hadžičeve komedije »Hitler v partizanih«, ki jo je uprizoril igralski ansambel Prešernovega gledališča v Kranju, se je preteklo soboto zaključil. Sobotne predstave se je udeležil tudi avtor Fadil Ha-džič, ki je bil prijetno presenečen nad visoko ravnijo izvedbe, izrazitostjo posameznih igralskih likov ter čistostjo in domiselnostjo režije. Zadovoljen pa je bil tudi z odzivom občinstva, saj je prvič spremljal predstavo svoje komedije v prevodu, in sta bila zato zanj pozornost in odziv gledalcev še posebej presenetljiva. Prešernovo gledališče bo v naslednjih mesecih s »Hitlerjem v partizanih« gostovalo še po drugih krajih Gorenjske, dogovorilo pa se je tudi že za gostovanja v Zasavju ter na Koroškem. V domači hiši pa bo zaradi opaznega zanimanja publike še izvenabonmajska ponovitev v soboto, 15. novembra, ob 19.30. Vstopnice zanjo so v prodaji. Od ponedeljka, 17. novembra, dalje pa se bo za abonente Prešernovega gledališča zvrstilo šest predstav sodobne angleške družbene drame Davida Storeva »Kmetija«. Delo obravnava današnje sunkovite, večkrat boleče, pa tudi komične preobrazbe v angleški družbi, uprizoritev pa je rezultat sodelovanja med Mestnim gledališčem ljubljanskim ter Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane: v njej namreč nastopajo trije igralci Mestnega gledališča ter tri mlade absolventke z Akademije, medtem ko je osrednjo vlogo oblikoval Polde Bibič, ki je za ta svoj igralski dosežek na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel Borštnikovo nagrado. A. K. ljudje, ki jp je izredno primerno in spretno opremil Miloš Magolič in ki vsebuje precej zares tehtnih prispevkov, ni le pomemben kot zbornik dokumentarnih zapisov, zaželena in dobrodošla je tudi kot učbeni pripomoček vsem tistim, ki se ukvarjajo z zgodovino našega delavskega gibanja, saj knjiga zajema precej konkretnih dogodkov in jih opisuje. Na seji so menili, da bi v prihod- njih petih letih izdali četrto knjigo, ki bi vsebovala gradivo iz tridesetih let in kasneje, ki bi ponovno spregovorila o jeseniškem delavcu skozi obdobja njegovega zavednega nastopa, njegove borbe v NOB in njegovega poznejšega oblikovanja nove socialistične družbe. Izdaja tretje knjige je izpolnila vsa pričakovanja in dosegla svoj namen. D. S. Stabilizacijska prizadevanja in strokovni kadri Radovljica — V soboto, 8. novembra, je bilo v dvorani radovljiške graščine delovno posvetovanje, ki so se ga udeležili predsedniki in tajniki kulturnih društev in skupin iz občine. Posvetovanje je pripravil občinski svet ZKPO Radovljica. Razpravljali so o stabilizacijskih prizadevanjih v ZKPO in društvih ter o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v občini. Sprejeli so stabilizacijski program in se pogovorili o problematiki kadrov in organizatorjev kulturne dejavnosti. Pri tem so ugotovili, da imajo v občini največ težav zaradi pomanjkanja režiserjev v dramskih skupinah, prav tako pa primanjkuje pevovodij in dirigentov. Zato so sklenili, da bodo prihodnje leto organizirali več tako imeno- vanih vikend seminarjev za amaterske kulturne delavce, ki bi bili pripravljeni voditi dramske skupine in pevske zbore. Razen tega pa so menili, da bi bilo treba pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij zaposliti poklicnega organizatorja, ki bi skrbel za priprave večjih prireditev in proslav ter za usklajevanje pri programiranju skupnih akcij med društvi in skupinami. Na posvetu so razpravljali tudi o izdelavi in sprejemanju statutov društev, ker jih za zdaj še skoraj nikjer niso potrdili. Do zakasnitve je prišlo, ker statutarna skupina pri ZKPO kljub obljubam ni poslala enotne osnutke in potrebna navo- dila JR V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je odprta razstava Samorastniška krajina 75. Odprta bo do 25. novembra, pripravilo pa jo je združenje likovnih skupin Slovenije. — Foto: F. Perdan Kulturni večer V petek, 14. novembra, bo v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah kulturni večer ob 70-letnici rojstva revolucionarja, delavskega pisatelja in pesnika Toneta Čufarja. Večer organizirajo DPD Svoboda Tone Čufar, gledališče in osnovna šola Tone Čufar na Jesenicah. V programu bodo sodelovali Pihalni orkester jeseniških železarjev, mladinski pevski zbor Blaž Arnič ter recitatorji amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. D. S. Gostovanje Saveljčanov V soboto so na odru Prosvetnega doma v Pirničah predstavili igralci gledališke skupine Prosvetnega društva Savije — Kleče satiro Romana Novellija »Počitnice ali unikat«. Avtor, ki je tudi sam režiral delo, je s sodobnim tekstom duhovito prikazal problem delavčevega dopusta, glavnemu igralcu Janezu Šolincu pa je to bilo že trideseto odrsko delo. -fr Pet let uspešnega dela V petek, 7. novembra, je bil na Jesenicah razširjeni delovni sestanek kulturno-umetniškega kluba pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Na sestanku so govorili o delu v petletnem obdobju in ugodno ocenili dosedanje delovanje. V tem času so člani kluba uredili 21 izvodov Listov, ki izhajajo kot kulturna priloga tovarniškega glasila Zelezar, izdali prvo knjigo izbranih del pisatelja in revolucionarja Toneta Čufarja, medtem ko bo druga knjiga izšla spomladi. Na sestanku so se pogovorili tudi o nalogah v prihodnje, ki bodo predvsem zajemale literarno in likovno dejavnost ter glasbeno, odrsko dejavnost ter dejavnost umetniške kritike. Ob koncu sestanka so v odbor izvolili nekaj mlajših članov ter pet delegatov, ki bodo zastopali klub pri DPD Svoboda Tone Čufar. B. B. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta spominska razstava del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905 — 1973), v 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava Samorastniška krajina '75. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Delavska izobraževalna in kulturna društva, ki jo je posredoval Muzej revolucije v Celju. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Loški muzej Šk. Loka Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na loškem gradu je odprta razstava »Stavkovno gibanje na Gorenjskem«. Razstava je pripravljena v počastitev 40-letnice stavke v tovarni klobukov Šešir. Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Utrinki z etnološke konference na Madžarskem Zadnje dni oktobra je madžarsko etnografsko društvo skupaj z demokratično zvezo vseh nacionalnosti, ki živijo na Madžarskem, organiziralo mednarodno etnološko konferenco, na kateri so etnologi in etnografi (poimenovanje te znanosti v svetu še ni poenoteno) v svojih referatih načenjali probleme etnološkega raziskovanja nacionalnih manjšin. Poglavitni namen konference je bil razčistiti načelna in metodološka izhodišča raziskovanja nacionalnih skupnosti na njihovih stikališčih z drugimi nacionalnostmi in drugimi nacionalnimi kulturami. To srečanje etnologov je bilo v Bekescsabi v jugovzhodnem delu Madžarske. V štirih dneh, kolikor je trajala konferenca, se je zvrstilo več referatov. Med referenti so bili najštevilnejši iz socialističnih dežel, nekateri tudi iz zahodnih dežel (Avstrija, Danska). Nekateri prispevki so se lotevali vprašanja etnološkega raziskovanja in pomena raziskovanja nacionalnih manjšin z bolj teoretične plati. Poleg znanstvenih ciljev raziskovanj so nagla-šali referenti tudi njih končni cilj — krepitev nacionalne samozavesti, ohranjevanje in ustvarjalni razvoj izvirnih nacionalnih kultur in njihovega poslanstva v službi humanizma. Ob takih referatih so se vrstili še drugi, z bolj konkretno vsebino. Predstavili so kulturo in način življenja posameznih etničnih skupin Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. ki živijo zunaj meja svoje matične dežele, in sicer v luči njihove odmevnosti na kulturne vplive sredine, v kateri živijo, v luči procesov splošnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v luči pogojev, ki jih imajo posamezne etnične manjšine za manifestiranje svoje pripadnosti, svoje kulturne dediščine in svoje današnje kulturne ustvarjalnosti. Iz Jugoslavije je bilo na tej konferenci prebranih dvoje referatov. Predstavnik madžarske etnične pripadnosti iz Lendave je seznanil mednarodno etnološko srenjo o pogojih in oblikah uveljavljanja načela dvojezičnosti v socialistični republiki Sloveniji, drugi referent iz Vršca je govoril 0 odnosu muzejev in raziskovalnega dela muzealcev do nacionalnih manjšin, ki živijo v Vojvodini. Po tem, kar so povedali trije referenti Lužiški Srbi, povzemamo, da je ta najbolj zahodna slovanska nacionalna skupina, ki živi kot enklava sredi nemškega sveta, obdržala izredno živo nacionalno zavest, ki temelji na izredno živih in izredno organiziranih kulturnih in pedagoških dejavnostih, za katere dobiva široko podporo družbene sredine, sredi katere živi. Zadnji dan so gostitelji priredili za udeležence konference zanimivo ekskurzijo po provinci Bekescsahe Obiskali smo Battonva vas, 'dvanajst tisoč prebivalci, kjer Živi poleg Madžarov, Romunov in nekaj Romov tudi okrog 800 Srbov (to je skoraj ena petina Srbov, ki žive na Madžarskem). Prisotnost srbskega življa v tem prostoru sega nazaj v sredino 17. stoletja, v čas, ko je to področje veljalo kot obrambni pas Ogrske pred Turki in je njihovo naseljevanje v neposredni zvezi s to vojno krajino, ki zajema vse območje naprej do Tise. Rodovitnost zemlje, ugodnejši gospodarski in družbeni pogoji so kasneje privabljali v ta prostor še druge narodnosti. Vsa provinca Bekescsabe je danes pisan nacionalni mozaik, kjer žive v sožitju z Madžari večje ali manjše nacionalne skupnosti Slovakov, Srbov. Romunov in švabskih Nemcev. V Battonya so nam pokazali otroški vrtec, kjer so nam man ciciuanć-ki pripravili prisrčen program z recitacijami srbskih pesmic, in srbsko osnovno šolo, ki šteje zdaj 40 učencev. Prisostvovali smo pouku, kjer so učenci pod vodstvom odličnega pedagoga razčlenjevali idejne vrednote pesmi Branka Radičeviča. Srbi imajo tudi svojo čitalnico, kjer se zbirajo k domači besedi in pesmi. Žive stike, ki jih imajo s Subotico in Beogradom, želijo še poglobiti. Druga večja vas z okrog 6000 prebivalci, ki smo jo obiskali, se imenuje Elek. Poleg Madžarov žive tu še Romuni, švabski Nemci. Razen etnoloških zanimivosti, ki smo jih spoznali pri ogledu vasi, posameznih domov, se nam je v tem kraju ponudila tudi priložnost, da spoznamo življenje in delo kolhoznikov. V Eleku je namreč sedež velikega kol-hozniškega posestva, ki obsega 12 ha zemlje in vsa ta zemlja je eno samo nepregledno polje z rodovitno črno prstjo. Žita, predvsem pšenica pa tudi koruza, so poglavitni pridelki, kolhoznikov. Nekaj zemlje so namenili tudi živinoreji, saj premore gospodarstvo tudi 1600 glav goveda, nekaj sto prašičev in ovac. Kolhoz-nik dobi 3000 forintov mesečnega zaslužka (kustos začetnik v muzeju pa 2000 forintov), obdeluje svojo ohišnico — zemljo, ki jo je obdržal v svoji lasti. Na tej zemlji, ki ne presega površine 1 jutra (1 ha je 1,70 juter) pridelajo dobršen del tega, kar rabi družina za domačo prehrano. Ob našem prihodu smo našli kol-hoznike, približno 40 jih je bilo, ob ogromnem kupu koruznih stokov (ravno so majili koruzo). Mladi so jih v košarah nosili v mehanično korito, podobno toboganu, z vrha korita so padali omajeni stoki na nov kup, od koder so jih nosili v stroj za ruženje. Vse to se je v meglenem petkovem popoldnevu opravljalo na prostem pred upravno zgradbo kolhoza, za katero se je — na drugi strani poti raztezalo v širino in dolžino veliko skladišče za poljske pridelke. Letnega zaslužka se steče v kolhoz za 250 milijonov forintov, od tega je 11 milijonov čistega dobička. Ob zanimivi vsebini konference smo se na sprehodu po madžarski zemlji srečevali še z drugačnimi zanimivostmi. Med njimi so tudi nepregledna madžarska polja z jesensko praho in ozimnimi posevki, ki jih prekinjajo tu in tam koruzna strni-šča; v stožec zloženi kupi koruznice se vtisnejo v spomin kot značilne jesenske vertikale sredi te pokrajine. Anka Novak Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 1 Pri nakupu stavbnega pohištva »Inles« vam nudimo 5 0/° popusta. Izkoristite ugoden nakup. Otroci, starši, pedagogi! Od 14. do 21. novembra 1975 prireja Mladinska knjiga Kranj v prostorih poslovalnice razstavo otroških slikanic, knjig in vzgojnih igrač Svoje likovne izdelke vam bodo pokazali tudi otroci iz vrtca Tugo Vidmar. VabiW<> vas, da nas v teh dneh obiščete. Prav gotovo boste našli primerno darilo za vaseg* otroka. V okviru razstave bomo organizirali 19. novembra ob 16. uri pogovor z avtorji in ilustratorji knjig iz zbirke Zlata slikanica in istega dne ob 18. uri pogovor o kvalitetni slikanici z uredniki in sodelavci redakcije za izdajo otroškega in mladinskega tiska. BREZ DENARJA ČEZ ZASNEŽENI BALKAN PONOVNO SREČANJE Z DHEVIJEM V Beogradu se mi je pripetilo dosti zanimivih stvari. Prvo presenečenje me je čakalo že v kolodvorski avli. Srečal sem Dhevija, Indijca, ki sem ga bil spoznal pred nekaj dnevi v Carigradu. Bil je res vsega pomilovanja vreden na pogled. Ves povaljan, skuštran in zamaščen je bil bolj podoben strašljivi prikazni kot živemu človeku. Samo dvoje velikih rjavih oči in v smehu razkriti zobje so mu gledali iz porumenelega in shujšanega obraza. Povabil me je, da bi šel z njim prespat v hotel, čeprav je imel pri sebi samo pet jurjev našega denarja in bi to komaj zadostovalo za pošteno večerjo. Ker pa navzlic mojemu prigovarjanju nikakor ni mogel zatajiti svoje orientalske gostoljubnosti, sem mu dovolil, da me je povabil na burek in kavo. Ze dolgo mi ni šla nobena jed tako neznansko v slast, kot tisti na pol surovi burek in vodena kava, ki sva jo z Dhevijem pila v bifeju beograjskega kolodvora. Ko sem ga vprašal, kaj za vraga počne v tem pustem mestu, mi je Dhevi odgovoril, da mora naslednji dan na grško ambasado po vizum za Grčijo. Zdaj je bil tudi on brez denarja, a je upal, da bo dobil v Milanu delo in si bo potem lahko privoščil nekaj tednov bivanja v Grčiji. Čez čas so prisedli k najini mizi štirje temnopolti fantje, za katere sem najprej mislil, da so Dhevijevi rojaki, pa se je pozneje izkazalo, da so Perzijci. Potovali so v Pariz, in to na podoben način kot midva z Dhevijem. Podnevi so se vozili, noči pa so preživljali po kolodvorskih čakalnicah in cenenih hotelih. Eden izmed teh Perzijcev, brkat dolgolasec v hipijevskih oblačilih, je privlekel iz svoje torbe vrečo z oluščenimi orehi, ki mu jih je pred odhodom dala njegova mama za popotnico. Potem smo dolgo v noč grizljali orehova jedrca, vmes pa smo se pogovarjali o naših popotnih doživetjih, o politiki in seveda - o ženskah. Petekj 14. novembra 1975 BEOGRAD - STRUP ZA POTEPUHE Ko so bife zaprli, smo šli v čakalnico, da bi spali. Ker pa so bile vse klopi zasedene, smo razgrnili svoje odeje in polegli po tleh. Imel sem močan vtis, da se beograjski železničarji kar trudijo, da bi bilo čakajočim potnikom pri njih čimmanj udobno. Čakalnica je bila že tako in tako prava Sibirija, poleg tega pa so bila vsa okna pod stropom na stežaj odprta, tako da je skozi prostor vel prav neznanski prepih. Čeprav sem bil zavit v spalno vrečo in sem imel poleg tega na sebi še vse mogoče bunde in puloverje, sem po vsem telesu drgetal od mraza. Kako je moralo biti šele drugim, kako je moralo biti Indijcu Dheviju, ki je bil oblečen samo v tanko srajco in suknjič in ogrnjen s tanko in že napol pre-perelo volneno odejo. Še nekaj neprijetnega se mi je pripetilo to noč. Prav takrat, ko sem Perzijcem in Dheviju razkazoval svojo kremenjačo, sta prišla v čakalnico dva miličnika in mi pištolo zaplenila, češ, da je to »vatreno oružje« in da bi moral imeti zanjo orožni list. Moral sem pobrati svoje stvari in iti z njima na zaslišanje k dežurnemu komandirju. Nič ni pomagalo, moral sem podpisati potrdilo o zaplenitvi. Komandir mi je sicer obljubil, da mi bo pištolo vrnil, a seveda šele potem, ko si bom v svoji matični občini priskrbel dovoljenje za nošenje orožja. Z Dhevijem sva šla ob jutranjem svitu na grško ambasado v Francusko ulico. Na Trgu republike sva se ločila. Sel sem čez savski most v novi