PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini /■» Abb. postale 1 gruppo " ViCIlfl 4U llF Leto XIX. Št. 229 (5604) GOSPODARSKA KONJUNKTURA PRED KOMISIJO ZA PRORAČUN Ministra Medici in Colombo branita dosedanje ukrepe vlade Kritične pripombe Giolittija, Lombardija in Amendole - V bocemki pokrajini podprli tri opornike električnega omrežja visoke napetosti - Poslanci razpravljajo o volilnem zakonu za avtonomno deželo Furlani j o-Jul. krajino RIM, 26. — V parlamentarni komisiji za proračun so danes razpravljali o vprašanjih, ki so povezana s sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo, potem ko sta minister za proračun Medici in zakladni minister Colombo poročala o stališču vlade do teh vprašanj. Minister Medici je v svojem poročilu pojasnil stanje italijanskega gospodarstva v letošnjem letu. Predvideno je 5-od-stotno povečanje nacionalnega dohodka, 8.4-odst. . povišanje cen, 8-odst. povečanje zasebne potrošnje, 19-odst. povečanje u- voza in 9-odst. povečanje izvo- —------------ za. Medtem ko je znašala akti- rezerve razmeroma visoke (3480 Va plačilne bilance v letu I960 miU^nov, dolarjev; dejansko pa 277 milijard; v letu 1931 361 “ ^voza Iberalni milijard in v lanskem letu 31 poslaneC Alpino je za tre vai v ITI lil lord io latnimo nlo^ilno j • »_::: - ____i______________ milijard, je letošnja plačilna bilanca pasivna za 450 milijard že po prvih sedmih mesecih, celoletna pasiva pa je predvidena v vi3ini oVU-oe! 520 milijard. To starije je posledica povečanega uvoza blaga (zà 43? milijard, bd katerih odpade na potrošno “'ago 268 milijard. 103 milijarde na investicijsko blago in 68 milijard na surovine). Tako stanje je narekovalo vladi ukrepe, ki jih je odobrila na včerajšnji seji, in ’ki težiio 'za da se zagotovi nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva, “''rati pa da se zavaruje stabil-nost valute, kajti le v takih pogojih je možna tudi borba proti soe'alnim neravnovesjem. . Zakladni minister Colombo pa dejal med drugim, da je treba paziti na razvoj plačilne bi- diskusiji o poročilih ministrov, da znašajo te rezerve okrog 2300 milijonov dolarjev) Minister je nato govoril o bančhetn kreditu in demantiral pisanje lista «l’Unità», da je guverner državne banke poslal kreditnim zavodom okrožnico o omejitvi posojil majhnim in srednjim podjetjem, in zatrdil, da bodo vedno imela prednost taka podjetja in dejavnosti, ki morejo prispevati k reševanju. vprašanj zaostalih področij. Kar zadeva pojav nezakonitega izvoza kapitalov, je minister dejal, gre za «akt neodgovornosti, moralno obsojanja vreden, in ki ne pristoji tistim, ki hočejo vršiti funkcijo vodilnega razreda v gospodarstvu dežele», hkrati pa tudi zato, ker gre za primere davčne utaje, dasi gre le za o-krog 150 milijard. Colombo je za. lance, tudi če so trenutne zlate Ulllllllllltl,,,l,1,1,1,1,1,111111,1,,HI,Hit,l|imilllllllllHlfllUllllllIIUIIIMIIIIIl|||||,ll„l|lM,t|lmMI,,Hl|ll,milili PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN Kreisky obtožuje Italijo da zavlačuje pogajanja NEW YORK, 26. — Med splošno debatp v skupščini OZN Je danes govoril avstrijski zunanji minister Kreisky, ki je Posvetil večino svojega govora južnotirolskemu vprašanju. Izjavil je, da želi Avstrija rešiti spor s pogajanjit toda tudi I-taiija mora pokazati enako voljo do pogajanj. Kreisky je obtožil italijansko vlado, da je za eno leto onemogočila vse poskuse, da bi sklicali sestanek zunanjih ministrov obeh držav, da bi s tem izpolnili priporočila resolucije skupščine OZN, ki ..poziva. obe strani, naj , sporazumno rešita spor. Kreisky je izjavil, da mu je žal, ker ne more poročati skupščini, da sta obe strani dosegli zadovoljiv sporazum, kakor je bila želja avstrijske vlade. Pri tem je izjavil : «Prisiljen sem poudariti, da ne izpolnjuje resolucije Združenih narodov tista stranka, ki stalno podrejuje obnovitev pogajanj pogojem, ki se ne morejo izpolniti, ker ne spadajo pod vplivno pod; ročje avstrijske vlade, ali pa ki zahteva od avstrijske vlade, naj začne akcijo proti tisku v svoji deželi, kar bi bilo v nasprotju z ustavnimi načeli, ali pa ki hoče dajati navodila avstrijski vladi glede sestave avstrijske delegacije, kar je neskladno z našo suverenostjo. Ponavljam, da smo avstrijska vlada, zvezni kancler in igz vedno obsojali teror in nasilje. Prepričan sem, da bomo mogli najti rešitev tega nesrečnega Ppložaja, samo če bomo odstranili vse ovire, ki onemogočajo pogajanja v čim krajšem času. Prepričan sem. da, če bi vse stranke storile odločnejše korake za začetek pogajanj v dveh letih, ki sta Potekli po zadnjih resolucijah Združenih narodov, bi danes bilo Pttrnejše ozračje.» . Kreisky je zatem obžaloval, da le spor povzročil izgubo človeških življenj, in je pripomnil, da Avstrija hoče sporazum s pogajanji, toda potrebno je, da tudi Italija Pokaže dobro voljo. in jé dodal,, da p si Avstrija rkidg. Žujč pravico predložiti .zadevo kršitve človeških pravic pristojnim organom. Na koncu je Kreisky izjavil, da je bil njegov namen obvestiti skupščino o sedanjem stanju izvajanja resolucij skilplčing ter dokazati, da je Avstrija storila vse, da omogoči pogajanja. Včeraj so med splošno debato govorili zunanji minister Cada, romunski zunanji minister in danski zunanji minister, ki so obsodili ravno politiko v Južni Afriki. trdil, da bodo preganjali ta pojav «v okviru veljavne zakonodaje», kakor so to, že storili nedav. no. Na koncu jé minister ponovil, da mora tudi bilančna politika prispevati k stabilizaciji valute. tako* z zmanjšanjem izdatkov, kakor tudi z zmanjšanjem deficita. Socialistični poslanec Giolitti je v diskusiji dejal med drugim, da vzroki sedanjih težkoč niso le ko-njunkturnega značaja; da vlada priznava, da krize ni moč rešiti s pritiskom na plače in potrošnjo, ampak z ekspanzijo ponudbe, zlasti pa investicij; toda ukrepi vlade nišo v skladu s to premiso, ker so inflaciomstičrtega značaja. Kar zadeva javne Izdatke. Lombardi (PSI) je označil za «nevarno» napoved o omejitvi javnih izdatkov in kfedita. Ko je analiziral vzroke sedanjih težkoč, je dejal, da je bilo napačno vložiti tako ogromna sredstva v cestno omrežje, namesto v graditev ljudskih stano-vani, kakor je bilo pogrešno zakasniti z odobritvijo urbanističnega zakona, ki bi zaustavil špeku-lacijske profite in brždal višanje življenjskih stroškov. Kar zadeva izvoz kapitalov, je dejal, da je tudi on mnenja, da nima velikega valutnega pomena, ker se ni odrazil na tečajih; utegnil pa bi ga imeti v določenih trenutkih konjunkture; «ogromne posredne posledice» pa ima ta pojav na varčevanje in na investicije; zaradi tega je treba kontrolirati «bančni sistem», ker je tu v pretežni meri vir teea pojava, ne pa v fizičnem prenosa bankovcev čez mejo, Amendola (KPI) je izrazil mnenje, da so sedanje težkoče posledica povečanja proizvodnih stroškov doma in s tem v zmanjšani konkurenčni sposobnosti na mednarodnem področju. Krivda za to pa po njegovem mnenju ne pade na povišanje mezd in na nediskri-minirano potrošnjo, ampak na način, kako se je ostvaril gospodarski razvoj v teh zadnjih letih, namreč s koncentracijo industrije; od tod veliko preseljevanje in naseljevanje v mestih in s tem špekulacije z gradbenimi zemljišči, ki so prispevale k povečanju življenjskih stroškov. Na to je vpli: vala tudi okoliščina,] da kmetiji stvo ni zmožno nuditi po nizki !ceni živil, ki jih zahteva tržišče. Po mntenju Amendole je iskati rešitev v gospodarskem načrtovanju. Kar zadeva ukrepe vlade, je dejal, da pomenijo skrčenje izdat-kot in kredita, in da zato predstavljajo nevarnost za nadaljnje skrčenje proizvodne dejavnosti. Na dopoldanskem zasedanju poslanske zbornice so začeli razpravo o volilnem zakonu za avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, v katero sta posegla Al-mirante (MSI) in Fortuna (PSIj, Medtem ko je Almirante pogreval že znane «argumente» proti avtonomni deželi na vzhodni meji Italije in zatrjeval med drugim, da «težnje slovenske manjšine niso etničnega, ampak političnega in nacionalnega značaja, tudi če je šibkejša od nemške manjšine v Gornjem Poadižju»; da «obstaja objektivna, če ne subjektivna konvergenca med onim, ki hoče ta zakon, in med tujimi zahtevami in pritiski». Po njegovem je to prva cena, ki jo KD plačuje prihodnji vladi levega centra s tem, da lajša bitko avtonomistov na bližnjem kongresu PSI. V imenu socialističnih poslancev pa je Fortuna podčrtal «skrajno jasnost in tehnično preciznost določil tega zakona» in dodal, da je izvolitev deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine prvi korak k uveljavljenju ustavnega zakona, Poslahska zbornica ie danes odo. brila tri proračune ; proračun mi- ( nistrstva za javna dela, proračun j ministrstva za trgovsko mornari-cj in proračun ministrstva za prosveto, nato pa je začela splošno razpravo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. V se- •«Iimii,...mn,...„„„„m„„„„i„.ii..i.h»ii«hmi> n ............................m...»»» Hladen sprejem deGaullu v nekaterih departmajih Finančni minister napoveduje skrčenje finančne pomoči Alžiriji skupnosti, pri čemer pa je izključil načelo integracije. V Eviann se je začel prvi kongres «demokratičnega združenja». Navzoči so predstavniki nekaterih opozicijskih strank, katerih namen je «združiti ljudi, za katere predstavlja demokracija skupen ideal», Finančni minister Giscard d’E-staing je na seji finančne komisije narodne skupščine izjavil, da bo Francija eventualno revidirala svoje stališče glede finančne pomoči Alžiriji. Minister je izjavil, da je na podlagi sporazuma Francija dolžna plačevati, letno milijardo frankov Alžiriji do 30. junija 1965. Toda Francija bi utegnila revidirati svoje stališče in zmanjšati to pomoč do zneska, ki bi bil enak vrednosti nacionaliziranega francoskega imetja v Alžiriji. Minister je izrazil zadovoljstvo zaradi uspeha posojila dveh milijard frankov. V • zvezi s špekulacijami z nepremičninami pa je izjavil,- da , se je pokazalo, (to s0 številna zemljišča in številne hiše inenjale lastnika V zadnjih pétih letih Zato morajo' ti lastniki veljati za «trgovce z nepremičninami» ih- jih ie treba temu primerno obdavčiti. •' Vojaško sodelovanje med ZDA in Španijo NEW YORK, 26. — Ob zaključku razgovorov med Deanom Ru-skom in španskim zunanjim ministrom Castiello so objavili skupno sporočilo, ki javlja, da so ZDA in Španija obnovile sporazum o obrambi ter ustanovile posvetovalni odbor za vprašanja, ki se tičejo obrambe. Sporočilo pravi, da je Dean Rusk obvestil španskega zunanjega ministra o «namenih ameriške vlade, kar se tiče posojila Španiji preko Eksportne-importne banke». Objavili so tudi skupno izjavo, v kateri Dean Rusk in Castiella pravita, da «ameriška vlada poudarja svoje priznanje važnosti Španije za varnost, blaginjo in razvoj atlantskega in sredozemskega področja», ter dodaja, da «obe vladi priznavata, da je varnost in nedotakljivost Španije in ZDA nujna za skupno varnost». Na podlagi sporazuma razpola- Govoril je° zatem o pretepanju ga jo ZDA z vrsto vojaških opo-aretiranih južnotirolskih teroristov nsc v Španiji. rišč v Španiji. natu pa so nadaljevali splošno razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino. Jutri bo senat odobril zakonski osnutek o blokiranju sodnih izgonov iz stanovanj. Socialdemokratski poslanci so predložili zakonski predlog o priznanju pokojnine vsem bivšim vo. jakom iz prve svetovne vojne, ki še nimajo pokojnine, živijo v stiski in so ze dosegli 60. leto Starosti. Predlaga se 30.000 lir mesečne pokojnine. y bocenski pokrajini so - teroristi podrli sinoči tri opornike električne napeljave visoke napetosti. Ker se je to zgodilo ob istem času, kljub temu, da gre za dva t&z. lična kraja, je jasno, da stu .ftili na delu dve ločen, skupini. w, PARIZ, 26. — Nad tisoč ,znanstvenikov in vesoljskih «tròkov-njakov iz raznih delpv .»veta je navzočih na štirinajstem mednarodnem kongresu astronavtike, ki se je začel itone.» v palači Unesco v Parizu. Letos bodo na kongresu govorili o mednarodnem sodelovanju pri raziskovanju vesolja. Delo kongresa bo' trajklo do 1. oktobra. V soboto bo sovjetski kozmonavt Gagarin predaval članom kongresa. Gagarin bo prišel v Pariz jutri zjutraj. 