Xupujmo vojne in ZNAMKE No. 296 PART I. Hit ljudem na zemlji Drugi val Nemcev je pognal Artierikance nazaj Rooseveilova božična poslanica bojni sili Washington, 20. dec. — Predsednik Roosevelt je poslal naši bojni sili širom sveta sledeče božične pozdrave: "V imenu hvaležnega naroda pošiljam moškim in ženskam naše oborožene bojne sile vsepovsod topla in iskrena voščila za ta četrti Božič vojne. Na božični dan, bolj kot na kak drug dan, se vas bomo spomnili s ponosom in zavestjo. Mislili bomo na vas vse dni našega življenja. "S ponosom pozdravljam tiste, ki stoje v bojnih linijah, da bi prinesli trpečemu svetu način življenja, ki ga uspodablja Božič." V drugi poslanici se je spomnil ranjenih, rekoč: "Z globoko zavestjo dolžnosti vam pošiljam to božično poslanico, ki naj bo svedok občudovanja in vdanosti. Vi ste dali svojo kri in zdravje, da bi povrnili svetu pristnega božičnega duha. Treba je poguma za borbo v prvi liniji in treba je poguma za borbo z bolniške postelje. Vedite, da smo mi z vami v duhu v tovarištvu in veri." K polnoč niči hiti vsa vas. Svečan jo vabi zvona glas: Pustite jezo in skrbi, ko božje dete se rodi! V Sloveniji pa teče kri, Evropa širna vsa gori. Sovraštva val zajel je svet, miru izginja zadnja sled . . Tja k jaslicam stopimo v kot, za sebe in bodoči rod prosimo dete Jezusa: Miru naj zemlji naši da! Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Amerikanci so odbili štiri nemške naskoke pri Stave-lotu. Izbrane ameriške čete skušajo ustaviti naval Nemcev v strahoviti bitki. Churchill je izjavil, da je namen Anglije vrniti Grčijo v roke narodu London, 20. dec. — Danes je bila zelo burna seja v poslanski zbornici, kjer so nekateri poslanci napadali vlado, da je šla predaleč s postopanjem v Grčiji. Premier Churchill in zunanji minister Eden sta zagovarjala stališče vlade, češ. da Anglija absolutno ne išče nobenih koristi v Grčiji, ampak hoče samo doseči, da bo dežela izročena v roke narodu, ki naj brez vsakega pritiska in brez vsake oborožene sile izbere svojo vlado. "Edina naša napaka je bila i ta," je izjavil minister Eden, "ker nismo vzeli z seboj na Gr-: ško tudi čete drugih naših za-| veznikov. -o- Peta obletnica V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Jerman v spomin 5. obletnice njegove smrti. -o- NAŠE ZALOGE KRADEJO V FRANCIJI NA DEBELO Washington. — Kongres bo morda vpeljal preiskavo z ozi-rom na poročila iz Francije da tam kradejo ameriški gazolin in živila kar na debelo. V Parizu se je celo pogodilo, da so gangster j i z orožjem v roki vzeli tan. ke z gazolinom, kar na ulici. , časnikarski poročevalci trdijo, da je tatvina ameriških zalog dosegla že tak obseg, da so dobili voditelji črne borze toliko ■ ameriških potrebščin, če ne več, kot so jih dobile čete na fronti. Kvizlingi so dobili začasna bivališča v hotelih na Semmeringu Washngton. — Iz južnovzhod ne Evrope so morali kvizlingi naglo odnesti pete pred rusko ar-mado. Kot poroča švicarsko ča-( sopisje so se zatekli pod Hitler-j jevo varstvo. Ta ji je odkazalj za bivališče lepe hotele na Sem-, meringu pri Dunaju. Dozdaj so tam sledeči: romun. ski Horia Sima, bolgarski profesor Tsankov in srbski general 2dijč. V kratkem pričakujejo na to "letovišče" tudi madžarskega premierja Ferenc Szalasi-ja, hrvatskega poglavnika dr. Paveliča in slovaškega premierja Tisa. Vsi žive zdaj v veliki udobnosti. Vprašanje pa je, koliko časa bodo še tako brezskrbno živeli, ker dolga roka osvete že grabi po njih. -o- , Uradna zima ije tukaj in obeta se nam bel božič Danes je prvi uradni zimski dan, ki bo najkrajši v tem letu. Vremenski urad nam obeta precej mrzlo. Tekom noči je dobil Cleveland novo snežno odejo, ki obeta ostati čez praznike. V Min-nesoti imajo 15 stopinj pod nič- LT. A. P. ZADNIK Mr. in Mrs. A. Zadnik, 988 E 77. St. sta prejela pismo od sina, poročnika A. F. Zadnika iz Belgije. Piše, da je zdrav, pa da imajo vode dovolj, ker neprestano dežuje, za spremembo pa sneži. Zahvaljuje se sorodnikom in prijateljem za darila in pisma, poslana mu tekom leta. lo, v Wisconsinu obeta danes pa kakih 5 stopinj pod ničlo. Naj pridejo po dar Vse članice podružnice 25 SŽZ, ki so bile prizadete po katastrofi 20. oktobra, naj se zgla. sijo pri tajnici Mary Otoničar. Vsaka bo dobila majhno darilce, kar je omogočila prireditev 17. decembra. Odbor se tem potom zahvaljuje požrtvovalnim Člani, cam, ki so pripomogle do uspe ha s svojo udeležbo in darežlji-vostjo. CPL. VICTOR ZADNIK Sin Cpl. Victor je pa v Angliji in se tudi zahvaljuje vsem za yso izkazano pozornost. Oba pošiljata sorodnikom in prijateljem iskrena božična in novoletna voščila. Pišeta ,da redno prejemata Ameriško Domovino, ki jo z največjim veseljem čitata. Dokler bosta čitala slovenski časopis, pravita ,ne bosta pozabila materinega jezika. Priporočata se prijateljem, naj se ju še naprej spomnijo s kako vrstico. Lt. Anton je v službi Strica Sama od 1940 in preko morja od julija. Cpl. Victor je pa v armadi dve leti in preko morja oc lanskega decembra. H M ■» Pfc. Stanley Bricel, sin Mr. in Mrs. Farnk Brtcel iz 8109 Grand ško bolnišnico in po dopustu se bo zopet vrnil tje. V službi preko morja mu je strlo nogo. Bil je v bojih na Guadalcanal in Cape Gloucester s prvo divizijo marinov. Preko morja se je nahajal 19 mesecev. ft* tal sa Sgt. Frank B. Končan, sin Mr. in Mrs. Frank Končan iz 6512 Bonna Ave. vošči vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične pravnike in srečno novo leto. Glede sobotne Ameriške Domovine se zelo povoljno izraža, ki ga redno obvešča o vseh novicah z doma. Sgt. Končan služi od 27. maja 1943 in sicer pri zrakoplovnem oddelku. Od letošnjega februarja se nahaja nekje v Indiji. la n« k« Do 1. januarja je dobil dopust letalski častnik Raymond Novak, sin poznane družine John in Frances Novak iz G326 Carl Ave. Na 9. decembra je dovršil letalsko šolo v Hondo, Texas, po dopustu bo poslan pa v Lemoore Field, Kalifornija. Ray je bil pred leti priden raznašalec Ameriške Domovine po St. Clair ju. Zdaj mu je pa list v taborišču v veliko razvedrilo. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. H « W Na dopust je prišel Sgt. Val Pakiz, sin Mrs. Marg Spendal, 976 E. 77. St. Doma bo ostal 21 dni. Val služi pri parašutarjih v Fort Benning, Ga. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. m «*n «a A/C Joseph Zupančič, sin Mr. in Mrs. Joe Zupančič iz 1079 E. 76. St. je prišel v torek domov na dopust za 10 dni. Pohaja v avi-jatičarsko šolo v San Antonio, Texas. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. -o- Novi uradniki Odbor društva Dom št. 25 S. D. Z. za 1945 je sledeč: Predsednik Ludvik Vrček, podpredsednik Joseph Brne, tajnica Antonija Kastelic, 5087 Stanley Ave., blagajničarka Vida Peru-šek, zapisnikar Anton Gorenc, nadzorniki: Frank Stavec st., in oba Char lesa Hočevarja, zdravnika dr. A. Perko in dr. Smith. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne prej priborili pot v mesto. Depeše s fronte, katere je danes prvič dovolila vojaška cenzura v javnost trdijo, da gre nemška ofenziva proti Stavelo-tu, belgijskem mestu 20 milj od nemške meje. Tukaj okrog se vr. je zdaj glavni boji. Tukaj je ameriška pehota, podpirana po tankih, odbila štiri nemške naskoke. Stavelot, ki leži ob glavni invazij ski poti v Belgijo, so Nemci dosegli v prvih 36 urah ofenzive. Toda vsi napori nacijev niso mogli pregnati trmastih Amerikancev. Trikrat so danes Nemci pognali vse, kar so premogli na to mesto, toda vselej so jih ameriške čete pognale nazaj, odkoder so prišli. Poročila trdijo, da poganjajo ameriški fantje nacije od ulice do ulice iz mesta. Ameriški tanki in razdiralci tankov so udarili v bok nemškemu vdoru v tem sektorju in so imeli nekaj uspehov. Druge ameriške edinice se krčevito drže na pozicijah 11 milj južnovzhodno od Stavelota. Nemške kolone so oddaljene 22 milj od belgijskega mesta Liege in resno ogrožajo tukaj fronto prve ameriške armade. Nemci vsipljejo roje pehote za tanki, ki so vsekali vrzeli v ameriško linijo. Nemci trdijo, da so v tej of en živi zajeli 10,000 ujetnikov in da nemške kolone še vedno napredujejo. Nek ameriški častnik je izjavil, da imajo Nemci tukaj zbrano vso silo in če jo zavezniki strejo, se bo vojna odločila kar na tem mestu. V mnoga belgijska mesta so prišli nemški parašutarji, preoblečeni v uniforme ameriških vojakov in vozili se na emeriških vozilih. -o- Division, je prišel domov na do- v SND, Maple Heights, O. pust do 14. januarja. Na 2Sh novembra je bil poslan v mornari- Kupujte vojne bonde! Kupujte vojne bonde! -o- VSO SILO BO POGNAL NA GRKEJtANES Gen. Scobie je dal časi partizanom do devetih nocoj, da nehajo z bojem Atene, 20. dec. — Angleški general Scopie je posvaril komunistične partizane, da če bodo jutri po devetih zvečer oddali le en strel v Atenah, da jih bo napadel z vso oboroženo silo, ki jo ima na razpolago. Angleška radijska postaja je poročala, da bodo Angleži napadli komuniste z bombniki, s topovi z bojnih ladij, tanki in vsem drugim orožjem, s katerim razpolaga angleška armada. Gen Scobie je to izjavil potem, ko so komunisti z naskokom vzeli glavni stan angleške zračne sile. Iz ječe ,katero so komunisti okupirali, so v zmešnjavi zbežali mhogi jetniki, med njimi bivši premier Rallis, ki je držal z Nemci do zadnjega dne okupacije. Komunistični časopis Ri-zopatis poroča, da sta bila vjeta dva bivša ministra kvizlinške vlade in usmrčena. NOVI GROBOVI John Benda V torek večer je umrl na svojem domu John Benda, star 65 let. Stanoval je na 19502 Ke-wanee Ave. Doma je bil iz Šin-kovega turna, fara Vodice na Gorenjskem,, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Brank, sina S. F. 2/C Franka in Johna ter hčer Ann poroč. Ropos. V stari domovini pa zapušča brata Franceta. Bil je član društva Waterloo Camp št. 281 WOW. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebne-\ abilo na letno sejo ga zavoda v cerkev sv. Pavla na Društvo sv. Helene št. 193 K. Chardon Road in potem na S. K. J. ima nocoj ob 7:30 v na- Kalvarijo. Naj počiva v miru, vadnih prostorih gl. letno sejo. članice naj se udeleže v velikem številu. Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. ima nocoj točno ob sedmih gl. letno sejo v navadnih prostorih. Volitve odbora za 1945 in druge važne zadeve bo do na dnevnem redu. Po seji bo prigrizek in prijetna domača zabava. Važna seja Klub društev SDD na Recher A v«. bo imel jutri večer ob 7:30 svojo redno mesečno sejo, na kateri bo treba reševati važne zadeve. Prosim se številne udeležbe. preostalim sožalje. Frank Božič Kot smo že včeraj poročali je umrl Frank Božič, star 63 let, stanujoč na 4458 W. 130. St. Doma je bil iz Vipave, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča dva sina, Freda in Josipa in hčer Rose. pogreb bo v soboto popoldne ob 1:30 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda in na pokopališče Highland Park, -.—o—-- Pismo ima pri nas Mr. in Mrs. Edward Verbič imata pri nas pismo od Sgt. Gar-troza; | ftMERlSKaWoOMCVlNft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ftWv^OO SLOVENIAN MORNINO IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NE&SPAPE* > _______ .. ... ... ______. . ..... t nirJ_jJL | ,. ^ __ ,. - _ i. .i i .-----———-----------------------■■■.................. ■■ ' ...........-' ■.'■'jjj.uf/U.'jrwm1 MI. q.im.1 ).i ........"' '—■ -—yl 'i'J.T ■" T'l. .1.....'...i-.-'.^.*! —i ..»"»yHfuiJu^ma.-ai n ir ,i—»w—maqr CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 21, 1944 XLVII — VOL. XLVH Pariz, 20. dec. — Drug silen vat nemške bojne sile, pehote in tankov, se je zagnal na prvo ameriško armado vj Belgiji in Luxembourgu. Nemci so vrzeli, ki so jih zasekali v ameriško Hnijo, danes poglobili. Toda zdi se, da so izbrane ameriške čete v krvavem boju zaustavile Nemce na eni točki. Drugod pa dobiva nemški zagon na moči. Depeše s fronte trdijo, da vlada vzdolž vse 60 milj široke fronte zmešnjava in da je položaj resen. Monschau, nemško mesto na 11 skrajnem severu nemške ofenzive, so ameriške čete s protina-skokom zopet vzele Nemcem. Ameriški fantje so mesto obkolili in zajeli vse nacije, ki so si Dobro je, ce veste , Letos je vladala v Mehiki veka suša. Zed. države so prišle ^dom na pomoč s tem, da so a'e Mehiki do dva bilijona ga-tov vode vsak dan in sicer od i julija do 13. septembra. Vo- I so Amerikanci naravnali v 'amo kanal v južni Kaliforniji. * * * Guvernerja v Massachusetts New Hampshire imata ura-, naslov "ekselenca" in sicer 8som ustave dotičnih držav, 'sta pa tudi edina guvernerja, k Unije, ki imata tako visok' «1. * * * v Londonu zdaj podirajo be-, ^ske utrdbe, katere so v na-j ci sezidali leta 1940, ko so prikovali invazije Nemcev. Te, o spretno zakrili z razni-: stojnicami, da jih ne bi nem-' letalci spazili. Londončani 2daj prepričani, da je za vse-J minila nevarnost nemške in-pje. it * "C W so dobili zavezniki v Pa-| II mnogo japonskih vrednost-, j listin k0 so istega oku-a'i, so premestili vse važne li- iz svojega poslaništva v r'inu in jih poslali v nevtral-Wo. Toliko zaupajo Japon-zmago nemškega orožja. ! # * * i |r Španiji nosi otrokom Mi-j na predvečer Sv. Treh l'jev, to je na C. januarja.) fši pomažejo lica otrok z in ko se zjutraj otroci ^Vskočijo najprej k ogleda-' 'ia vidijo, če so bili ponoči PJi v hiši. Madeži od oglja naj j Nijo ,da jih jo poljubil kralj pžar, ki je bi! čfnac. j _^ 25. avgusta 1943 se je vo- - Mrtvem morju nenadoma i enila v mlečnato barvo. . je ostala polne štiri mese- ' nanstveniki si še zdaj be- j lave, kaj je povzročilo to . embo. , * * * * i ti j kot sto let je od tega, ko j ele ameriške firme veliko s i nad svojimi uslužbenci. | s vedale so jim opojno pij a-j ] 'katere kajenje, druge ples j postelji so morali biti naj-. , Je ob desetih zvečer. Leta1 , Je neka čikaška firma od-j . & celo moške uslužbence, , i zvedela, da hodijo v briv- , * * * itle kroge okrog glave svet- ; ' so začeli barvati umetniki stoletju. V dobi Rimljanov j likarji devali take kroge f glav cesarjev. * * * tajce učijo iz mladih nog,, '^vtičejo svojega nosu v so.; 'e zadeve. Zato se malokdaj | ^i, da bi šel kdo na pomoč1 - ki se potaplja, ali da bi Pomagal sosedu, če mu gori Zato pa tatvine pri belem niso redke, ker uzmovič 0 ve, da ne bo nihče prisko-'a pomoč okradenemu. -o- Vesela vest ^ družini Mr. in Mrs. An-' ^ Line, 18705 Kildeer Ave. 6 Pretekli četrtek oglasila te. !Wklja in jim pustila lepo '^o darilce v obliki čvrstega !°ta prvorojenca. Tehtal je totov in 14 unč. Mlada ma-£ je hči Mrs. Mary Cervan, 5 8 tem postala že šestič sta-Ni. Mr. in Mrs. Fr. Line t8076 Abby Ave. pa petič. dete se dobro počutita v ^ Memorial bolnišnici, če- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) G117 Si. Clair Ave. HEndcrson 0G28 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 296 Thurs., Dec. 21, 1944 Mir ljudem na zemlji... Ali si moremo misliti lepše voščilo, kot ga najdemo v gornjem naslovu? Ali si moremo predstavljati bolj iskrene želje, ki so bile izrečene nad betlehemsko štalico, v katerih bi bilo zapopadeno več toplote, več ponižnosti, več tihih bla-godejstev, kot v besedah . . . mir ljudem na zemlji. . . In kdo je kriv, da ni na svetu oziroma na zemlji miru, da ga ni danes, da ga ni bilo še nikoli in da ga menda nikdar ne bo, dokler ne bo prišel tisti dan, o katerem mislimo, da ga nikdar ne bo, vsaj živimo v tem pravcu, ko se bo stresla ta zemlja, ki pomeni v neskončnem vsemirju le neznatno smet, pa za katero se tako pehamo, se drug drugega grizemo, drug drugega pobijamo, in ko bo res zavladal mir ljudem na zemlji .. . ko ljudi na zemlji več ne bo . . . Torej kdo je kriv mo-ritve, in požigov, pa razdejanj, pa razsula in pokončevanja, kot ljudje sami? Saj vendar ni nobene nadnaravne sile, ki bi nas k temu silila, k temu nagovarjala. Ljudje smo, ki smo ustvarjeni z umom in prosto voljo, pa s to prosto voljo hitimo na vse pretege pobijati in moriti, ne divje zverine, o ne, sami sebe, svqjega bližnjega, človeka. Res je, da ne napadamo vsi, da ne grabimo vsi, da ne zatikamo gorečih