Beograd, kjer sem se postavil na rob avto ceste Beograd — Zagreb. Prostor ni bil nič kaj primeren za stopanje. Na odprti cesti so avtomobili vozili preveč hitro, da bi se komu ljubilo pritisniti na zavore in ustaviti. Bil je meglen dan, začelo je rositi in stolpnice Novega Beograda so se prikazovale iz megle kot grozeče sence. Skoraj šest ur sem stal ob robu ceste, a reka vozil se ni niti enkrat zaustavila. Nekateri vozniki so se z nemo gestikulacijo opravičevali, da me iz tega ali onega razloga ne morejo vzeti s seboj, večina pa je šla mimo, kot da me sploh ni. In mislim, da me sanje ves ni bilo. AIi,pa so me samo registrirali. Tako kot obcestno tablo, drevo ali kamen. Vsakokrat, ko je zdrvel mimo mene kamion prikoli-čar, se je vsul name mrzel prš in veter mi je z vso silo butnil v obraz. Ker mi je v stopala začel lezti hlad, sem moral od časa do časa poskakovati na mestu, da sem se malce ogrel. Zdelo se mi je, da že vse življenje stojim tukaj in vzdigujem palec in da nisem nikdar poznal kaj drugega kot tole široko asfaltno cesto in reko vozil, ki se vali čeznjo. Moje potrpežljivosti je moralo biti enkrat konec. Preklel sem vse jugoslovanske voznike in njihove škatle, pobral sem svoje stvari in se vrnil na kolodvor. V čakalnici sem srečal le še dva izmed tistih Perzijcev. Drugi so šli že naprej: Dhevi v Milano, druga dva v Zurich. Predstavljal sem si kako ležijo v toplih kupejih in prisluškujejo pritrkavanju koles, jaz pa sem bil še vedno v Beogradu, že na pol mrtev od lakote in mraza. Zvečer sem šel še enkrat na milico, da bi si izprosil nazaj svojo kremenjačo. Domislil sem se namreč, da bi jo lahko prodal in si za izkupiček kupil železniško karto do Ljubljane. Seveda nisem nič opravil. Opolnoči so prišle v čakalnico čistilke in me skupaj z drugimi vrgle ven na mraz. Okoli oglov je opletala strupena kosava in mi zabadala pod kožo drobne iglice ledu. Na srečo je bila v bližini odprta čakalnica na avtobusni postaji in smo se lahko zatekli tja. Perzijca sta brala vsak svojo knjigo, jaz pa sem žvečil poho-jene ostanke sendviča, ki sem ga staknil v bližini nekega smetnjaka. Potem me je začel boleti zob in nazadnje že vsa glava. Bolečine niso ponehale Se ves naslednji dan, dokler nisem prišel domov. PO OSMIH DNEH SPET DOMA Ob pol treh sem se poslovil od obeh Perzijcev in šel na vlak. Sprevodnik je bil flegmatičen tip, ni se pretirano razburjal, samo čudno se mu je zdelo, kako to, da se more predstavnik tako kulturnega naroda kot je slovenski, klatiti po svetu tako umazan in raztrgan, povrhu vsega pa še brez beliča v žepu. Kupeji so bili nabito polni, zato sem sejnoraJ do-Vinkpviev z^dpvp-, ljiti s priklopnim sedežem na hodniku. Med vožnjo sem nekajkrat od začetka do konca obšel kompozicijo, da bi našel boljši sedež in na enem izmed teh obhodov sem našel na tleh vagona še čisto uporaben plinski vžigalnik. Mimogrede sem ga prodal nekemu staremu Dalmatincu in si za izkupiček kupil v jedilnem vagonu dva orehova štruklja in stekleničko hruškovega soka. V Vinkovcih sem prestopil. Ko sem prišel v Zagreb, je bilo že jutro. Ker nisem hotel imeti več sitnosti z železniškimi sprevodniki, sem v Zagrebu spet poskusil z avtostopom. Še preden sem začel dvigovati palec, mi je ustavil živopisan spaček s kranjsko registracijo. Voznik, mlad, prijazen dečko mojih let, mi je ponudil cigareto, ki sem jo odklonil, potem pa še čokolado, ki sem jo seveda z veseljem pojedel. Še pred poldnevom sem bil * Ljubljani. Po osmih dnevih odsotn^ str se mi je nenadoma zazdela z prijazna in prikupna. Ko sem Pr' a domov, sem se najprej do sit B najedel, potem pa sem se P°^fnj. okopal in nazadnje stehtal. Teh ca je pokazala tri kilograme P manjkljaja. NAMESTO SKLEPA: Kar naj kdo poskusi in naj se h pozimi brez denarja potepat rj svetu. Od tega ne bo odnesel druge» kot skrčen želodec in dobro P°d,a^. za kasnejši protin in revmatiz^j Meni pa se je to splačalo že zaT.~\ tega, ker sem o tem lahko n?Pj5j) tole reportažo in si z njo pris« ^ »bogat« honorar. (Bogat dal 01 narekovaja urednik A. U.). PECIVO TOZD n. sub.o. LESCE - MEDENI KOLAČ rok Strajnosti tri/ \mesece / L Rajali so dva dni V torek, na Martinovo, sta tiho in skromno proslavila 50. obletnico skupnega življenja Ivana in Anton Šiler iz Stražišča, po domače Pahlnova Anton Šiler, rojen 8. maja leta 1896 v Stražišču pri Pahlnu, in Ivana Šiler, rojena 8. oktobra leta 1904 z dekliškim priimkom Fabjan v Stražišču (pri Mezlanu) živita v skromnem domu na Pahlnovem vrtu. Najpogosteje ju je najti v toplo zakurjenem domu. So pa dnevi, ko se Pahlnova zakonca odpravita na sprehod tja do Labor, do Vinkove gostilne. Prija jima kozarček belega. V tako visoki starosti, po desetletjih dela v tovarni in trenutkih tako razburkanega stoletja menda ni človeka, ki bi ga jima zavidal. Šilerjeva sta upokojena. Oče je pokojnino dočakal v stražiški žimariji, mama pa je bila invalidsko upokojena v nekdanji Jugočeški. Skupna pot Ivane in Antona se je resnično začela že dobre pol leta pred poroko na veselici v tedanjem stražiškem sokol-skem domu. Spoznala sta, da lahko živita drug z drugim. Ker v tistih časih za sklepanje zakonskih zvez ni bilo točno določenih dni, sta se Ivana in Anton odločila, da bo njun poročni dan ponedeljek, 11. novembra, ko vesoljni svet tako rad slavi Finale v Šenčurju V nedeljo, 9. novembra, se je v Železnikih končal deseti koncert tekmovalne zabavno-glasbene prireditve Glas jeseni. S tem koncertom je občinstvo, ki je v desetih krajih glasovalo za najboljšega pevca, opravilo svojo nalogo. Izid glasovanja pa bomo izvedeli na finalni prireditvi, ki bo v soboto, 13. novembra, v domu kulture v Šenčurju. Pevci Drago Zore, Slavica Celjer, Roman Peternel, Marjana, Maček, Janez Zgajnar, Vesna Vidmar, Franc Mežnar, Jelka Draksler, Stane Mam, Frenk Čebulj in Tatjana Krč bodo torej še zadnjič zapeli na finalni prireditvi v Šenčurju, ocenjevala pa jih bo strokovna žirija. V drugem delu prireditve bo zabavni program skupine Dar z vsemi nastopajočimi pevci. Sodelovali pa bodo tudi: kvartet Peternel, igralca Leonida Karner in Vinko Peternel ter humorist Čipsi. Prireditev bo vodil in povezoval napovedovalec Miro Erzin. F. Erzin Martina in njegovo gos. Prvi dan so rajali na ženinovem domu pri Pahlnu. Ker se pa svatje niso in niso hoteli raziti, so se naslednji dan veselili še pri Mezlanu, kjer je bila doma nevesta. Mlada zakonca je čakala trnova pot, borba za vsakdanji kruh in skrb za družino. Osem otrok se jima je rodilo. Pet jih je ostalo živih: Tone, Pavla, Martin, Stanko in Mara. Starša smehljaje občudujeta šopek, ki so ga jima za 50-letni jubilej poroke podarili otroci in vnučki. Na najvidnejšem mestu njunega doma stoji... Krepkega in zdravega videza sta zlato-poročenca iz Stražišča. Marsikdo ne verjame letom in bi zato najraje kar osebni izkaznici pokazala, pravita. Takšna sva, čeprav nama življenje ni bilo z rožicami posuto in je bilo skorajda več grenkih kot veselih trenutkov. Vendar se prvih ne kaže prav pogosto spominjati. Dovolj imava sedaj zase. Zato se še posebej veseliva let, ki so nama še odmerjena, pripovedujeta jubilanta Pahlnova mama in ata iz Stražišča! J. Košnjek Satirični kabaret Metla tudi v Šenčurju Prireditvena poslovalnica Festival iz Ljubljane se je odločila, da Tone Fornezzi-Tof predstavi svoj satirični kabaret Metla tudi v Šenčurju, ki bo v nedeljo zvečer v domu kulture. V kabaretu, ki nosi naslov Želeli niste — poslušajte, se bosta šenčurski publiki predstavila igralca Janez Hočevar-Rifle in Nadja Strajnar. Za nedeljsko predstavo je tako kakor v vseh drugih krajih zelo veliko zanimanje in bo verjetno razprodana. F. Erzin gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 14. novembra, ob 17. in 20. uri - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH - gostovanje v Kamniku; SOBOTA, 15. novembra, ob 19.30 za IZVEN -F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH. O) o» .2 M > cc o O fl U > Vaterpolisti Triglava so začeli že s suhimi treningi za zimsko sezono. Strokovno delo glede kondicijskih priprav — plavalni del za člane in mladince ima na skrbi Franc Peternel, medtem ko bo Franc Nadižar vodil člansko moštvo na tekmah in treningih. Skrb nad mladinci in prvo pionirsko ekipo je v rokah Toma Baldermana, medtem ko ima Matjaž A vsec drugo ekipo pionirjev in vaterpolsko pionirsko šolo, Borut Chvatal pa je odgovoren za suhi trening članov in mladincev. Pred vaterpolisti gorenjske metropole je že zimska sezona. V tej bodo odigrali prijateljska srečanja s Primorjem, Mladostjo, Reko, povratna srečanja za vse kategorije pa bodo v novem bazenu v Ljubljani. Člansko moštvo bo 30. januarja do 4. februarja nastopilo med osmerico prvoligaških klubov na pokalu Solaris, pred njimi pa so tudi tekme za jugoslovanski vaterpolski pokal, medtem ko se mladinci pripravljajo za pol-finale enakega tekmovanja. -dh tržni pregled JESENICE Solata 8 din, cvetača 9,30 din, korenček 5 do 6,50 din, česen 20,50 din, čebula 13,30 din, fižol 14,50 do 17,45 din, pesa 4,80 din, slive 20 din, jabolka 5 do 6,50 din, hruške 14,70 din, grozdje 14,80 din, limone 12 din, ajdova moka 18,35 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,90 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6,60 din, klobase 61,20 din, orehi 97,80 din, jajčka 1,76 do 2 din, krompir 3,25 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 5 din, cvetača 12 do 15 din, korenček 8 do 10 din, česen 20 din, čebula 10 din, fižol 16 do 18 din, pesa 8 din, jabolka 7 do 8 din, hruške 12 din, grozdje 14 din, banane 10 din, limone 20 din, ajdova moka 16 din, kaša 15 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 din, orehi 10 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir poročili so se V KRANJU Zupan Drago in Hrovat Marta VTR2ICU Ježek Marijan in Zrim Irena umrli so V KRANJU Jelovčan Angela, roj. 1907, Legat Marija, roj. 1893, Blaznik Ivana, roj. 1903, Kumar Mihael, roj. 1904, Lov-renčič Avgust, roj. 1933, Arh Matevž, roj. 1883 VTRŽTCU Markelj Mihaela, roj. 1920, Cebron Alojz, roj. 1913, Djeloševič Filja, roj. 1903 nagradna križanka od vsepovsod za smeh i ; ' 2 3 4 5 3 1 7 S 0 1 I 2 13 14 15 16 L 18 ■ 20 ■ 22 ■ 23 ' 24 25 ■26 ■ 27 28 29 ■ 30 31 32 33 ■ 1 35 ■ 36 37 ■ 39 40 41 ■ 42 43 ■ 44 45 46 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Rešitev nagradne križanke z dne 7. novembra: I. stepa, 6. prav, 10. klub, 14. lotos, 15. relikvija, 17. anas, 18. reneta, 19. jen, 20. Ni, 21. trud, 23. jela, 25. TK, 26. gnu, 28. odij, 30. zataja, 32. vodovod, 35. Homer, 36. opolo, 38. ožemalo, 40. zadeva, 42. ažur, 43. kna, 46. IT, 47. Gina, 49. Elis, 51. EF, 52. ris, 54. Nicolo, 56. Tone, 58. inovacija, 60. katar, 61. Samo, 62. Adt-n, 63. anoda Izžrebani reševalci: prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi BINE LEBER, 64000 Kranj, Cankarjeva 19; 2. nagrado (40 din) BORIS HAFNER, 64270 Jesenice, C. revolucije 20; 3. nagrado (30 din) ANA ŠIMUNAC, 64000 Kranj, Partizanska c. 33. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK V končnici — kako? Šahovsko igro delimo na tri glavne dele, na otvoritev, središnjico in končnico, ki neopazno prehajajo druga v drugo. Končnice so lahko zelo različne, odvisno od figur, ki so še na deski, in od njihovega medsebojnega položaja. Imamo obsežne šahovske knjige, v katerih so obdelane posamezne končnice in obrazložene zakonitosti, ki veljajo v raznih tipih končnic. V primeri z igranjem v središnjici, ki je kot nalašč za ustvarjanje samonikle šahovske igre, se je treba o končnicah marsikaj naučiti. Vendar pa to ne pomeni, da v sklepni fazi igre ni mesta za kombiniranje. Nasprotno, kdor gradi igro na neposrednih možnostih, ki jih nudi pozicija in ne stereotipno, bo užival v kombiniranju tudi v končnici. Oglejmo si primer na sliki. Pozicija je iz partije Koberl — Szabo (prvenstvo Madžarske 1951), po 23. potezi belega. i HAJ ___I ■ ■ E9 ■ ■ J ■ 44 ■ 4. Kf2-e2 Lg7-b2! 5. Td2-c2 Ta8-d8 Figure belega so nenadoma zvezane in prisiljene na obrambo, kralj pa je odrezan od kritičnega krila. 6. Lh3-fl Sc5-a4! 7. Scl-d3 Sa4-c3 + 8. Ke2 -e3 Sc3 x a2 Črni se je odločil za poenostavitev pozicije in kombinacijo, ki mu bo prinesla prednost kmeta. Njegova trdnjava uspešno sodeluje v igri, zato je razumljivo, zakaj prej ni ponudil zamenjave trdnjav, temveč seje odločil za prodor a-kmeta. 9. Sd3xb2 Sa2-b4! 10. Tc2-cl a3xb2 11. Tel-bi Sb4-c2 + Beli kralj nima več dobrega umika. Če gre na e2-polje, bo črni po Sc2 — a3 in zamenjavi kmetov ustvaril dva vezana prosta kmeta, po umiku na f2-polje pa bo sledil udar Td8-d2+. Zato beli poskusi tretjo pot, s tem pa ponudi nasprotniku možnost, da sklene igro na najkrajši način. 12. Ke3-f4 g6-g6 + ! 13. Kf4-e6 Td8-d6! 14. c4 - c6 Td6 - e6 + 15. Ke5-f5 Sc2-e3mat Zanimiva matna slika, pogosta v prostih in turnirskih spopadih. dr. S. Bavdek Vodoravno: 1. svetlobni sij; v glasbi znak nad noto, označujoč trajanje glasu, 7. junak viteških romanov, 13. vrsta robidnice, katere sok uporabljajo za sirup, vino in marmelado, 15. ime ameriške plesalke Duncan, 16. avtomobilska oznaka za Pančevo, 17. kirurgičen poseg zdravnika, operativno delo, 19. Alfred Nobel, 20. zračno zdravilišče v Pirenejih, 22. zofa brez naslonjala, 23. pripadnik veje starih Slovanov, 24. kraj na Notranjskem nad jugovzhodnim robom Planinskega polja, 26. roman E. Zolaja o pariški prostitutki, 27. glavna reka na Dolenjskem, 28. kopno, obdano z vodo, 30. pokrit dvokolesni potniški voz v Španiji. 32. gostosevci, skupina zvezd v sozvezdju Bika, 34. starogrški ljudski pesniki in pevci junaških pesmi, 35. prvotni prebivalec na našem ozemlju, 36. živec, nervus, 38. voz na dveh kolesih v vzhodni Aziji, 41. grobo domače sukno, raševina, 42. v nordijski in starogermanski mitologiji božanska devica, služabnica boga Odina, 44. nemška električna družba, Allgemei-ne Elektricitaets-Gesellschaft, 45. avtomobilska oznaka za Virovitico, 46. ljubkovalni naziv za postavo, 48. Štefan Nemanja, 49. sporazum, zveza med državami, 51. zahodni kontinent, »Novi svet«, 53. glavno mesto Bolgarije, 54. najvišja gora v Turčiji. Navpično: 1. sadni škodljivec, 2. večji kos pohištva, 3. znak za kemično prvino radij, 4. makedonski narodni ples, 5. nemir, 6. francoski pisatelj »Ariane«, Claude, 7. otok in zaliv na severu Sardinije, 8. žensko ime po mesecu maju, 9. ime slovenske pesnice Škerlove, 10. avtomobilska oznaka za Doboj, 11. Perzijka, prebivalka Irana, 12. sveta v italijanščini, španščini in portugalščini, del imena mnogih krajev, 14. prvi izraelski veliki svečenik, po bibliji Mojzesov brat, 15. brazilska reka, ki izvira v Kolumbiji, 18. ženska, ki se nepoklicno s čim ukvarja, nasprotje profesionalke, 21. okolica, okrožje, 23. stara zdravilna rastlina z rumenimi cvetovi, 25. hitro hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo tudi pri narkozi, 27. muslimanski sodnik, 29. remiju podobna igra na karte, 31. polagalec teraca, 32. tkanina v platneni vezavi, 33. izliv reke v več rokavih, v obliki grške črke, 35. severni jelen, 37. v romanskih jezikih naj živi! živel!, 39. udarec, 40. sorodnik po očetovi strani, 42. dišava, duh, snov, ki jo zaznavamo z vohom, 43. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 46. planinski kraj na severu Siama, 47. pisana dolgorepa tropska papiga, 50. Tone Fornezzi, 52. znak za kernično prvino iridij. Rešitve pošljite do torka, 18.novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Leteča babica ponovno na poti Pred nekaj dnevi je v Kairo priletela 84-letna Američanka Marion Hart, ki ji pravijo leteča babica. S svojim enomotornim letalom potuje okoli sveta. Ob prihodu v Kairo je izjavila, da je lačna in zaspana. Na poti okoli sveta je že obiskala Islandijo, Anglijo, Francijo, Italijo in Grčijo. Leti že 30 let in je v zraku prebila 5000 ur. Iz Kaira je pot nadaljevala v države Perzijskega zaliva, kjer je ženskam prepovedano voziti celo z avtomobilom. In zakaj leti? Pravi, da ji tako hitreje mine čas. Svojevrstna nadloga Lastniki velikih hotelov v Singapuru so pred kratkim napisali peticijo, s katero zahtevajo pomoč pri lovu na »hotelske kobilice«. Tako imenujejo goste, ki iz hotela kratko malo izginejo in pustijo visok račun neporavnan. V hotelu Hilton se je minuli mesec naselil ameriški poslovnež š posebnim priporočilom. Ko je navada so mu dali najrazkošnejši apartma in ga na moč častili. Gost je na široko podpisoval visoke račune v hotelskem baru in razstavraciji. Potem je nekega dne enostavno izginil, ko se je kot običajno odpeljal na sestanek z izposojenim avtomobilom. Lahko so ugotovili le, da je rezerviral sedež v letalu in pustil za seboj neplačan račun v vrednosti 14.000 dolarjev. ■ To je le eden od številnih primerov. Zato gostom ne dovolijo odhajati iz hotela s prtljago. A tudi to ne pomaga. Gostje se odpravijo na sprehod brez kovčka, toda za, prvim vogalom sedejo v taksi in se odpeljejo na letališče. Uslužbenci hotela lahko kasneje najdejo le prazne kovčke. A Pri pogledu na pozicijo ugotovimo predvsem to, da ima beli slaba a2- in c4-kmeta, črni pa prednost kmetov v razmerju 3:2 na daminem krilu. Še nekaj, črne figure so usmerjene na damino krilo, zato je pričakovati težišče njegove igre na tem mestu. 1. ... a7-a5! 2. Se2-cl a5-a4 Šahovski problem Rešitev problema S. Bavdka, ki smo ga objavili 17 oktobra, se glasi: 1. h4-h5 + ! Sg3xh5 (Kg6xh5, Kg6-f5, Kg6-f6, Kg6-h6) 2. Tc2xc6 mat (Tc2-h2 mat, Tc2 -f2 mat, Te7 -f7 mat, Te7xh7 mat) Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali tri, in sicer: Vinko Rako-vec, Kranj, Jenkova 1, Milan l'dir, Kranj, Kidričeva 19 in Stane Polak, Škofja Loka, Mestni trg 22. Nagrade po 50 din jim bomo nakazali po pošti. Tokrat objavljamo problem J. Buchwalda (Sah. vjesnik 1947) Beli igra in matira v drugi potezi. Rešitve pošljite do 10. decembra na naslov GLAS, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako ŠAHOVSKI PROBLEM. Izmed pravi Iniii rešit ev m m m 1 m ■j m ■ i n ■H s šolskih klopi /-< Jesenska slika Zapornice neba so se odprle in bela zavesa dežja neusmiljeno moči zemljo. Voda v koritu Sore se peni in strahovito buči. Pod verigo mlečnobele megle se razprostira gozd. Pisana jesenska barva, ki si jo nadeva že od večnosti, je zaradi slabega vremena podobna otožnemu akordu. Pogled mi splava proti nebu. Vidim oblake, ki se v divjem ritmu vrtinčijo kot plesalci tanga. Zdi se mi, da je v teh oblakih nakopičena ogromna energija, ki se lahko zdaj zdaj sprosti... Zapiha močan veter: njegov zvok je prijeten, a to je le prevara. Mrzel je, neusmiljen in oster kot rezilo nabrušenega noža. Drevesa se upogibajo. Njihovi vrhovi se napenjajo kot jambori, v katere se zaletava sila vetra. Veter zavrtinči prve dežne kaplje. Senca teme zagrne zemljo in zamolklo grmenje kali jesenski mir. Nebo spremeni barvo, pojavi se tanka žareča nit in še v istem trenutku izgine. Kdo ve, katero žrtev si je izbrala? Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas v_ J Kdo je to napisal? Vidimo, da izbiramo odlomke, ki jih dobro poznate, kajti malo je odgovorov, ki bi ne bili pravilni. Tokrat je bilo prav takole: Fran Erjavec, Ni vse zlato, kar se sveti. Izžrebali smo Branka Seliča iz osnovne šole Cvetka Golarja v Škofji Loki. Poslali mu bomo knjigo Ivana Jana DRAŽGOŠKA BITKA, ki jo poklanja trgovsko podjetje MURKA iz Lesc. Zdaj pa vam bo pisatelj predstavil težko življenje otrok in prav bi bilo, da bi včasih pomislili, kako lepo je vaše življenje. Štiri vreče! Stisnilo me je; jaz sem ga imel komaj za dve! Vprašal sem suho, kakor bi se posmehoval: »Le kaj bosta s tolikim denarjem?!« Zdaj se je oglasil Gusti, ki je prehitel Franca, rekoč: »Zima bo, bosa na moreva nikamor. Oče nama bo zašil čevlje.« Gubač za čevlje se je sušil naprej in naprej, še ves mesec in posušen romal v vreče. Še bi se nabiral, še bi se sušil na podstenjih, da nam ni tedaj trgovec preprosto povedal, da to leto noče nihče kupiti gubača. Vsem se nam je v grlu zataknilo, dokler mu nismo izgrgrali: »Kaj naj zdaj počnemo s tem gubačem?« »Kaj!« se je nasmehnil trgovec. »Zakopajte ga v jamo ... za gnoj menda ni, kaj?« »Pa ste nam rekli...«, smo ugovarjali, sklicujoč se na njegove besede. Zasmejal se nam je, rekoč: »Je že tako! Rekel že, rekel! Saj je meni tudi trgovec v mestu rekel, njemu spet je rekla tovarna. Ta ga pa zdaj ne potrebuje .. . noče ga!« Njim je bilo lahko, vse tja do tovarne: ker ga niso potrebovali, ga niso kupovali. Časa z njim niso zgubljali, denarja pa tudi ne tako krvavo potrebovali kot mi. »Kaj bosta z gubačem?« sem vprašal Francija in Gustija, ko sta prišla k nam in obsedela na klopi. Mogoče nista opazila, da sem se jima rahlo posmehnil, ker sem jima bil nekoč tako nevoščljiv zanj. Spogledala sta se. Šele čez čas je Franc odgovoril: »Kaj pa h očeva ...« »Potem vama oče ne bo mogel zašiti čevljev?« »Ne bo,« sta tiho odvrnila. Nista jih dobila. Ko je padel prvi sneg, sta bosa tekla v šolo. Pravilne odgovore pošljite do 25. novembra na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, in pripišite: Kdo je to napisal. Sam Budilka me je tistega jutra kar prezgodaj poklicala. Pogledala sem skozi okno. Kako kislo in pusto deževno vreme! Mislila sem še malo poležati, toda iz postelje me je spravil brat, češ da moram za njim zakleniti vrata, ker gre k sošolcu na obisk. Brat je odšel k sošolcu, starši pa v službo. Zato sem se morala kar sprijazniti z mislijo, da bom ta dan pač sama prebila. Najprej sem si pripravila zajtrk, zatem pa sem se pripravila k nalogi. Tako tesnobno in pusto mi je bilo pri srcu. Nikjer nikogar! Zazrem se skozi okno. Tudi na igrišču ni nikjer žive duše. Kako grozno osamljen si, če nimaš nikogar, ki bi ti vsaj s svojo prisotnostjo ali bližino pregnal tesnobo. Ura je ravnokar odbila poldne. Nekdo pozvoni. Prav vesela sem, da grem nekomu odpirat. Prišel je brat in mi sporočil, da je nehalo deževati. Iznad težkih, temnih oblakov je zopet posijalo toplo sonce. Zazdelo se mi je, da se je vse spremenilo. Začela je oživljati cesta, tudi igrišče je polno otrok. Kmalu zatem se vrneta starša in vzdušje je prisrčno, pomirjajoče in hkrati živahnejše. Človeka že občutek, da je nekdo blizu ali vsaj v bližini, pomirja. Kako srečni smo, ko živimo v družini, v družbi, da nas je več, da se pogovarjamo. Skupaj se veselimo in se tolažimo, kadar smo žalostni. Alenka Kuhar, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Krvavi režim v Španiji Sedim doma in premišljujem. Največkrat o zunanji politiki, ki se mi zdi tako zanimiva. Vklopim radio, da bi slišala zadnje novice. Lepo, tujo popevko zmoti napovedovalcev glas, ki nam začne brati poročila. Spet novica o Španiji. Umorili so pet baskovskih rodoljubov. Pet ljudi, ki jim ni všeč Francov fašizem, je moralo končati pod zakoni državnih biričev. Pet mladih ljudi, ki so se borili za boljši jutri Španije, te zaostale države, ki ji že od 1. 1939 vlada diktator Franco. Francov režim se je začel kot delo dveh velikih pokroviteljev peščice španskih fašistov, ki so se uprli zakoniti republikanski vladi — Hitlerja in Mussolinija. Hitler je s svojim letalstvom omogočil premestitev Francovih enot iz Maroka v Španijo. S tem mu je zagotovil prvi uspeh. Mussolini pa je prevzel blokado Španije na Sredozemlju. Tudi po drugi svetovni vojni smo se Jugoslovani prepričali o Francovem režimu, saj vemo, da je Ante Pavelić, eden najhujših ustašev, umrl v Španiji kot Francov gost in da so v Španiji našli zavetje morilci našega veleposlanika v Stockhol-mu Rolovića. Prav v zadnjem času, ko je Franco še enkrat po stotih poskusih dokazal, da je zločinec brez primere, so se mnoge države odločile, da bodo prekinile stike s Španijo. Mnoge države so prekinile diplomatske stike ali prepovedale izlete v Španijo. Dan za dnem po ulicah mest demonstrirajo Baski. Že nekaj dni pred izvršitvijo zadnjega zločina so po strehah hiš visele črne zastave, kot bi slutil«- nesrečo. Na ulicah so vsi ljudje nekam hiteli. Nihče ni govoril. Glavno mesto Španije je težila moreča tišina. Saj od Franca ni bilo mogoče pričakovati milosti za 11 obsojenih. Pet jih je bilo zadavljenih — špansko ubijanje na srednjeveški način, ostale pa so obsodili na dosmrtno ječo. Pet ljudi je umrlo kljub protestom mnogih držav sveta. Vendar pa se s terorjem ni rešil noben režim in tudi Francov se ne bo. Smilja Brkljač, osn. šola heroja Bračiča, novinarski krožek Ne bom pozabil Šumele so breze v rahli jesenski sapi. Njihovo listje je v prekrasnih jesenskih barvah poplesavalo v zraku kot pisani metulji. Ura je bila kakih štiri, vendar se je sonce že pošteno nagnilo proti zahodu. čez pokopališko obzidje si v oddaljenosti videl sive hiše Maribora. Bili smo na babičinem grobu. Stali smo okoli groba, zrli v plamene sveč, ki so tam gorele in se je spominjali.. . Nikoli ne bom pozabil tistega trenutka, ko mi je telefonirala teta, da je babica umrla. Brez cilja sem hodil po sobi bled kot stena. Nikoli več je ne bom videl, nikoli... Ta misel me je zasledovala, kamorkoli sem stopil in mi naredila ta dan še bolj črn, kot kateregakoli poprej in pozneje. Domov je prišla mama ... Padel sem ji v naročje in se zjokal. Dolgo se nisem pomiril. Nazadnje sem ji povedal, kaj se je zgodilo. Oba sva se jokala . .. Nikoli več ne bom videl babice, videl bom le še pesek, ki pokriva njeno truplo. Aleš Mihev, 6. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj /---\ Grob Tako pust in sam stoji sredi poljan. Tako mrk in tih, da sliši se trave dih. Tako s v in hladan s krvjo je posejan, a vendar je sam, čisto sam ... Vilma Primožič, osn. šola Petra Kavčiča, Šk. Loka, dopisniški krožek Zima trka na vrata Zopet smo na koledarju obrnili nov list — november je tu. To je mesec nenadnih ohladitev in lahko pričakujemo že prvi sneg. Uradno nastopi zima šele 23. decembra, vendar je vsaj drugi del novembra močno podoben decembru. Vreme na prvega novembra si dobro zapomnimo. Še čez več let se bomo spominjali, ali smo bili oblečeni v plašč ali je zadostoval suknjič, ko smo obiskali grobove. Letošnji prvi november je bil kar topel. Naslednje dni je deževalo, kar se spodobi za pozno jesen. Blato in luže so nam stari znanci ob slabem vremenu. Šestega novembra pa je padel v zgodnjih jutranjih urah prvi sneg. Vmes je padal tudi dež, zato se je sneg v nekaj urah stopil. V gorskih predelih pa se je sneg obdržal in omogočil prvo smučanje. Po napovedih iz radia pa lahko zopet pričakujemo ohladitve. Ob takih dnevih je posebno mraz zjutraj, opoldne pa rad piha veter. Proti koncu meseca pa lahko zopet računamo na sneg. Prav gotovo se bo obdržal tudi v nižini. Ob začetku decembra ali vsaj takrat, ko zima nastopi po koledarju, pa bo gotovo snega precej na debelo. V gorah bo zadosti snega že prej, da bo omogočena dobra smuka. Zima je res pred drumi. Kmetje bodo končali dela na polju, zaspala bo narava in navidezno bo zamrlo življenje. Večeri bodo daljši. Prav gotovo pa bodo vštric z zimo prišle spolzke ceste in druge nevšečnosti. Doma smo že začeli kuriti v peči. Pravkar sedim ob njej. Zunaj pa se dan nagiba v večer, v mrzel in tih novembrski večer. Jože Zupane, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur radio 15 4.30 8.10 9.06 9.35 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.10 14.10 15.30 15.45 16.46 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.30 23.05 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasba vam pripoveduje Kdaj, kam, kako in po čem vmes ob Turistični napotki za naše goste iz tujine Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Radijski radar Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa rni 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Richard VVagner: Parsifal 23.55 Iz slovenske poezije 16 6.00 8.07 8.47 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 nedelja Dobro jutro Radijska igra za otroke — Frane Puntar: Hojladrija Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Koncert iz naših krajev Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne vmes ob Radijska igra — Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.36 Petpedi 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Coctail melodij 11.33 »Melodije po pošti 13.17 Film, opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.06 Glasba iz starega gramofona 16.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz hrvaške ansambelske glasbe 23.55 Iz slovenske poezije 17| 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 ponedeljek Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob Turistični napotki za naše goste iz tujine Dopoldanski komorni koncert Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Fantje treh dolin Lahko noč, otroci Ti in opera Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Herp Alpret and The Tijuana Brass 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jaz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 Dve simfoniji starega češkega mojstra Jirija Antonina Bende 19.50 Naš eksperimentalni studio 20.35 Ludwig van Beethoven: Sonata št. 21 v C-duru, op. 53 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 18 torek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob 10.46 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20.30 21.31 22.20 23.05 23.15 Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Narava in človek Slovenski koncertni umetniki V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — Rolf Schneider: Slovo od Sundheima Zvočne kaskade Po sledeh Bachovega priimka Literarni nokturno — Afriške ljudske Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Borci nam pripovedujejo 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel 14.33 Znana imena, znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 Zvočni portret 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Ivom Mojzerjem 18.00 Parada Orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Stereofonski operni koncert 20.35 Salzburški festival 1975, Koncert Berlinske filharmonije 22.10 Glasba na ljudske teme 23.00 Prizori iz Shakespeareja 23.56 Iz slovenske poezije 19 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 sreda Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob Turistični napotki za naše goste iz tujine Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Komorno glasbeni studio S festivalov jazza Literarni nokturno — Ameriška črnska poezija Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Ročk jazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.15 23.25 23.55 20| 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.00 23.30 Zborovska glasba stare carske Rusije Znanost in družba Praški glasbeni muzej Paul Hindemith: Koncert za klarinet in orkester(stereo) Sodobni literarni portret Riccardo Zandonai: odlomki iz opere Francesca da Rimini Razgledi po sodobni glasbi Naši novi posnetki iz zagrebške produkcije Iz slovenske poezije četrtek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Zborovska glasba pretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob Turistični napotki za naše goste iz tujine Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Mojmira " Šepeta Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska komorna glasba od 1900 do danes V gosteh pri tujih radijskih postajah Elda Viler naš nocojšnji gost Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 16.40 16.00 16.10 16.40 Četrtek na valu 202 Od melodije do melodije Zvoki orkestra in zbora Kai Warner Samoupravljanje s temelji marksizma Mehurčki Mozaik glasov in instrumentov Radi jih poslušate Okno v svet V svetu operete Top albumov 17.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stopples Tretji program 19.05 19.10 19.50 20.05 20.35 20.45 22.00 23.10 23.55 21| 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 18.