30 milijonov dolarjev posojila za Skopje BEOGRAD, 26. — Mednarodni denarni sklad je odobril Jugoslaviji dolgoročno posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev in istočasno privolil, da se zaradi skopske katastrofe za dve leti odloži odplačilo zneska 15 milijonov dolarjev, ki zapade 2. januarja 1964. Mac Millan o poročilu Denninga LONDON, 26. — Predsednik vlade Mac Millan je izjavil nocoj po televiziji, da je vodstvo konservativne stranke ločeno od afere Erofumo. Dodal je, da sedaj razmišlja in ko se bo cdlo-čjl, bó sporočil, ali se mu zdi u-mestno prepustiti vodstvo komu drugemu. Zatem je Mac Milton izrekel zadovoljstvo, da je poročilo lorda Deovninga «dokazalo čast in neoporečnost angleškega j a v-nega življenja». V zvezi s Profu. moro ie izjavil, da se je znašel v težavnem položaju, da verjame ali ne verjame svojemu miniatisi. «Ce ne bi verjel njegovim besedam, ne bi bilo nobenega razloga, da ostane v vladi. Bolje je grešiti in trpeti posledice. kakor pa uničiti življenje človeka.» Na koncu je izrekel zadovoljstvo. da je poročilo vsestran-sko pokazalo resničnost tega, kar je on izjavil v spodnji zbornici. Laburistični voditelj Wilson pa je izjavil, da je poročilo razjasnilo položaj nekaterih ministrov. Pripomnil je, da labwristov ni zanimala ta zadeva, temveč jih je skrbela predvsem varnost Anglije. : . , TRST. petek 27. septembra 1963 Z VČERAJŠNJE SUNÙEVE TISKOVNE KONFERENCE Spodbudno ozračje na zasedanju generalne skupščine OZN Pred pristopom Jugoslavijo v E ATT - Povečanje trgovinske izmenjave z državami skupnega evropskega tržišča iiiiiiiiiiiHiMiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHtiiiiiiMitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiimrfniiiiifiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Vlada desničarskih strank v Dominikanski republiki ZDA ponudile politično zatočišče aretiranemu predsedniku Boschu Predsednik Tito in predsednik Alessandri po razgovoru. Drugi na levi je tolmač, tretji pa čilski zunanji minister (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — «Letošnje zasedanje generalne skupščine OZN poteka v spodbudnem ozračju, kar potrjujeta tudi govora predsednika ZDA Kennedyja in sovjetskega zunanjega ministra Gromika,» je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc. «Dosedanje delo gene- SANTO DOMINGO, 26. — Notranje ministrstvo je javilo, da so prepovedana vsa politična zborovanja v vsej državi. Voditelji sestih desničarskih stranik, Iti so bili v opoziciji in ki jih je vojaški odbor pozval na sodelovanje, no-> stprejeil poziv za sestavo via-dp, «ki naj ljudstvu daje zaupanje in ki naj vodi deželo k uresničenju prave demokratične revolucije». Dominikanski radio je javil, da žavni departma je javil, da so ZDA pripravljene nuditi politično zatočišče Boschu, če bo to zaprosil. PARIZ, 26. — General de Gaulle nadaljuje potovanje po gibanja. Zvečer je prispel v Valence, kjer bo prenočil. V svojih govorih je de Gain- 'e ponovil že obrazložene argumente glede zunanje in notranje politike. Pri tem ni Štedil z napadi na opozicijo, ki jo i-menuje «tiste, ki nočejo razumeti». V Montelimaru je n.pr. v zvezi s šolstvom med drugim izjavil;, «Vsj tisti, ki nočejo razumeti ali Priznati, da se spremembe ne morejo uresničiti brez vzporedne in istočasne spremembe ustanov, ki hočejo razumeti ali priznati, da Je potreben nov režim, so ljudje, ki niso po modi.» V departmaju Vaucluse, kjer je Pri zadnjem referendumu 65 odstotkov volivcev reklo «ne», . in kjer so julija letos bile velike demonstracije kmetov, so predsednika de Gaulla sprejeli zèlo hladno. v občini Isle-sur-Sorgue mu Je skupina študentov žvižgala. V Avignonu so bili odsotni številni občinski svetovalci pri »prejemu de Gaulla na občini. Predstavniki političnih in sindikalnih organizacij v Avignonu so sklicali tiskovno konferenco in so Izrazili zadovoljstvo/- ker se je prebivalstvo odzvalo njihovemu pozivu, naj se ne udeleži slovesnosti ob prihodu de Gaulla. Predstavniki so izjavili, da bodo nadaljevali svojo akcijo,’ ker je de Gaulle odgovoril na njihove zahteve z velikim prezirom. S svojo sedanjo akcijo so hoteli resno opozoriti vlado. Iz dosedanjih de Gaullovih govorov se lahko povzamejo trije glavni elementi; njegov namen obnoviti predsedniški mandat; ponovil je svoje stališče v zunanji politiki in pokazal še večji- odpor proti notranji opoziciji. Da Gaulle je ponovil, da bo nadaljeval ustanavljanje jedrske sile. Ponovil je odklonitev moskovske pogodbe ter zvestobo atlantskemu paktu in zahodnoevropski Danes volitve v Južnem Vietnamu iSAIGGN, 26. — Jutri bodo v Južnem Vietnamu zakonodajne volitve. Volilna kampanja se je zaključila danes ob popolni brez-brižnosti, čeprav so oblasti upo-rabile ‘vsa ^redstva, da bi zdramile prebivalstvo iz apatije. Vpi- sanih volivcev je približno devet milijonov. Ameriški državni tajnik za o. hrambo McNamara in general Taylor sta danes pregledala severne predele Južnega Vietnama v spremstvu ameriškega poslanika in vrhovnega poveljnika a-mériSkih čet-v Južnem Vietna-mu generala Harkinsa. NEW YORK, 26. — Ameriki državni tajnik Dean Rusk se je danes- sestal z angleškim zunanjim ministrom. Govorila sta približno dve uri o jedrsli sili NATO ter o odnosih med Vzhodom in ‘Zahodom. Tito odpotuje : ~M~% g • • • jutri v Bolivijo Dànes bo na oddihu v letovišču Vina del Mar ralne skupščine kaže vedno večjo pripravljenost večine članic OZN, vštevši tudi velike sile, da prispevajo k popuščanju napetosti na svetu. To obeta, da bo letošnje zasedanje prispevalo k rešitvi vprašanj, ki so na dnevnem redu. Predlog 35 držav, da se pomoč Sko-pju vnese zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Ljubo Drndič vrnil iz Bonna, kjer se je razgovar-jal z državnim tajnikom Lahrom o odprtih vprašanjih med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, glede katerih so bila nedavno prekinjena gospodarska pogajanja med obema državama. «Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala,» je dejal Kunc, «čeprav v razgovo-rih v Bonnu oiso postavili osnove za tako nadaljevanje.» v dnevni red generalne skupščine, je potrdil visoko stopnjo solidarnosti in. željo mednarodne skupnosti, da pomaga ublažiti po- ! ,, . . , sledioe katastrofalnega potresa,»! ^ *»*** ^vprašanjem o odno-je poudaril Kunc. • J“8°^vije s stupnim evrop- v I »kur» tržiščem je Kunc ugotovil, V zvezi z nedavno Izjavo gene- ' da »e je letos v sklopu splošne-ralnega tajnik« GAiT, da se pri- ga povečanja trgovinske izmen a- \ Objava jugoslovansko-čilske deklaracije Gen. Antonio Imbert ln gen. Lui» Andana, ki sta baje vodila vojaški udar v Dominikanski republiki se je predsednik dominikanske revolucionarne stranke Angel Mio. lan zatekel v kolumbijsko posla, ništvo, voditelj dominikanskega ljudskega gibanja Lopez Molina pa se je zatekel v mehiško poslaništvo. Danes so javili, da so ustoličili začasno vlado treh članov, ki ji predseduje Emilio de Los Santos. V prestolnici je mimo. Eo ulicah krožijo vojaške patrulje. Minister za obrambo general Victor Vinas Roman, ki predseduje vojaškemu odboru, je včeraj od-redil poliCijsKo uro. Eo mnenju političnih opazovalcev je bil incident, ki se je d Jgo-dil v ponedeljek na meji med Haitijem in Dominikansko repu bilko samo pretveza, da se opravičijo premiki čet, ki niso imeli drugega namena nego zrušiti vlado. V Caracasu so danes uradno potrdili, da je Venezuela preki-nila diplomatske odnose z Dominikansko republiko. Tudi Bolivija je prekinila s to državo diplomatske odnose. Predsednik Juan Bosch in podpredsednik Gonzales Tamayo sta še vedno v predsedniški palači pod nadzorstvom. Ameriški dr- SANTIAGO DE CHELE. 26. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo in z, ostalimi člani delegacije je odpotoval danes iz Santiaga na kratek počitek v najbolj znano čilsko letovišče V,2no del Mar na obali Pacifika. V letni rezidenci predsednika republike bo maršal Tito na oddihu do petka, ko se bo vrnil v Santiago, od koder bo v soboto zvečer odpotoval na uraden obisk v Bolivijo. , Sinoči je predsednik lito priredil sprejem v čast predsedniku Čila Alessandriju. Na sorejemu so bile najuglednejše osebnosti Čila. Tito je na sprejemu izročil predsedniku Alessandriju jugoslovansko odlikovanje Red velike jugoslovanske zvezde. Sinoči pa je predsednik Tito sprejel v svoji rezidenci delegacijo jugoslovanskih izseljencev iz raznih krajev Čila, ki so njemu in njegovi soprogi izročili pozdrave izseljencev in darila. Z objavo deklaracije, ki sta jo sinoči podpisala zunanja ministra Jugoslavije in Čila, so se_ uradno končali razgovori najvišiih zastopnikov obeh držav, v katerih je bila, kot smo že poročali, u-gotovljena enakost pogledov na osnovna mednarodna vprašanja in poudarjeno, da morajo srednje in male države aktivno sodelovati v miroljubnih naporih in pomagati, da se ustvarijo stične točke med velikimi silami, ozraA je miru in razumevanje med narodi. Obe vladi sta se sporazumeli, da se v okviru OZN zavzemata za načeto nevmešavanja v notranje zadeve drugih, za dosledno spoštovanje mednarodnih pogodb, za odstranjevanje kolonializma, za mirno reševanje mednarodnih vprašanj in za splošno razorožitev ob ustreznem nadzorstvu, V posebnem zapisniku o gospodarskih razgovorih se ugotavlja, da so realne možnosti za povečanje trgovinske izmenjave, in naštevajo se izdelki, ki bi lahko prišli v poštev za medsebojno izmenjavo Adjubej o odnosih s Kitajsko in z ZDA RIM, 26. — V prihodnji številki revije «Ore» bo objavljen intervju, ki ga je ravnatelj moskovskih «Iz. vesti j» Adjubej dal med svojim potovanjem po (Sredozemlju na ladji «Litva». Glede sovjetsko-ki-tajskih odnosov pravi Adjubej, da je sovjetsko stališče jasno; miroljubno sožitje je edina mogoča alternativa jedrski vojni. Dodal je, da hoče Sovjetska zveza miroljubno sožitje tudi s Kitajsko. «Nočemo vojne, je dodal Adjubej, toliko manj s prijateljskim riaro-dom. Nikoli ne bomo prvi napiadli' in mirnb sledimo razvpju polo-' žaja. Naše mnenje je, da je naše stališče pravilno in pri tem nam je v oporo solidarnost večine komunističnih gibanj.» Dalje je Adjubej izjavil, da, če bi Kitajska sprejeto «neprijetne pobude», «bomo vedno odgovorili s pozivi na pamet. Nočemo postati kakor žensk,e, ki se kregajo pri vodnjaku. Imamo zelo dobre odnose z državami, ki imajo zelo različen ustroj od našega, kakor n.pr. Italija, čemu naj ne bi imeli dobrih odnosov 3 Kitajsko?» Na pripombo, • da se na Kitajskem misli, >da bo prišlo do prekinitve odnosov s Sovjetsko zvezo, je Adjubej odgovoril; «Pustili bomo čast prve poteze Maocetungu. Biti pa hočemo aktivnejši v politiki pomirjenja. Ni gotovo, da bo jedrska vojna pustila- pri življenju dvesto do tristo milijonov Kitajcev za gršditev komunizma. Gotovo pa je, da mir zagotavlja vsem pravico do življenja.» V zadnjem delu Intervjuja govori Adjubej o odnosih z ZDA. Med drugim pravi; «Imamo zaupanje v Kennedyja. Protijedrska pogodba je bito izvrstna stvar. Mi imamo program in kot podlaga pogajanj smo ga obrazložili ameriškim voditeljem. Prvi smoter je sporazum o popolni razorožitvi. Temu bodo morali slediti mirovna pogodba z Nemčijo, rešitev berlinskega vprašanja, ustanovitev brezatomskega področja ter nenapadalna pogodba med obema blokoma.» Na vprašanje, kaj mu je rekel papež Janez XXIII., ko je obiskal Vatikan, je Adjubej odgovoril, da si ni zapisoval podatkov o razgovoru. Vendar pa se spominja važnih besed papeža: «Vojna bi lahko pomenila konec sveta. Ljudje tega ne zaslužijo. Preden umrem, bi hotel videti mir.» Adjubej je dodal, da zelo ceni sedanjega papeža in je pripomnil; «Z velikim zanimanjem bomo sledili njegovi politiki in predvsem poteku ekumenskega koncila.» Na vprašanje, kdaj bo Rruščov prišel v Italijo, je Adjubej odgovoril: «Ko bo povabljen; to zelo želi» čakuje, da bo Jugoslavija kmalu postala polnopravna članica te organizacije, je Kunc dejal, da Jugoslavija daje velik pomen sodelovanju z GATT in da se sedaj v zvezi z izdelavo sedemletnega gospodarskega načrta proučujejo cene in ' pripravlja prehod z začasnih na dokončne carinske tarife, kar bo omogočilo, da se kmalu pričnejo pogajanja za pristop Jugoslavije kot polnopravne članice te organizacije. «Med obiskom predsednika Tita v Braziliji — je dejal nato Kunc — kjer je bila opravljena široka izmenjava misli o mednarodnem polo.žaju, je prišla do. izraza enakost pogledov obeh držav na mnoga najvažnejša vprašanja; to pa je zelo važno za napredek konstru .tivnega mednarodnega sodelovanja m utrditve miru.» Na vprašanje nekega tujega novinarja, zakaj se je o-bis« Tita ■ o-mejil samo na glavno tnešto Brazilije, in zakaj predsednik republike ni obisKal Rio de Janeira in Sao Paula, je Drago Kunc odgovoril. da program obiska sestavlja država, ki vabi v goste. «Ce pa s tem mislite na odpor proti obisku predsednika Tita v Braziliji,» je nadaljeval Kunc, «lahko rečem, da je značilno, da so bili proti obisku satno 'nekateri ekstremistični krogi, ki jinh ni do napredovanja stvari miru in konstruktivnega sodelovanja na svetu.» Zastopnik državnega tajništva je obvestil novinarje, da se je ve povečala tudi trgovinska iz. menjava Jugoslavije z državami skupnega evrops ega trž.