bakelj vsi v strehe svojega bližnjega. Dosti jih je oziroma nas je, ki smo prisiljeni vzeti orožje v roke in se braniti proti ostudnemu demonu, ki nam hoče ugrabiti našo imovino, ki nas hoče zasužnjiti, ki hoče biti oblastnik nad svojimi podložniki. Ako se hočemo ubraniti, ako si hočemo rešiti svoje borno imetje, ako hočemo obvarovati svoje 'družine, moramo pač zagrabiti za enako orožje in če mogoče še za boljše, kot ga ima sovražnik. Toda zakaj bi ne prišel v srca vseh ljudi, tudi v srca roparjev in ban di to v tiste sladke besede, ki bi jim zadržale roko, da ne bi segla po meču in puški . . . mir ljudem na zemlji? Mend« res ne bo drugače, kot da se bodo oborožili mir ljubeči narodi do zob in z orožjem v roki vdihavali v srca človeških stanov blagodejne besede . . . mir ljudem na zemlji, če ne . * . Zakaj je tako bridko na svetu, da padajo mlada življenja na bojnih poljanah, nekateri v obrambo, drugi v brezvestnem napadanju, Zakaj mora biti toliko ljudi brez strehe, brez gorke obleke v hudi zimi? Zakaj morajo otročički tavati pri tujih ljudeh, ne vedoč, kje jim je rodna mati, kje jim je lastni oče? Zakaj mora biti tako, da je na tisoče naših fantov danes tako daleč od svojega doma, tako daleč proč od staršev, od bratov, od sester, od svojih ljubečih soprog, od svojih nebogljenih otročičkov, katerih mnogi niti videli še niso? Zakaj bo toliko domov na sveti božični večer, kjer bo božično drevesce zastonj čakalo čvrstega fanta, ki ga je druge božiče tako skrbno krasil? Zakaj vse to, zakaj? Da, da, letošnji božični večer bo našel tisoče in tišoče fantov in mož, deklet in žena, ki so se odzvali bojni trombi, daleč proč od doma . . . tam v soparni in nezdravi močvirni džungli južnega Pacifika . . . tam na italijanski fronti . . . tam na vročem puščavskem afriškem pesku . . . tam v lepi Franciji ... pa i tam v ledeni Alaski, na Islandiji in Green-landiji. Povsod, povsod, na vseh štirih straneh sveta so razkropljeni danes naši fantje in možje, pa naša dekleta. Pa kjerkoli so, vemo, da bodo na ta sveti božični večer pokleknili in poslali goreče vzdihe proti nebu, da bi ta krvava morija že vendar enkrat prenehala z zmago našega orožja in da bo zavladal povsod, v zadnjih gorskih kočah, pa na gorečih stepah in razdejanih poljanah zopet mir, mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Mnogo jih bo, to si lahko mislimo, ki bodo na ta sveti večer čepeli stisnjeni v ozkih strelskih jarkih, ki jim bo sovražna topovska krogla pela smrtno pesem, namesto blagoglasnih božičnih zvonov . . . Reveži . . . Tudi mi, ki smo tukaj na varnem, se bomo na ta sveti večer spomnili svojih dragih naših fantov in prosili v vročih prošnjah Njega, naj jih varno vodi, naj jih pripelje nazaj k nam zdrave in zmagovite, da bomo v njih krogu leto osorej mogli skupaj praznovati res vesele božične praznike, v miru in svobodi. In pri tem mi tukaj gotovo ne bomo pozabili svojih dragih tam v tužni stari domovini, kjer jim je stokrat gorje. Razbičana in razdejana ječi naša rojstna domovina, stiskana od dveh sovražnikov, od tujca in domačina. Kaj je ta dobri slovenski narod res zaslužil, da ga usoda tako tepe? Ta pridni, veseli slovenski rod, ki ni poznal sovraštva, ki ni nikdar stegal svojih rok po tujem imetju, ki je bil zadovoljen, da je imel le sonce nad seboj in trdna tla pod seboj, je danes tepen, kot noben drug narod na svetu menda ne. Tista sveta slovenska zemlja, ki jo je Bog nalašč ustvaril za Slovence, danes gori." Kraški kamen, trd in mrzel, danes preliva solze nad bridko usodo, ki je zadela rod, ki je toliko stoletij kljuboval vsem zatiravanjem, pa je zdaj na tem, da popolnoma izgine s zemlje. Naj bi bil tudi našim doma ta božični večer zadnji, ki ga bodo preživeli v trpljenju in pomanjkanju, če kdo zasluži, potem zasluži rod Slovencev boljše usode. »♦finiiitiiiiiiimHtifiH^ i*n*«*n*ntii BESEDA IZ NARODA ■j,1' »"!■■»' rr♦ ♦ t» < t („»■>■ J.!,.t. t..»,, » Zahvala in voščilo Tem potom se želimo zahvaliti vsem dobrim prijateljem, sorodnikom in sploh vsem, ki ste nam na en ali drugi način takoj pomagali po strašni plinski eksploziji 20. oktobra. Posebno se želimo zahvaliti osobju Ameriške Domovine, kakor tudi urednikom Glasila KSKJ in Glas SDZ za takojšnjo pomoč. Najlepša hvala našim sorodnikom, ki so nam takoj priskočili na pomoč in nam tako izdatno pomagali v» času nesreče. Prav lepa hvala tudi ameriškemu Rdečemu križu. Posebno pa se zahvaljujemo "Slovenski relifni komisiji" in sploh vsem ljudem, ki so pomagali ta sklad zbrati skupaj. Hvala Bogu in Brezmadežni Devici Mariji, ki nas je obvarovala vseh telesnih poškodb, tako da se nas ogenj niti dotaknil ni, čeprav smo zgubili v plamenih clom in vse imetje. Vsem tistim, ki so pa izgubili v plamenih tudi svoje drage, izrekamo isrkeno sožalje. Končno pa želimo vsem našim sorodnikom, prijateljem in sploh vsemu slovenskemu ljudstvu, posebno pa našim nekdanjim sosedom na E. 61 St. najlepše in najsrečnejše božične praznike in srečno, zdravo te» blagoslova polno novo leto 1945. Naj vam Bog povrne vaem za vse, kar ste nam na en način ali drugi kaj dobrega storili. Michael Kolar in družina, prej iz 1021 E. 61 St. sedaj na 7710 St. Clair Ave. ni bilo slišati, da bi bil zapuščen, kdor je pod Njeno varstvo pribežal in Njo pomoči prosil. Sklenimo, da bomo v bodoče bolj pogosto prihajali v cerkev in da ne bomo dopustili, da bi bila cerkev napol ali še več prazna pri raznih pobožnostih. Prinesimo ta sklep Jezusu za Njegov rojstni dan. Pozdrav in na svidenje na seji. Frances Baraga, tajnica. -o- Božično voščilo s Hubbarda Oltarno društvo fare sv. Vida V četrtek po cerkveni pobož-nosti bo letna QJtarnega društva pri fari sv. Vida. Ker je seja zelo važna, posebno še, ker je v eksploziji zgorel imenik članic in se do sedaj ni še polovico članic priglasilo, katere ste bile vpisane v Oltarnem društvu, zato lepo prosim vse bivše članice, da se prigla-se in pridejo na sejo ali po kateri drugi sestri sporoče svoj naslov in ime. Želja moja pa je, da bi vse žene iz fare sv. Vida spadale tudi v Oltarno društvo. Saj tu ni nobenih posebnih obveznosti. Spolnjevati božje in cerkvene dolžnosti smo že tako obvezani izpolnjevati, ako se hočemo še imenovati, da smo katoličani. Imamo pa še posebne molitve in to je vsak četrtek molitvena ura. Nobena članica ni obvezana, da mora hoditi k tem pobožnostim, vendar pa bi bilo lepo, če bi prihajale v večjepi številu. Ne samo članice, ampak vsi farani naj bi prihajali da bi tako napolnili našo krasno cerkev sv. Vida vsaki teden. Kateremu je nemogoče prisostvovati celi uri molitve, naj bi prišel vsaj 7:45 k litanijam in blagoslovu. Kako bi morali biti Bogu hvaležni za to prostost v tej deželi, kjer imamo lahko skupne pobožnosti v svojem jeziku med tem, ko so v starem kraju oropani te edine tolažbe v stiskah in nadlogah. O, ko bi imeli tam to priliko kakor jo imamo mi tukaj, bi gotovo ne dopustili, da bi bilo samo nekaj žena v cerkvi pri uri molitve. Tudi ob petkih je nekam manjša udeležba. Živimo v tako žalostnih in kritičnih časih, ker je ves svet v ognju in boju in naši fantje padajo v vedno večjem številu na bojnih poljanah, kar pretrese vsako tako poročilo o padlem vojaku ne samo starše in domače, ampak vsakega dobrega Amerikanca. Pri komu pa naj iščemo pomoči, če ne pri Mariji, ki je mati žalostnih in pomočnica kristjanov? In še Božič je s tako naglico prihi-tel, da se niti zavedal nisem, da je že pred durmi. Poleg velikega in napornega barvanja naših kleti, kjer sem pot potil pri vročem furnezu in Mohorjevi peči, me je pa še narava obdarila s silnimi zameti, kateri so bili ponekod meni prav do ramen. Pri nas imamo dve posebno veliki sreči vsako leto in to je rjeseni z listjem, ki nam ga sapa nanese od vseh sosedov in pozimi pa s snegom iz vseh dvorišč v okolici. Številna poslopja, grmičje in obširna drevesa ne puste, da bi ga veter ali burja iz našega vrta odnesla kam drugam. Zato sem ga pa moral odmetavat vsak dan kar naprej. Povem vam, da nimam nobenega pravega počitka. To