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Pot izobraževanja Prisluhnimo sodobnemu zborovskemu zvoku Mednarodna radijska univerza Radijski koncert mojstrov sovjetske glasbene umetnosti Odmevi velikih dni Koncertna glasba opernih mojstrov Iz slovenske poezije petek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob Turistični napotki za naše goste iz tujine Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje — mladinski festival v Celju Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbena medigra Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Angažirana tematika v slovenski glasbi, zadnjih 30 let Ogledalo našega časa Zvočni signali Minute z ansamblom Borisa Kovačiča Lahko noč, otroci Top-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.25 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Petek na valu 202 Glasovi v ritmu Iz filmov in glasbenih revij Radijska šola za nižjo stopnjo Glasbena medigra Za mladi svet Izložba popevk Filmski vrtiljak Z velikimi zabavnimi orkestri Glasbeni casino Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - Franc Uršk?: Odprta srca 19.50 Mozartove miniature 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz slovenske filharmonije 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz oper Danila Svare 23.55 Iz slovenske poezije kino Kranj CENTER 14. novembra danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16. in 20. uri, amer. barv. LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 18. uri za Filmsko gledališče 15. novembra danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za otroke), premiera amer. barv. krim. LOV ob 22. uri 16. novembra japon. barv. risani OBUTI MAČEK ob 10. uri, danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 21. uri 17. novembra amer. barv. krim. LOV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 14. novembra amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri 15. novembra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 10. uri, amer. barv, krim. SUPER POLICAJ ob 16. uri, amer. barv. drama REŠITE TIGRA ob 18. uri 16. novembra amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 14. in 18. uri, amer. barv. drama REŠITE TIGRA ob 16. uri, premiera jug. barv. HITLER IZ NAŠE ULICE ob 20. uri 17. novembra danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za otroke) Tržič 14. novembra amer. barv. vestem RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 18. in 20. uri 15. novembra franc. barv. akcij. SKRIVNOST ob 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 15., 17. in 19. uri 17. novembra amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 18. uri Kamnik DOM I 15. novembra hongkongški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra hongkongški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 15. in 19. uri, ob 17. uri KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV 17. novembra amer. barv. vestem PETERICA V AKCIJI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 16. novembra ital. barv. krim. SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 16. uri Škofja Loka SORA 14. novembra amer. barv. krim. UMOR V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri 15. novembra amer. barv. pust. OGRLICA ob 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. pust. OGRLICA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 14. novembra amer. OGRLICA ob 20. uri 15. novembra jug. barv. drama MUKE PO MATEJU ob 20. uri 16. novembra amer. barv. krim. UMOR V GRADU HUBERTUS ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 14. novembra amer. barv. pust. DAKTARI / — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU 15. novembra franc.-madž. barv. risani LA FON-TAINOVE BASNI, franc.-nem.-itaL barv. CS vojni OD ARDENOV DO PEKLA 16. novembra franc-nem.-ital. barv. CS vojni OD ARDENOV DO PEKLA 17. novembra amer. barv. krim. SUPER FLY Jesenice PLAVŽ 14. novembra amer. barv. komed. OROPAJ SVOJEGA BLIŽNJEGA 15. novembra amer. barv. krim. SUPER FLY 16. novembra o ^rfil in Partizanski nagrobnik v Mavčičah preganjal mlado cerkev Kristovo. Navzoč pri kamenjanju sv. Štefana se veseli, da bodo sčasoma potrebljeni vsi kristjani. Iznenada pa se trdosrčni vojščak zave, kako napak je vse doslej ravnal. Kar je poprej sovražil, sedaj ljubi. Izpreobrnil se je, pravi pobožna legenda. Nič več ni prelival krvi, pričel se je boriti z uma svitlim mečem — znal je namreč sukati tudi pero. In iz nekdanjega trdega vojaka je postal znan cerkveni mislec in učenjak — sv. Pavel. No, to zgodbo sem povedal zato, ker je farna cerkev v Mavčičah posvečena prav temu svetniku. In tudi farno žegnanje je posvečeno dnevu Savlove spreobrnitve, 25. januarju. Mavško cerkev omenja listina že 1. 1444. Zgradba je bila prvotno gotska; zdaj, po obnovitvi 1. 1826, pa kaže njeno vnanje in notranje lice baročni stil ali slog. DVE ZGODBI Scerkvijo v Mavčičah sta povezani dve zgodbi — ena bridka, druga pa bolj segava. V noči, 27. julija 1766, ob deseti uri zvečer, je strela udarila v zvonik. Vse je zgorelo, le goli cerkveni zidovi so ostali. Zvonovi so se v vročini stalili, cerkovnika pa je strela ubila. Eden od duhovnikov, ki so službovali v Mavčičah, Primož Kuralt, je več let prijazno nagovarjal vaščane, naj si zgrade novo cerkev. Stara da je premajhna pa tudi zidovi niso več prav trdni. K zidavi pa ljudi ni in ni mogel pripraviti. Zato se je zatekei k zvijači: cerkev je dal znotraj vso podpreti z lesenimi gredami in stebri. Potem pa je povabil škofa, naj si njegovo cerkev ogleda. Seveda se je škof začudil tolikerim podpornikom v cerkveni notranjščini. Brž zaukaže prisotni soseski, da si zgradi novo cerkveno stavbo. Ker sicer ne bo več namestil v Mavčičah nobenega duhovnika! No, krotki Mavčani so potem res poprijeli za delo in 1. 1826 je bila nova cerkev dograjena (le strop in prezbiterij — svetišče sta ostala od prej). SPOMENIK NOB Res dostojno slave v Mavčičah spomin na padle borce za svobodo. Postavili so kar dva umetniško izdelana spomenika, enega pred zadružnim domom, drugega na pokopališču. Na tem so vklesana imena enajstih padlih domačinov iz Podreče, Mavčič in Jame (Franc Jamnik, Jožef Rozman, Jožef Jerala, Dominik Jerala, Jožef Rozman, Lovro Narobe, Rudolf Zevnik, Rudolf Bohinc, Anton Taškar, Štefan Habat in Valentin Kalan). '°-> K.r» r» aH al iotroln \ NA ROBU j Prišlo je torej do takih sporov, da je posegel vmes njen brat in me neki dan, ko sem pozno zvečer prihajal z dela, napadel s sekiro pred vhodom v stanovanje. Takrat me je zelo hudo ranil po glavi in sem imel dve hudi krvavitvi, pretres možganov in hude krvavitve na glavi. Na ljubljanski kirurški kliniki so me rešili po hudi agoniji več dni. Kaznovan je bil z dvema letoma zapora. Zdravil sem se V mentalno psihiatričnem laboratoriju v Polju. Sedaj premišljujem, kako sem uspel biti tisti dve leti zakona sploh trezen. Delal sem v majhni pekarni, kjer je bilo zaposlenih le nekaj pekov, točno štirje izučeni peki z mojstrom in en vajenec. Pri delu sem že od začetka bil vzoren in sem se gnal, da bi več zaslužil, saj žena ni bila zaposlena in je dobivala le nekaj tisoč din invalidnine zaradi bolezni na pljučih. Potem po najini poroki pa so ji tudi to vsoto odvzeli. Pozneje ni mogla dobiti takega dela kot bi ji ustrezalo po več letih bolezni. V družini smo živeli štirje ljudje, t. j. tašča in moja žena, najin komaj rojeni sin Božidar in jaz. Delo v mojem poklicu je bilo vedno le ponoči in jaz, kot mlad človek, komaj poročen, sem želel biti pri svoji mladi ženi, pa sem moral vse noči delati. To ni bilo všeč tudi moji ženi. Prej na to nisva mislila, pozneje je bilo že prepozno. Poiskala si je družbo znancev in kolegov, jaz pa sem bil iz dneva v dan bolj ljubosumen. Vsega bi več ne znal opisati, kako je bilo takrat hudo. Zaradi ljubosumnosti sem bil celo bolan in ves živčen. Je bila to posledica tistih dveh let v zaporu ali pa mi je to bilo že v krvi? Ce imaš tako rad žensko kot sem imel jaz svojo ženo in moraš vse noči delati, ona pa sameva v postelji in vzdihuje po tebi, ali gre celo z drugimi ven, potem skoraj ne gre brez ljubosumnosti. Vendar je bila moja ljubosumnost že skoraj bolezen. Že po tem, da nekaj let po ločitvi sploh nisem hotel pogledati nobene ženske, se vidi, da sem imel svojo ženo močno rad in se drugič sploh ne bi poročil, če me ne bi prepričali bratje in sestre ter mati, ki mi je sedanjo ženo celo na dom pripeljala. Po ločitvi sem se zaposlil in naselil v Ljubljani, ker na Rakeku nisem mogel ostati v bližini svoje ločene žene in človeka, ki mi je hotel vzeti življenje. Tisto o naselitvi v Ljubljani je sicer bolj žalostno in megleno, saj si v tem našem glavnem mestu nisem uspel najti celo po dveh letih primerne sobe. Stanoval sem po bunkerjih in mitnicah. Tako da sem potem kaj kmalu zlezel v alkoholizem. Hodil sem v nočne šihte ali pa sem bil v bolniški, kar sem tistikrat pogosto bil, ker sem imel težave z glavo in vrtoglavico, pa tudi hudo nespečnost sem imel ves čas po poškodbi. Ko pa sem delal, sem le ponoči in tako nisem mogel nikoli zaspati podnevi več kot dve do tri ure, saj sem stanoval v prostorih, kjer je bilo dosti mladih ljudi in so bili podnevi vsi doma, ko bi jaz moral spati. Tako sem pač raje zahajal v gostilne, če nisem mogel spati. Z mojim zdravjem je bilo čedalje huje, saj takrat sploh ne bi smel piti, že zaradi poškodbe na glavi ne. V Ljubljani sem popival celo med delom in sem imel že kmalu težave z nadrejenimi, ki so me opozarjali na vinjenost pri delu. Tako sem moral zapustiti podjetje zaradi alkoholizma. Sicer sem sam odšel, toda v trenutku, ko so me že menili naslednji mesec odpustiti. Tudi pri popivanju po gostilnah sem imel že več sporov s sopivci in znanci, tudi do pretepov je prišlo. Ker sem bil slabih živcev zaradi poškodbe na glavi in stalnega nočnega dela pa slabega spanja, me sodniki dejansko niso nikoli kaznovali. Vedno so me rešili zdravniki oz. je na kaznovanje vplivalo moje zelo slabo zdravstveno stanje, saj sem dosti časa bolehal in delal samo po štiri ure, vmes pa popival in si še bolj kvaril zdravje in živce. Vendar kot rečeno, sem imel kar naprej razprave pred sodnikom za prekrške in na rednem sodišču. Vse to me je še bolj sekiralo in sem po navadi potem še bolj pil in sem bil za delo potem še bolj slab. Pa tudi sicer sem se vedno prepiral s sodelavci in tako nikjer nisem bil priljubljen. Ni čudno, da se nihče ni zame potegnil, ko sem naredil kakšen pivski izpad ali delal pijan. Sedaj, ko bolj globoko razmišljam, kako je bilo takrat z menoj, se čudim, kako sem sploh ostal živ, saj sem bil večkrat tudi povzročitelj prometnih nesreč. Vozil sem se z mopedom po mestu, in to po navadi vinjen, ali pa s kolesom ponoči brez luči in po sredi ceste. Mrtvih sicer ni bilo, vendar sem imel večkrat polomljena rebra, noge in roke pa tudi drugih poškodb je bilo zaradi moje pijače in neprevidne vožnje. Tudi na delu sem postal bolj površen. Po poškodbi na glavi in po vse večjem pitju alkohola v Ljubljani sem se čedalje bolj počutil zapostavljenega. Mislil sem si, da mi vsi delajo krivico, bil sem tudi osamljen in sploh nesrečen, ker sem še vedno obžaloval zgubljeno in ljubljeno ženo in se boril z željo, ali bi sploh še poskusil navezati stike z drugo žensko, saj sem žensko čedalje bolj pogrešal. Čeprav je bilo v naši družini dosti prepirov, ker je bil oče dostikrat pijan, smo bili otroci pošteno vzgojeni. Zato je skrbela naša dobra in uboga mati pa tudi oče vzgoje kljub alkoholizmu ni povsem opustil. Učila sta nas, naj bodo pošteni ljudje in ne smemo nikoli lagati, pa tudi če resnica še tako hudo boli. Tega nauka sem se ves čas držal in mi je žal dostikrat škodoval. Svojim sodelavcem sem vse iskreno povedal o svojem življenju in potem so se iz mene celo norčevali. Iskrenost sem uporabil tudi pri navezovanju stikov z ženskami. To pa ni bilo prav, saj me takega potem nobena ni marala, vsaj kar je bilo v redu deklet. Dobil sem le slabe in potem sem bil zelo razočaran in sem se še bolj vdajal v alkoholizem. Saj sem imel po navadi tako žensko, ki ji je šlo samo za denar in goli seks. To pa me je strašno užalilo in sem potem začel ženske sovražiti, nisem pa pomislil, da niso vse take. Potem sem bil zopet več kot dve leti brez ženske, saj sem čedalje bolj mislil, da zame ni več prave ženske na tem svetu. Vse te težave v zvezi z mojim življenjem in delom v Ljubljani so prišle po dveh letih in pol dela v Ljubljani do krize in sem zgubil že dve službi, saj sem precej pil in bil dosti v bolniški in so me nadrejeni začeli kritizirati. Tega pa nisem prenesel in sem zapustil delo in življenje v Ljubljani. Šel sem na delo v Radovljico. Tu sem začel delati 1. 5. 1961. Podjetje mi je preskrbelo stanovanje. Tudi sodelavci so bili razumevajoči in bolj meni pogodu, ali kakor bi dejal so prisluhnili mojim težavam in so mi obljubili, da če bom priden delavec, se bo vse lepo uredilo. To pa je bilo takrat zame kot mana z neba. Saj sem se začel lepše obnašati in sem tudi malo manj pil oziroma sploh ne med delom. Začel sem bolj razmišljati o mojem zavoženem življenju v Ljubljani in prej na Rakeku. Razmišljal sem tudi o svoji pomanjkljivi izobrazbi. Predvsem pa sem se bal, da bi med tako v redu sodelavci povzročal pivske izpade in pretepe. Ljudje in sosedje ter sodelavci so se mi tod zdeli bolj kritični in kakor bi dejal bolj pošteni. Prvo leto dela in bivanja v Radovljici torej nisem popival. Želel sem se malo izobraziti in si svoje zavoženo življenje popraviti. Zato sem se že prvo jesen vpisal v ekonomsko srednjo šolo (večerno) v Radovljici. Sprva je to šlo bolj z muko, saj sem precej pozabil zaradi let in tudi mi je že močno uničil možgane alkohol pa nočno delo ter poškodba na glavi. V šolo sem hodil med vojno, ko so nas učili samo nemški učitelji, in še to bolj vojaške pesmi in nemško zgodovino. Za slovenščino in druge predmete pa smo bili otroci tedaj zelo prikrajšani in še za marsikaj drugega. Ko pa sem hodil od 1947. do 1950. leta v strokovno vajeniško šolo, so nam dosti spregledali zaradi predizo-brazbe in tudi zaradi dejstva, da sem takrat bil mladinski funkcionar, predsednik aktiva na šoli, član komiteja ljudske mladine v Kočevju, po navadi tudi odbornik v sindikatu in nekajkrat tudi tajnik ali predsednik v podružnici sindikata. Tako so mi pač profesorji in predavatelji šli na roke pri oceni v matematiki in pa slovenščini, kjer sem takrat zelo težko izdeloval. Stalno nočno delo, posledice poškodbe na glavi in vsakodnevno poslušanje predavanj, tudi po šest ur dnevno, domače naloge in pomanjkanje spanja — počitka pa je bilo zame pretežko. To se je videlo že po končanem prvem letniku ESŠ. Imel sem skoraj same slabe ocene, čeravno sem prvi razred izdelal, vendar sem kmalu zbolel na živcih in drugje. Leta 1962 so me dali zdraviti zaradi živčne izčrpanosti v bolnico Vojnik pri Celju. Tako sem moral na svojo žalost prekiniti šolanje, v podjetju pa tudi niso bili zadovoljni, da so tako kmalu zgubili delavca. Ko so me po končanem zdravljenju, ki je kar dobro uspelo, odpustili iz bolnice, sem bil dolgo v bolniški doma. To pa ni bilo preveč dobro zame, saj sem samoto zelo težko prenašal. Te samote nisem znal drugače izkoristiti kot da sem začel zopet hoditi na popivanje po gostilnah. To pa je bilo najslabše, kar sem tedaj počel. Saj mi je alkohol še bolj škodil kot prej. Popival sem ter se družil s kroničnimi pijanci in sploh z ljudmi, ki so bili razočarani in zagrenjeni kot sem bil sam. Tako sem zopet duševno precej iztiril, saj sem se prej že precej razgibal s šolanjem in si pridobil malo znanja. Po nekajmesečnem pitju je vse to šlo nekam v pozabo. Ko sem zopet začel piti, so se pri meni ponovno pokazale vse one slabe lastnosti kakor prej. Začel sem se prepirati s sodelavci, hoditi vinjen na delo, tudi me je že kaznoval sodnik za prekrške zaradi nočnega razgrajanja in grdega obnašanja v vinjenosti proti miličnikom. Tod me ni ščitil noben zdravnik kot v Ljubljani. Tu in ob tem času so se začeli moji dolgotrajni poskusi samomorov. Nekega dne, kmalu potem, ko sem se vrnil iz Vojnika, me je v treznem stanju napadel občutek velike žalosti, osamljenosti in groznega obupa. Takrat je bila pri meni moja pokojna mati, ki je prišla, da bi mi stregla in mi sploh pomagala. Mater sem imel nadvse rad in mislim, da ni lepše in večje ljubezni na tem svetu kot je ljubezen do matere. Jaz sem svojo tako ljubil tista leta, da bi celo umrl, če je ne bi imel ob sebi vsaj takrat, ko sem prišel iz bolnice in sploh ves čas po ločitvi s prvo ženo. (Se bo nadaljevalo) Zdravljeni alkoholik Da bo kostanj držal do pomladi prijateljice gospo*«1' Nekdanji grad Turn po obnovi zdaj že na zunaj kaže, da je postalo bivanje oskrbovancev v njem boljše in prijetnejše. - Foto: F. Perdan šani grad Turn Obnovljeni prostori doma oskrbovancev v Preddvoru »Ne bi verjeli, toda naši oskrbovanci so govorili — gre-jju> domov, ko smo jim povedali, g* se spet selimo iz hotela na Smarjetni gori,« je povedal direktor Doma oskrbovancev v Preddvoru ing. Franc Bezovšek. »Po enajstih mesecih začasnega bivanja v hotelu, kjer smo bili *ljub vsemu dokaj na tesnem, «no res imeli vsi občutek, da se vračamo domov.