šča. Tako se je v prvih osmih mesecih letos povečal izvoz iz Jugoslavije v te države od 32.2 milijarde lani na 51.2 milijarde letos, uvoz iz teh držav v Jugoslavijo pa od 51.3 milijarde lani na 53.4 m L-jarde letos. Najveiji del poveča, nja izvoza odpade na Italijo, ki je od aprila letos liberalizirala uvoz iz Jugoslavije. «Jugoslavija se je morala,» je zaključil Kunc, «za nadaljnje napredovanje v trgovinski izmenjavi z državami evropskega tržišča zelo truditi, da bi premagala težave, ki jiii politika s'upnega evropskega tržišča postavlja za njen izvoz.» Danes so v Beogradu uradno sporočili, da bo predsednik republike maršal Tito s soDrogo, na vabilo predsednika Bolivije a v, Viktorja Paza Estenzora od 28. septembra do 3. oktobra uradno obiskal Bolivijo. B. B. CUNEO, 28 — Pri nesreči, ki se je dogodila na delu v kraju Vernante. so zgubili življenje trije delavci, eden pa je hudo ranjen. Neireča se je dogodila na nekem gradbišču, Skupina delavcev je z majhnim premičnim žerjayom pre. vazala več kovinskih drogov. Nenadoma le eden leh drogov zadel v električni vod visoke napetosti. Trije delavci so bili na mestu rtirtvi, četrti pa je dobil hude opekline. Medtem ko so na Južnem Tirolskem včeraj atentatorji nadaljevali svoje početje, je avstrijski zunanji minister Kreisky govoril o tem sporu z Italijo med aploi-no debato v skupščini OZN. Dejal je, da Italija ne izpolnjuje resolucij OZN in da stalno podrejuje obnovitev pogajanj pogojem, ki sc ne morejo Izpolniti, «kef ne spadajo pod vplivno področje avstrijske vlade,» ali pa zahteva od nje, naj začne akcijo proti tisku v lastni državi, «kar pa bi bito v nasprotju z ustavnimi načeli», ali pa hoče dajati navodila avstrijski vladi glede sestave avstrijske delegacije, kar ni v skladu z avstrijsko suverenostjo. Govoril je tudi o pretepanju aretiranih južnotirolskih teroristov in dejal, da si Avstrija pridržuje pravico predložiti zadevo kršitve človeških pravic pristojnim organom. Končno je pripomnil, da Avstrija želi pogajanja, toda potrebni) je, da tudi Italija pokaže dobro voljo. V glavnem mestu Dominikanske republike krožijo po vojaškem udaru po ulicah vojaške patrulje, določena je bila policijska ura, vojaški odbor pa sodeluje s šestimi desničarskimi strankami za sestavo nove vlade. Venezuela in Bolivija sta z Dominikansko republiko prekinili diplomatske odnose. De Gaulle, ki nadaljuje potovanje po Franciji, je v svojih dosedanjih govorili predvsem pokazal namen obnoviti predsedniški mandat, vztrajati pri dosedanji zunanji politiki, nadaljevati z u-stanavljanjem jedrske sile, pri vsem tem pa Ostati zvest NATO in zahodnoevropski skupnosti, toda oh izključitvi načela integracije. De Gauilov zunanji minister pa je včeraj Alžiriji zagrozil, da bi Francija utegnila preklicati svojo obvezo glede letnega plačevanja milijarde frankov Alžiriji in svojo pomoč zmanjkati do zneska, ki bi bil enak vrednosti nacionaliziranega francoskega imetia v Alžiriji. Za odnose med Vzhodom in Zahodom so značilne včerajšnje izjave Adjubeja, glavnega urednika «Izvestij» in zeta predsednika Hruščova nekemu italijanskemu novinarju. Adjubej je pohvalil po-kojnega pape/a in dejal, da ceni tudi sedanjega ter da bo z veli-kiin zanimanjem sledil poteku ekumenskega koncila. Med drugim je dejal še: «Imamo zaupanje v Kennedyja in sedaj je prvi smoter sporazum o popolni razorožitvi, za njim pa mirovna pogodba z Nemčijo, rešitev berlinskega vprašanja, brezatomsko področje in nenapadalna pogodba med obema blokoma.» Glede Kitajske je rekel, da SZ prepušča Maocetungu prvo potezo glede morebitne prekinitve odnosov, in je dodal: «Imamo dobre odnose n. pr. z Italijo, čemu naj bi jih ne imeli tudi s Kitajsko.» Danes bodo v Južnem Vietnamu zakonodajne volitve ob splošni apatiji volivcev, ki jih je okrog devet milijonov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.8, rvajreitja 13.7, ob 19. url 16.6; vlage 55 odst., zračni tlak 1019.5 narašča, veter 8 km vzhodnik severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo , razgibano, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevu Danes, PETEK, 27. septembra Dami jan Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 17.55. Dolžina dneva 11.58. Duna vzide ob 14.55 in zatone ob 23.57 Jutri, SOB'JTA, 28. septembra Venčeslav PRED NAPOVEDANIM PRIČETKOM URADNIH POGAJANJ Predstavniki KD, PRI, PSDI in PSI o levem centru v naši pokrajini Demokratični napredek mora pomeniti pričetek konkretnega reševanja mnogih vprašanj slovenske skupnosti TrSaSka občinska in pokrajinska uprava sta dejansko že dobra dva meseca v krizi in še vedno ni povsem jasno kako se bo ta kriza rešila. Sedanji občinski in pokrajinski odbor nimata v svetih potrebne večine za odobritev proračunov in sta tako občinski kot pokrajinski svet julija proračuna za leto 1953 zavrnila. Praktično je treba torej zagotoviti potrebno večino, za kar teoretično obstajajo tri možnosti; 1. levi center in torej odkrita podpora socialistov, ki naj sodelujejo v občinskem odboru ali ga podpro z odločilnimi glasovi od zunaj; 2. stari gcentrizem» in torej podpora liberalcev; 3. imenovanje komisarja v občinsko in pokrajinsko upravo. Vse kaže, da druga možnost odpade zaradi odločnih stališč na samo KD temveč še zlasti republikancev in socialdemokratov, i-•točasno pa obstaja tudi resno vprašanje, če bi bili liberalci v sedanjem razdobju pripravljeni glasovati za proračun. Izredno neugodna je tudi tretja komisarska rešitev, ki bi resno škodovala interesom mesta, saj imamo že bridko izkušnjo s komisarjem v občinski upravi. Ta rešitev je nevarna tudi za interese treh strank, ki sedaj u-pravljajo občino in pokrajino, saj je znano, da se pripravlja ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, ustanovitev potrebnih u-radov itd., kar vse bo do izvolitve deželnega sveta v rokah izvoljenih lokalnih organov in bi torej v primeru komisarja bili tržaški demokristjani, socialdemokrati in republikanci od teh priprav izključeni. Praktično torej ostaja samo prva navedena možnost: levi center, ki bi zagotovila redno poslovanje tako občinskega kot pokrajinskega sveta, bi odstranila nevarnost komisarja in ki bi lahko pomenila resen preokret v celotnem tržaškem gospodarskem, socialnem nem življenju. O tej možnosti se sedaj vodijo različni zakulisni razgovori, priče smo že dokaj srditim polemikam, vendar pa nismo prešli od faze «otipavanja» stališč na resne politične razgovore. Vse kaže, da to ni slučajno, temveč da so vzroki globlji. Tajnik KD Botteri je v soboto na skupščini sekcije KD pri Sv. Jakobu med drugim dejal, da je treba levi center uvesti v Trstu postopoma in previdno, nato pa je nadaljeval: «Vsaka politična izbira tržaške KD ima svojo mejo, ki sle-d: iz njene obveze za zaščito nacionalnih in demokratičnih vrednot, ki predstavljajo neodtujljivo bogastvo KD že od časov odporniškega gibanja». Izraz «valori naziona-(nacionalne vrednote) ima v Tr- Slovencev do govora v materinem jeziku. Iz navedenega izhaja, da so stališča oddaljena in glede različnih vprašanj celo v ostrem nasprotju. Vse to pa ustvarja kaj slabe perspektive za uspešen zaključek pogajanj. Vendar pa tržaška javnost pričakuje, da bo zmagal trezni razum, da bodo potisnjeni v ozadje zastareli nacionalistično-šovini-stični nazori in da bo mogoče pričeti reševati resna pereča vprašanja v novem, boljšem ozračju. Na vsak način pa to ne bo mogoče, če se ne bodo upoštevali stvarni interesi in potrebe slovenskega prebivalstva, saj je levi center lahko živ in učinkovit sa- zapostavljeni in Slovenci, to smo prav mi Izpraznitev zasilnih zavetišč ECA Občinska podporna ustanova bo v .kratkem zaprla dve zasilni zavetišči v Ulici Palnstrina in v bivši rižarni pri Sv. Soboti. Se prej so izpraznili poslopje na stopnišču Lauri. To izselitev bodo lahko izvedli, ker je prefekturna komisija za stanovanja dodelila potrebnim družinam ljudska stanovanja. Izdatki Občinske podporne ustanove so v avgustu prekosili 68 milijonov in pol lir. Protestno pismo tržaškemu županu zaradi spomenika padlim partizanom Kakor smo že poročali, je g'ay ni odbor Zveze političnih depor- ! tirancev v nacističnih taboriščih j na-svoji zadpji seji v torek skle-1 riil. da tajništvo zveze pošlje tr-! žaškemu županu protestno pismo I v zvezi .: napisom na spomeniku padlim partizanom. Zveza je poslala županu naslednje protestno pismo; «Tržaška pokrajinska federacija Zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, v imenu svojih članov, Slovencev in Italijanov, ki so v uničevalnih taboriščih pretrpeli najhujše preganjanje in mučenje, protestira proti hudi diskriminaciji na škodo Slovencev in žalitvi vseh demokratov, ki sta bili napravljeni z napisom samo v italijanskem jeziku na spomeniku padlim partizanom, čeprav so Slovenci in Italijani in so bili združeni kot bratje v narodnoosvobodilni borbi. Zaradi spoštovanja idealov, zaradi katerih so padli, naša federacija zahteva, da pristojne oblasti poskrbijo, da se popravi ta huda krivica s tem, da se postavi napis tudi v slovenščini.» VČERAJ SVEČANA OTVORITEV NA UNIVERZI Vrtci in osnovna šola tema zasedanja «Montessori» Otvoritvenega zasedanja so se udeležili predstavniki 'jhlasli in tudi več slovenskih šolnikov in pedagogov Šolske vesti Včeraj ob 10. uri se je začelo v glavni dvorani tržaške univerze redno vsedržavno zasedanje ustanove «Montessori», na 'katerega je prišlo veliko število pedagogov, strokovnjakov in vzgojiteljev iz vse- države. Med temi smo opazili tudi nadzornika in didaktične ravnatelje slovenskih šol na Tržaškem ter nekatere slovenske vzgojitelje, ki, jih zanimajo zelo poučna v ip zanimiva predavanja o vprašanjih otroške vzgoje. Goste je najprej pozdravil rektor tržaške univerze prof. Origo-ne, ki je poudaril, da je tržaška univerza z velikim zadovoljstvom prevzela nalogo nuditi zasedanju vso pomoč, da bo čim-bolje uspelo. Nato je podžupan prof. Cumbat prinesel pozdrave občinske uprave, pokrajinski odbornik Savona je pozdravil goste v imenu pokrajine, šolski skrbnik dr. Vigneri pa se je zahvalil vodstvu ustanove, da je izbrala Trst mo, če pomeni vsestranski demokratični napredek za vse in predvsem za one, ki so sedaj še vedno .....................umil...................................................mir.mmmmmimmimi...........mimiiim.nummi NOČNA PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČA PRI PADRICAH Tragična smrl uglednega zdravnika v gorečem avtomobilu po trčenju Do nesreče je prišlo na širokem ovinku v trenutku, ko se je dr. Kulterer peljal proti Opčinam in trčil v nasproti vozeči avto - Truplo zgorelega zdravnika so lahko identificirali šele nekaj ur kasneje ■ Tudi potnika drugega avtomobila v bolnišnici 2e navsezgodaj se je včeraj zjutraj v mestu razširila novica o tragični nesreči, ki se je dogodila o-krog 1. ure ponoči na trbiški cesti pri Padričah in pri kateri je v plamenih gorečega avtomobila našel kruto smrt v mestu zelo znani kirurg dr. Leopold Kulterer. Danes ga objokujejo sorodniki, znanci in vsi tisti njegovi pacietni, katerim je v svoji humanitarni službi v tež-in politič- j hjk trenutkih nudil in delil uteho. Zgleden družinski oče, vesten v svojem vzvišenem delu je bil dr. Kulterer priljubljen pri vseh tistih, ki so ga poznali. Svoje življenje je posvetil medicini in še sedaj pri 44 letih se Je učil, ker se je hotel izpopolniti v kardiokirurgiji pri prof. Dogliottiju v Turinu. Včeraj ponoči pa se je na prazni trbiški cesti dogodila tragična nesreča; v kot baklji gorečem avtomobilu je dr. Kulterer izgubil še mlado življenje polno -Upov in načrtov. Bila je stvar trenutkov. Po prazni trbiški cesti, ki jo je močil neprestan dež, se je dr. Kulterer vozil s svojim Fiatom 750 TS 54702 proti Opčinam, kjer je stanoval z ženo in dvema otrokoma. Ko je privozil do ovinka, kjer se na desni cepi pot na Padriče, nekaj sto metrov od Drašce, je prišlo do strahovite nesreče. Iz nasprotne smeri je tedaj privozil s svojo «Innocenti» TS 59536 23-letni tesar Sergio Remor iz Ul. Campanelle 120, z njim se je proti Trstu peljala tudi 22-letn» Margherita Portolan iz Ul. Pollaiuo* lo 6. Cesta Je bila prazna in nihče ni videl kako se je pravzaprav nesreča dogodila. Preiskovalni organi so še na delu, da bi ugotovili, ka-» ko je prišlo do strahotnega trčenja. Frontalni sunek je bil tako silovit, da so razbitine obeh avtomobilov zletele več metrov daleč, Kulterer-jev avto, ki je imel rezervoar bencina spredaj pa se je zasukal proti Drašci, se zaril v obcestne skale ter se vnel. Čeprav je bil Remor tudi ranjen je skušal potegniti moškega iz gorečega avtomobila, vendar mu to ni uspelo. Neki avtomobilist, ki je privozil mimo, je ob pogledu