se pravi, če je človek tako priden in delaven, da kar naprej tišči v delo, ga nikdar ne zmanjka. Božične kartice prejemam vsak dan kar naprej od mojih dobrih prijateljev in prijaznih ljudi. Zelo sem vesel, da me v tolikih letih niso še pozabili odkar sem tukaj. Poleg božičnih kartic sem'dobil tudi kartico, la kateri je v kotu naslikan sv. Frančiške z odprtimi rokami in menda prosi: žanie, naj me Gospod blagoslovi in me varuje. Naj obrne svoj obraz k meni in se me usmili in pamet razsvetli, da bi se poboljšal. Naj bo dober zame in naj mi da svoj mir. Bog naj me blagoslovi. To je blagoslov sv. Frančiška in kartica pa so mi poslali Ponikvarjevi iz Norwood Rd. Torej vidite, da sem jo pogodil v mojem zadnjem dopisu, ko sem pisal o mojem imen-danu, da se samo na sv. Frančiška še zanašam poleg rožnega venca ,katerega mi je mati poslala. To so zame opomini, da je že skrajni čas, da se'spoko-rim in se tako pripravim za na drugi svet. Za danes vam ne bom na dolgo in široko opisaval kakšnih posebnih novic, saj sem vam jih že dosti povedal v tekočem letu, kar na koše. Ce se ne motim, bo do konca tega leta krog 70 dopisov in to bi rekel je že precej poleg napornega dela, pri katerem mi je v poletni vročini pot zalival obraz ter mi kapal na papir, ko sem pisal dopise. Torej cenjeni bralci in bralke Hubbardskih novic, tisti, ki ste jih brali in se zanimali zanje, bodite zato hvaleži uredništvu, ki nam je dalo toliko prostora v njih časopisu ter mi tako omogočili, da sem vam povedal toliko novic in vam delal kratek čas ter tako pomagal tudi do boljše morale v teh žalostnih časih, ki smo jih doživeli. Saj nam tudi na radio vedno pripovedujejo, da naj si obdržimo moralo, da ne obupamo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na naše črko-stavce, kajti oni zaslužijo vse priznanje, brez teh bi časopis ne izšel pa magari če bi bilo še več urednikov. Torej so drug od drugega odvisni. Vsem skupaj gre priznanje, ker si dan na dan ubijajo svoj talent, kako bi čitateljem lista bolj ustregli. To vem sam, ko se usedem na uredniški stolec k pisavi in .-.i l^Jiim talen i. Treba je mno- gokrat pogledati pod strop predno mi prifrče v glavo tiste zanimive vrstice, katere vam napišem. Kako si glave belijo šele uredniki. Bodimo hvaležni vsem, urednikom in črkostavcem za njih naporno in trudapolno delo, ki ga vrše za mili narod. Želimo jim vesele božične praznike in srečno novo leto. Končno pa želim vesel božič in srečno novo leto tudi vsem čitateljem in čitateljicam teh vrstic ter sploh vsem prijateljem in poznancem. Frank Leskovic. V vašo lastno korist Slovan in drugo Bližamo se koncu leta 1944 V tem letu seveda smo dosti dobrega in tudi slabega užili in kaj je pa še pred nami, je| pa velika uganka. Veliko je bilo že govorjenja in pisanja, toda do danes ni še nihče uganil, kdaj bo tega strašnega klanja konec. Tako sem prepričan jaz in še mnogo drugih. Veliki učenjaki in preroki so nam že zdavnaj prerokovali konec vojne, pa kakor vidimo, se ista nadaljuje z vedno večjo fliri j o. Res je pa tudi to, da ima vsaka stvar svoj konec in tako ga bo imela tudi ta strašna vojna. To prerokovanje je ravno tako kot nam pripoveduje pravljica: Nekoč je živel farmar, ki je imel dva sina. Eden sinov je trdil, da bo naslednji dan dež in drugi pa je trdil, da bo lepo vreme . . . Tako je eden gotovo uganil. Prav take so tudi prerokbe o koncu vojne. Resnica je, da danes še nihče rie vidi konca, ki bo pa gotovo enkrat prišel. Ko pa se bo nekega dne raz-nesel glas, cla je vojna končana, tedaj se bomo pa razveselili in to še posebno, ko bomo zopet zagledali naše fante, sinove med nami. Seveda povsod ne bo tistega veselja, kajti veliko bo tudi žalosti, ko se sinovi, ki smo jih najbolj ljubili, ne bodo več povrnili. Kljub vsem tem resnim in žalostnim dogodkom pa gremo mi tukaj doma, ki uživamo svobodo, lepo naprej s svojimi društvi, narodnimi domovi in klubi, da bomo lahko našim fantom, ko se bodo vrnili, pokazali, da nismo spali doma. Tako je sedaj zopet prišel čas, ko so na dnevnem redu društvene °e-je in volitve odborov za prihodnje poslovno leto. Tudi naš pevski zbor "Slovan" je imel svojo izredno sejo 9. decembra zvečer. Na tej seji se je ukrenilo veliko važnega za prihodnje leto in izvoljen je bil tudi odbor za leto 1945. Seja je bila j ako dobro obiskana in napravili smo načrte za spomladanski koncert, ki se bo vršil 22. aprila. Zato apeliramo na vse pevce iz naše okolice, kateri ima le še malo veselja do petja, da se nam sedaj pridruži. Pozneje ne mogoče sprejemati novih pevcev, ki bi nastopili na spomladanskem koncertu. To bi bilo tudi jako nerodno za učitelja, ko bi moral vedno nanovo učit. Naše vaje se vrše vsako soboto zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in sicer vselej ob pol osmih zvečer pod vodstvom našega pe-vovodje g. Frank Wautarja. Pustna sobota je tudi še precej daleč, a vas že sedaj vabimo vse prijatelje Slovana, ki ste nas vselej radi obiskali, da pridete tudi na tisto zabavo, ki se bo vršila v mali-dvorani Slovenskega društvenega doma. Končno pa voščim vsem našim dobrim prijateljem in pevcem zbora Slovan vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto. Frank Rupert, preds. -o-- Tanker, ki pripelje 140,000 sodov olja na določeno mesto na morju s tem založi sedem bojnih ladij, pet križark in 14 rušilcev za 24 ur. Namenil sem se, da vam v splošnem podam par nasvetov, če želite, da boste imeli res dobro postrežbo pri odpeljavi smeti in pepela. Ker sem pri tem delu zaposlen, da nadziram delo teh pobiralcev smeti in pepela ter odpadkov v Glen-ville okraju, zato poznam razne težkoče pri tem delu. Kakor imajo pobiralci težkoče v tem okraju, tako jih imajo tudi ostali širom mesta. Mnogo je pritožb radi netočnega pobiranja smeti in drugih odpadkov, toda če vam hočem povedati popravici, moram povedati, da so "si ljudje tega največ sami krivi, ker se ne ozirajo na mestne predpise glede tega. Vpoštevati bi morali tudi to, da smo v vojnem času in ni mogoče dobiti dovolj delovne moči. Zato pa je še posebno sedaj treba paziti na navodila, ki jih dobite vselej, ko vam napovedo kdaj bo pobiranje smeti. Delavcev ni zadosti in ti, ki delajo pa se tako utrudijo, da ne morejo vršiti dela tako kot bi bilo želeti. Samo pomislite, da je v premnogih dvoriščih cele sode smeti. V premnogih krajih hišni gospodarji dobe stare železne sode in potem tiste natlačijo s pepelom in drugo ropotijo. Sedaj pa pomislite, da stoji vse to zunaj na dežju in snegu. Namoči se in je težko, da bi bilo treba za vsak sod po štiri ali pet mož, da ga morejo dvigniti na truk, kar je zelo utrudljivo in za stare ljudi res pretežko delo. Mestni predpisi pravijo, da posoda za smeti ne sme biti večja kot 27 galonov in ne sme presegati teže 20 funtov, da jo tako lahko en mož hitro za-vintiti na truk in delo gre hitreje od rok in tudi delavci se tako hitro ne utrudijo. Večkrat se dogodi, da delavci puste take velike posode polne -smeti kar na mestu, ali pa tudi, da vržejo sod in smeti na truk in vse skupaj odpeljajo. Seveda temu slede potem pritožbe, ki so pa največkrat neutemeljene. Če bi hišni gospodarji ali najemniki vsaj malo upoštevali mestne lyedpise in imeli vsaj nekaj obzira do pobiralcev smeti, ki so po večini stari možje, pa bi imeli v vseh ozi-rih boljšo in točnejšo postrežbo pri odvažanju smeti in odpadkov. Tu sem vam navedel par nasvetov in se mi zde precej na mestu, če jih hopete vpoštevati, kar bo le v vašo lastno korist. Anthony Tomše. -o- Na obisku v Clevelandu Olmsted Falls, O. — Predzadnjo nedeljo je bilo jako mirno in vse mi je šlo po volji. Pričel sem grabit listje, a ker je bilo še precej mokro, sem tudi to odložil in rakel ženi, da tega ne bom delal, ker je premo-kro, pri tem sem pa hitro dostavil, da bi se peljala v Cleveland. Bila je takoj pri volji. '4 Vozila sva se po Lorain Rd. do Berea Rd. in potem pa do Lakewooda. Ob tej poti so v kratkem času zgradili precej novih in kaj ličnih hiš, da je kar lepo videti. Najprej sva šla do 61. ceste, da