« Kot je znano, so konec lanskega teta začeli popravljati stavbo Doma oskrbovancev v Potočah pri Preddvoru, saj je grad Turn, v katerem je *e vsa leta po vojni dom oskrbovancev iz kranjske občine, zob časa tako načel, da je postajalo bivanje v njem te leta v leto nevarnejše. Nekaj let se Je sicer o tem, da bi bilo treba dom Popraviti, le govorilo, saj ni bilo vedno dovolj denarja, lani pa so dela s pomočjo sredstev iz sklada za adaptacijo socialnih domov v Slovenji in drugih sredstev vendarle stekla. »Zdaj so stropi v prvem in drugem nadstropju končno zamenjani in trdno zgrajeni, tako da bomo mirno hodili pod njimi,« je Pripovedoval direktor Bezovšek. »Okoli 400 let stari tramovi v stropu so bili namreč že tako načeti, da bi se stropi po mnenju *avoda za raziskavo materiala, kl Jih je pregledal, lahko hipno •esuli v spalnice nadih oskrbovancev. Na srečo smo lahko prej 2ačeli popravljati. Obsežna dela v našem domu, ki so trajala sko-f*J vse leto in se povsem niso zaručena, pa niso imela le ta na-m.e»; obenem so se tudi izboljšali b»valni pogoji naših oskrbovan-Cev. Po zakonskih predpisih mo-parno namreč zagotoviti oskrbovancem v socialnih domovih do-!°cen standard. Doslej pa smo ^»eli tudi sobe, v katerih je bilo «*di po 14 ležišč. Zdaj smo jih pregradili, tako da imamo tudi eno- in dvoposteljne sobe, največje sobe pa bodo imele po pet ležišč. Razen tega imamo sedaj sodobno kurilnico, nove sanitarije, prav tako pa je popolnoma novo tudi ostrešje. Nekdanje neuporabno podstrešje smo predelali in zdaj so tu sobe za naše osebje, začasno pa smo vanje namestili še oskrbovance. Zdaj po preureditvi je v domu namreč manj prostora, kar je seveda šlo na račun višjega standarda: sedanjih 60 mest je' vsekakor premalo, zato smo naše oskrbovance še malo utesnili, saj jih imamo v domu 97. Že prihodnji teden pa bomo v neposredni bližini zasadili prvo lopato za gradnjo stanovanjskega dela za dodatnih 70 ležišč, tako da bomo že v jeseni drugo leto imeli vsega skupaj 140 ležišč. Sedanja investicija nas je z opremo vred veljala okoli 8 milijonov novih din, sredstva za gradnjo novega stanovanjskega dela pa so tudi že zagotovljena.« Nekdanji grad zdaj že tudi na zunaj kaže lepšo podobo. Ko bo dokončna adaptacija doma končana v avgustu prihodnje leto, bodo resnično pogoji bivanja oskrbovancev na dostojni višini, pogoji dela sedaj 23-članskega kolektiva, ki je selitev v hotel in pa vse težave s spremenjenimi pogoji dela potrpežljivo prenašal, povsem drugačni. »V soglasju s komisijo pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo bomo ta vmesni čas do jeseni prihodnjega leta sicer še malo na tesnem, a bomo vsi skupaj prestali te mesece potrpežljivo, saj je izboljšanje pogojev bivanja pri nas tik pred dokončno rešitvijo. Zaradi večjih stroškov poslovanja smo morali zvišati tudi oskrbnino, in sicer na 87 din in pa 104 din na dan za nepokretne oskrbovance.« L. M. Lepo jesen smo imeli in obilo kostanja nam je dala. Sedaj se nam razgrnjen suši na balkonu ali podstrešju, da bi vsaj malo potegnili z njim. Kako prijetno ga je lupiti takole zvečer, ko je družina zbrana za mizo. Kljub temu pa, da ga sušimo, se je bati, da bo splesnel ali se preveč osušil in prav dolgo ga tako res ne bomo mogli obdržati. »Ce bi radi, da bi ga jedli tam sredi zime, ali pa spomladi, ga dajte v zamrzovalno skrinjo,« nam je oni dan svetovala Eia Kovačič iz Domžal, strokovna sodelavka Loških tovarn hladilnikov na področju zamrzovanja živil in zdaj že naša dobra znanka. »Odlično se obnese. Za-mrzujemo pa lahko že kuhanega ali samo prevretega. Ce zamrzu-jemo skuhanega, ga po kuhanju samo ohladimo, damo v vrečke in zamrznemo. Ko ga pripravljamo za jed, ga stresemo za nekaj minut v krop, da se ogreje, in postavimo na mizo. Surovega pa zamrzujemo tako, da ga samo za 10 minut prevremo, ohladimo v mrzli vodi, osušimo in zamrznemo, ko ga pa rabimo, ga pristavimo v krop in skuhamo do konca. Kuhal se bo le četrt ure do dvajset minut. Lahko pa zamrzujemo kostanj tudi brez debele zunanje kože. Surovega olupimo, blanširamo 5 minut, ohladimo v mrzli vodi, bolje je pa še na cedilu ali rešetu. Potem kostanj, ki je zdaj samo še v spodnji kožici, embaliramo in zamrznemo. Ko ga rabimo, zamrznjenega stresemo v slan krop in skuhamo do kraja. Lupi se zelo lepo. Tudi pečen kostanj si lahko pripravimo iz zamrzovalne skrinje. Lepe, debele kostanje prevremo 10 minut, odcedimo, ohladimo in zarežemo na ploščati strani. Takega zamrznemo. Ko ga želimo peči, ga samo toliko nata-limo, da se orosi, stresemo na rešetke in počasi enakomerno pečemo. Toda res počasi, ker bo sicer znotraj še trd. Ste že delale kdaj kostanjev pire? Tudi ta se odlično zamr-zuje. Pripravimo ga pa tako, da kuhan kostanj omajimo in gladko umešamo ter spravimo (brez dodatkov!) v jogurtove kozarčke in podobno embalažo. Ko ga rabimo, ga odtalimo in uporabljamo za sadne torte, kot samostojno kremo ali tudi dodatek k testu. Odlična je tudi kostanjeva pena; otroci jo imajo zelo radi, pa hitro se pripravi. Gladko umeša- Izth nemu kostanju dodamo sladko stepeno smetano, po okusu pa še dodatno sladkamo. Sladico lahko tudi glaziramo. S tako kremo polnimo tudi pecivo, na primer princes krofe itd.« »In kaj bi še svetovali našim gospodinjam o zamrzovanju v teh dneh?« »Rekla bi, da naj pripravijo skrinjo za vlaganje kolin. Mogoče jo je treba očistiti ledu. Preglejte embalažo, če se ni ob premetavanju zavitkov in prestavljanju košaric ranila. V takem primeru potegnite čez novo vrečko, ali pa Živilo porabite. Ce imate na vrtu še lep drob-njak, ga porežite in zamrznite, Prav tako peteršilj, šatraj ali meto. Ce imate kaj slabih jabolk ali pa se vam zdi, da bodo pričela kmalu gniti, si izdelajte iz njih nar mptrov zavitka, ga zamrznite in potem zamrznjenega porinete v pečico. Sploh je zdajle čas, ko bo treba pripraviti sladice. Prazniki so tu in misliti bo treba na potice. Da ne boste imele takrat vse na kupu, ko imamo pred prazniki že s čiščenjem dosti dela, specite potico sedaj, zamrznite in za praznike jo samo postavite na mizo. In če ste poslušale moj nasvet, pa zamrznile jajca takrat ko so bila po 60 in 70 par, bo sedaj, ko so v trgovinah po 2,50 din, vaša peka res poceni. Se izplača, kajne!« Se o embalaži je dala Ela nasvet: po njenem mnenju so z embalažo za zamrzovalno skrinjo najbolje založeni v Murkinem ELGU v Lescah, kjer dobite vse od navadnih vrečk do alu fix posod in košaric. fcUrVena jedilnica med obroki sicer sameva, vendar pa bo v njej, ko bo do "JJ/a urejena, še čajna kuhinja in ko bo tu še barvni TV sprejemnik darilo lanskega sindikalnega sveta Kranj, verjetno veliko bolj živahno ob vsaki 1 dneva. - Foto: Perdan obiščite s M U C A R S K I obiščite — obiščite od 13. do 16. novembra v kulturnem domu France Mrak, Kokrica pri Kranju 1 Sodelujeta: veletrgovsko podjetje Kokra — veleblagovnica Globus in Elan — Begunje Sejemski program ^w '■■■■mmmmmmmmmK n-- 5L><'« mojimi tegobami zahteva, daje zdravniška pomoč zelo M™."™ k^ovancZAlbina Drolca v Preddvoru ima svojo ambulanto, v kateri dva-**<eden ordinira zdravnik. - Foto: F. Perdan...... S E J E M obiščite prodaja smuči Elan v L in II. kvaliteti prodaja rabljene opreme prodaja okovja, palic, sank, smučarskih čevljev in drsalk strokovna montaža okovja po 25 din na par strokovni nasveti pri izbiri smučarske opreme razstava druge smučarske opreme in oblačil nagradno žrebanje vstopnic Sejemski čas 13. in 14. novembra od 15. do 19. ure 15. in 16. novembra od 9. do 19. ure obiščite — obiščite Kranj dobil novo JiMši/ prodajalno 1 obutve Osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču razpisuje prosto delovno mesto blagajnika s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: srednja izobrazba financno-ekonomske smeri ali ustrezna nepopolna srednja šola z večletno prakso. Ponudbe sprejema odbor združenega dela v 15 dneh po objavi razpisa. Kranj — V ponedeljek je na Titovem trgu v Kranju tovarna obutve Astra iz Zagreba odprla novo prodajalno, ki je obenem prva prodajalna te organizacije združenega dela na Gorenjskem. Astra je imela doslej poslovalnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Murski Soboti, Ptuju in Hrastniku. Zagrebška tovarna obutve se je že dolgo želela pojaviti na gorenjskem trgu. Obenem pa bo to priložnost seznaniti se z dosežki in izdelki znanih naših proizvajalcev obutve. Pri urejevanju prodajalne sta razen Astre sodelovala še Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in Servisno podjetje Kranj. Vrednost preureditvenih del znaša okrog 220.000 dinarjev. -jk Razpisna komisija Združenega zdravstvenega doma Jesenice n.sol.o. Jesenice, Cesta maršala Tita 78 ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja zavoda (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju in družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Jesenice in občini Radovljici, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je zdravstveni delavec z visoko izobrazbo in da ima dopolnilno izobrazbo iz organizacije zdravstvene službe; — da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju zdravstvenega varstva; — da ima moralnopolitične kvalitete, organizacijsko poslovne sposobnosti za uspešno vodenje. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidat naj pošlje svojo prijavo v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju razpisnih in drugih pogojev, potrdilo o nekazno-vanju, potrdilo, da ni v kazenskem postopku, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija Združeni zdravstveni dom Jesenice. Združena podjetja Fužinar Ljubljana TOZD - Orodno kovaštvo Poljane nad Škofjo Loko razglaša prosto delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo srednješolsko izobrazbo z najmanj 4-let-no prakso na vodilnih delovnih mestih, od tega 3 leta v isti ali sorodni stroki ali — morajo imeti nižješolsko izobrazbo in najmanj 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih, od tega 4 leta v isti ali sorodni stroki. Ponudbe z dokazili je treba poslati v 10 dneh po objavi odboru za medsebojna delovna razmerja. Pozor! Odprta je urarska delavnica na Visokem št. 38. Popravilo opravim takoj. Urar Nikolić Jovan Potrošnike Kranja in okolice obveščamo, da v zimski sezoni prodajamo čreva v naši mesnici v Cankarjevi ulici 7 v Kranju, kjer lahko kupite tudi vse vrste svežega mesa in naše prvovrstne mesne ter suhomesnate izdelke. Oglasite se in se sami pre-pričajtei Za nakup se priporoča Kolektiv TOZD Klavnice Kranj Veletrgovina ŽIVILA Kranj prodaja rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja bo v ponedeljek, 17. in 24. nov. 1975, od 12. do 15. ure V prostorih mizarske delavnice v Medetovi ulici pri tovarni Sava v Stražišču. Trgovsko podjetje »Kolesar« Ljubljana, Titova 23 objavlja prosti delovni mesti za svojo poslovalnico v Kranjski gori 98 1. prodajalca 2. učenca v trgovini Nastop zaposlitve je možen takoj. Poskusno delo 2 meseca. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov trgovsko podjetje »Kolesar«, Ljubljana, Titova cesta 23, komisija za medsebojna delovna razmerja v 10 dneh po objavi. PIVO MED PIVI ČAKA NA VAŠO OCENO BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 PONOVNO ZMAGOVALEC SVETOVNEGA IZBORA PIV! HP TALIŠ pural Stanovanjsko strešno okno podstrešno stanovanje naj bo svetlo in zračno • nerjaveči materiali # dvojno izolacijsko steklo # neoporečno te-snenje # preprosto čiščenje # prilagojeno streham vseh vrst sko povr1in§dstrešne prostore za najcenejšo stanovanj- Okna pural lahko kupite v vseh prodajalnah z gradbenim materialom, možnost nakupa s stanovanjskimi krediti Izdeluje: RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE neomejena subsidiarna odgovornost JUGOSLAVIJA 63320 Velenje, Prežihova 3, tel. 850-422 VaUtuol, KRANJ Kokra Kranj Spalnica garant Polzela — petdelna tovarniški popust 20 % stara cena: 9349 din nova cena: 7723 din v salonu pohištva veleblagovnice Globus mali oglasi • mali oglasi Pn>dam Prodam mesec dni staro TELIĆ-u od dobre molznice. Podbrezje 34 6147 Prodam KOBILO, staro 9 let. Meglic Ivana - Matizovec, Podlju-belj 63, Tržič 6151 Prodam PLINSKO PEĆ SUPER SER. Luže 11, Šenčur 6173 v Prodam droben KROMPIR. Luže 18, Šenčur 6174 Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo. Bašelj 9, Preddvor 6175 Prodam mlade OVĆJAKE in PSICO, staro dve leti. C. na Klanec 20, Kranj ^ 6176 Prodam smrekove suhe DESKE in PLOHE ter težko SVINJO. Menjam kravo za zakol in bika 200 kg, za konja. Sušnik Valentin, Zg. Desnica 14 6177 Prodam BIKCA simentalca za rejo in TELICO. Naslov v oglasnem oddelku 6178 PEĆ na olje, francosko, ALFA POTEZ in dva SODA za olje, ugodno prodam. Rugale, Kranj, Kidričeva 3 6179 .Prodam več mesnatih PRAŠIČEV. Bajd, Križe 81 6180 Prodam zimska JABOLKA in domači KIS. Lahovče 42, Cerklje 6181 Prodam suha mehka ali trda DRVA. Srednja vas 10, Golnik 6182 Prodam PRAŠIČA, od 140 do }60 kg težka, in krmilno PESO. Luže 12, Šenčur 6183 POHIŠTVO - rabljeno, za dnevno sobo, prodam po ugodni ceni. Ugled vsak dan od 8. do 20. ure. 1 egovski, Šorlijeva 10, Kranj 6184 Prodam PRAŠIĆKE, stare 6 tednov. Vovk, Hlebce 14, Lesce 6185 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Stanova 8, Čirče, Golnik 6186 9 BETONSKO ŽELEZO in MRE-£E> ugodno prodam. Slivnik, Sp. Gorje 17 6187 Prodam devet mesecev brejo KRAVO bohinjko, bo drugič telila. valant Jože, Bodešče5, Bled 6188 Gorenjska predilnica Skofja Loka obvešča, da je industrijska prodajalna na željo številnih potrošnikov odprta od 3. novembra 1975 vsak dan neprekinjeno od 8.30 do 19. ure ob sobotah od 7.30 do 13. ure. Pol r 1 KRAVO mlekarico, 7 in Prodam skl i7e8eca breJ°- RadovljiciKranj-PrnH 6189 četrt KRAVO molznico po teden oH^11- 0glasit* se prihodnji fteteč*9R &U1£ dal->e v GorenJ° vas-DANPčevo43 6197 renie eni prodam ŠTEDILNIK Go-V fi«L?a drva, dobro ohranjen. Ulica ■^Hikovec 4, Kranj, Klanec 6198 r°dam strešno OPEKO bobro- le 11 VeZe?P- str«« poceni prodam 400 koso OkNin 0PEKE folc - krampove i n v^U z rolo*,* inn „ i A(\ 6199 kosov in z roleto 100 x 140. Kuralt, pklJe 122 6200 Zav ?dam avto RADIO za 1000 din. *vrl Miro, Vopovlje 17, Cerklje p 6201 CAo°idam mladiče, nemške OV- 6i5i7E- Bezlaj, Zg. Pirniče 124 a, I2pl5 Medvode 6202 Nni!",°dam krmilno PESO. Pivka 2, apkl° 6203 jL^odam zimska JABOLKA. Prati 6204 KA°dam SLAMOREZNICO UL- vn , 8 Puhalnikom in verigo. Naslov "glasnem oddelku 6205 »daj« CP (Jlas, Kranj, Ulita Moftc t.')