na strašno nesrečo, pohitel 'in telefonsko poklical gasilce z Opčin, avto RK ter policijo. Z vso naglico so gasilci prihiteli na kraj nesreče in pričeli gasiti goreče razbitine rdečega avtomobila, ko pa so končno požar pogasili so v notranjosti avtomobila zagledali ožgane ostanke moškega. Agenti ga niso mogli identificirati, ker je na VČEKAJ NA DOLINSKEM ŽUPANSTVU Dolinski vinogradniki so prejeli nagrade Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki oblasti stVin'TltanTi na Splošno** svoj .............................................................................. seben pomen, ki še zdaleč ni dejanski. literarni pomen. Za «valori nazionali» so se skrivali vedno skrajno nacionalistični krogi tako v razdobju pred prvo svetovno vojno, kot med obema vojnama in v povojnih časih. * Uradno stališče PSDI izhaja iz dveh dokumentov. Uradnega in umerjenega sporočila pokrajinskega odbora stranke, ki se izjavlja za levi center v okviru splošnih strankinih načel in iz izjave pokrajinskega tajnika stranke, ki jo je dal tedniku «La Regione». Pokrajinski tajnik PSDI Pieran-drei je med drugim dejal: «PSDI skuša uresničiti levi center skoro za vsako ceno. Pri tem pa vztraja na dveh pogojih: odločen ne frontizmu in popolno spoštovanje nacionalnih pravic in pravičnosti za Italijane.» Iz tega stavka torej sledi, da se PSDI ne zavzema za «polno spoštovanje narodnostnih pravic in pravičnosti« za Slovence. Sledi pa še nekaj več: po mnenju pokrajinskega tajnika PSDI so Slovenci na Tržaškem «privilegirani» na škodo Italijanov in je treba *“ «privilegije» ukiniti, da se ustvari «pravičnost» za italijansko prebivalstvo. Menda gre tu za dokaj konkretne stvari in to na šolskem področju, kjer naj bi imeli Slo-venci preveč razredov in šol na škodo Italijanov in bi bilo torej treba po načelu «pravičnosti za Italijane» te šole Slovencem od-vzeti. v istem listu je objavljena tudi izjava političnega tajnika tržaške sekcije PRI Bidolija, ki se izjavlja za levi center, istočasno pa izraža resne pomisleke v odnosu do socialistov in trdi: «Resno vprašanje predstavlja prisotnost slovenskih socialistov (ex USI) v vrstah tržaške federacije PSI, ki iz-našajo absurdne zahteve v zvezi z dvojezičnostjo. Mi republikanci smo glede ostalih vprašanj zelo blizu socialistom, ločujemo pa se zlasti glede nacionalnega vprašanja» Vse tri izjave preveva isti ton in žal tudi isti duh nestrpnosti proti Slovencem, bojazen pred desničarji v lastnih vrstah, kar je še toliko bolj žalostno, ker gre za predstavnike tako imenovanega novega vala v tržaškem političnem življenju. Tri «vladne» stranke gredo torej na pogajanja z dvema načelnima stališčema do levega centra: 1. levi center naj reši samo upravna vprašanja. 2. Levi center ne sme niti pričeti reševati vprašanj slovenske skupnosti. Stališče PSI je znano in smo ga v našem listu že objasnili na osnovi uradnih sporočil stranke in izjav pokrajinskega tajnika. PSI postavlja v prvo vrsto reševanje političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj, zato vztraja, da mora levi center pomeniti dejanski preokret. Zato je potreben politični razgovor in sporazum, ki mora imeti širši in ne samo upravni značaj Istočasno tudi zahteva PSI da je treba pričeti s postop; nim reševanjem perečih vprašanj slovenske manjšine in to ne na osnovi demagoških in netočnih tr ditev o uveljavljanju «buingviz-ma» za Italijane, temveč pravic Na županstvu v Dolini je bilo sinoči razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so se udeležili s svojimi vini razstave domačih vin. Poleg nagrajencev so se svečanosti udeležili pokrajinski odbornik Corberi, ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Perco, tajnik Kmečke zveze ing. Pečenko, predstavnik: kmetijskega konzorcija ter poveljnik krajevne postaje karabinjerjev. Nagrajencem so čestitali dolinski župan Dušan Lovri-ha, odbornik Corberi in dr. Perco, ki so pohvalili prizadevnost domačih kmetov in jih spodbudili, da bi nadaljevali s svojim delom in trudom Za bela «ina so bili nagrajeni: Karmelo Maver iz Boljunca štev. 20, ki je prejel zlato kolajno kmetijskega nadzorništva, Albin Zer-jul — Prebeneg 40 (škropilnica organizacijskega odbora razstave), Josip Svetina — Dolina 216 (srebrna kolajna pokrajinske uprave), Josip Kocjančič — Prebeneg 43 (5.000 lir od Kmetijske zadruge v Trstu), Jakob Žerjal — Boljunec 266 (enoletna naročnina na Primorski dnevnik) ter Josip Steržaj Boljunec 142, Andrej Hrvat — Boršt 36, Oskar svara — Rumanje 52 in Anton Tul - Mackovlje 62 (diplome). . . Za črna vina so bili nagrajeni: Josip Kuret — Ricmanje 16, ki je dobil zlato kolajno pokrajinske uprave, Karmelo Maver Boljunec 20 (diploma), Josip Vodopivec Dolina 128 (škropilnica Kmetijskega konzorcija) in Ivan Žerjal — Dolina 111 (5.000 lir od potovalne agencije «Aurora»), Obširneje bomo poročali v naši prihodnji nedeljski številki. «Bibliobus» TCI v Trstu Danes prispe v Trst «bibliobus» Italijanskega touring kluba. O-stal bo do nedelje na Trgu Unità, tako da si meščani lahko ogledajo publikacije tega kluba. Medtem pa nadaljujejo člani Tourin-ga svoje obiske v mestu. V nedeljo pridejo v Trst «zlati bruci», to je tisti člani, ki so že več kot 50 let vipisani v klub. Neuspela pogajanja uslužbencev menz v CRDA Včeraj je bil na ravnateljstvu Delavskih zadrug v Trstu sestanek med predstavniki podjetja Dispral, ki je povezano z Delavskimi zadrugami, in med predstavniki uslužbencev menz CRDA, ki jih Dispral upravlja. Na sestanku so se pogajali o zahtevi uslužbencev, da se jim priznajo boljše kvalifikacije, saj jih sedaj plačujejo kot navadne težake, medtem ko jim pritiče višja kategorija. Gre za kakih 100 uslužbencev, pretežno žensk, ki bi dobivale v višji kategoriji čez 8 lir več na uro, tako da se v vsem mesecu precej nabere. Predstavniki Dispral pa niso hoetli nič popustiti, tako da niso mogli doseči sporazuma. Zato se bodo u-službenci sestali na skupščini in sprejeli ustrezne sklepe. truplu kaj malo ostalo po požaru, zato so najprej po številki evidenčne tablice ugotovili, da je bil avto registriran na ime Cesce Scapella-ro por. Kulterer z Opčin, Ul. Terreno 2. Kruta resnica je tako počasi prihajala na dan. Policisti so telefonirali na Opčine, toda iz stanovanja se ni nihče oglasil, ker je bila gospa Kulterer odsotna in je odpotovala v Pordenone, kamor je spremljala svojo mater. Policisti so nato telefonirali v zdravilišče «Salus», kjer je dr. Kulterer vršil svoje delo, toda tam so vedeli povedati samo to, da bi moral dr. Kulte-ter včeraj zjutraj operirati. Znanega kirurga so iskali še v vseh tistih krajih, kjer bi lahko bil, toda po dolgem iskanju se Je pri preiskovalnih organih vedno bolj stopnjevalo prepričanje, da je ožgano truplo v avtomobilu prav truplo dr. Kultererja. Medtem so z nekim zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico Margherite Portolanovo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma desnega zapestja ter ran na spodnji ustnici, spodnji dlesni in udarcev po nogah in kolenih. Eno uro kasneje so z avtom RK prepeljali v bolnišnico tudi Remorja, ki je takoj po nesreči hotel pomagati nesrečnemu Kultererju ter je v stanju živčnega pretresa začel razlagati policistom, da je kar naenkrat videl avtomobil, ki mu je z veliko brzino skoraj sredi ceste, prihajal nasproti. Remorja so zdravniki sprejeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi globoke rane na spodnji ustnici. Na kraj nesreče so prišle tudi sodne oblasti, ki so potem dale nalog, da se truplo kirurga prepelje v mrtvašnico glavne bolnišnice. Včeraj ob 10.30 je prišlo do uradne identifikacije trupla, ki jo je opTavil sodni zdravnik Nicolini, Kulterejev prijatelj, ter od žalosti potrti Kultererjev brat zobozdravnik Walter, ki je že ob štirih zjutraj, komaj je zvedel za tragično je uničila mlado življenje dr. Kultererja. Pogreb tragično preminulega dr. Kultererja bo danes ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. |§ 1 Pokojni dr. Kulterer za svoje zasedanje in je pripomnil, da je tema zasedanja «Otroški vrtec in osnovna šola» vedno boli aktualna in važna. Prav tako sta pozdravila goste prof. Mario Montessori, sin pokojne vzgojiteljice, ki je prva začela uvajati nove metode pri vzgoji otrok in katere delo nadaljuje ustanova, ki nosi njeno ime, ter prof. Tecila-zich, ravnatelj tržaške sekcije ustanove Montessori. Po pozdravnih nagovorih in či-tanju številnih brzojavk, je imels uvodni govor poslanka Maria Jer-volino. predsednica ustanove Mon. tessori. Najprej je izrazila svoje zadovoljstvo, da je na zasedanje prišlo toliko vzgojiteljev iz raznih krajev države. Rekla je, da so taka zasedanja enkrat venem mestu, drugič v drugem, kakor se pač pokaže potreba in zanimanje. Pripomnila je, da so za to zasedanje izbrali Trst, ker je naše mesto dalo važen prispevek k razvoju italijanskega šolstva. Nato je govornica navedla glavne smernice zasedanja, podčrtala pa je, da na zasedanjih ustanove Montessori niso predavanja vsa po istem kopitu, vsa usmerjena le v eno smer. Tu morajo priti do izraza vsa mnenja in vse izkušnje, da se razvije plodna diskusija in se najde najboljša pot za razvoj in napredek šole in vzgoje otrok. Omenila je nekatera najbOJj pereča vprašanja in med drugim pripomnila, da je nujno potrebno proučiti nekatere pojave, ki bi lahko zelo škodovali italijanski šoli. Tako se npr. opaža padec števila otrok v osnovnih šolah, povečanje v srednjih šolah, povečanje števila nepismenih v velikih mestih severne Italije (v Milanu je npr. 18 odst. prebivalcev nepismenih) V gorskih vaseh imamo prazne šole, v mestih pa veliko pomanjkanje učilnic. Omenila je tudi novo šolsko reformo in enotno srednjo šolo ter dejala, da je ta reforma sprožila in bo še sprožila vrsto vprašanj didaktičnega in upravnega značaja. Pri vsem tem, je zaključila, naj bo vzgojiteljem v spodbudo in zgled delo velike vzgojiteljice Montessori. Ob 12.36 je bil na čast gostom v muzeju Revoltella sprejem, ki ga je priredila tržaška občina. Popoldne so si ogledali otroški vrtec pri Sv. Justu, nato pa so sledila predavanja o pedagoških vprašanjih in o vprašanju šolskih gradenj. Danes se bodo začela predavanja ob 9. uri. Ravnateljstvo Državne ntžJ* mou-strijske strokovne in enotne srednje šole v Trstu (Rojan, Ul. Montonino 8) obvešča, da bo začetna šolska maša v rojanskl župni cerkvi, v torek dne 1. oktobra t.l. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob 9.15. Ravnateljstvo Enotne srednje š»Ie ter Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Začetna sv. maša za dijake učiteljišča in Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu bo v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1963-1964 v torek dne 1 oktobra 1963 ob 9. url s sv mašo v Ul, Glustinelli. Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v torek 1. oktobra ob 10. uri. Prvošolci naj se zberejo v telovadnici, drugo- in tret-ješolci pa v razredih. Šolska maša bo ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča, da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. uri v cerkvi sv. Raka v Nabrežini. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 izlet v Postojno z ogledom Postojnske jame, Predjamskega gradu in Črne Jame. Vpisovanje pn Draščko-vih. IZLET NA SNE2NIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra Izlet na Snežnik, Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju. Nazionale 15.30 «Colpo grosso al Casino: Jean Gabln. Arcobaleno 16.00 «Il gigante», Virarne rcalior. James Dean, Elizabeth Taylor, Rock Hudson. Excelsior 15.00 «International hotel» Elizabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor. Fenice 15.30 «Il boom» Alberto Sordi, Gianna Maria Canale. Grattacielo 16.00 «Il buio oltre la siepe» Gregory Peak. Film nagrajen s tremi Oscarj'.. Supercinema 16.00 «Marilyn, il mito di un’epoca». Technicolor. Rock Hudson. Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «U-na ragazza nuda» Prepovedano mladini Filodrammatico 16.30 «Via mala obenem pa predstavlja sa-1110 prvo, čeprav izredno važno *tapo graditve svetovnega miru. Govori predstavnikov vodilnih Sl ■ Sovjetske zveze in ZDA, so v generalni skupščini bili spreje-bpzitivno, kakor sta tudi bili ^Prejeti in pozdravljeni dobra vo-Ja in pripravljenost obeh strani glede tega, da se v tej smeri store še nadaljnji ustrezni koliki. Govor sovjetskega zunanjega Ministra, Andreja Gromika, je P°npvn°, podčrtal iniciativo, ki ji‘ * 'že ìiaìj časa sledi, posebno, , Pugledu odprave jedrskih po-iz-Us°v in razorožitve. V središču Pozornosti je nadalje predlog o Sestanku v okviru komisije za razorožitev, ki bo v prvi polo-v'ct prihodnjega leta. Opazna je Padalje koncesija Zahodu, ki je Prišla do izraza s sprejetjem tališča, da vodilne jedrske sile “bdrže raketno orožie tudi v re‘ji, t. J. zadnji lazi razorožitve, j Pobude so izločene iz vrste drugih. Nekaterim delegatom je padlo °či, da sovjetski zunanji mini-er ni omenil vprašanja dežel v aavoju, vprašanja, ki bo na tej generalni skupščini imelo važno ‘°go med razpravljanjem o vseh “snovnih problemih, kakršne Podstavljajo razorožitev, dekolo-’zaoija, ekonomski razvoj in kre-P'tev Organizacije združenih narodov. , Gromikov govor je vseboval e-ernente evolucije tako v pogle-“ odnosov med Zahodom in rhodom kot tudi glede ustvar-anJa mednarodnih komponent, 1 v novonastalem procesu mednarodnih gibanj m premikov lah-vPlivajo na spremembe poli-eno-ekonomske strukture sveta. j 9°VOr predsednika Kennedyja bil v neken, pogledu svež, im-“siven in ves prežet s fermisi” °glA°' ki ie skladna z novo Uaeijo, čeprav Je v njem opa-ngl tudi usedline, ostante dedišči-' nakopičene v teku povojne-j.a dogajanja. Tudi predsednik tnneciv IO flnK« moni coro ini pravico, da se nadvse aktivno vključijo v novoustvarjeni proces mednarodnega dogajanja, ki naj bi ga tudi od svoje strani vsestransko konstruktivno ter pozitivno opečatile. One lahko v veliki meri doprinesejo k odpravi težke dediščine v odnosih med Vzhodom in Zahodom, pa ne samo to, marveč tudi k trajni rešitvi perečih dolgoročnih vprašanj, med katerimi prevladuje vprašanje odnosov med industrializiranimi deželami ter onimi v razvoju, ki so šele stopile po poti nedy je v dobri meri sprejel °g. ki se vodi med obema si-io a’ .ce'° nast°P>l s pred- gom o skupni izstrelitvi rakete, 1 “1 v njej bili ljudje, na Me- larti ki naj bi zajele vsa osnovna vprašanja tako samega zasedanja kot tudi najvažnejša mednarodna vprašanja, ki jih predstavljajo -- kot. že poudarjeno — razorožitev s prednostjo na prepovedi podzemeljskih jedrskih eksplozij nadalje no^e in sveže tn-strukcije komisije za razorožitev, energičnejši kurz v pogledu likvidacije kolonializma, ki bi moial j biti povsem odpravljen do 1. ; 1965, formuliranje končnih pri- ; poročil glede dela svetovne konference za trgovino in razvoj ter novi napori za demokratizacijo ter učinkovitejše delo Združenih narodov. Se nikoli, poudarjajo tu, niso obstajali pogoji za bolj kvalificirane pobude, kot jih prav tokrat nudi 16. zasedanje Generalne skupščine OZN. PSIHOLOGI IN SOCIOLOGI UGOTAVLJAJO Samomori se v ZDA zelo naglo množijo Največ samomorov med ločenci in vdovci Med belopoltimi več samomorilcev kot med črnci - Eisenhowerjeva trditev brez podlage Neko londonsko podjetje, ki posoja TV-sprejemnike, je ugotovilo, da bi popravilo 1200 aparatov stalo več kot so vredni. Zato je sklenilo, jih pokloniti. Na sliki vidimo one srečneže, ki so poceni prišli do sprejemnikov. Zadovoljiti pa se bodo morali z nekoliko slabšim sprejemom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiniiitiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinnfiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiirn SENATOR PAOLO BUFALENI O SVOJIH VTISIH V JUGOSLAVIJI . n_r. , 1 ' . ' ' ; _ • S |’Jf J’ * ;| I Bivši italijanski partizani v krajih koder so se nekoč borili Kot smo ob času poročali, je bila pred nedavnim na obisku v Jugoslaviji večja skupina bivših borcev italijanskih partizanskih formacij, ki so se po razpadu italijanske vojske v septembru 1943 priključile jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski. V delegaciji, ki je na vabilo jugoslovanske zveze borcev obiskala Jugoslavijo, so bili tudi predstavniki raznih italijanskih organizacij bivših borcev, političnih preganjancev iv. deportirancev. Kot je iz nadaljnjega razvidno, je bilo med njimi tudi več članov italijanskega parlamenta, med katerimi tudi senator Paolo Bufalini, ki je glasilu KPI «Unità» dal intervju, ki ga v celoti povzemamo. Od 12. do 22. septembra so --------------- Delegacija je bila sestavljena iz ljudi različnih nazorov - Prisrčen sprejem pri oblasteh in ljudstvu - Pomen italijanskega deleža v borbi bile v Jugoslaviji velike in svečane proslave, v spomin italijan-skih partizanskih brigad, ki so se borile ob strani jugoslovanske osvobodilne vojske proti nacifa-šizmu. Vprašali smo senatorja Paola Bufalinija, ki se je teh proslav udeležil, da bi nam prikazal njih pomen. Ali nam lahko poveš, čemu so bile te proslave organizirane in kdo je sestavil italijansko delegacijo? Proslave so se vršile ob 20. obletnici ustanovitve italijanskih formacij (Garibaldi, Matteotti, divizija Italija in druge partizanske formacije), ki so se borile v Jugoslaviji. Te proslave so po volji jugoslovanskih oblasti in organizacij bivših borcev, imele velik poudarek in politični pomen. Proslav se je udeležila 80-članska italijanska delegacija, ki je bila sestavljena od predstavnikov ANPI, FIAP, FVL, ANPPIA, Zveze povratnikov in borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov ter Zveze bivših političnih internirancev in deportirancev. V delegaciji so bili tudi poveljnik divizije Italia Marsa in mnogi častniki in vojaki, ki so se borili v Jugoslaviji. V delegaciji je bilo tudi več članov parlamenta, med katerimi sbriatorja Palermo in Scòtti, poslanca Albertini in Bottonelli. podpredsednik ANPI ter župan Marzabotta. Smatram za potrebno poudariti, da je bila delegacija sestavljena iz osebnosti različnih političnih usmeritev. V čem je obstajal program proslav? V Splitu se je delegacija razdelila v dve skupini Prva sku- pina se je usmerila proti Beogradu in sicer skozi Bosno ,i« Hercegovino, druga pa je pre., boko ganotje. Po 8. septembru vrnitev v te kraje vzbujala v nas množico spominov in glo- *ec- Vendar Predi čeprav Je bil ta °g pozitivno ocenjem, je pa vrii(j tenlu pri mnogih ustva-ho .tnnenje' da b* dajanje pred-dir ' podvigom moglo zbu- ti videz, kot da se po drugi j at* zanemarjajo določna že zre-s vprašanja, oziroma ona, ki 0 na tem, da dozore. n ^e*°šnji začetek zasedanja Ge-ralne skupščine in njegove prve s^.ahze kažejo na široke možno-b ki stoje pred Združenimi na-_°“i in tem zasedanjem samim. 2 ,enem je ta začetek tudi poka-■ da imajo dežele v razvoju iz-e“n° obsežne možnosti in polno “»'■miiiii, mm, mm i,H,,,,,ililiiiiii!iiii,iiiiliiiiiiiiiiiiiiii!iiiitiiiiiti!iilium,i,in„„i,Hunu,,,,n n,n,,,,, m, tiinmiiiiiiiiiiiii Kliče se Rover, kar bi po naše pomenilo nekaj takega kot potepuh. Kljub tako grdemu imenu je čiste pasme. Ima pa to grdo navado, da kadi. Kako pa bi bil plemenite pasme, če ne bi pazil na svojo zunanjost: ko se ogorek cigarete nevarno približa «brkom», ga naglo odvrže. Doma pa je Potepuh v Lynchburgu v ZDA OVEN (od 21 3. do 20.4.) Opu-ite v svojem delu pot, ki ste ji “slej sledili, pri tem pa pazite, ij? ne dregnete v občutljivost svo-yb predstojnikov. Manjši poizkus arn bo omogočal boljše poznava-o,!astnih čustev. K (od 21.4. do 20.5.) Vse se razvijalo po vašem načrtu. Po U« ue se *n skušajte z večjim , sPehom krotiti svoje pogoste iz-"ruhe jeze. ^DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) “recite se zavezništvom, ki so rin iVas nekoristna. Zadoščenje v ^“gledu nekega prijateljstva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Posveti® ,sv°j° pozornost nekaterim “kejšim točkam svojega poslo-an)a. Ne spuščajte se v kakršne 15“di površne odnose. ,bEV (od 23.7. do 22.8.) Trenutek 1 najbolj primeren za dolgotraj- HOROSKOP na razpravljanja. Napetost nekega vzdušja vas bo pripravila do tega, da boste pretiravali glede pomena docela neznatnega spora. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z diskretnejšim ukrepanjem boste dosegli vse, kar boste hoteli. Zelo dobri odnosi v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce želite biti upoštevani, tvegajte in igrajte na svojo zadnjo karto. Pri presojanju nekega osebnega primera, vam bo zelo dobro služil, vaš zdravi razum. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prehodne poslovne ' motnje, ne sprejemajte dokončnih ukrepov. Neko skorajšnje srečanje bo v kratkem pomenilo važno prelomnico v vašem življenju. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) C ; si želite uspeha, posvetite u-strezno pozornost ‘ tudi najmanjšim zadevam. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izpolnitev neke dane obljube vas bo presenetila, obenem pa očarala. Vesel večer v prijetni družbi bo odpravil še zadnjo sled melanholije. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ni vam lahko se znajti v Jasena novem delu. Zanimivo obdobje v pogledu organizacije in reševanja nekaterih družinskih vprašanj. RIBI (od 20.2. do 20.3.) ' ipelo vam bo uresničiti svoj delovni načrt. Vaša osebna vprašanja boste lahko rešili samo z dipioma-tičnostjo. ko Dalmacije odšla v Črno goj-o ; in od tod v Srbijo. Skupini stà i tako obiskali kraje, koder so se ' borili italijanski partizani, in koder so se vršile najhujše, m najpomembnejše bitke jugoslovanske osvobodilne armade. Končno so bile v Beogradu zaključne proslave. V prestolnici, vprav v središču prestolnico, na Bulvarju £,e.yoluc-*y št.. 14, kjer pagali je bila Ustanovljena brigada -, je sta Italia, je bila odkrita spominska plošča, ki spominja in poveličuje delež, ki so ga dali italijanski partizani za osvoboditev Jugoslavije. Med tolikšnimi proslavami bi hotel omeniti sprejem, ki ga je italijanski delegaciji priredil podpredsednik Socialistične zvezne republike Jugoslavije in pred-' sednik Zveze borcev Jugoslavije tovariš Aleksander Rankovič. j -Sprejema so se udeležili italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio in mnogi predstavniki jugoslovanskih civilnih in vojaških oblasti. V svojem pozdravnem govoru je tov. Rankovič poudaril, kako so se italijanski partizani znali junaško boriti ob strani jugoslovanske osvobodilne vojske, in s tem dali svoj delež ne samo zmagi proti nacizmu, pač pa pripomogli k odstranitvi globokega nezaupanja med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom, nezaupanja, ki ga je povzročil fašistični napad na Jugoslavijo. Ali nam lahko poveš, kaj o svojem potovanju po Jugoslaviji? Potovanje je bilo zelo zanimivo in z marsikaterega vidika ganljivo. Osebno sem opravil samo en del vse poti. Obiskal sem Titograd (novo prestolnico Črne gore), Nikšič, 2abljak, Plevlje, Prijepolje, Titovo Užice, torej kraje, koder se je borila divizija Venezia, ki se je po 8. septembru preuredila v partizansko divizijo Garibaldi in koder sem se tudi sam boril kot borec III. brigade Garibaldi divizije Venezia. Sprejem, ki smo ga bili deležni, je bil prijateljski, iskren, zares topel in to s strani krajevnih oblasti, borbenih organizacij ter demokratičnih in mladinskih organizacij ter ljudstva. Srečali smo tudi nekaj bivših italijanskih vojakov, ki so tukaj ostali po vojni. Polni ganotja so prišli, da bi nas pozdravili. Neki član delegacije je mogel obiskati kraj, kjer so Nemci ustrelili njegovega brata — italijanskega častnika. Z nami je bil neki stari zdravnik. ki je bil vojaški zdravnik v diviziji Garibaldi, in ki so ga v raznih krajih bivši jugoslovanski partizani prepoznali, ker jih je bil nekoč zdravil in operiral in so ga sedaj zelo prisrčno pozdravili. Odveč bi bilo govoriti, da je ponoven obisk po dvajsetih letih tistih krajev, koder se je vršila ona na eni strapi tragična, toda hkrati tudi slavna zgodovina dela italijanske vojske, da je ta ponovna 1943, se je vsa divizija, ki ji je poveljeval general Orsilia, zaradi določenih ugodnih okoliščin, postavila na stran jugoslovanske osvobodilne vojske. Toda zaradi ne vedno posrečenih bitk proti Nemcem, ki so razpolagali z izredno nadmočnostjo, kajti polastili so se bili našega težkega orožja oklopnih vozil in razpo-tudi z bombniki, se je na-štanje kaj kmalu spremenilo fk dokaj žalostne razmere. Ostali smo brez streliva, brez hrane, •brez opreme. Bili so to trdi meseci borbe ne le proti sovražniku, pač pa tudi proti mrazu, lakoti in tifusu. Priznati moramo, da so jugoslovanski patti-zani in tudi prebivalstvo imeli zaupanje v italijanskega vojaka, v italijansko ljudstvo in da so nas sprejeli kot brate v borbi. Skupna borba proti fašizmu je j liki pomen teh proslav v spo- ponovno zbližala dva naroda, ki ju je fašizem hotel ločiti. Zelo mnogo Italijanov je tu izgubilo življenje. Med temi proslavami sem tudi sam spomnil, kot nekak simbol žrtve naših borcev, lik poveljnika III. brigade Garibaldi, majorja Spirita Rainierija divizije Taurinense, antifašista liberalnih idej, pogumnega in izobraženega častnika, ki je umrl v marcu 1944 v bližini Sarajeva. Sejem sodobne elektronike v Ljubljani Kot vsako leto bo tudi letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključna letna prireditev: Sejem sodobne elektroni-ne. Ta bo od 12. do 20. oktobra in bo letos že deseti zapovrstjo, zato nosi tudi naziv — jubilejni sejem. Prijave za letošnjo prireditev sejma sodobne elektronike sicer še niso zaključene, toda praktično je že ves pokriti razstavni prostor oddan. Za letošnji jubilejni sejem se je prijavilo doslej veliko jugoslovanskih proizvajalcev, tako da bodo na sejmu zastopana vsa pomembnejša podjetja domače industrije te stroke. Prijavila so se doslej podjetja «Elektronska industrija» iz Niša, «Iskra» iz Kranja, «Radioindustrija» iz Zagreba, podjetje «Rudi Čajevec» iz Banje Luke, podjetje TlO iz Lesc, «Elrad» iz Gornje Radgone, «Inštitut za elektroniko in avtomatiko» iz Ljubljane, zagrebško podjetje «Nikola Tesla», ljubljansko podjetje «Toplovod-elektrosignal», «Energoinvest» iz Sarajeva, jedrski inštitut «Jožef Stefan» iz Ljubljane itd. itd. Razen skoraj vseh domačih proizvajalcev te industrijske stroke so se prijavili tudi številni tuji razstavljavci, med njimi več podjetij, ki spadajo v vrsto svetovnih «velikanov», kot na primer veliki mednarodni koncern ITT, Siemens-Halste, AG Philips itd. Razen Jugoslavije bo na letošnjem sejmu sodobne elektronike, po dosedanjih prijavah, čuvajo in gojijo spomin na p-. Pa"* *e trinajst držav, «-»!