si ogledava tisto žalostno pogorišče. To vam je res nekaj groznega za pogled. Ko človek to ogleduje, se nehote vpraša: kaj pa je šele na frontah? Nič jim ni škoda, ko rušijo levo in desno. Tukaj nam je bil samo mali vzgled. V sličnih razvalinah in na pogoriščih leže naši fantje morda ranjeni ali celo mrtvi. Vsi si prav gotovo žele in prosijo že skoro ljubega miru in zdravja, ki je več vredno, kot ves denar. To pogorišče si lahko vsak ogleda in potem si boste vsaj malo lahko predstavljali, kaj in kakšno razdejanje je v voj- (Nadalievainc na ,4. Mruni) 'udi to naj sm bih tia seda- e var 1 verjameš al' pa ne OCVIREK — "Jaz sem začel zdaj spra™a* ti skupaj drugi tisočak!' "že drugega ? Kaj imaš P''ve" ga že skupaj?" "Ne! Slišal sem, da je najožje spraviti skupaj prvi tisoč« > zato sem ga pa kar preskoči^ * ^ "Ne vem, če sem ti že offlell! ali ne ,da imajo kravarji trobe to. V to namreč zjutraj Pl°zilJ'' da zbude dekle, ki naj hitro P® molzejo in potem odvežejo 10 ^ ve. Jaz sem že slišal tisto trobe^ tanje, pa ti moram povedati. | ni bilo nikomur podobno, vsake viže. Pa sem vedno i«1" ^ da ni mogel nihče postati c nik, če ni bil prej za hornista P vojakih. Slišal sem, da se k® po vojni tudi čredniki ... „ zirali, da bodo zjutraj hodj» J vasi s harmoniko in igra'1 ^ čke in polke, če pa to spravilo žensk pokonci, ne v kaj jih bo." s "Saj tisto bi pa res rte bi'0' pek," doda Franee. "Tudi k> ^ bi rajši dale mleko, če bi za šale kak štajeriš ali šušta1' P( j ko. Oni dan sem bral, da Je I farmar na Willardu. "ilPe L hlev radio in pri molžni ° kak vesel program in čade jo mleko, da je kar fletno. , ; "Vidiš, kakšna sreča še c kravji svet po vojni. čakaJ'^ £ sva pa nekaj preyeč zaS ))0 cerkniškega kravarja, torej diva nazaj. Kot sem ti o^., sta se cerkniški kravar 111 gosopdar močno sprla, ker - : gospodar dolžil, da ne pl°z8 jjj traj dovolj glasno in da jC,ia gova dekla vsled tega ka* molžno. v< , Kravar ni bil trmast c in je rad vzel vase pametn® | svete. Talto je tudi tega » sklenil, da bo temu g°sp°daj s eno zatrobil ali zaplozal s ne bo imel vzroka nikdarvCC toževati. . 0lll Ni mi treba še posebej ^ njati, da se je to godilo P J ker pozimi v naših kraji'11 )£ sejo. V naših krajih ie ^ vroče in ljudje spe Pri 0 sh oknih. Pa spijo lahko 1)16 ^pi bi, ker tam ni tako kot 0 riki, da ne smeš imeti o*1., t prtega ponoči, razen ee $ ko visoko, da brez lestve ^ re nihče do tebe, da biie del. jUt Kravar je torej t'st0 ge vstal nekaj bolj zgodaj < trobento do iste hiše, k^f^y podar ga je prejšnji dan da ne ploza dovolj giasll0jef homa je prišel pod okno slušal. Po hudem snirca ^ uvidel, da spita v sobi in gospodinja. Pa Je 11 d trobento na usta, jo PonlTje leč skozi okno v sobo, j0i šel globoko po sapo & ^ ' da je vse skozi ušesa s0 sto trobentanje, s kate''';ill|Ul J raelci napravili ofenziv0 { riho, da se je začelo a pf šiti ,je bila prava otroča'1- ^ l ti trobentanju, ki ga ■'.e,,i Kr trobente takrat cerknis var. _ r0Spi)ti Razume se, da se Je P tako prestrašil, da je Pa stelje, žena se je pa ^ j ^ vila roke ,češ, da je P1'1^ dan in kliče trobenta PlL stol k raportu. . . pps' Kravar je za namc*^ jrl n še en močan glas v sobo glo stekel od hiše. GosP ^ ^ je bil med tem že Prist' pa k vratom. "Janez. ^ zavpije tedaj žena, "sUj. \i ne boš šel v samih £a rj) še." Gospodar je go^ v V* čudne besede, ko je islca . hlače." j,?"1 "Pa ga je ujel, kra^' rad vedel France. ,7i0 li "Tistega pa ne veni-^ lika vem, da se je kra^^io. dolgo ogibal tiste hiše- ^ ^V] | pognal, sam je šel pa teh." - obisku v c leve-landu Nadaljevanje z 2 strani) :aJih. Res nekaj žalostne- tl1 pa smo se podali k Mr. '■Kukec na E. 67 St., kjer "•a postregli s prvovrst-^ilom. To so naši stari e'ji. Po kosilu pa smo se '! naprej na obiske proti ^gu. Najprej smo se ''pri Hafnerjevih, ki jih »■ ^lo doma. Nato smo šli en4 Serku, ki ga pozna-1. let, čeprav je šele 36 J'0'lr' Prav z veseljem nas Vj. eiel in tako smo se spodi z njegovimi starši, 'j,14 gostilno na 82. cesti. ' e: ^ smo jo mahnili še po 3,lil kjer smo videli veli-'re(j : tovarne, kjer je bilo pf Največ slovenskih drugod' . >r„i ,smo šli na Marble Ave., • p -bila pred 35 leti lepa in |' naselbina, a večina te-^aj zavzeli za parkanje vel L_____ 3 Ili la®1 po .»< jal >dp> daj' zds la il oert tja P i* . a i avtov. Tam so ostali le še Za-gorčevi in Gričarjevi, ki žive na istem prostoru že 39 let. Povedali so mi, da so že večkrat mislil o meni, češ, kje se neki držim, da me ni več blizu, ker sem bil v prejšnjih letih skoro vsaki teden pri njih. Prav tako pa sem si jih sedaj tudi jaz želel videti še pri življenju. Od tu smo šli na Harvard in Denison in tudi tu je bilo zopet videti velikanske tovarne, katerih prej ni bilo. Dalje smo šli na W. 25 St. in na Pearl Rd., da sva tam videla velikansko novo vojaško bolnišnico. Vsa poslopja so zidana in izgleda kot popolnoma novo mesto. Imajo tudi zidano katoliško cerkev. Mislil sem si, da je menda največ katoličanov pohabljenih. Vse tam naokoli pa so zapuščene farme in večina senčno drevje. Ko sva si vse to ogledala, sva jo udarila pa domov. Ko sva bila zopet doma, pa mi reče moja žena: doma je pa še najboljše. Tako sva si v enem dnevu Sveti večer gospodi Maroisa i. Gospod Maroise je ostal samec. S tem se je prav rad ba-hal, posebno če je bil v družbi starih oženjenih tovarišev. Spričo njih se je nekoliko porogljivo in obenem pomilovalno hvalil, da si je tako lepo uredil življenje. Bil je zdravnik na kmetih in stanoval pri svoji sestri, ki je bila omožena z bogatim posestnikom. Zakonca nista imela otrok, zato se doktorju ni bilo treba bati razgrajanja vihrave otročadi. Pa tudi z njima je prišel skupaj le pri obedu. Stanovanje si je izbral, da ni nikomur delal nadlege, pa tudi precej ogledala in obiskala nekaj najinih starih prijateljev. Končno pa želim vsem najinim prijateljem prav vesel božič in srečno novo leto. Frank Hočevar VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM! e-Nu Auto JOHN POZNIK in MAX ŽELODEC, lastnika 982 East 152nd Street zraven Post Office na Five Points | »am popravimo fenderje in body na vašem avtomobilu, da bo kot nov Naš telefon je GLenville 3830 njega ni mogel nihče motiti. Stanoval je v prizidku, ki je imel lastne stopnice. Pod oknom njegove sobe, ki je bila obrnjena proti vzhodu, se je razprostiral lep sadovnjak. Dalje pa se je širila proti reki visoka planota, obdana v polkrogu z gozdovi, ki so obkrožali reko s-širokim pasom zelenja. Ko si je to na tak način uredil, da je užival vse sladkosti družinskega življenja, ne da bi ga motile pri tem kake neprijetnosti, se je Maroise že mogel bahati ,da je dobro pre-skrbel za svoj mir in za srečo starih dni. Bil je trdnega zdravja, srednje debel, imel je še vse lase jn zobe, zdrave noge in dober tek, kar ga je v njegovi zreli dobi delalo ljubeznivega in prikupnega. Zato je že mogel upati na srečne dneve. Vse je šlo dobrd do šestdesetega leta. Tedaj pa mu nenadoma umre svak. Bil je do-jber in delaven človek. Ženo je ta udarec zelo zbegal. Zato je tudi bilo njeno zdravje v i nevarnosti. Ker je morala se-jstra prevzeti vse skrbi nase, je bil Maroise, če je hotel živeti, prisiljen vzeti služkinjo. Dekle je bilo staro kraj štiridesetih let, visoke postave, mozoljčasta kot trtno listje v septembru, kodrastih, črnih las, širokega čela in majhnih rjavih oči. Za vsako stvar se je razjezila, sicer pa je bila pridno dekle in izvrstna kuharica. Prej je služila pri župniku in znala je pripravljati okusne jedi. čez leto je umrla Maroisova sestra zaradi žalosti po možu. Pokopali so jo poleg moža na pokopališču blizu cerkve. Maroise, ki se je nadejal, da p?