«tlija 1. Stavek: GP Gorenjski j ?k Kranj, tisk: /dru/.cno podjetje ^JUdska pravica, Ljubljanu, kopi- •"•Jeva 2. _ Naslov uredništva in jPrav,, lista: Kranj, Moše Pijadeja J. - Tekoči račun pri SDK v Kralj" ^evilka 51500-601-12591 - Te-2??b Klavni urednik, odgovorni ^''''nik in uprava 21-190. uredili-EFJ» 21-835, novinarji 21-860. malo-j? *»ni in naročniški oddelek l>i>li • ~ Naročnina: letna 140 din, 1 £na 70 din, cena za 1 številko dinarja. - Oproščeno promet-K" davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO v 8 mesecu bre-josti. Naslov v oglasnem oddelku 6206 Zelo ugodno prodam novo sobno OPREMO in novo uvoženo belo, dolgo, damsko POROĆNO OBLEKO. Omahen, Dežmanova 9, Ko-krica 6207 Prodam PANCERJE št. 42. Pra-protnik, Ljubno 11, Podnart 6208 Dnevno sveža JAJCA dobite pri Bajdu, Križe 81 6209 novo* novo* novo* novo Obveščamo cenjene potrošnike, da smo odprli novo prodajalno s čevlji v Kranju Titov trg 22 Priporočamo vam pestro izbiro ženskih, moških in otroških čevljev. Poceni prodam dobro ohranjeno PEĆ na olje. Kalan Alojz, Planina 42, Kranj 6244 Prodam BIKCA simentalca, 9 mesecev starega, in KRAVO — težko, tik pred telitvijo. Ljubno 76, Podnart 6245 Prodam KRAVO po teletu ali 9 mesecev brejo. Komenda 14 6246 HSR 48 + TOSCA HI-FI še v garanciji poceni prodam. Ošabnik Aleš, C. JLA 6, Tržič 6247 Prodam ŠTEDILNIK EMO 6 na olje. Stražišče, Ješetova 36, telefon 22-116 6248 Prodam PRAŠIĆA po izbiri. C. JLA 41, Kokrica-Naklo 6249 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR LOMBORGINI, 30 KS in SLAMOREZNICO. Vešter 24, Škofja Loka 6250 Prodam KRAVO, sedem mesecev brejo, ki bo tretjič telila, in PRAŠIĆA, 110 kg težkega. Lahovče 33, Cerklje 6251 Prodam dva, po 200 kg težka PRAŠIĆA. Cerkljanska Dobrava 1, Cerklje 6252 Prodam KORENJE, enofazni ŠROTAR, JERMENICO za traktor (pasquali). Zg. Brnik 37, Cerklje 6253 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 6254 Prodam mesnatega PRAŠIĆA, 120 kg težkega, za zakol. Veleso-vo 28, Cerklje 6255 KRAVO, 500 kg, staro šest let za v skrinjo, zamenjam za plemensko ali brejo telico. Dolinšek, Perovo 12, Kamnik 6256 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila v treh tednih - KULTIVA-TOR na 11 peres z ježem in motorno gnojnično ĆRPALKO. Suha 4, Kranj 6257 Prodam 5 let staro KOBILO, 600 kg težko. Krč Janez, Kokrški log 10, Primskovo, Kranj 6258 Ugodno prodam PERLIT in STEKLENO OPEKO. Belčič, Sta-retova 28, Cirčiče 6259 Prodam PRIKLJUČEK za pas-qualija, tračne grablje VOGEL-NOT, kosilnico in kultivator z ježem po ugodni ceni in kamin EMO 5. Sp. Bela 3, Preddvor 6260 Prodam ca. 1500 kosov STREŠNE OPEKE folc. Beleharjeva 20, Šenčur 6261 Ugodno prodam dve OLJNI PEĆI, električni ŠTEDILNIK, polavtomatski pralni stroj RIBER. Ivec, Britof 264 6262 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Tupaliče 11, Preddvor 6263 Ugodno prodam rabljen GRADBENI LES za opaže in elemente LIP Bled. Poljšica 3, Podnart 6264 Prodam otroško KOLO, PRALNI STROJ, pomivalno KORITO, kabinet ŠTEDILNIK. Jezerska 42 c, Kranj 6265 Prodam PRAŠIĆA za zakol in 4 tedne starega BIKCA simentalca za pleme. Lahovče 26, Cerklje 6266 Prodam delovnega VOLA, sposobnega za vsako vožnjo, in mlado brejo KRAVO z mlekom. Krnica 14, Zg. Gorje 6267 Prodam šivalni stroj VERITAS. Kralj Jože, Predoslje 137 ^ 6268 Prodam trajno žarečo PEĆ gorenje. Predoslje 69 6269 Prodam popolnoma novo PEĆ na olje, betonski MEŠALEC, cirkular, dve SAMOKOLNICI in STROJ za izdelavo betonskih zidakov. Znidar-šič Olga, Ul. Staneta Rozmana 1, Kranj 6270 Prodam trajnožarečo PEĆ kiip-persbuseh in PEĆ za kopalnico. Ferlan, Trojarjeva 18 a, Kranj 6271 Prodam KONJA. Beleharjeva 15, Šenčur 6272 Ugodno prodam PLINSKI ŠTEDILNIK, visoki jedilni KOT in APARAT za nastavitev avtomobilskih luči. Rešek, Kranj, Ljubljanska 4, tel. 23-461, popoldan 6273 kupim Kupim večjo KAD za zelje. Pre-bačevb 27 6229 Kupim delovnega VOLA, vajenega vožnje, 400 —500 kg. Jelene Janez, Knape 5, Selca 6230 Kupim Črpalko za vodo (ročno — starejšo). Naslov v oglasnem oddelku 6231 Kupim rabljeno otroško — dekliško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 6283 Kupim 550 —600 kg težkega delovnega VOLA. Korošec, Milje 3, Šenčur 6284 Kupim rabljen mopedov MOTOR. Ruša 38, Kranj 6285 Kupim polovico KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku 6286 vozila Kupim dober MOTOR od pucha, 250-kubičen. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6157 Ugodno prodam avto KASETNI MAGNETOFON stereo, 4-stezni s kasetami — velikimi in Philips avto RADIO. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6158 Kupim 10 let staro ZASTAVO 750 za 2000 din, lahko stroj v okvari. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6159 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 in PLETILNI STROJ SIN-GER ter prvo PREMO za PRINCA 1000. Štravs Aldo, Finžgarjeva 2, Lesce, tel. 75-565 6210 Prodam OPEL REKORD - karavan, dvoje vrat, letnik 1974. Jezerska c. 92 a, Kranj 6211 PRIKOLICO za osebni avto, novo, ugodno prodam. Dolžan, C. Staneta Žagarja 18, Kranj 6212 Kupim JEEP VVILOS. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Zvone Derling, Hlebce 16, 64248 Lesce 6213 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1966, v nevoznem stanju. Fon, Ka-juhova 14, Bled 6214 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Ječnik Ivan, Hrastje 175 6215 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, za 5000 din. Ogled: Prešeren -Gomzi, Kranj, Šorlijeva 4, telefon 25603 6216 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Breg 10, Komenda 6217 Kupim ZASTAVO 750, letnik od 1971 dalje. Pogačnik Marija, Podnart 72 ' 6218 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, v voznem stanju. Medja, Log 10, Boh. Bistrica 6219 Prodam avto FORD 12 M, letnik 1969. Ogled v ponedeljek in torek popoldan. Gselman, Kebetova 1, Kranj 6220 Ugodno prodam TRAKTOR DEUTZ 4006. Šuštaršič, Svet je 20, Medvode 6221 Prodam AUDI 80, letnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku 6222 Ugodno prodam 4 nove letne AVTOGUME »SAVA«, 13 x 640. Engelman, Kranj, Kurirska pot 25, Primskovo 6223 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966 v voznem stanju za 400 din. Knaflič, Bled, Savska 7 6224 Prodam zelo ' ugodno 4 zimske michelinke z zračnicami za fička, malo rabljene in KLIMA NAPRAVO — Emerson. Vprašati Reginče-va 10, Kranj 6225 loterija C c 1 ■5 'i •5 ,, ee »Z ■ o 11 a, .* "2 -S -o "S1 «.t; Z. i P 5 N jc i. 0 C o u O C 0 v. "C « TJ 2010 300 26194 600 38450 600 84594 1.000 79000 800 011384 5.000 49860 t .000 418994 5.000 061460 5.000 210074 150.000 01 20 05 30 31 20 07045 800 751 60 44305 800 641 80 92465 800 351 100 097875 5.000 5611 200 079135 5.000 78161 600 14131 600 46 20 94491 800 06 20 44171 800 36 30 71001 1.000 16 40 99161 1.000 1556 200 1&3041 5.000 50426 600 338091 10.000 20 : » 7 10 02 14767 600 27642 800 91347 600 41092 1.000 62717 800 492422 5.000 84207 800 391902 10.000 60547 1.000 2483 200 10117 1.000 248867 5.000 54313 600 668363 5.000 348533 10.000 08 30 ()2.r,'t7:i 10,000 28 40 818 80 24 50 70248 1.000 474 60 674048 10.000 1134 500 19804 600 9 10 600 28179 800 SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI — zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka sprejme na delo snažilko za dom učencev Kandidatke naj se osebno zglase ali pa pošljejo ponudbo na naslov GIP Gradiš LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Prodam dve GUMI michelin za zastavo 750. C. na Belo 3, Kokrica, Kranj 6226 Prodam rabljen avto ZASTAVO 750 v voznem stanju, 20.000 km po generalni. Smledniška 112, Kranj 6227 Kupim osebni avto VVV HROŠĆ 1200-1300, letnik 1969-1973. Informacije: Dom JLA, Kranj, vsak dan do 14. ure 6228 posesti Zamenjam večjo HIŠO na lepem kraju pri Novi Gorici za pol hiše ali manjšo hišico na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 6291 GARAŽO v bližini Pekarne iščem v najem ali nakup. Ponudbe pod »Gotovina — garaža« 6292 Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj — do \0 o/o SI PAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 nebotičnik Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1970. Kralj Jože, Predoslje 137 6274 Kupim FIAT 124 ali 850 special. Plačam takoj. Fojkar, Jegorovo predmestje 14, Škofja Loka, telefon 60-817, od 14. do 16. ure 6275 Prodam avto BMVV 1600, letnik 1968. Ogled popoldan. Barišič, Fran-kovo naselje 66, Škofja Loka 6276 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1967, v voznem stanju. Peter Stanovnik, Virmaše 95, Škofja Loka 6277 Prodam ZASTAVO 750 in dva MOPEDA T 12. Škrjanc, Cerklje št. 242 6278 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966 in pletilni industrijski STROJ. Benedik, Savska 2, Kranj 6279 Prodam odlično ohranjen osebni avto FIAT 600, letnik 1960. Pintar-jeva 2, Kranj, Cirčiče 6280 Prodam STROJ z menjalnikom za PRINCA 1000 in 4 zimske GUME z obroči. Ljubno 27, Podnart 6281 Prodam ZASTAVO 750 po delih. Ahčin Janez, Predoslje 147 6282 stanovanja Zamenjam 4-sobno družbeno STANOVANJE z veliko pritiklin na lepem kraju v Tržiču za enakovredno v Kranju na desnem bregu Save. Naslov v oglasnem oddelku 6232 Mirno dekle srednjih let išče SOBO pri dobrih ljudeh v Skofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 6233 Prodam dvosobno STANOVANJE v Blaževi ulici 3, Škofja Loka. Ogled v popoldanskih urah. Polj anšek 6234 Oddam SOBO upokojenki ali dekletu, ki dela na dve izmeni, za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 6235 Zamenjam STANOVANJE v Kranju za manjše v bloku. Telefon 24-586 6236 Sprejmem žensko na STANOVANJE. Smledniška 35, Kranj 6237 Oddam ogrevano SOBO dvema študentoma s souporabo kopalnice v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 6238 STANOVANJE - dvosobno komfortno, iščeta dva starejša solidna zakonca od Kranja do Jesenic, vseljivo do spomladi. Predplačilo za 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 6287 Sprejmem dekle na STANOVANJE. Smledniška 108, Kranj 6288 Samski, 28 let, prometni ing. išče enoposteljno SOBO na območju od Kranja do Jesenic. Cenjene ponudbe pošiljajte na naslov: Železniška postaja, 64244 Podnart 6289 Zamenjam enostobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem na lepem in mirnem predelu Kranja za večjega kjerkoli v Kranju, lahko brez centralnega ogrevanja. Ponudbe pod šifro »Mirna okolica« 6290 Prodam tripleks GARAŽO v Kranju — za nebotičnikom. Naslov v oglasnem oddelku 6293 zaposlitve OO ZSMS MAVĆIĆE vabi primeren ANSAMBEL za sodelovanje na mladinskem plesu. Interesenti naj se oglase v soboto, 15. 11. 1975, od 16. do 19. ure v zadružnem domu v Mavčičah 6239 obvestila TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno, kvalitetno, kemično očistim na domu. Svoj naslov sporočite po telefonu št. 21-939 5808 CENTRALNA PLESNA ŠOLA KRANJ - DELAVSKI DOM organizira v soboto, 15. novembra, SOBOTNI NADALJEVALNI PLESNI TEĆAJ, 16. novembra ob 9. uri pa NEDELJSKI ZAĆETNI-ŠKI PLESNI TEĆAJ. Vpisovanje je pred začetkom tečaja 6171 najdeno Našla se je moška BUNDA. Dobi se v Cerkljah št. 21 (Stenovec) 6297 prireditve KS PODLJUBELJ priredi v nedeljo, 16. Ll. 1975, VESELO MAR-TINOVANJE ob 17. uri. Igrajo TURISTI 6294 GOSTILNA KRIŠTOF PREDOSLJE prireja v soboto MARTI-NOVANJE v večernih urah. Igra ansambel TEKSTILI. Vabljeni 6295 OO ZSMS in SVOBODA ŠENČUR vas vabita na finalno zabavno-glasbeno prireditev GLAS JESENI, ki bo v domu kulture Šenčur, v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Vabljeni! 6296 OO ZSMS MAVĆIĆE prireja VSAKO NEDELJO ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI s pevko Ireno 5952 ŠD ŠENĆUR prireja 16. 11. 1975, ob 17. uri PLES na Primskovem. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni 6240 OO ZSMS LJUBNO prireja vsako soboto PLES v domu TVD Partizan. Igra ansambel TIGRI s pevko Ireno. Vabljeni 6241 V domu JLA vsak petek in soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! 6242 V POLJANAH bo v nedeljo, 16. 11. 1975, ob 17. uri veselo MARTI-NOVANJE. Za jedačo in dobro kapljico poskrbljeno. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! 6243 US I f% S 13 Petek, 14. novembra 1975 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila žena, mama, stara mama, sestra in teta Ana Nahtigal roj. Osel j Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, častiti duhovščini za pogrebni obred in tolažilne besede. Zahvala delavcem iz kolektivov Iskra, Sava, Planika in Tekstilindus. Se enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož, hčerke Ana ter Francka, Minka, sinova Franci in Marjan z družinami ter sestra Pavla. Voglje, Prebačevo in Preddvor, 11. novembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete Frančiške Kavčič izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ZB Gorenja vas, kolektivoma IBI in Planika Kranj, ki so darovali vence in cvetje izrazili sožalje in vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in tako počastili njen spomin. Prisrčna hvala gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sinovi Joža, Slavko, Vinko z družinami, hčerka Francka z možem in ostalo sorodstvo Žirovski vrh, Voglje, USA, Sv. trije kralji, Kranj, 8. novembra 1975 nesreče Smrt mopedista V ponedeljek, 10. novembra, ob 5.30 se je na cesti tretjega reda med Bobovkom in Belo pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Brane Dežman (roj. 1941) iz Srednje Bele je peljal proti Bobovku. Pri odcepu ceste za Tatinec je sekal pregledni ovinek in zaradi tega čelno trčil v mopedista Franja Zežlja (roj. 1932) z Mlake, ki je pripeljal iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni. V trčenju je bil Franjo Zeželj tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Nezgoda pri srečanju V sredo, 12. novembra, ob 13. uri se je na regionalni cesti v Dolenji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Janez Sterle (roj. 1939) iz Ljubljane je vozil proti Železnikom. Na preglednem delu ceste pred Dolenjo vasjo se je srečeval s tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Vojko Terčel iz Kordetov. Ob srečanju je voznik Sterle zapeljal skrajno desno na neutrjeno bankino, nato pa mu ni uspelo več zapeljati nazaj na cesto. Tovornjak je trčil v drevo ob cesti in obstal. Škode na vozilu je za 150.000 dinarjev. Neprevidno čez cesto V sredo, 12. novembra, ob 5.50 se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jenko Franc (roj. 1939) iz Drage je vozil proti železniški postaji. Pri odcepu ceste za Gorenjsko predilnico je nenadoma prečkala cesto Marta Habjan (roj. 1956) iz Loga, ki se ji je voznik umikal v levo in zaviral; pri tem je zapeljal na levo stran in tam trčil v blatnik avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Alojz Dobrajc (roj. 1940) iz Hrastja. V nesreči so bili lažje ranjeni voznik Dobrajc in sopotnica Jana Jerše, v avtomobilu Franca Jenka pa Marija Jenko. L. M. Zbil pešca V sredo, 12. novembra, ob 5.50 se je na Koroški cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Pečnik (roj. 1940) iz Kranja je peljal od mesta proti Zlatemu polju z neprimerno' hitrostjo glede na mokro cesto in deževno vreme. Pri Stošičevem spomeniku je z leve proti desni prečkal cesto Stanko Mlakar (roj. 1921) iz Kranja. Kljub zaviranju je avto- mobil pešca zadel in zbil, tako da je le-ta z zlomljeno nogo obležal. Popravek Pri prometni nesreči, ki se je pripetila 4. novembra ob 13. uri na lokalni cesti med Poljanami in Vinharji in je bila objavljena v Glasu 7. novembra, se je vrinila neljuba pomanjkljivost. Voznik kombija Martin Klemenčič se je na ozkem delu v vasi Hotavlje srečeval s kolesarko Kristino Oblakovo. Oba sta pred srečanjem ustavila; kolesarka je skočila s kolesa, pri tem pa jo je nekaj tudi zaradi prtljage na kolesu zaneslo izza vogala hiše, kjer jo voznik Klemenčič ni mogel videti, proti sredini ceste. Voznik Klemenčič je takrat ravno speljal in jo je zadel z žarometom. s sodišča in teta ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, sestra w Angela Sink roj. Bernik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu počastili in jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam nudili pomoč v teh težkih dneh. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Škofja Loka in Kliničnega centra v Ljubljani, Komunalnemu zavodu, kolektivom restavracije Prajerca, Merkurja Kranj in Alpetuor a Škofja Loka, pevcem in g. dekanu ter ostali duhovščini. Žalujoči: sinova in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Breznica, Zminec, Škofja Loka, Lavtarski vrh, Sv. Duh, Luša, 6. novembra 1975 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame Nežke Mramor iz Kokre se toplo zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo NEZKI ŠTULAR iz Naklega, ki jo je ob njeni dolgotrajni bolezni s svojimi obiski bodrila in ji tako lepšala njena poslednja leta. Knako se zahvaljujemo družini ŠTULAR PETRA s Kokrice za nesebično pomoč v najtežjih dneh. Vsem in vsakomur posebej še enkrat rtaša iskrena zahvala. Žalujoči: hčerki Ančka in Helena z družinami, sestra Marija, vnuki in ostalo sorodstvo Ljubljana, Kranj, Maribor, Crna, 10. novembra 1975 Nižje kazni obsojenim iz Surovine Fr?nP nT Krfnj' Z,n^ŽaI° m omenilo nekatere kazni, zanorf vrh«" ^'^6kdanji Šef odkuP"e Postaje, je bil obsojen na 12 let Ej,!?0 SOdlŠue Pa T je kazen dizalo za eno leto, osem let po drShpn\.a« ..r pa"eboDsmel opravljati poklica zvezanega z upravljanjem ie za SlmHHnnT f"JaK ?uk?vnik Je °il glavni krivec za oVomno škodo, šlo h Fk,o£r™ P S. anh din> kl SO JO utrPele tako Podjetje Surovina kot Iskra Slasr^r?" l \em P^V3njU' ki bi mu lahko mirno rekli poslovanje LJe SvdlŠČxe ugotovilo> veliko »dodatno« zaslužila nekdanja SSffi lka, T°nČka ,Znmsek- Prvotno kazen desetih let ji je vrhovno oSm LZnn!aK° PraVi tak° ^ Bukov"ik" za eno leto, po preitaii kazni pa osem let ne bo smela opravljati poklica, kjer bi imela opravka z denarjem. ««> H*l» « sPrem,Jevalcu Prevozov Borisu Rudolfu, ki je vseskozi vedel, kako L,' P burovmi' m.J,e P° svojih močeh tudi pripomogel do takšne škode, t vrhnln" A*!*™ m,kaj Prida okoristil v Primerj-avi z ostalimi vpletenimi, ZkSsod^e znižalo kazen od prvotnih sedmih na šest let zapora. S*5l ?K JexSod^fe znijal° kazen Hermanu Isteniču, šoferju na odkupni obsSn nLtr■ ■JG b,lzaradl P°moči P" grabežu in ponareditve listin in tatvm 2ES£niS^L£ PGl leU ltr0geAga Zapora- Prav tako ^ pol leta je nižja kaze« ™Skffa odkuPne Postaje Alojza Jagodica, ki je bil obsojen na dve leti rTpMpt in gT KaP°ra- Ant°n Ivičič' spremljevalec šoferja, ki je bil obsojen na i&ihn C,,P ' u Zap0FU P° Sodbi vrhovnega sodišča pol leta manj. Blažu no^SnP k- JG 7 Vn° SodlŠČe zaporno kaze" spremenilo v 10 mesecev ohfol„ n? . I' Za P° l6ta Je niŽja tudi kaze" Nijaza Kajtazoviča, ki je brf nonW V* P°[ strogega zapora. Kazni Antona Vidica, ki je bil zarad mES? norn3abeŽU t°Jen na 2 leti in pol zapora, in Pavla Štirna, ki je bil nespremenjene " ponareJanJa ,istin obsojen na 6 let, pa so ostale o™^rh0kVn° S°d^Če Slovenije je tudi zavrnilo sklep okrožnega sodišča o zaplemb! premoženja Francu Bukovniku in Tončki Zrimškovi. L. M. Zapustil ponesrečenko Hpi»r^ed obeinski.mx sodiščem na Jesenicah se je zaradi hudega kaznivega k»i«T ZTF SplOŠn° Varnost z ogrožanjem javnega prometa in zarad« kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči ter zaradi kaznivega dejanja neupravičene uporabe denarja zagovarjal 25-letni Vladimir nV JeLnlcah P" Zavarovalnici Sava in pozneje pri Zavarovalnici Maribor nn J!?!"*0 BfiČ KV KranJski gori povzročil prometno nesrečo, ko je zbil ™£L * ,Z, KranJske gore. Pri tem je bila hudo ranjena, saj je imela ES3T8 T ga"' Zl°m desne n°8e °ad kolenom, rane po obrazu in je po udarcu f aIa Pettur.y nezavesti in tudi v Bolnici se dolgo časa ni mogla prebuditi oH^hS? °ZnwJixOŽ,Č Pa tedaJ' ko j° Je zadel, ni ustavil, Temveč se je odpeljal naprej na Vršič m v Bovec. Miličniki so ga izsledili šele naslednji dan, h« SfiS zag°varJal, da je sicer res čutil, da je v avtomobil »nekaj udarilo«. Poje bd Prepričan da je ženski padla iz rok le torbica. r,„tin°,, Je 5edaj' ko Jf ,bil zaposlen pri Zavarovalnici Sava na Jesenicah, tudi neupravičeno odtujil del družbenega denarja. in p Tmi« Č? mU je,?a OSnovi o^ožbe izreklo enotno kazen eno \f° TJtn^T Z8POra ,er 1Zrek,° va™ostni ukrep prepovedi opravljanja služb* Jka zavarovalnice za dobo treh let. Razen tega so se odločili tudi M varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. D. S. Kazni za uboj Včeraj je okrožno sodišče v Kranju po tridnevni sodni obravnavi ^ glasilo sodbo trem obtožencem obtoženim uboja, poskusa uboja in P° pri teh dveh kaznivih dejanjih. uboj8 Pred sodiščem so se zagovarja li Mirsad Hodžič (roj. 1956), obtožen u^j in poskusa uboja, Mesud Hodžič (roj. 1949) obtožen uboja in Emir _ (roj. 1957) obtožen pomoči pri obeh kaznivih dejanjih. Vsi so začasno s vali v Škofji Loki, zaposleni pa so bili pri gradbenem podjetju Tehnik. ^ Dogodek, zaradi katerega so bili sojeni, se je pripetil 15. junija ^ zvečer pred gostilno Pri Miholu v Škofji Loki. Motiv za prepir, kasneJa^el pretep in tragične posledice niso bili povsem razjasnjeni. Prepir se Je. ' njb v gostilni, vendar je gostilničarka energično zahtevala, da se skupina J 'je ljudi takoj odstrani. Hude besede, ki so jim sledili udarci, so se zato Prev|jen, ven na cesto. Na tak razvoj dogodkov je bil Emir Kerič očitno pripra j ^ saj je imel pri sebi lovski nož. Z Mirsadom Hodžičem pa sta se P0^ prvi dogovorila, da mu bo Kerič, če bo prišlo do prepira, dal nož. Ko so pa p0 udari i, se je Mirsad Hodžič spravil nad Branka Lazendiča, ki pa mu J ^ orvem nhorin t • ■ prvem uhodu z nožem ušel. Medtem je njegov brat Mesud spravil na brata Zdravka in ga držal. K njima je priskočil Mirsad Hod^ ' a1 l?!*™?.! nožem, da je zaradi hudih ran umrl med P* vozom v bolnišnico. M.rsad Hodžič je bil obsojen na osem let strogega zapOl* 'mir I,..... «~ „ ti l_i I j^|. Lazendičevega in Zdravka petkrat zabodel M__„ j i, ,«•, r , V" 7" J "««>«». na osem let stroge^« Mesud Hodžič na 5 let in Emir Kerič na 6 let strogega zapora. L. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice, tašče, sestre, svakinje in tete Cecilije Čimžar roj. Kalan se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti in za podarjene številne vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novaku iz ZD Kranj in dr. Markt/u Jerneju iz bolnice Jesenice za nego in trud ob njeni težki bole/.m Zahvaljujemo se tudi sodelavi cm iz tovarne Sava in Mizarstva Hafner. Dolžni smo zahvalo pevcem okteta Britot za lepo zapete žalostinke in župniku i/. Predoselj za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franci, hčerke Helena, Tilka in Cilka z družinami ter ostalo sorodstvo Britof, 9. novembra 197.r> ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame Ivane Rogač Šobčeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravstvenemu osebju internega oddelka Jesenice, predstavnic1 ZB za govor in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji P°ih Najlepša hvala vsem za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Njeni Lesce, 6. novembra 1975 Pogovor tedna Milan Radanič kegljanje na ledu V Kranjski gori je bilo letos XXV. jubilejno prvenstvo Evrope v kegljanju na ledu in naši predstavniki so kljub močni konkurenci zasedli pomembna mesta. Kegljanje na ledu je pri nas razmeroma malo razširjen šport, saj imamo klube le v Kranjski gori, na Bledu in na Jesenicah. Posamezni klubi pa se zelo resno pripravljajo na tekmovanja, tako prizadevno trenirajo in organizirajo medsebojna srečanja ekip in posameznikov. Pred nedavnim so na ledu drsališča v Podmežakli pripravili v počastitev 30. obletnice osvoboditve tekmovanje posameznikov vseh gorenjskih klubov. Tekmovanja se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev in med njimi je imel v disciplini zbijanja in približevanja največ uspeha 25-letni Milan Radanič z Jesenic. »Kegljanje na ledu ima sicer dolgoletno tradicijo, vsaj v gorenjskih krajih, razmeroma malo pa se za ta šport navdušuje mladih ljudi. Kako to, da si se odločil prav za metanje ,čoka'? »S športom sem se bolj rekreativno ukvarjal že prej, za kegljanje na ledu pa so me predvsem navdušili prijatelji. V zadnjem času je v jeseniškem klubu kar dosti mladih, ki resno trenirajo in se udeležujejo tekmovanj.« »Ali si pričakoval takšen uspeh?« »Ne. Kegljam šele dobro leto dni, zato svoj uspeh pripisujem bolj sreči kot svoji zanesljivosti.« »Pripadaš klubu, ki ima kar precej ekip. Kateri ekipi pripadaš?« »V naši ekipi tekmuje Jože Koblar, Milan Krivec, Ivan Čelik in Franc Šantelj in kot ekipa smo v drugi ligi. Brez dvoma si vsi želimo, da bi v prihodnjem letu lahko tekmovali v prvi kegljaški «gi.« »Kakšno je kegljanje na ledu kot šport? Zahtevno? In zakaj, misliš, nezanimivo za mlade?« »Zame je kegljanje na ledu lep, četudi morda res manj zahteven šport, če pomislimo na precejšnje fizične napore. Za- hteva pa precejšnjo zbranost, izkušenost. Ce se vključiš v ekipo, potem kar ne moreš prenehati.« »Kolikokrat trenirate?« »Dvakrat tedensko na igrišču v Podmežakli.« »Gostujete?« »Sodelujemo z ekipami iz Avstrije in Italije, kjer ima ta Sport precejšnjo tradicijo, predvsem pa izredno veliko kegljačev »a ledu, z ekipami, ki so bile vedno zelo dobro opremljene.« »In vaša oprema?« »Zdaj imamo najboljšo opremo. Poleti smo vsi prostovoljno delali na elektropeči v Železarni in si jo prislužili. Oprema za enega tekmovalca velja 2500 dinarjev.« »In tvoje želje?« »Želim si, da bi kot ekipa dosegli čimboljše rezultate in se "vrstili v prvo ligo, da bi bili predvsem kot ekipa na tekmovanjih kar najbolj uspešni.« Lešč slovnu110 je bil° 6- kol° *• in IL so se ! šahovske lige. Leščani bolj ug 2maK° nad Kočevjem še krani8knD8tlli na Prvem mestu, Borec pa je z dobro igro čani v vodstvu Alpinistične novice Po p* IZ DELA GRS nJemV|etunJ|! Števila 8orskih nesreč v letoft-vala nei7l» * e"m ^ v "»Jve^J« meri botro-Pred bo, t n0Ht in objestnost, postavlja Delatf ie t KlLeSevalce vedno težJe nal°Ke tako pa ' V PreVent>vnem smislu, prav izurjenost6 k8*"8 8tam« pripravljenost in v lirn>L -P Letna sezona se je obrnila datno' rl' z,mske gore pa zahtevajo Se do-vanje £ znavanJ? reševalne tehnike (rese-8edai n P,azov in podobno), zato so prav se novosf°Htajan GRS Plavanja, uvajajo kitbolU. t sPrernembe, ki pripomorejo poleJ a"J" Postopkov reševanja. 8kuPina^M.eXcnad ?amotnimi Krškimi "•"Kani?;- -l ""^ stalno prisotna tudi na •maKES« 8m"ttsrih. Zal pa nekateri brezno °entri Poka*eJ° mal° volJe' da bi v»lne službe08'''1^' Z* orKanizacijo r€*e" 'etu0^^8 ?a GRS P" PZS je v letošnjem Jev in s Pripravila vrsto akcij, teča- ^<^eleženmma^ieV• k->er 80 re*evalci in znanie £ Pndobili prepotrebno strokovno Kaninu k * kratkim se je v Bovcu in na vani» „1 a' '1-dnevni tečaj za odstrelje- ^inTmT^t1110 86 88 je 12 rCft" "arnernv • miWn,kov. V letošnjem letu pa med, "r8^0 lzvesti med drugim fte Sirfte g; postajne yaje. da usm!'*—" nalog k°misije za GRS pa je, V gornji , PovezuJe del° postaj. Postaje yeckrat 8avak' dolini, pred katere je najdeno £?tavljena najtežja naloga, so Ite-lato bi h-l • materia,n« precej šibke, P°moc i jU^na V8aJ boljfta medsebojna Zahtevneia8K el°V8nje po"taJ Pri težJih in "nejsih reševalnih akcijah. Pri nm P'oblemov, ki tarejo alpir laktov ' l Pom«nJkanje Športnih ob Povsod n atenh bi trenirali alpinisti. UreJene V "T*" """J0 te 8tva" *e davno Primer ni Velerne8tu Amsterdam imajo na kJw se 8 p'nwt,eni vrtec v zidanem stolpu, niati i T 8ob"to shajajo holandski alpi-n«n tnK Cmi rekviz«ti in se urijo v m<»der 8e zber lčnem plezanju Množica ljudi, ki 8KJ£.ZA ALPINISTIČNE ŠPORTNE OBJEKTE l>inizem h ob- spremi,* ** "tolpom, zadržuje dih, k< **>Hsld 1 ira7'nle.P,ezalske manevre. Amster-?°ri. ki K*-0' pa razrniflliajo fte o umetni Jezeru. J° P°"tav«l> blizu Zuiderskega plezahiiK Nemčiji imajo celo vrato takih 50 Mm ""P^v Samo v Berli nu imajo ^izaiLi 8meri Preko 100°°°I)M 80 žalski i\ beton, da so si zgradili ple- terni Vr? *' 18 1,1 m 8iro« 8 vrhovi visokimi 4,50, 7,50 in 9 50 m. F. Ster presenetil Koper in zadržal tretje mesto. LESCE : KOČEVJE 7,5:2,5 Roblek : Cimer remi, Petek : Ivič 1:0, Matjažič : Mestek 1:0, Mali : Ofak 1:0, Harinski : Podkoritnik 0:1, Kaše : Zupančič 0:1, F. Petek : Šega 1:0 (b. b.), Boršnar : Cejomik 1:0, Deželak : Molnar 1:0, Mencinger : Dumin 1:0. BOREC : KOPER 5,5:3,5 Bavdek Kovač remi, Mazi Milinkovič 1:0, Bukovac : Brečevič remi, Jokovič : Horvatič 1:0, Lazar : Urek remi, Vojičič : Markovič 1:0, Alojzija Kožar : Vlasič remi, Anka Kožar : Golob 1:0, Rakovec : Jeras 0:1, Novak : Veljak 0:1. Vrstni red: Lesce 44,5, Novo mesto 36, Borec 35,5, Iskra 35, Jesenice 33,5, Kočevje 30, Svoboda 29 itd. Rezultati druge lige: Sava Mengeš 6:4, Zveza slepih Kranj : Tržič 5:5, Semič : Ponikve 3:7, Cerknica : Črnomelj 3:7, Krim : Komenda 7:3. Vrstni red: Krim 35,5, Tržič 35, Mengeš 32,5, Črnomelj 31,5. L. Mazi Zmagala Naglic in Lazar Na septembrskem brzoturnirju šahistov kranjskega Borca sta si prvo mesto izborila v konkurenci 13 Šahistov Franc Naglic in Drago Lazar, ki sta osvojila po 9,5 točke. Drugi je bil Mazi z 8,5 točke. L. M. Šahovski turnirji v Šenčurju Šahovski klub Šenčur bo organiziral še ta mesec turnir za osvojitev 4. kategorije in turnir za osvojitev 3. kategorije. Prav tako nameravajo organizirati brzopotezno šahovsko prvenstvo Gorenjske za mesec november. Vsi šahisti imajo možnost, da se udeležijo teh turnirjev in da igrajo šah vsak petek v domu kulture. V 1. kolu gorenjske šahovske lige je mlada ekipa Šenčurja izgubila z močnimi šahisti Kranjske gore s 7,5:2,5. B. Remic Poraz v štirih minutah OLIMPIJA : JESENICE 6:3 (0:2,5:0,1:1) Ljubljana — drsališče v dvorani Tivoli, gledalcev nad 6000, sodnika Grgec (Šoštanj) in Hegediš (Zagreb). Olimpija: Albreht Prusnik, Lap, Jakič, Kumar, Vidmar, Savič, Mrak, Šercer, Petač, G. Hiti, Beravs, Svetlin, Vnuk, Kavec, Lepša, Puterle, Seme, Repovž, Bahč. Jesenice: M. Zbontar, Makuc, J. Razinger, R. Razinger, Sčap, Pipan, Poljanšek, Hafnar, Pirih, Klemene, Češnjak, D. Hiti, Pristov, Pavlic, M. Jan, Smolej, T. Košir. Strelci: 0:1 Poljanšek (6), 0:2 Pirih (7), 1:2 Svetlin (25), 2:2 Bahč (26), 3:2 Kumar (28), 4:2 Kavec (29), 5:2 Lepša (39), 6:2 Svetlin (50), 6:3 Smolej (52). Izključitve: Olimpija 2 (Lepša), Jesenice 2 (Ščap). Drugi letošnji veliki derbi med Olimpijo in Jesenicami so tokrat dokaj prepričljivo odločili v svojo korist igralci Olimpije. Tekma je bila vseskozi zelo dinamična in fair. Sodnika nista imela težkega dela, saj so igralci igrali zelo disciplinirano in sta izključila samo dva igralca. Današnje srečanje je bilo že trideseto prvenstveno srečanje teh dveh nasprotnikov. Več uspeha so imeli Jeseničani, ki so zmagali sedem-najstkrat, devetkrat so izgubili, štirje derbiji pa so se končali brez zmagovalca. Marjan Zbontar, vratar, 21 let, zaposlen v Železarni, na tekmi kljub dvema spodrsljajema najboljši posameznik jeseniškega moštva. zmedlo in razen ko je Smolej zadel vratnico sploh niso prišli pred Al-brehtova vrata. Proti koncu tretjine pa je Lepša zapečatil usodo Jeseničanov. Jeseničani so bili v zadnji tretjini spet enakovreden nasprotnik in bi lahko poraz ublažili, vendar pri zaključnih strelih niso bili zbrani. Drugi letošnji derbi je zadovoljil gledalce, ki so se zbrali v dvorani Tivoli. Zmaga Olimpije je prvenstvu vrnila negotovost, saj je vprašanje prvaka spet odprto. V majhni prednosti so Jeseničani, ki morajo zaradi spodrsljaja Olimpije proti Medveščaku v naslednjih dveh der-bijih zbrati še dve točki. Prvenstvo pa bo gotovo odločeno že na tretjem derbiju, ki bo na Jesenicah. Vlastimil Bubnik, trener, kljub porazu veruje v končno zmago svojega moštva. Igra v prvi tretjini je bila na začetku precej raztrgana in nepovezana. Kmalu so pobudo prevzeli igralci Olimpije in začeli so se vrstiti napadi proti vratom M. Zbontarja, ki pa je v tej tretjini branil zelo dobro. Jeseničani so z redkimi protinapadi večkrat nevarno ogrozili gol Albrehta. Iz takih dveh protinapadov so v dveh minutah povedli z 2:0. Prvi zadetek je dal Poljanšek, drugega pa Pirih, potem ko je Poljanšek preigral več Ljubljančanov. V drugi tretjini pa je nastal preobrat, kakršnega nad 6000 gledalcev najbrž ni pričakovalo. Jeseničani so v pičlih štirih minutah izgubili že skoraj dobljeno tekmo!. Igralci Olimpije so zaigrali izredno in po napakah Jeseničanov v isti minuti najprej rezultat izenačili, takoj nato pa povedli s 4:2. To je Jeseničane Silvo Poljanšek, 24 let, zaposlen v Železarni, strelec prvega gola za Jesenice. Povedati je namreč treba, da so Jeseničani na tej tekmi igrali praktično brez prve peterke, saj sta Jug in Franci Zbontar bolna, S. Košir pa poškodovan. Prav ti igralci pa s Poljanškom in Hafnerjem in M. Zbontarjem tvorijo okostje moštva. V naslednjem derbiju na Jesenicah se torej Olimpiji ne obeta nič dobrega, seveda, če bodo Jeseničani lahko zaigrali v popolni postavi. Zmaga Kranjske gore in poraz Triglava Prvi del državnega prvenstva v hokeju na ledu za mladince je končan. V skupini A so prvo mesto osvojili mladinci Kranjske gore, v skupini B pa mladinci Tivolija. V A skupini so mladinci Kranjske gore premagali v Ljubljani Olimpijo 13:9. Olimpija se je kranjskogorcem zelo dobro upirala in bila v drugi tretjini celo boljši nasprotnik. V tej tretjini ji je uspelo rezultat izenačiti na 7:7, drugače pa so vso tekmo vodili igralci Kranjske gore. Kranj-skogorci so si s to zmago že skoraj zagotovili naslov državnega prvaka. Polfinale' Lestvica: 1. Kr. gora 4 4 0 0 44:15 8 2. Olimpija 4 3 0 1 33:20 6 3. Medveščak 4 1 1 2 13:23 3 3. Jesenice 3 0 1 2 13:30 1 5. Slavij a 3 0 0 3 0:15 0 Kranja Na polfinalnem turnirju za šahovsko prvenstvo Kranja igra 12 šahistov tretje kategorije. Prvi trije bodo osvojili drugo kategorijo in si s tem pridobili pravico nastopanja na finalnem turnirju za prvenstvo Kranja. Po 6. kolu je v vodstvu Berce s 5 točkami, sledijo mu: Krek 4,5, Jeraj in Pavlin po 4, Bumbar 3,5, Božič 3, Mrak 2,5 itd. L. Mazi V skupini B je prvo mesto brez poraza osvojila ekipa Tivolija pred Celjem in kranjskim Triglavom. V zadnjem kolu je Tivoli v Ljubljani premagal INO s 13:8, Celje pa v Celju Triglav z 8:1. V tekmi med Celjem in Triglavom sta k visoki zmagi Celja veliko prispevala tudi sodnika, ki sta bila zelo naklonjena domačinom. Sodnika sta Triglavane pošiljala na kazensko klop za vsako malenkost. To so domačini dobro izkoristili in v drugi tretjini povedli s 6:0. V zadnji tretjini je Triglav uspel doseči častni zadetek, kaj več pa ob slabem in pristranskem sojenju tudi ni bilo pričakovati. Celjani so namreč več kot polovico golov dosegli z igralcem več, sodnik pa jim je poklonil še kazenski strel. Lestvica: 1. Tivoli 4 4 0 0 39:15 8 2. Celje 4 3 0 1 23:16 6 3. Triglav 4 2 0 2 18:21 4 4. INA 4 1 0 3 20:26 2 5. Mladost 4 0 0 4 0:20 0 F. P. MEDVEŠČAK : KRANJSKA GORA 7:3 Medveščak je v zadnjih dveh tekmah zabeležil drugo zmago. Tokrat je po boljši igri premagal mlado in borbeno ekipo Kranjske gore. S tem porazom so Kranjsko-gorci ostali na zadnjem mestu, Medveščak pa se je povzpefna tretje. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Medveščak 4. Slavij a 5. Kr. gora 7 60149:18 12 7 5 1 153:17 11 8 2 24 27:43 6 7 124 21:42 4 7 115 17:47 3 Pari prihodnjega kola: Jesenice : Slavija, Kranjska gora : Olimpija, Medveščak bo prost. F. P. Psihologija športa Gesla olimpizma — hitreje — višje — močneje nas spodbujajo k vrhunskim storitvam tako v športu, v prenesenem pomenu pa nam dialektika časa prinaša vrhunske kulturne storitve, tehnične dosežke in epohalna znanstvena odkritja. Čas ne bo nikoli odklonil prizadevanja človeštva v razvoju sposobnosti in potrjevanja znanja. V športu se uveljavljajo gibalne sposobnosti, čustva, misel, volja in pozornost človeka v mejah prirodnih, večkrat pa tudi v zelo omikanih oblikah gibanja. Žal so v razvoju teh sposobnosti določene omejitve, predvsem po anatomsko-biološki zgradbi organizma in njegovem delovanju. Takih omejitev pa ni v razvoju tehničnih in znanstvenih stvaritev. Dvajseto stoletje — posebno pa obdobje po drugi svetovni vojni pomeni čas skokovitega razvoja vrhunskih športnih izidov. To velja posebno za klasične panoge, katerih dosežke lahko natančno merimo. Rezultati, ki so bili pred desetletji še svetovne vrednosti, so danes le lokalne ali poprečne veljave. A v zadnjem času vzpenjajoča krivulja svetovnih rekordov dosega svoj vrh in se usmerja v rahlo dvigajoči horizontali. V današnjem času k razvoju športa veliko prispeva težnja po afirmaciji narodov na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, izboljšanje blaginje in priznanje športa kot pomembnega družbenega dejavnika. To pa zahteva učinkovitejšo propagando in športno selekcijo, boljše metode dela in bolj skrbno razčlenitev tehnike, taktike in osebnosti športnikov. Gre za globlje spoznavanje organizma in osebnosti, za prilagajanje na večje napore in dosego maksimalnih storitev. Danes postaja znanost neogibna spremljevalka življenja in prodira v zakonitosti športa. Športu se posvečajo temeljne in mejne vede. Seveda ni in ne more biti ene same znanosti o športu in športni vzgoji, ki bi mogla zajeti vse oblike in bistvo športne dejavnosti. Zakonitosti športa, v katerem je glavni dejavnik človek, športnik ali homo-sportivus proučuje sistem znanosti od bio-mehanike, medicine do teorije informacij in statistike. Psihologija je le ena od znanosti, ki posega na področje športa. Stopnjevano se je začela razvijati v zadnjih desetletjih. Črpa spoznanja iz splošne psihologije, se problemsko približuje psihologiji dela, vojni psihologiji, psihologiji množice, psihologiji umetnosti, pedagoški psihologiji in še drugim psihološkim panogam. Bistvo športa je delovna storilnost, tekmovalni boj ali igra, zabava in sprostitev. Šport pa vsebuje tudi prvine lepote, saj se lepotni učinek sklada s tehnično izvedbo. Psihologija športa se je razvila iz praktičnih potreb in razlogov, t. j. pomagati napredku športa, utemeljiti vlogo zavestnih dejavnikov, saj prav ti večkrat določajo stopnjo uspešnosti. JožeAžman J4Ji iu JPk9 15 Petek, 14. novembra W75 Po uspehu na Makaluju Prisrčen sprejem na Brniku Boeing 727 Jugoslovanskega aerotransporta, poletel je iz Frankfurta, je v sredo ob dveh popoldne pristal pred pristaniškim poslopjem brniškega letališča. Po dvižnih stopnicah so se spustili slavni jugoslovanski alpinisti, člani VI. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, prvi zmagovalci do 6. oktobra še nepreplezane južne stene 8481 metrov visokega Makaluja, pete gore sveta, srečni, rosnih oči, izsušenih lic, ožganih od sonca in snežnih metežev. Večina si je po nenapisanih alpinističnih pravilih zmagovalca slavnih sten pustila rasti brado. Vsak od zmagovalcev Makaluja je v himalajskem pogorju v 91 dneh odsotnosti od domovine pustil veliko kilogramov, prelil veliko znoja in prehodil na stotine kilometrov. To je zmogla le uigrana ekipa alpinističnih mojstrov, zbrana po številnih slovenskih alpinističnih odsekih, duševno in telesno dobro pripravljenih in željna doseči cilj. Janko Ažman, Stane Belak, Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, Janez Dovžan, Boris Erjavec, Viktor Grošelj, Tomaž Jamnik, Stane Klemene, Ivan Kotnik, Janez Lončar, Marjan Man-freda, Damijan Meško, Bojan Pollak, Milan Rebula, Rado Riedl, Roman Robas, Jože Rožič, Dušan Srečnik in Nejc Zaplotnik so pod vodstvom Aleša Kunaverja dosegli veliki cilj in s tem proslavili tudi 15. obletnico osvojitve prvega himalajskega vrha Trisula. Razen svojcev, prijateljev in planincev ter alpinistov so zmagovalce 8481 metrov visokega Makaluja v sredo popoldne na brniškem letališču pričakali tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Škrlj, predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj in predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Marjan Lenarčič Zal na Brniku slavja nista delila Zoran Bešlin in Marjan Manfreda. Slednji je dosegel Makalujev vrh, Zoran pa je onemogel 15 metrov pod njim. Na dan prihoda sta bila v ljubljanski bolnišnici. Ozebline, ki sta jih dobila na »gori junakov«, so bile tolikšne, da sta se predčasno vrnila. Zato njima še posebne čestitke in želje za čim prejšnje okrevanje! Himalajcem je želel v sredo vsak stisniti roko. Prvi so to storili predsednik jugoslovanske planinske organizacije Božo Škrlj, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj in predsednik slovenskih telesnokulturnih organizacij Marjan Lenarčič. Sledili so pozdravi, objemi in poljubi svojcev, prijateljev in znancev alpinistov ... Predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Škrlj je dejal, da je uspeh na Makaluju najlepši prispevek k proslavljanju 100. obletnice jugoslovanskega planinstva in da smo ponovno potrdili sposobnost osvojiti tudi najvišji Everest (zanj imamo za leto 1979 že uradno dovoljenje — op. p.). Dr. Miha Potočnik »Lansko osvajanje Kangbachena in poročila o letošnjem osvajanju Makaluja sta marsikaterega prepričala, da je to resen in strašen posel,« je dejal v nagovoru »himalajcem« predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Desno predsednik PZJ Božo Škrlj in predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj. Presneto, ta nesrečna Smar-jetna gora s svojim zaprtim domom, pravi prvi novinar; lahko se razpočiš Od togote, cesta Preddvor—Jezersko bo še do nadalj njega izven vsake kategorije, de drugi; oojoj, dom na Mežakli se podira, vzdihne tretji na seji redakcije. Vse se priduša, vse je na robu obupa, ko prelistava ogor-čena pisma bralcev, vse ob telefonskih klicih zatrdno obljublja, da se prodorno razpiše. Opazujem jih, to zagnano pišoče ljudstvo, pričakujem, da jim bo v prvi ihti solza kanila na redakcijsko mizo, predvidevam, da se jim bodo vneli pisalni stroji in »iznucali« prsti. Tedaj so čudno redkobesedno naježeni, ko tipajo za kar najbolj neposrednim izrazom, ko hočejo podčrta vati s samostalniki ala strahota, sramota, gospodarski kriminal in podobno. S časopisom vržejo potem to ven, bralci zaploskajo, trepljajo po ramenih, tako je tre ba, naj zdaj odgovore zanikrneži zanikrni, brezvestni malomarne ž i. Pa se poslavlja mesec, prihaja starka zima v deželo, omizje pa se žalosti. Nič, nobenega odmeva, odgovorni so tiho, ena sama ljuba tišina ob tej borbi za vsesplošno dobro. Bolj kot vsi drugi brezštevilni problemi mi dom na Mežakli prihaja v misli, dom, ki sta ga ljubljanska Univerza in Alpe-A dna pustili z odprtimi okni, medtem ko je Alpe Adria poprej iz njega pobrala vse, kar je koristnega drugod po trebovala. Pisec se je namenil razpihniti od srda, a odgovorni so bili kar lepo tiho. Ne vem, kaj so sami med sabo govorili, zami slim pa si jih prav lahko v dveh razpoloženjskih slikah: ali so se takole, šcc, požvižgali ali pa so pomodrovali: naj se razpihuje, prej ali slej ga bo minilo, mar nam je za tisto mežaklarsko podrtijo! Figo bo pisec pozabil na krimi nalno gospodarjenje, sam ga še podpihujem, ker nikakor ne odo bravam, da izzvani niso mogli dati takšnega ali drugačnega odgovora ogorčeni ja i n osti. • •• Ko sem že pri naši redakciji, evo, kako sem pri teh nemogoče nesramnih ljudeh cenjen jaz in moji konstruktivni predlogi. Ko so se izčivkali, kaj bodo pisali za naprej, so se spomnili, da nimajo primerne teme za stalno rubriko eno vprašanje trije odgovori. S tistim svojim tehtanjem, kaj bi bilo najbolj aktualno, so mi šli počasi že do jeter, pa sem se korajžno oglasil in prispeval svojo genialno zamisel. Pa so se le nesramno posmehovati, no ja, pa saj se že ve, kako in kaj! Moja imenitna ideja je namreč bila (najbrž jo bo odmevno uporabil kakšen drug časopis z drugačnim smislom za aktualnost), da sestavimo anketnih (ja, anket-nik se moderno reče, tako, kot se zdaj po občinah na široko uporabljajo razni pomniki), anketnih torej. V naših gmajnah je neverjetno veliko število pravih medvedov (to je aktualno), ki lomastijo in delajo kmetom ogromno škodo (to bi bilo koristno). V prostranstvu naših gmajn živi tudi prava medvedja družinica (ha, ravno prav, trije odgovori, pa še skupaj jih bomo našli), ki bi jo bilo zanimivo anketirati: od kod ste izvolili priti, kaj vas zadržuje pri nas, zakaj se vam zdijo naši jagri pa jagajo tako ljubeznivo gostoljubni itd. In za nameček še družbeno koristni namig: dragi gospod kosmatinec, namesto naših jagrov pa jagajo vas bodo začeli zasledovati naši ribiči! In medved bi se ustrašil in oddivjal za deveto goro. Novinar bi imel z medvedi svoj prvi in naposled svoj zadnji intervju, kmetje nič škode, jagri pa jagajo pa svoj mir. Zadnjič sem v nekem cajtengu bral, da na neki srednji šoli, ki usposablja natakarje in kuharje za kruto poklicno resničnost, nikakor ne morejo vzbuditi zanimanja za izredno šolanje tistih kadrov, ki so v gostinski stvarnosti še brez ustrezne kvalifikacije. Eventualne kandidate nažene v tek čez drn in strn pred vsem šolski program izrednega izobraževanja, ki predvideva, naj bi se kuharji in natakarji poleg slovenščine učili še nemško in italijansko. Pisec jc kar malo otožen nad takim nemogočim programom in podaja roko be žeči gostinski strukturi. Se popolnoma strinjam z ustrahovanimi in obsojam program. Ze zaposleni že vedo, kaj je v praksi koristno m potrebno. Razen tega bi bilo hudo škodljivo, če bi morali absolvirati še tri svetovne jezike in to v mara tonsko dolgih petnajstih mesecih, kolikor to izobraževanje mora potrajati. Tuste lekcije iz jezikov nih vodnic gor in dol, samo />ust(t in ničemur koristno guljenje. Le zamislite si, kakšen sila nepri jeten položaj, če ti, denimo, nem ški gost zahteva pečeno piško, iz jezikovnih vadnic naučeni in poučeni natakar pa izstreli: »Moj brat nosi zelene hlače. Ali vaš brat nima zelenih hlač*« Aleš Kunaver iz Ljubljane, rojen leta 1935, najstarejši član odprave in njen vodja: »Utečen stroj smo bili, prepričani, da nam mora vse uspeti. Zahvala ne gre samo nam. To je delo petih planinskih generacij. Veliko letošnjega dela smo opravili že leta 1972, ko smo obtičali tik pod vrhom!« Janez Lončar iz Tržiča, rojen leta 1948. »Srečni in z lepimi spomini se vračamo. Himala ja in Nepal sta me očarala,« je dejal po prihodu. Jože Rožič iz Rateč, rojen leta 1951: »Obdaja me občutek zmagoslavja, kot da bi zrna gali na svetovnem prvenstvu. Srečen sem, da sem kljub bolezni še lahko pomagal tova rišem!« Janko Ažman iz Mojstrane, rojen leta 1945. »Na Makaluju sem bil že leta 1972. Današnji občutki so veliko lepši kot takratni. Na vrh sva prišla z Nejcem. Dobro nama je šlo!« Dušan Srečnik iz Tržiča, rojen leta 1949. »Kaj naj povem,« pravi. »Prvikrat sem bil v Himalaji in preizkušnjo sem v redu prestal.« Tomaž Jamnik iz Kranja, rojen leta 19.i8. »,Jutri pridi. Več se bova lahko pomenila. Sicer pa sem vesel, da sem sodeloval v tako uspešni odpravi,« je dejal Tomaž, ki ga prijatelji imenujejo Mišo. je poudaril možatost in hladnokrvnost planincev, vendar smo v tem trenutku ganjeni. Uspelo je načrtovanje rodov in rodov planincev in alpinistov. Zato se držimo olimpijskega gesla: še višje, še močnejše, še dlje! Dr. Marijan Brecelj je rekel, da je Makalu naše največje alpinistično dejanje. Dosegli smo vrh svetovnega alpinizma, zato hvala in najlepše želje ter čestitke! Marjan Lenarčič pa 'je uspeh odprave primerjal z zmago na svetovnem prvenstvu. Vodja VI. JAHO Aleš Kunaver se je zahvaljeval in vračal zahvalo ne le fantom, ki jim je uspel podvig, temveč vsem, ki so snovali in snujejo naš alpinizem in ki so tako ali drugače omogočili, da je odprava tako uspešno premagala ovire. Bili sin0 stroj, v katerem je imel vsak svojo nalogo, je dejal. Prepričani smo bili. da nam ne more spodleteti! Veliko letošnjega dela smo opravili že leta 1972, nadaljuje vodja. Lahko bi nas bilo na vrhu še več, vendar vsa* vzpon postavlja na kocko življenja . .. Hvala in čestitke tudi v našem Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan t Moj^ Janez Dovžan rojen leta 1945. »Garali, ga^J smo,« pravi po domače. *y J huje je bilo z nahrbtniki ramenih, brez kisikovih bom prilesti 8000 metrov visoko!« Nejc Zaplotnik iz Kranjtt' ■ /..... mco ,.V,n,m na C'' 1 jen leta 1952. »Vzpon «a. ,m<,-bil težak. Z Jankom *z' bi nom sva uspela. Kako da n bil srečen, vesel . .« Radovljica - Predsednik dovljiške občinske skupščine Polde Pernuš in predsednik ° činake konference socialist f zveze Franc Jere sta konec n11", lega tedna v Kliničnem ceni v Ljubljani obiskala fl,P,rllp^ Marjana Manfredo in njegov*j, kolega, ki sta se s himalajske Jj* prave zaradi hudih ozeblin vrl1 pred ostalimi člani ekspedicije- Marjan Manfreda je b'1 n^i reč rojen 1950. leta na Boh»Wju Beli v radovljiški občini l,*un' ki ga je skupaj z ostalim' c* v dosegel pri zadnji odpravi, ^nl. radovljiški občini budno 8FT^i 1 jali. Zato je bila vest o pred*1 £ vrnitvi dveh alpinistov ««nJjLp« toliko bolj neprijetna. MarJ r»-Manfredo sta predstavnik« dovljiške občine obdarila. Med njunim obiskom P?^!« oba alpinista v bolnišnici °m's. up tudi predsednik republiške*^. Sčine dr. Marijan Brecelj in Pnjjt sednik Planinske zveze Slov -nj. dr. Miha Potočnik. Vsi so "'P rt>. stoma zaželeli čimprejšnje °$ vanje. ^'