-. j»«» •» udeleži!» letošnje prireditve na ljubljansrtf m razstavišču. K prejšnjim pa moramo vsekakor dodati še družbo «Belram-Elec-tronies», ki zastopa nad 20 ameriških tovarn, nadalje «Rogde-Schward» iz Zahodne Nemčije, «Ducati-Elettronica» iz Italije, «Elektroimpex» iz Madžarske, «Metalexport» iz Poljske itd. Kot je ob podobnih prireditvah v navadi bo ob letošnjem jubilejnem sejmu elektronike tudi drugi jugoslovanski simpozij o električnih meritvah in o merilni opremi. Zasedanje strokovnjakov organizira Elektrotehnična zveza Slovenije, udeležilo pa se ga bo več jugoslovanskih strokovnjakov z referati, ki jih bo okoli 35. Na simpoziju bodo razpravljali predvsem o električnih meritvah znanstveno raziskovalnega značaja, o električni merilni tehniki v industriji, o organizaciji kontrolne službe v industriji in o nalogah električne merilne tehnike Kaj nam lahko poveš glede tvojih stikov z voditelji jugoslovanskih organizacij bivših borcev? Med stvarmi, ki so me najbolj ganile, seveda poleg že omenjenega in globokega ter iskrenega odnosa do antifašistične in ljudske Italije, hočem omeniti še dve: predvsem ti pade v oči način, kako jugoslovansko ljudstvo in jugoslovanske oblasti di na italijanske borce), nadalje še tako rekoč otipljivo dejstvo, kako je bila osvobodilna borba veliko nacionalno dejstva, na katerem temelji nova Jugoslavija, Kar se tiče organizacij bivših borcev, imajo te velik pomen v organiziranju demokracije in v vodstvu vsega dogajanja v državi. Zaključil bom s trditvijo, da ne more nikomur uiti z vida ve- min borbe, junaštva ter. žrtve desettisočev Italijanov, katerih delež v osvobodilni borbi Jugoslavije je Dii izhodiščna točka novega obdobja odnosov rned obema deželama, odnosov, ki so se, kot je pravdno poudaril tov. Rankovič, razvijali v vedno večjem prijateljstvu, tako da predstavljajo pomemben zgled mirnega sožitja in velik delež v mednarodnem popuščanju napetosti in miru. x!7 p V///////4 'n. k PETEK, 27. SEPTEMBRA 1963 Radio Trst A nasveti; 12.25: Domači napevi; 12.45: V tirolski gorah; 13.15: Obvestila; 13.30: Suita in concertino; 14.05; Radijska šola; 14.35: Skladatelja Konjovič in Tajče- 11.00: Sprehod skozi čas; 11.30: n»««# n» rm Koncert; 14.55: Vreme na ital. 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja morjih; 15.15: Filmske in gleda- glasba; 11.30: Šopek slovenskih; liske novosti; 15.30: Glasbeni, kar- 11.45; Jug. ' orkestri in pevci; net; 15.45; Glasba in turizem; 12.15: Pogled na svet; 12.30: Iz 16.00: Sredozemske igre; 16.45: vič; 14.50:’Violinske sonate; 15J5: glasbenih sporedov; 13.30: Z Melodije; 17.25; Spomin na An- Napotki za turiste; 15.20: Zabav- glasbenih festivalov; 17.00: Trža- tona Ghislanzonija; 18.00: Vati- na glasba; 15.40: Koncert Koški mandolinski ansambel; 17.20: kanski koncil; 18.10: Lahka glas- Pesem in ples; 18.15: Umetnost, ba; 19.10; Oddaja za delavce; književnost in prireditve; 18.30: 20.25: E. Calandra: «La bufera»; Iz del dunajskih klasikov; 19,00; 21.00; Mednarodni glasbeni quiz; mornega zbora; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragulji iz oper; 18.00: Aktualnosti doma in v _ _ _ svetu; 18.10: Naš plesni karnet; Violist Srečko Zalokar; 19.15: 22.00: Knjige tedna; 22.10: Bruch- 18.45: Iz naših kolektivov: 19.J5: jj __ : 19.30: Revija glasbil; 20.00: Sport; «Boj za zlato v Južni Afriki»; -ige nerjeve skladbe. II. program Glasbene razglednice: 20.00: Mladinski zbori; 20.15; Zunanje politični pregled; 20.30: Haydn-Mo-zart-Beethoven; 21.00: Orkester 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Pesmi brez besed; 21.00: g.00; Jutranja glasba; 8.35: To- f,art-Beeth0voe,n;c ( Koncert operne glasbe; 21.30: nina Torrielli- 9 00- Ital. penta- Mantovani; 21.15: Oddaja o mor- «Misli jn nazori»; 22.15: Jazz ken- gram. 9 15. Ritem in fantazija; iu: 22.15: Plesna glasba; 22.50: cert; 23.00; Skladbe za harfo. 9.35. Nove'ital. pesmi; 11.00: Ve- ' “‘~ Tret sela glasba; 12.00: Zvočni trak: 14.00: Pevci; 14.45; Za prijatelje 12.00: Plošče- 12.25: Tretja plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; stran; 13.15: Orkester tedna; 15.15: Orkestralna glasba; 15.35: 13.30: Rossinijeva Sonata za dve Koncert v miniaturi; 16.00: Rap-violini, violončelo in kontrabas; sodija; 16.35: Plošče; 17.35: Medi- Program za najmlajše; 19.00: TV 13.40; Italo Svevo: «Commedia teranske igre; 18.35: Vaši izbran- dnevnik; 19.15: Dokumentarij: in tre atti». ci; 20.35: Festival neapeljske pes- Dopoldne na cesti; 19.50: Vari- mi; 21.00: Glasba: 21.35: Znanstve- kanski koncil; 20.10: TV šport; Literarni nokturno; 23.05: Go- dala v ritmu; 23.20: Skupni program JRT. Ital. televizija 15.00: Sredozemske igre; 18.00; Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre- pesmijo, nos RL; 7.15 :Glasba za dobro na oddaja; 22.00: Srečanje s 20.30: Dnevnik; 21.05: TV priredba «Tajno orožje»; 22.30: Mediteranske igre, ob koncu dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in ^ Progmm 12.50: Glasba po željah; 13.40: * 18.30: Gospodarska rubrika; Zbor Doma JLA' 14.00- Melodije; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: 14.30- Iz dunajskih operet; 15.30: Byrdove skladbe: 19.15: Filozo- sanj; 22.40: TV razprava; 23.25: Arničeve in Jaklove skladbe: fija; 19.30: Vsakovečemi koncert; Športne vesti. 16.00: Glasbeni program; 16.30: 20.30; Revija revij; 20.40: V. DTn- Jugo-sla-vija v svetu; 16.40: Oper- dy: Suita v starem slogu; 21.20: ni program; 17.40: Tri Ketelbyje- Giulio Gatti: «Antigone lo ca- scio». ve skladbe; 18.00: Prenos RL; 19.00: Seven Dixie; 19.30; Prenos RL; 22.15: Ritmična glasba; 22.40: Slovenski glasbeniki; 23.00: Prenos RL. Slovenija NaCIOnallll program tednik; 9.25: Koncertno dopoldne; 6.30: Vreme na ital. morjih; 10.15; Zabavna zbora Luboff in 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Schumann; 10.35: Naš podlistek; strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Po-10.00: Operna antologija; 10.30: zor, nimaš prednosti; 12.05: Za- Russ Garcia in njegov orkester; bavna glasba; 12.15: Kmetijski Jug. televizija 15.00: IV. mediteranske igre — tekmovanje v atletiki; 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05 Kuharski nasveti; 18.30; Popotn 4.00: Dobro jutro; 8.05: Dva vtisi; 19.00: TV obzornik; 19.15 «Jaz in moj nečak Pip» — do mači kratki film; 19.30: «Odsev v vodi»; 20.00; TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45; «Dar elee» — romunski igrani film 22.15: Poročila; 22.30: IV. medi teranske igre — tekmovanje v košarki. slov. instrumentalna tria; 8.30: Zabavni orkestri; 8.55 :Pionirski NEW YORK, 26. — Naraščajoče število samomorov v Združenih državah je bilo v zadnjem času predmet proučevanja zdravniških in socialnih krogov in rezultati tega proučevanja so bili prikazani v nekem članku lista «Street Journal». Zanimive so namreč u-gotovitve, do katerih so prišli in vredno jih je povzeti: Samomor predstavlja danes e-nega glavnih vzrokov smrtnosti v ZDA. Nad 100.000 oseb skuša vsako leto napraviti samomor in po uradnih podatkih jih vsaj 20.000 pri tem uspe, kakor kažejo podatki za lansko leto. Tod» število samomorov je brez dvoma mnogo večje, kajti mnoge smrti, ki so posledica samomora, se v statističnih rubrikah prikažejo kot posledice incidentov, saj v mnogih zveznih državah ZDA se more, po nekem starem zakonu, neka smrt označiti kot samomor le v primeru, če je pokojnik lastnoročno napisal izjavo, da namerava napraviti samomor. Ne glede na te čudne omejitve, število smrti, ki se pripisujejo samomorov, prekaša število smrti, ki jih terjata tuberkuloza in levkemija skupaj. In to še ni vse. Zadeva postaja še bolj resna, kajti po podatkih, ki jih je zbral inštitut na vseučilišču v Michiganu, se je število poizkusnih samomorov in samomorov v zadnjih šestih letih povečalo kar za 80 odstotkov. Zanimive so tudi nekatere analize in primerjave, kdo sili več in kdo manj v smrt. Zanimivo in hkrati pomembno je dejstvo, da je 75 odstotkov samomorilcev moških bele polti in le 25 odstotkov odpade na samomorilke in na črnce nasploh. Rès je, da je med ženskami veliko poizkusov samomora, toda to so v splošnem bolj poizkusi, ki se le redko kdaj končajo s smrtjo. Med ameriškimi črnci je samomorov zelo zelo malo, posebno velja to za ameriške črnke. Kljub temu pa se v zadnjem času opaža tudi pri tem nevarno večanje, posebno ob množičnem preseljevanju črncev iz južnih zveznih držav v severne države. Kot je pričakovati, se števi.o samomorov veča s starostjo. Hkrati pa je vredno poudariti, da je med neporočenimi ljudmi dvakrat več samomorov kot med poročenimi in kar štirikrat več je samomorov med vdovci in ločenci, kot pa med onimi, ki žive v zakonu. Največ, v odstotkih seveda, je samomorov med svobodnimi poklici in umetniki. Statistični podatki, ki jih prika. zujejo v že omenjenem članku, nam prikažejo še nekaj zanimivosti; v zimski dobi se pripeti najmanj samomorov, največ pa spomladi, predvsem v aprilu, ko zabeležijo povprečno 12 odstotkov več samomorov kot v ostalih mesecih. Psihologi menijo, da ljudje, ki težijo k samomoru, čutijo ob prihodu spomladi še večjo depresijo, Toliko o samomorih v ZDA. Kaj pa drugod? Odstotek in povprečje samomorov v raznih državah je izredno različno. Glede tega ni nobenega zadovoljivega in utemeljenega razloga. Nekateri so pred časom zatrjevali, da so samomori bolj pogosti v državah z visoko življenjsko ravnjo, kar pa nikakor ne drži. Danska, Švedska, Japonska in Madžarska so znane države z izredno visokim odstotkom samomorov, tako da — v razmerju s številom prebivalstva — beležijo v teh državah dvakrat več samomorov kot v ZDA, na drugi strani pa so Irska, Kostarika in še kaka druga dežela na dnu te žalostne lestvice in je pri njih samomor skrajno redek. Nekoč se je bivši predsednik ZDA Eisenhower izrazil, da je visok odstotek samomorov na Danskem in Švedskem posledica «socialistične depresije», kajti v teh dveh deželah da manjka pobuda posamezniKa, zasebnika, ker da socialni pa-ternalizem vlade odloča o vsem. Da to ne drži, ni treba iskati potrdila daleč stran od teh dveh držav, saj je Norveška tu blizu in ima, vsaj do pred kratkim, že dolgo let enako družbeno ureditev, hkrati pa izredno nizek odstotek samomorov. Poleg tega so na Danskem imeli zelo veliko samomorov že pred enim stoletjem, ko o družbeni ureditvi, kakršno imajo na Danskem, ni bilo niti govora. H gornjim komentarjem in raz: lagam prav gotovo nima pomena kaj dodajati, vendar pa bomo zabeležili še eno trditev, ki izhaja iz omenjenega članka v newyorškem listu. Tu se trdi, da «kandidati za samomor» izrazijo namen, da nameravajo napraviti samomor že prej; če ne neposredno, pa vsaj posredno. Pogosto se posvetujejo tudi s svoiim zdravnikom zaradi depresije ENO LETO DELA BOLNIŠKE BLAGAJNE Nad 1945 milijonov lir je INAM izdala lani za bolniško blagajno V ustanovi jo včlanjenih 74.634 zavarovancev in njihovih družinskih članov * Izboljšanje porodniške službe ■ Povečanje izdatkov za oskrbo v bolnišnicah in za zdravila V četrtek 19. t.m. se je na se- 361 milijonov); omenimo naj, da loten strošek za bolnišnice je do- si>ii Krtlniflr« KI n On i rta \r flnrini I -.a Kila 1___ nn. . . _ .... dežu bolniške blagajne v Gorici | je bilo predpisanih lani skoro’ 808 sestal pokrajinski odbor te usta- , tisoč zdravil, kar je znatno več nove, da bi proučil finančni obračun INAM za leto 1962. Poročilo, ki ga je podal predsednik Ezio Battegaro, so odborniki odobrili soglasno. V poročilu se ugotavlja znaten povišek social, nih izdatkov ustanove ter je v njem govora tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki so se pojavile v prvem obdobju novega' sistema proste izbire zdravnika. Na ozemlju nase pokrajine (o-kraji Gorica, Gradiška, Tržič) ima ustanpva INAM 74.634 članov, od katerih je 40.177 družinskih poglavarjev in 34.457 družinskih članov. V celoti je bilo lani izdanih 1.945.919.679 lir, kar je za nad 474 milijonov več kot leta 1961. Iz podrobnejše proučitve posameznih postavk je razvidno, da so se zavarovanci posluževali v večji meri pomoči, ki Jo nudi zavod bolniške blagajne tako na splošno, kot za bolnišnice in za zdravila. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi splošno podražitev uslug. Denarnih podpor delavcem, ki zaradi bolezni niso mogli na delo, je bilo izdanih 17.957 za 370.392 dni in za skupni znesek nad 414 milijonov lir, ali za 167 milijonov več kot prejšnje leto. K temu je treba prišteti še nad 46 milijonov prispevkov delavkam-materam (415 primerov s povprečnim stroškom po 112.000 lir na vsak primer) kot prejšnje leto, čeprav se je medtem število zavarovancev nekaj zmanjšalo. Povprečen strošek za vsako zdravilo je znašal po 530 lir. Prav tako so se povečali izdatki za plačilo stroškov v bolnišnicah. kjer je bilo treba plačati nad 165 tisoč dni oskrbnine po 3.132 lir dnevno; povprečno je znašal izdatek na vsakega bolnika po nekaj nad 48.000 lir (prejšnje leto je znašal dnevni izdatek po 2.938 lir s povprečjem na bolnika nekaj nad 42.000 lir) Ce- segel nad 538 milijonov, prejšnje leto nekaj nad 423 milijonov in so k takemu povečanju precej pripomogli upokojenci, katerih število je naraslo. Tudi druge postavke so se lani povečale z izjemo izdatkov za porode s pomočjo babic, ker je INAM napravila medtem posebne pogodbe s porodnišnicami v Gorici, Gradežu, Tržiču in Krminu ter s tem precej izboljšala pomoč pri porodih. Poročilo se zaključuje s pozivom za čut odgovornosti vseh zavarovancev, za dosego splošnega principa člbveške solidarnosti. turo, da je seme prejel. Kmetje se bodo prav gotovo noslužili te ugodnosti, ker se zavedajo velikega pomena izbranih žitnih semen za dober pridelek. ......"""..................................................................m.,............................................ Vladni prispevek izbranih žitnih semen Tudi letos je oblast sklenila prodati malim kmetom, najemnikom in neposrednim obdelovalcem večje količine selekcioniranega žitnega semena, da bi se čimbolj dvignili hektarski donosi. Semena, ki se bodo prodajala prosilcem, nadzoruje kmetijsko nadzorništvo. Za goriško pokrajino bo to leto na razpolago 1.200 stotov semenske pšenice. Prispevek države bo znašal 50 odstotkov realne vrednosti. Osebe, ki želijo dobiti državni prispevek, morajo nasloviti prošnjo na kmetijsko nadzorništvo. Napisati jo morajo na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na osrednjem sedežu kmetijskega nadzorništva v Gorici, na njegovih podružnicah v Bonkah, Gradiški in Krminu, ali pa pri kmetijskih konzorcijih. Nanj napišejo ime in priimek, očetovstvo, točen naslov, podpi- SESTI BAN SREDOZEMSKIH IGER V NEAPLJU Zlato kolajna Italiji (pred Francijo in Španijo) v štafeti 4x100 m NEAPELJ, 26. — Italija sl je tudi danes osvojila zlato kolajno in sicer prav nepričakovano v moški štafeti 4x100 m v štirih slogih. V tej panogi so Izvedenci pričakovali zmago francoskih plavalcev, toda Italijani v postavi Rora, Caramelli, Possati in Borracci so tokrat presenetili in so s časom novega rekorda iger prepričljivo zmagali Izid: 1. Italija (Rora, Caramelli, Fossati, Borracci) 4’13”2 2. Francija (Cristophe, Klhel, Pommat, Gottvalles) 4T5”1 3. Španija *’17”1 4. Jugoslavija 4’27”6 5. ZAR 4'35”7 oi vvj, tuv.cn HdSiUV, puupi-i a. 4 ÓD 7 sati pa ga mora lastnik kmetije, ] 6. Turčija 4’54”2 ki bo pozneje podpisal tudi fak- : Na 1.500 m razočaranje za favo- rita Rogušiča. Jugoslovan je hitro začel, a je moral kmalu prepustiti vodstvo Špancu Torresu in Francozu Luyceju, ki sta pobrala zlato ln srebrno kolajno, medtem ko sta bronasto prepustila Rogušiču. Prvi Italijan — Montanari — je bil IZPRED OKRAJNEGA S0DISCA V GORICI Stožilo se mu je po ženi in je skrivaj odšel v Slovenijo Lekarnar s Travnika je odpustil nosečo uslužbenko Na javnem prostoru sta počenjala pohujšljiva dejanja Pred goriškim okrajnim sodni-1 potovanje po Sloveniji je bilo zelo kom se je moral včeraj zagovarjati vodja lekarne Cristofoletti na Travniku, 37-letni Dario Provvidenti. V obtožnici Je rečeno, da je dne 10. Splošna in posebna zdravniška decembra lani odpustil z dela u- sluzbenko Guerrino Mosettig por. Copez, čeprav je bila takrat noseča m je ni hotel ponovno sprejeti na delo potem ko mu je dne 14. pomoč predstavlja nekaj nad 345 milijonov lir izdatkov; od tega za pomoč v ambulatorijih 126 milijonov in izven njih pa 38 milijonov. Precej se je povečal strošek za pomoč v zdravilih, ki je dosegel 428 milijonov (leta 1961 pa V soboto, 28. t.m. z začetkom ob 20.30 bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici, Korzo Verdi 15 (poleg prosvetne dvorane) DRUŽABNI VEČER V'**» i> Na programu so družabne igre in zakuska za sodelavce pri športnem In kulturnem programu na izletu od prejšnje nedelje na Tolminsko. Vabljena vsa mladina! kratkotrajno, ker so ga Jugoslovanski miličniki že naslednji dan prijeli in dne 29. maja vrnili pri Rdeči hiši v Italijo. Pri včerajšnji razpravi ga je sod- *To™ič.:pok«jinX decembra predložila zdravniško spričevalo. | Pri razpravi je Provvidenti izjavil, da je uslužbenko odpustil, ker je klienti niso marali. Mosettigova pa je izjavila, da je gospodarja ustno obvestila o svoji nosečnosti že v sredini prejšnjega meseca novem ra, plačilo globe v znesku 26.670 lir in na plačilo sodnih stroškov. Drž. tož. odv. Pedroni; sodnik dr. predpisano j Fabiani, branilec, odv. Mamolo. Nezgoda dečka na cesti Včeraj okrog 12.45 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 15-letni Claudio Piccolo iz Gorice, Ul. Mocchetta 22, ki se je malo prej ponesrečil v Ul. Rossini. Pri pre- bra. Vendar pa sodišče tega ni u- giedu so mu ugotovili udarec poštevalo in je lekarnarja oprostilo, ker je uslužbenko odpustil preden ga je obvestila o nosečnosti s predložitvijo zdravniškega spričevala. Obtoženca je branil odv. Pedroni. Zaradi nemoralnih dejanj na Javnem prostoru in zaradi pijanosti oteklino na desnem podlaktu. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v petih dneh. Prijava psov v Gorici Goriški župan je izdai proglas v zvezi s poostrenim nadzorstvom nad psi na področju goriške občine. istotam se je morala zagovarjati v proglasVbozIva vse^ lastnike pred okrajnim sodnikom tudi 57- P 8 u P lva vse lastnike letna Giustina Gressini iz Gorice, Ul Baiamonti 1 Dne 14. septembra letos okrog 13. ure je občinski vrtnar, ki stanuje v hišici blizu otroškega igrica ob Kornu, po te-YERDI. 16.00: «La grande fuga», za- lefonu obvestil kvesturo, da blizu nimiv angleški film v dnema- | njegove hiše počenjata neki moški scopski tehniki, izdelan po resnič- ; in neka ženska nemoralna dejanja, nih dogodkih. j Ko sta videla, da so ju opazili, sta CORSO. 17.15: «Hut il selvaggio», : se oba skušala oddaljiti, toda med-P. Newmann in Patrizia Neal. I tem ko se je moškemu posrečilo Cmobeli ameriški film ; mladini | pobegniti, je čuvaj zadržal ženo in pod 14. letom prepovedan. ! policija jo Je legitimirala za zgoraj VITTORIA. 17.30: «Agostino», In- [ omenjeno Gressini ter jo prijavila I psov naj Jih takoj prijavijo na občinskem uradu zaradi zdravstvene kontrole in zaradi plačila davka nanje Pse bodo vpisali v posebni seznam. Obenem navaja proglas predpise, katerih se morajo držati lastniki psov pri vzdrževanju istih. Opozarja tudi vse tiste, ki bi jih ugriznil kak pes, naj se Javijo na občinskem zdravstvenem uradu zaradi cepljenja proti pasji steklini. Prekrški proti tem predpisom bo do kaznovani po zakonu. grid Thulin in Paolo Colombo. ; sodišču in jo zaprla. Sodnik jo je | Pfvppdvft (invili hftbcaeipv črnobeli italijanski film, mladini j spoznal za krivo in Jo obsodil na 1 * HVUll UUAJtu JCV pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Via mala», Cristine Kaufmann in J. Hansen. Nemški barvn ifilm, mladini pod 18. letom prepovedan. DE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 21,8 stopinje ob 15.50 uri in najnižjo 12,1 stopinje ob 6.55. Vlaga je dosegla 55 odstotkov, ponoči je padlo 3,4 milimetra dežja. 1 100 dni zapora, plačilo 4000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, vendar pa je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Maja meseca letos se je 33-let-nemu Giovanniju Papaisu iz S. Vito al Tagliamento močno stožilo po njegovi ženi Angeli' Žagar, ki živi na svojem domu v Kamniku v Sloveniji in s katero se nista videla že od februarja 1960. Ker ni imel potnega lista za prehod v Jugoslavijo, je sklenil, da bo šel kar skrivaj čez mejo ter Je v ta namen prišel dne 25. maja v Gorico. Tu si je dobro ogledal mejo in ponoči ob treh je šel srečno na drugo stran blizu Rafuta. Toda njegovo v nedeljo na Rojcah Boksarsko društvo IGfJIS iz Gorice priredi v nedeljo 29. septembra deželno Izbirno tekmovanje novincev v telovadnici CONI na Rojcah s pričetkom ob 18. uri. Udeležbo je najavilo 30 tekmoval-Ob 11. uri bo tehtanje, ob 12 polfinalna, ob 18. uri pa finalna tekmovanja. Sodnike bo določila FPI. Sedeži v parterju 500, na stopnišča pa 400 lir. Prodajg vstopnic se Je že pričela v baru De Nicola na Verdijevem korzu. Izven prvenstvenega tekmovanja bo srečanje v welter kategoriji med Ber- nardinijem .(CR.DA iz Trsta) in Picillom (UP IGNIS). Svojo materialno podporo tekmovanju nudijo oblasti, ustanove in podjetja, in sicer prefekt, župan, hranilnica, CONI, trgovinska uprava, Zve- za industrijcev, kavarna Mattioni, Isontina Alimentari, zastopnik vin Ferari (Nanut), vina Fogar, Bacchetti, likerji Rigònat, Cherin likerji. podjetja Koren, Corelli in Govoni, IMCA, Brizzi, Stefano Visi tori, Bartoli, Temil, Moncaro, Zit-ter, L’Artigiana in Pokrajinski! turistična ustanova. četrti. Izid: 1. Torres (Španija) 17’59”3 (nov španski rekord) 2. Luyce (Fr.) 18’16”7 3. Rogušič (Jug.) )8T8”7 4. Montanari (It.) 18’44”6 5. Louyet (Fr,) I8’53” 6. De Gregorio (It.) 18’58”8 7. Ghali (ZAR) 19’48”1 SKOKI V VODO Tudi v skokih s stolpa (10 m) uspeh Italije po zaslugi Di Biasija in Pajelle. Prvi je z odlično izvedbo skokov pobral zlato, drugi pa srebrno kolajno. Tretja lovorika pa je postala plen presenetljivega predstavnika ZAR Aboua El Seou- da, kateremu se je celo posrečilo pustiti za seboj Francoza Rouqueza. Končna lestvica: 1. Di Biasi (It.) 133,58 točke 2. Pajella (It.) 150,44 3. Abou El Seoud (ZAR) 146,41 4. Rouquez (Fr.) 134,64 5. Giannini (It.) 125,58 6. Puglia (Fr.) 123,01 7. El Quindi (ZAR) 122,10 TENIS Po današnjih tekmah, ki so se končale s predvidenimi zmagami favoritov, se je od Italijanov samo Pletrangeli znašel v nadaljnjem kolu turnirja Sredozemskih iger. Ta KOLESARSTVO (Dirkališčne panoge) Danes bi morali oddati dve ko lajni. Zaradi zavlačevanja tekmova nja pa so morali nadaljevanje od ložiti na jutri, zaradi česar so do delili samo eno lovoriko. Ta, je pri padla v zasledovalni vožnji Franco zu Cuchu, ki je v finalu premagal Italijana Scandellija. Izid finala: za I. in II. mesto — 1. Cuch (Francija) 5’9”30 2. Scandelli (Italija) 5'1Q”74 za III. in IV. mesto — 3. Lopez (Španija) 5’20”51 4. Kaddour (Maroko) 5'29”55. V hitrostni vožnji pa se bosta za zlato in srebrno kolajno potegovala ODDANE KOLAJNE zlate sreb. bron. Italija 22 15 10 Francija 5 6 5 ZAR 5 5 6 Jugoslavija 4 9 4 Turčija 4 2 2 Španija 2 2 10 Maroko — 1 5 Sirija — 1 3 Tunizija — 1 1 Grčija — — 3 Libanon, brez kolajn Monaco in Malta pa se bo moral v polfinalu spopri- j Ita'*jana Damiano in Turrini. Jkf1J5 ifTnL?T°^v,JOVHnv,OVi^n|'! Kvalifikacijske ekipne zasledoval- s.^»£n.•■■■ * * * Na mitingu bodo nastopili vsi najboljši mladi atleti iz dežele med njimi tudi državni prvaki in tekmovalci, ki so se na prvenstvu severne Italije uvrstili med 3 najboljše. Priporočamo vsem, da sl tekmovanje ogledajo. Vstop brezplačen. STRELJANJE Italijan Liano Rossini je v vodstvu tekmovanja po prvi seriji strelov. V 100 strelih Je Italijan dosegel 96/100. Njemu sledi Libanonec Škaf s 95/100, tretji pa je Italijan Scalzone s 93/100. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiitiitiiiiiimiHiiiiimiimiiifUliiimHiiiiiMilkMiiitiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiiMiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MEDCONSKI POLFINALE ZA DAVISOV POKAL Po prvem dnevu ZDA-Anglija 2:0 Danes spopad v igri parov BOURNEMOUTH, 26. — Po pr vem dnevu medeonskega polfinala za Davisov pokal med ZDA in Veliko Britanijo, so teniški Igralci A-merike v vodstvu z 2:0. Izida: CHUCH MCKINLEY (ZDA) - MIKE SANGSTER (VB) 7:5, 6:2, 7:5 FRANK FROELING (ZDA) - B ILLY KNIGHT (VB) 4:6, 8:6, 6.4, 6:4. Mraz in dež sta precej nagajala i' , • T ameriškim in angleškim teniškim j ricanu, ki Je pokazal zelo inteli- igralcem, ki so se danes spoprijeli v prvem dnevu medeonskega polfinala. Sangster, ki v tekmovanju na domačih tleh za Davisov pokal Se ni okusil poraza, se Je znašel v zagati in čeprav je vodil, je moral kloniti tekmecu McKinleyu, ki se je bolje znašel na razmočenem igrišču. Posebno veter Je Sangster ju onemogočil izvedbo nevarnih servisov, kar je Američan izrabil, da Je spravil Angleža kar v treh setih na kolena. Bolj napeta in razburljiva Je bila druga tekma dneva, med katero si je Knight zapravil izredno priložnost, da izenači za Anglijo. Po zmagi v prvem setu je Anglež vodil v drugem s 5:0. Tedaj pa je popustil, Američan Froehling pa je prešel v napad in si zagotovil 8 od devetih nizov. Anglež se je sicer z vztrajnostjo boril, vendar ni mogel ničesar proti hladnokrvnemu Arne- gentno igro polno fines in silovitih servisov. Froehling, ki ima 21 let, je prvič nastopil v tekmi za Davisov pokal. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo z igro parov. MODERNI PETEROBOJ MACOLIN, 26. — Madžarska Je danes osvojila naslov ekipnega svetovnega prvaka v modernem peteroboju, ki se je danes zaključil v Macollnu. Na drugo mesto se je uvrstila reprezentanca Sovjetske zveze, tretje pa je pripadlo tekmovalcem Združenih ameriških držav. TOTOCALCIO KVOTE: 12 — 428.500 11 — 13.704 lire SPORT V ISTRI Delamaris je še zmeraj v dokajšnjih težavah zaradi igrišča in zaradi pomanjkanja igralcev Glede igrišča se Je zadeva premaknila , z mrtve točke ln vse kaže, da bodo Izolčani prihodnjo nedeljo že Igrali v Kopru. Igrišče v Izoli pa bo usposobljeno spomladi. Težave so tudi z igralci, saj je več standardnih Igralcev prenehalo igrati nogomet, mladi pa še nimajo dovolj ižkušenj. « • *. Košarkarji Lesonita so dosegli izreden uspeh — osvojili so četrto mesto v republiški ligi, V nedeljo so zabeležili že četrto zmago po vrsti, ko so premagali na domačem igrišču mariboskl Branik s 74:68. Najboljši je bil spet GrlJ. V končni razvrstitvi imajo Bistričani prav toliko točk kot Domžale, vendar slabši količnik v koših. V FINALU VATERPOLA ODBOJKA Jugoslavija, Italija Libanon in Turčija v finalni skupini 3:0 (15:1» Italija-Jugoslavija 3:3 (0:0, 1:0, 0:2, 2:1) Italija je zaradi boljšega količnika, ki ga je dosegla v izločilni skupini, osvojila tudi v vaterpolu zlato kolajno, medtem ko je Jugoslaviji, ki je z Italijo zaigrala neodločeno, pripadla srebrna. Reprezentanci sta nastopili v na-, slednjih postavah: Italija: Rossi, D’Altrui, Pizzo, Lonzi, Bardi, F. Dennerlein, Parme-giani, Cevasco, Guerrini, Spinola in I Barlocco. Jugoslavija: Muškatirovič, Trum-bič, Rožič, Šimenc, Sandič, Jankovič, Stanišič, Barle, Nardeli, Non-kovič in Fadan. Prva četrtina igre se Je zaključila, kljub premoči Italijanov, neodločeno 0:0. Domačini namreč niso znali izrabiti številčne premoči. Sele v drugi četrtini, ko so imeli Jugoslovani v vodi enega igralca ' manj, so Italijani prišli z D’Àltru-ftm v Vodstvo. V tretji fetrtMi so Jugoslovani izenačili s Trumbičem in prešli s Stanišičem v vodstvo, vendar je sodnik ta gol razveljavil. Nekaj sekund kasneje pa so se oddolžili z enajstmetrovko, ki jo je Stanišič spremenil v drugi dosežek. Zadnja četrtina je bila zelo razburljiva in prekrški so sledili prekrškom. Tudi golov je bilo več. Začela je Italija s Plzzom, Jugoslovani pa so ponovno vzpostavili prejšnje razmerje, katero je v zadnjih sekundah Dennerlein s posrečenim strelom izenačil in tako pripomogel Italiji do zmage. FRANCIJA ZAR 4:1. Jugoslavija - Maroko 15:0, 15:1) Italija - Turčija 3:2 (15:10, 13:15. 14:16, 15:11, 15:11) ZAR - Libanon 3:1 (15:8, 4:15, 15:13) 15:9, A SKUPINA Jugoslavija Libanon ZAR Maroko Lestvici 3 3 3 3 B SKUPINA Italija Turčija Ì Tunizija Lestvica 1. Italija, 2. Jugoslavija, 3. Fran- * * * V ženski republiški rokometni li- i cija, 4. ŽAR, 5. Malta, gl so Koprčanke izgubile na doma čem igrišču z ljubljanskim Slovanom s 5:9. Domačinke so bile boljše le v prvih minutah igre, ko so tudi dosegle vodstvo 1:0. V nadaljevanju pa so Ljubljančanke s tehnično boljšo in hitrejšo igro dosegle znatno premoč na Igrišču. V moški conski rokometni ligi pa je pripravil največje presenečenje izolski Partizan, ki je premagal piranskega Partizana z 11:10. Tekma je bila sicer enakovredna, toda domačini so bili nekoliko spretnejši v streljanju. Nepričakovan poraz pa je doživel tudi Koper na domačem igrišču z Umagom. Gostje so spretno izkoristili medlo Igro Kopra ln zasluženo zmagali s 17:12 HOKEJ NA TRAVI Turnir Sredozemskih iger v hokeju na travi se je danes končal z zmago reprezentance ZAR, ki sl Je tako osvojila zlato kolajno. Drugo mesto je pripadlo Španiji, ki je premagala Italijo. Domačini na so prišli do bronaste kolajne, medtem ko so ostali Jugoslovani s četrtim mestom praznih rok. Izida: Španija ■ Italija ZAR - Jugoslavija Končna lestvica: 1. ZAR 7 2. Španija 6 3. Italija 4 4. Jugoslavija 3 5. Maroko 0 3:1 (3:1) 2:0 (1:0) točk Jugoslavija, Libanon, Italija Turčija so prepuščene v finale NOGOMET Libanonska enajstorica se danes ni predstavila na igrišču Vomera v Neaplju, kjer bi morala odigrat* nogometno tekmo v okviru Sredozemskih iger z ZAR. Po preteku predpisane dobe je sodnik odžvi-žgal konec in prisodil zmago z 2j“ egipčanskim nogometašem. Po tem rezultatu je lestvica izločilne " skupino naslednja: 1. ZAR 3 2 1 0 9 1 2. Turčija 3 2 1 0 9 3 3. Španija 3 1 2 0 5 4 4. Libanon 4 1 0 3 2 7 5. Malta 3 0 0 3 0 10 SABLJANJE Končna lestvica tekmovanja P°' sameznikov v floretu je naslednja- 1. Magnan (Fr.) 6 zmag 2. La Ragione (It.) 5 3. Courtillat (Fr.) 5 4. Revenu (Fr.) 4 5. El Acamani CZAR) 3 6. Vaselli (It.) 3 7. Diež (sp.) 1 8. Šantl (It.) 1 JOŽE VER G AN: OtfMAREZIG do MADRIDA 75. «Partizanil sem po Franciji,» sem mu odgovoril in mu stisnil roko. «Kdo pa je tu konzul?» sem ga vprašal. «Rad bi govoril z njim.» «Tu smo sami nekdanji španski borci, sami znanci. Lazar Latinovič je konzul, tu pa sta tudi Stefanovič in Kala- fatič.» Tedaj je pokukal iz svoje sobe konzul. «Le naprej, le naprej!» mi je rekel in mi stisnil roko. Pripovedovati sem mu moral, kaj vse sem počenjal ta štiri leta. kar se nisva videla. «In čemu si prišel na konzulat?» me je vprašal. «Tu je vojna končana,» sem mu odgovoril, «v Jugoslaviji pa boji še trajajo. Rad bi se jih udeležil s svojim bataljonom. Moj šteje še 275 borcev. Skoraj vsi bi radi šli v Jugoslavijo» «So pa vsi Jugoslovani?» mi Je segel v besedo. «Niso,» sem mu odvrnil. «Največ je Furlanov.» «Potem ne bo nič,» je rekel. «V Jugoslavijo lahko pošiljamo razen Jugoslovanov samo še Slovence in Hrvate iz tistih krajev, ki so bili po prvi svetovni vojni krivično priključeni Italiji.» Ker ni bilo mogoče drugače, sva se s konzulom zmenila, da izberem iz svojega bataljona samo Slovence in Hrvate. Drugi dan sem se vrnil v Agen. Nisem izgubljal časa in sem brž stopil h komandantu divizije in ga prosil, naj Jugoslovane z mano vred odpusti iz francoske armade, da se lahko vrnemo v Jugoslavijo, kjer se še vedno bijejo hudi boji. «VI sami veste, da nisem salonski oficir,» sem mu rekel, «vi veste, da sem se boril proti nacizmu in fašizmu tri leta v Španiji in štiri leta v Franciji. Zdaj se bijejo hude borbe v Jugoslaviji in kar sram bi me bilo in vest bi me pekla, če bi lastni domovini ne pomagal. Upam, da mi napravite to uslugo in mi omogočite, da se vrnem v domovino, tembo'j ker je tu boj končan in sem vam samo v napoto.» Komandant je nekaj časa razmišljal, nato pa rekel: «Gospod Vergan! Kaj bi hodili v Jugoslavijo, ko vam tega ni trebal Tu ste se borili, za Francijo ste tvegali življenje in tako ste postali njen sin. Vaš kapetanski čin vam je priznan in kot kapetan redne francoske vojske dobite naše državljanstvo. Francija zna biti hvaležna. Ne bo se vam godilo slabo, če pa né malate služiti več v armadi, vam priskrbim dobro službo.» Nikakor me ni hotel odpustiti iz vojske in me je prepričeval na vse načine, naj ostanem v Franciji. Nekaj dni kasneje, 9. novembra, sem bil spet pri konzulu v Marseillu. Potožil sem mu, da me nočejo odpustili iz francoske armade, in ga prosil, naj mi pomaga. «Prav rad,» je rekel Latinovič, «toda kako?» «Kaj ko bi osebno posredoval pri komandantu divizije? To bi menda zaleglo.» Konzul je malo pomislil, nato rekel: «Morda imaš prav. Ostani dva dni pri nas, potem pojdeva skupaj v Agen. Skušal bom pregovoriti komandanta.» 12. novembra sva se odpravila z avtomobilom proti Age-nu. Medpotoma sva se ustavila v Castresu in sva obiskala nekega španskega borca. Italijana, čigar imena se več ne spominjam. V mestu je imel čevljarsko delavnico. Veselo naju je sprejel in pogostil. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru. «Kaj ni bil tu nekje zapor, iz katerega so zbežali nekateri španski borci?» ga je vprašal konzul. «Seveda, seveda,» je rekel Italijan, «in vse mesto se še danes na ta račun smeje.» Nato je začel podrobneje pripovedovati: «V mestu je velika, močna trdnjava. Se danes Jo imenujejo «Zapor diplomatov». V tej trdnjavi so bili zaprti diplomati, ki so bili proti Hitlerju in so obsojali Petainovo politiko. Razen diplomatov so zaprli vanjo tudi mnogo španskih borcev in . nekaj angleških in ameriških padavcev. Pobeg se je izvršil leta 1942 Drugi dan je vse mesto govorilo samo o tem.» «Kdo pa je organiziral pobeg?» je vprašal konzul. «Bili so to španski borci in prav dva Jugoslovana, neki Ukmar in Ilič, sta vso stvar organizirala. Seveda so jima pomagali tudi drugi. Kako so pobeg organizirali, me vprašujeta. Takoj vama povem. — Toda ne dajta se prositi — pijta vendar! — Bilo je pozno ponoči, v času, ko Je paznik še zadnjič pregledoval sobe. V sobi, kjer so bili jugoslovanski borci, Je nekdo igral vlogo bolnika. V postelji sé je zvijal in tulil. Ko je šel paznik mimo, je Ukmar poropotal po vratih in rekel pazniku, da je nekdo v sobi nevarno bolan in naj ga brž odpelje v ambulanto. Paznik je Odprl vrata ih vstopil, tedaj pa so vrgli čezenj odejo, mu zvezali 1 roke in noge ter zamašili usta. Nato so mu vzeli ključe in odpli z njimi vse sobe in celice. Gozd ni bil daleč in vsi so zbežali. Tudi jaz sem jim pomagal pri begu. Bilo je sijajno!» Ko je pripovedoval, je še sam užival. Neprestano nam« je nalival in silil, naj ostaneva pri njem na večerji, toda nama se je mudilo. Konzul je imel opravek še na central nem komiteju v Toulousu, zaradi tega sva se naglo poslovila in šla. V Agen sva prišla šele pozno zvečer. Drugo jutro sva stopila skupaj h komandantu divizij« Konzul se mu je predstavil, mu pokazal diplomatske listin« in pooblastilo, da lahko zbira jugoslovanske državljane P° Franciji, ki se hočejo vrniti v Titovo Jugoslavijo, nato ga je prosil, naj omogoči meni ln tudi vsem drugim Jugoslovanomi da se vrnejo v domovino. Komandant divizije se zdaj ni več upiral, rekel pa Je’ da bom moral ostati kot komandant vsaj , še mesec dni v Agenu, da reorganiziram bataljon. Za Titovo Jugoslavijo so se prijavili vsi Slovenci in Hrv3' ti v bataljonu in razen njih še 18 Furlanov iz videmske okolice. Razrešnico sem dobil 9. decembra 1944 in Se glasi: «Na podlagi ukaza maršala Tita dajemo na razpolago ka-petana Vergana-Gallya in ga pošiljamo v bazo za repatrie u« v zavezniško taborišče, od koder bo poslan v vojaške enot« maršala Tita. Polkovnik Noetinger komandant divizije v Agenu-» Iz Agena sem odšel 12. decembra. Z menoj je odšla tudi moja žena Rina in Karel Simoniti. Vsi drugi so priéli *a nami dva tedna kasneje. Pred odhodom so mi priredili moji soborci poslovilni večer in mi podarili sliko našega kolektiva. V Marseillu sem se zglasil pri našem konzulu Latinovič*1 in ga prosil, naj rhe vključi v prvi transport za Jugoslavijo-S tem se je strinjal. Nekaj dni kasneje me je poklical ▼ pisarno ln mi rekel: (Nadalievanje sledi) URKMNWI VO: TRSI - UL MONTECCHI b II TELEFON 93-808 IN 94 «:« - FoStm predal 55» - PODKUŽNIL4 GORl(.A: Ulica S Pellico Ul, Tel 33-82 UPRAVA: TRSI i. UL SV FRANČIŠKA St 20 ét « -----17^77777---------------------------- letna iHtKi lir. polletna <600 lir celoletna miki lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno uho din Četrtletno 480 din - Postni tekoči račun Založništvo tr-^NA: "’es*’r‘8 ^ llJ ~ Vnap^J'him Stritarjeva ulica 3 l. M «« I**»« raTun pM narodni Danki , LlubUenr suo I4S0M6 -MU*, ^ » «*'- «■> J-V», «—as. - M Usi™’ «Jravt