*11 i i11! Ke* K T <1 ve^ Majhni ameriški zvoniki so vsi nedotaknjeni ta Božič iz t W if Pokriti z snežno odejo ali sončnimi žarki — toda nebombardirani in nedotaknjeni stoje ameriške cerkve. Več tednov imajo izkušnje božičnih melodij, božične napeve, ki so se jih naučili napamet; oltarji so okrašeni z božičnim zelenjem. Iz okna se zasveti luč, orgle prekinijo tišino z melodijo "Sveta noč," vrata se široko odpro . . . slišijo se številne noge in v vežah si voščijo vse najboljše. In tam v notranjosti ameriških cerkva, se Amerikanci v solzah in smehu obenem spomnijo na Malega Deteta, ki je bilo rojeno pred devetnajst sto in štirideset štirimi leti. Malo Dete, od katerega smehljaja so toliko stoletij možje črpali svojo moč. Tako mu v svojih srcih, v svojih cerkvah na božični dan voščijo srečen rojstni dan — in vsak ima letos več vzroka za zahvalo in Ga vprašati za več kot še kdaj. THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO) fSOHIO, i bo življenje preživel v prijetnosti, je ostal sam v hiši, ki mu je bila sedaj tako zoprna. Spoznal je, da je gradove zidal v oblake. Prej je primerjal svoje življenje z mirnim in bleste-čim se sončnim zahodom, sedaj pa je na lastni koži občutil, da vsi ti zahodi prinašajo s seboj več megle kot žarkov in da je samota neprijetna tistim ljudem, ki so se navadili samo zase skrbeti. Sedaj, ko več ni bilo tu sestre in svaka, ki bi mu oživljala obede z veselo domačnostjo in domačimi spomini, ki so jih skupno obujali, se Maroise ni čutil več tistega močnega jedeža. Slabo je pre-bavljal in postajal vedno bolj betežen. Tako je nekega dne začutil v prstih na nogah prve začetke trganja. Prisiljen je bil začeti z rednim življenjem. Ko je nekoč obedoval z nekaterimi starimi prijatelji, se je čudil, ko je slišal pogovore gostov le na pol, in spoznal je, da je postal naglušen. To mu je vzelo vse veselje do družbe in ga napravilo še večjega samotarja. Sicer se je tudi število njegovih vrstnikov zre d čil o. Krog njegove osamelosti se je vedno bolj in bolj širil in vedno manj je čutil veselje do družbe mlajših ljudi. Ni mogel razumeti njihovih navad, ne njihovega zabavanja; a ker so ga imeli že malo bolj za starega, je to silno ubijalo njegovo samoljubje. Osamljen in čemeren v prazni hiši ni imel nikdar druge družbe kot togotno služkinjo, ki je polagoma začela nastopati in ukazovati kot gospodinja. Sploh je pustil ves svet pri miru. Niti toliko moči ni imel, da bi dal popraviti poslopje, kar je bilo že nujno. Ko se je streha rušila, se je zadovoljil z vedrom, ki ga je postavljal pod strešni žleb, da si je na-stregel ob dežju vode. Okna se niso več vrtela na polomljenih tečajih in namesto da bi poklical ključavničarja, jih je rajši pustil zaprta. In to je dajalo sobam lice neudobnosti in mračnosti. V sredi te obne-moglosti si je isti Maroise, sta-jri veseljak, ki se je nekdaj ba-hal, da si je izbral življenje, ki bo imelo najlepši konec, moral dejati kakor pridigar: "Gorje človeku, ki je sam; kajti kadar bo padel, ne bo imel nikagar, ki bi ga dvignil." II. Zdravnik Maroise bi bil zaradi nove želje po samotarstvu rad prepustil svoje bolnike mlajšemu tovarišu. Hotel je obiskovati samo nekatere stare stranke ali kvečjemu dajati svoje nasvete na dom. Toda služkinja Mihaela ga ni hotela poslušati. Zdelo se ji je prijetno in koristno, če je moral gospod zdraviti v vasi in okolici. Silno imenitno ji je bilo, ko so jo ljudje prosili in ji včasih pošiljali darila; kajti kdor je hotel dobiti pomoč njenega gospodarja, se je moral obrniti najprej nanjo. Često so se odigravali burni prizori, kadar gospod doktor — bodisi zaradi nejevolje ali pa zaradi muhavosti—ni hotel obiskati strank, katerim je Mihaela obljubila svojo pomoč. Vprav na sveti večer so klicali gospoda Maroisa v grad Rouelles. Mraz je bil zelo hud : sneg, ki je bil zapadel pred tednom, se je lesketal in pokrival polja in pota. Maroise je sedel sključen pri ognjišču ;obut je bil v copate in je iztegoval roke nad prijetnim ognjem. Pritoževal se je zaradi protina in že je hotel poslati sla k mlademu tovarišu, novemu zdravniku g. Roc'hetailleeju. Ta nemarnost je raztogotila zapovedovalno Mihaelo, ki je bila občutna za vljudnost grajskih in si je zelo želela ohraniti njihovo naklonjenost. "Le poglejte, kakšni ste vendar, gospod Maroise!" je rekla in vzravnala ramena, "se- (D&Ue na 4 strani) m I ||l MB HH mM 4g pp PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM CENJENIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Zahvaljujem se jim za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za bodoče v poset moje gostilne, kjer boste vedno postrežem' z najboljšo kapljico ANGELA KLAUS SLOVENSKA GOSTILNA 641 E. 185. St. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO voščim vsem cenjenim odjemalcem in znancem JOHN MICH PRODAJALEC ZEMLJIŠČ, HIŠ IN VSAKOVRSTNE ZAVAROVALNINE PROTI POŽARU IN NEZGODI 18115 Neff Rd. IVanhoe 4221 m LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA 1166 E. 60th St. HEnderson 8492 ANTON ZNIDARŠIC, lastnik * Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v mestu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Prav toplo se vam zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost z željo pričakujoč obilen obisk tudi v bodoče v moji delikatesni in grocerijski trgovini Izpolnujem prošnje za prvi in drugi državljanski papir, income tax (dohodninski davek), in uradne notarske listine STEVE F. PIRNAT 7403 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želita ČEVLJARJA JOHN HACE.....6210 Bonna Ave. FR, L0N6AR____6630 SI. (lair Ave. Vsem državljanom in državljankam se tem potom iskreno zahvaljujeva za vso podporo tekom zadnjih volitev. Vasvo naklonjenost visoko ceniva in upoštevava. Želiva vsem skupaj vesele božične praznike ter blagoslova polno leto — 1945 — Frank J. Lausche župan John E. Lokar tajnik . ■ * SVETI VEČER GOSPODA MAROISA (Nadaljevanje p 3 strani* bičnež ste skozi in skozi! če pomislim, da vas grajski kar obsipavajo s pozornostjo leto in dan in da se vi branite jim majhno uslugo, to mi pa res preseda! Bog ne daj, da bi kdaj zbolela, ker me boste rajši pustili poginiti, kot pa da bi pustili svoje muhe!" "Toda," se izgovarja Maroi-se, "jaz sem vendar tudi bolan, pri moji duši, in če grem v tem prekletem mrazu od doma, bom jutri na tleh!" "Bolan?" je odgovorila Mihaela z norčavim usmiljenjem, "molčite vendar, gospod, vi ste mehkužni, to je vse,! Odkar vas poznam, niste bili niti enkrat prehlajeni in boste pokopali nas vse in mene prvo." vana in osedlana. Samo zaja-hali jo boste in ko boste zaviti v plašč in bo želodec poto-lažen s skodelico tople kave, se menda v tem suhem in prijetnem mrazu ne boste pritoževali zaradi poti do gradu!" "Saj ta mraz menda ni prijeten," je vzdihoval zdravnik. Bil je že na koncu s svojimi izgovori in sprevidel je, da ne bo imel zadnje besede. Zato se je vdal v božjo voljo, se gorko oblekel in po kratkem zajtrku je zajezdil kobilo, ki je nemirno cepetala na dvorišču. Vreme je bilo v resnici lepo, dasi je bilo precej mržlo. Če bi bil zdravnik mlajši in manj vdan gorki peči, bi se bil gotovo veselil lepega decembrskega dneva. Sneg se je svetil v soncu in se lesketal v bi- Mihaela," se je še plašno sernih barvah. Travniki in go- iizgovarjal, "poti so slabe in kobila ni podkovana." "Lepo vas prosim, gospod, jaz mislim na vse. Kobilo sem že poslala h kovaču. Preden boste pozajtrkovali, bo podko- zdovi so bili pokriti z ivjem in pod kopiti kobile je veselo zvenela zmrzla zemlja. Po modrem nebu so poletavale črne jate vran. Ozračje je bilo tako vedro in mirno, da Je bilo na daleč slišati glasove razkropljenih drvarjev in zamolkle udarce sekir. Toda zdravnik je bil neobčutljiv. Ko je bil sam na cesti proti gradu zavit v svoj s kožuhovino pod-šiti plašč, se je potopil v mračne misli neprijetne samote in dolgočasja. "čisto sem prepričan," si je mislil, "da bi bil pametneje naredil, če bi se bil v mlajših letih oženil. In ker človek že ne more živeti brez ženske, bi bilo bolje živeti z žensko, ki si jo sam izbereš kot pa s to muhasto in sitno služkinjo. Sedaj bi bil lahko oče čednega fanta, kateremu bi lahko izročil svoje posle in bi mi postal na starost opora! Tako pa sem sedaj na stara leta sam in izročen na milost služkinji, ki me nadleguje s svojimi sitnostmi. Sicer je res Mihaela kuharica, da malo takih, toda kaj bo takrat, ko ne bom mogel več prebavljati! In to bo kmalu. Lepega jutra bom prisiljen uživati mleko. In komu bom zapustil svoj denar? Da, oženiti bi se bil moral. Sedaj .liko pri zavesti, je uganila vidim, da si nisem ravno naj-,strašno prerokbo, ki jo je izre- bolje uredil življenja." Med takimi otožnimi čustvi je prišel v Ruelles. Razjahal je in stopil v hišo. Gospa je bila živčno bolna. Silno se je dolgočasila in kar vesela je bila, ko je videla pred seboj zdravnika, ki ji je govoril o njenih resničnih in namišljenih bolečinah. Pridržala ga je pri kosilu. Ni se dolgo branil, kajti jahanje mu je pošteno pretreslo želodec. Beseda je dala besedo in pogovor se je zavlekel do pete ure. Ob petih je v decembru že noč in zato je gospod Maroise krenil po bližnjici domov. Ko je prišel v gozd, je zaslišal za seboj štorkljanje cokel. Nato pa ga je nenadoma poklical neki glas: "Hej, hoj!" Obrnil se je in zapazil v temi mladega fanta, ki je tekel za njim. "Ali niste vi zdravnik?" ga je vprašal neznanec. "Seveda sem," je odgovoril Maroise z nekoliko zategnje-nim glasom. "Poslali so me, da vas po-iščem, ker se je zgodila nesreča." Zdravnik se je najprej upiral, češ, da je že noč in da je kobila utrujena. "Naj pride jutri k meni," je dejal. "Ne more, gospod, je preveč bolna." "Kaj pa ji je?" "Pobirala je v gozdu suha drva in ko se je hotela izogniti nekemu vozu, ji je spodrsnilo, da je padla na pot in dvoje koles je šlo čez njo." "Za vraga!" je rekel zdravnik, "ali stanuje daleč od tu?" "Komaj četrt ure," je odvrnil neznanec. "Pojdiva, kaži mi pot!" je zavzdihnil zdravnik. Čez dvajset minut sta prišla do na pol podrte oglarske koče. "Tukaj je," je zamrmral neznanec. Zdravnik je razjahal, privezal kobilo k drevesu in nato sta stopila v kočo. III. Ob motnem svitu lojenke je opazil zdravnik na kupu praproti in mahu mlado žensko razkuštranih las in pepelnate-ga obraza. Bolnica je milo vzdihovala. Okoli ranjenke So se tiščali štirje drvarji, ki so prišli zaradi nesreče semkaj. V drugem kotu pa je v zibelki ležalo kakih osemnajst mesecev staro dete. Zdravnik je z odločno kretnjo pognal radovedneže, ki so se umaknili do vrat in se približal bolnici. Narahlo je pretipal suho telo po-nesrečenke, ki je med preiskovanjem bolestno ječala. Ko se je dvignil, ga je vprašal najstarejši drvar: "Če smem vprašati, ali j( nevarno?" "Obe nogi sta zlomljeni," j< odgovoril zdravnik. "Ima si cer tudi notranje poškodbe ir kri jo lahko vsak trenutek za duši, toda posebne nevarnost zaenkrat še ni." Ženska, ki je bila še neko- kel zdravnik. "Konec se mi bliža, ali ne? M čutim ga ... v prsih me žge '% . . . Lahko bi umrla, ko bi ne jjjj imela tega nebogljenčka." & Kakor da . bi jo razumel je Jm začel otrok jokati. m "Kdo bo skrbel zanj? In kdo mu bo dajal jesti?" je vz- m dihnila. Njene izbuljene oči so se bo-jazljivo uprle v drvarje, kot || da bi iskale pri njih usmilje- ^ nja. Toda drvarji so se izogi- Jg bali njenim pogledom in so os- || tali nemi. ^ "Vendar ga ne boste pustili, M da umre od lakote," je nada- ^ ljevala s presunljivim ječa- ^ njem. Moj ubogi malček . . . $ A duši me ..." Glava ji je padla nazaj na mah in rdeča pena ji je privre- j| la iz ust. Bolesten krč je zvi- d ' j al izmučeno telo, nato pa se « je umirila. ^ "Končano je," je dejal Ma- £ roise. 3 Suggestions j for Men on your Xmas List ^OTipj^BfparjTiw.vw." ■ * war, -f—icrsK-^vawM.- ■BwIiBhhCihiIiii iinirm» tm n • 'iterrm'io(i»:cr - PORTIS HATS Miniature hat box with gift certificate HICKOK Suspenders belt and buckle sets tie cla§P> cuff links ; MANHATTAN Shirts - Ties - Sweaters - Pajamas -Handkerchiefs SUPER8A TIES Wool - rayon Mufflers __________________________________ | H^OOLL MUFFLER and GLOVE SETS j I TIE and HANDKERCHIEF SETS | LEATHER BRffiFOLDS ^ J ROBES FLANNEL, RAYON Colors: wine, navy and green WARM GIFTS FOR THE OUTDOOR MAN: Flannel Plaid Shirts - Leather Jacket Sheep-lined Jackets - wool Mackina^5 Wool vests - Sheep-lined vests I REMEMBER HER WITH FULL FASHION®® i |_______^_______HOSE!___________^J i GIFTS A BOY WILL APPRECIATE KAYNEE J sports shirts 2 tone sport jackets vt°° plaid shirts suspenders for boys Boys legging anxd coat sets I Leather mittens, leather gloves, I • Ear muff caps, Ear muffs in all cole* Slip over sweaters Hand-tooled leather belts s ! Frank Belaj MEN'S WEAR \ 6205 St Clair Ave. Tel. HE ^ j MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW I TO ALL! R* ' i'lM KLJUB TEMU, da so naši mlečni izdelki vedno prvovrstni, pa nam je žal, da moramo ugotoviti, da naša postrežba ni najboljša. Temu so krive vojne razmere, radi katerih moramo odreči svojim odjemalcem razne ugodnos ti, ki so jih bili deležni skozi našo postrežbo. Čim pa se razmere urede ,bomo z veseljem storili vse, kar nam je mogoče v vaše zadovoljstvo. Se vam iskreno zahvaljujemo za vso naklonjenost v preteklosti in se priporočamo v bodoče ter želimo vsem Vesele božične praznike in srečno novo leto 1 945 EUCLID RACE DAIRY CO. i 515 E. 200 St. * KE 0515 Počasi so se bližali drvarji mrtvi ženski. Dete v zibelki pa se je začelo jokati in klicati mamo. Zdravnik je bil ganjen. "Preden odidem, bi rad vedel, kdo izmed vas ga bo vzel v varstvo," je dejal zdravnik. Toda obrazi drvarjev so ostali hladni. Vsak je imel iz-goVor, da komaj svoje otroke vzdržuje in jih hrani. Zdravnik je bil v veliki zadregi. Pozno je bilo, da bi nadaljeval pot proti domu. Tudi se je sramoval oditi, preder bi ne bila zadeva z detetorr urejena. Truden od jokanja se je otrok polagoma umiril Maroise je tedaj stopil k nje-nu in ga preiskal. Začudil s« je, ko ga je našel v najboljšem stanju. Kljub velikansk: revščini, v kateri je bilo rojeno, je bilo dete zdravo. "Vendar ne smem pustiti tega fantalina," je mislil zdravnik. "Za to bom odgovorer pred vestjo in pred Bogom." "Za hudiča," je dejal in se obrnil k drvarjem, "ali boste prepustili otroka samemu1 se bi?" "Vraga vendar," je odgovo ril drvar, ki je imel rdeče lase "gospod zdravnik, kako more te zahtevati^ da ga hranimc mi, ubogi drvarji, dočim se v umikate pred tem bremenom Vi ga vzemite, saj ste bogati,!' "Dobro," je odvrnil zdrav nik, "vzamem ga jaz." V tistem trenutk, ko je še k zibelki, se je otrok dvignil Vzel ga je iz zibelke in zavil 1 svoj plašč. -"Ah, to je lepo," "je vzklik nil drvar, ki je imel pet otrok "To je pravo, pravo usmilje nje, vi ste vrl mož." "Da, v resnici, tako dobri] src ne dobiš mnogo," so pohav : ljali mladi drvarji. Ko se je zdravnik odloči: s da bo vzel otroka, se je vser . odvalil kamen. Obrazi so s i jim razjasnili. Celo vrsto ls ■ skavih čestitk je dobil, ko j i Maroise zajezdil kobilo in od šel z otrokom v plašču. IV. Ko so se glasovi drvarje porazgubili v temi, se je pols goma zavedel. Od severa j bril oster veter, tako, da ga j pošteno zeblo. Otrok pa, ki j bil zavit v kožuhovinast površnik, je sladko zaspal. "Hm, hm," je kašljal Maroise in suval kobilo v bok, "prekleto je mrzlo in zaradi tega otročaja si bom nakopal prehlad." Nato pa se je zamislil. "Vse bi še bilo, samo kako me bo sprejela Mihaela, ko ji prinesem tega kričača! Lepo božično darilo! Jezila se bo in gotovo bo spet krik in vik. Zdi se mi, da sem storil veliko neumnost." čim bolj se je bližal domu, tem bolj je zadrževal kobilo. Ko pa je od daleč slišal zvono-(Oallp na (i strani) (Christmas ^'uaacstums 5 . ..* j^j Gloves Slips H ...... Purses Hose li Perfumes Robes i Cosmetics Gowns Facinators Pajamas $ Manicure Sets Sweaters Handkerchiefs Bed Jackets Cjidina i Siiial £ltop ! 6111 St. Cair Ave. HEnderson 6800 \ A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW b YEAR TO ALL J DELO DOBIJO PELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice j ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. kovec Alojz 99441, Marolt Alojz 99292, Roch Adolf 99267, Musec Fr. 87998; IV A- Ar-beitskommando 900 Fritz Ciril 99122; 1235 Hauptvertrau-ensmann f. jugosl. Kriegsge-fangene Cekič Dušan 91719; Jevševar Božidar 99153, Petrič Jože 99487; 1060 Rudolf Alojz 99254; 1094 Škrlj Janez 99253, Zupane Jože 159200; IV A Zak-šek Alojz 87242; IV A-Arb. Konim. 152 Zajec Ivan 87274. 69. M-Stalag IV B Bregar Ernest 268016 in Franc 17801; Gostiša Miha 268011, Košir Ivan 36026; Kuessel Božidar 99500; Markovic Martin 64401; Punčuh Maks 179472; Janežič Ivan 99885; Jurčee Ivan 268002 Erpič Ignac 99152; Merhar Boris 99487; Oblak Božo 268010, Osolnik Ivan 268015; Pire Jože 99282, Mulec Anton 99(371; Stare Franc 99468; M-3tal. IV B-Ak. 370 14 Kocjan Janko 17900. 70. M-Stal. IV C Mulec Anton 399071, Jernej čič Jože 87268, Polutnik Maks 268056, dr. Vasic Ivan 268003; Sivec Alojz 99366; Schautzer Flor. 87394. 71. M-Stal. IV D Perušek Franc 99074; Švarc Anton 238399; IV D Arb. k. 43 S. o. Mišvelj Cvetko 87181; BS 20 Dobrila Boris 88249; 505 Ba-juk Alojz in Janez; 111 Lin-dič Bogomir 237173. 72. M-Stalag IV E. Horvat Alojz 99250. 73. MiStal. IV F Bevc Rudolf 99130; IV F Ak.—L 39 Gerdina Tomaž 88750. 73. M-Stalag IV G Verbič Angelik 99273. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI ženske operatorice na elek. šivalnih strojih za izdelovanje kril Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. (303) ženske finišerce - Ročno delo za krila Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. (303) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co, 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (303) ženska za čiščenje POLN ČAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Wm. Taylor Son & Co. (101) Dohod na E. 62. St. Odkar je plinska razstrelba razdejala cesto St. Clair in E. 62. St. (z Norwoodom) mnogi ne vedo kako priti do našega pogrebnega zavoda. Nekateri pustijo avtomobile drugod in pridejo peš, kar pa ni potrebno, ker se do našega doma lahko pripel j ate z avtom in ga na velikemu dvorišču tudi lahko par-kate. Vhod je iz vzhodne strani. Kateri se pripeljete iz zapad-ne strani (od mesta) po St. Cla& Ave., vzemite E. 60. cesto in potem Glass Ave. do E. 84 St. Tam pa zavijte na St. Clair in potem po levi strani mimo Anžlovarjeve trgovine na našo E. 62 cesto. Drugi, ki se pripeljete pa iz vzhodne, col-linwoodske strani, pa ravno tako naravnost do 62. ceste. To se je nam zdelo potrebno pojasniti. A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62 St. (297) V najem Tri velike sobe vse moderno se odela v najem družini brez otrok. Nahaja se na Holmes Ave. Za podrobnosti pokličite Liberty 0781. (298) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča r* poaravlia In b»r-canje vaiega avtomobilu. Delo toftno In dobro Beer by the Case Schlitz — Leisy — Standard se dobi pri EMERY'S BAR 961 Addison Rd. MALI OGLASI Da boste lepo in pa toplo oblečeni Priporočamo se vam vsem skupaj, fantom in možem, ženam in dekletom, za nakup vsakovrstnih daril. Pri nas dobite potrebščine za vso vašo družino, tako vsakovrstno blago za moške, srajce, kravate, spod-nje perilo, nogavice in rokavice, za ženske in otroke lepe obleke in suknje ter vse drugo, kar se potrebuje pri vaši družini. Pridite k nam, predno greste kam drugam. Se vam toplo priporočamo Želimo vsem skupaj prav vesel^} božične praznike in srečno novo leto. ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair (Dec. 20, 21, 22) Naprodaj Proda se plush suknja mera 44, v jako dobrem stanju. Cena je $30. Pokličite MU 8314. (x) RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vai avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender]«. Welding I J. POZNIK — M. ZILODIO QLenville 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdioott »35» 8% pfvu, vino, žganje to dober priori-nek.. Se priporočamo i& obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 1S425 Waterloo Rd. IVaniioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDKLOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ODJEMALCEM NORWOOD SHOE REPAIRING 6214 St. Clair Avenue Se zahvaljuje za naklonjenost v preteklosti in se priporoča v bodoče ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO * Se toplo priporočata za naročila CHARLESj« OLGA SLAPNIK TRGOVINA S CVETLICAMI 6026 St. Clair Ave. EX 2134 ger Ivo; IIIc Babic Alojz 42432, Besednjak Boris 46423; Kaste-lic Anton 42442; Kogej Ivan 16825; Naglič Franc 42438; Ta-bian Tonko; Zrimec Anton 16739. IIIc Arbeitskommando 130 Cvar Jože 16556; 157 Perko Anton 16788; Potokar Franc 16787; Vovk Milan 16848, 209 Steve Marjan 165757; 218 Gre-gorič Miroslav 16559, Kramar Alojz 16929; Mehle Jože 16675; Rampich Franc 16771; Potočar Franc 16496; Schmidt Daro-slav 16492; 507 Pristavec Franc 16507; 509 Berčan Ivan; 525 Blaževič Leopold 16775; 543 MilanoVič Dušan 16539; 457 Suwa Anton 88497; 569 Šubelj Franc 16733; 616 Mesojedec Franc 16703; IIIc La-zarett: dr. Kobe Peter 88332; IIIc Pue 94 Babič Alojz 42432; Kostelec Frano 42435; Mat-kovič Franc 42434, Režek Anton 42431 in Jožef 42433, Pue 206 Cof Ivan 16537; Berčič Mirko 16468, Pue 224 I 5108 Avguštin Jože 35776, Pue' 278 —618 Oblak Ivan 57927; Pue 433 Berič Karol 16844 in Viktor 16845; Marušič Agenor 16532; Šešek Stanko 16808; Škrjanc Anton 16809; Vatovec Milan 16641; Župančič Pavel 16734; Pue 276 Bašelj Alojz 17018; Mirtič Janez 17016; IIIc—I 5100 Pue 5110 Ancelj Jakob 42440; Guštin Anton-42437; Kostelec. Anton 42442 ; Naglič Franc 42432, Plut Ivan 42441, Simčič Jože 42436; Ste-fančič Ivan 42443; Vrban Jože 42442. 67. M-Stalag III D Avblej Ivan 53999; Boje Janez 52968; Kralj Ivan 105165 ;* Batič Anton 88405, Brezec Alojzij 52940, G a b r i j e 1 č i č Valentin 88882; Skopec Ivan 82853; III D-Ar-beitskommando 103 Presetnik Franc 89122; Škvarč Stanislav 88353; Ulčar Stanislav 88575; 104 Breskvar Leopold 88964; Drnovšek Viktor 88592; Hara-ver Bogomir 88373; Korenčan Franc 89146; Kušar Vinko 8913,6* c^o#ivav,šek Marijan 88463; Sečnik Rudolf 89147; Uhan Milan 89030; Vagaja Josip 88312; Verba j s Marijan 88513; 492 Čebula Albin 52887; Rožnik Alojz 52919; 497 Av-belj Janez 52993; Koščak Ludvik 529^2; 529 Bavdeš Viktor 88978; 515 Gulan Bogdan 88561; 594 Ban Vinko 109192; Peček Franc 117426; Maležič Ivan 52964; Pirnat Franc, Ste-fanič Franc 52988; Vagaja Jože 88312; 881 Stariha Anton 52971; 965 Guban Bogdan, nar. 108077. 68. M-Stalag IV A Bonča Josip 99083, Gornik Franc 99114; Klančar Matevž 99117; Korošec Franc 99252, Kotnik Janez 99095, Levar Andrej 99140, Mulec Janez 94094; Logar Alojz 99062, Mi lave c Alojz 99294, Milavec Franc 99308; Pakiž Stanko 99305; Perušek Alojz 99053; Šega Janko 99072; Štrukelj Anton in Ivan 99113; Ule Alojz 99096; Zabu- Slovenci v nemškem ujetništvu (Nadaljevanje.) Ill A-L (Lazarett) dr. Pre-zelj Franc 89036, Rakovec Raj-ko 88633, Schultz Rajko 88510, Stare Borivoj 88781, Uršič Franc 117434, III A-Arbeit-skommando, 59: Rode Marjan 89003; 232 Zavrl Rudolf; 391 Hodnik Janez 117440; 277 Ku-ret Franc 88807, 292a Velka-vrh Franc 88816; 515 Zoreč Leopold 88956, 402 Šlosar Ivan 88976, 479a Kane Ivan 88724, 717 Kobav Svetozar 88683; 726c Praznik Jože 88652; 762k Kos Albert 88465, Strikovič Franko 88416; 726m Lavren-čič Marjan 88613; 760 Benko Dušan 89106; 762 Lenarčič Ivan, 775 Bervar Mirko 89083; 832a Pavlič Ivan 88751; 863b Ban Vincenc 109192; 941 L. Dimnik Ivan 88963, Lavren-čič Marjan 88613; Potočnik Dušan 89027, Štraus Franc 88538; Šušteršič Marjan 89137; 1140 Nosan Silvester 88925; Rode Bernard 88685, 1211 Mo-škrič iFranc 88657, Nučič Ja- nez 88787; 1123c Gregorič Karel 88896; 1182b Zalaznik Stane 88943, 1127 Čebohin Milo-van 88848; Brezovar Anton 88651; 1228 Berčič Janez 38569; Kobi Karel 88868; Pristavec Pavel 88867; Treven Janez 89066, Vidmar Stanislav 88939; 1229 Beguš Friderik 38654; Habič Franc 88648, Janežič Rudolf 89088; Mesec Jože 88789; 1230 Čuden Anton 38659, 1232 Šircelj Anton 89093; Tratnik Stanko 89125; 1238 Čuden Anton 88659, 1232 Šircelj Anton 89093; Tratnik Stanko 89125; 1238 Nagode Ivan 89063; 1278 Mravlje Jože 88940; 1280 Gradišnik Karel 55354; 1298 Muzlovič Janez 88841; 775 Kapš Alojz 89036. Illb Drnovšek Viktor 88592, Geržina Stanko 16510; Gostiša Miha 268011; Kralj Marjan 16831; Makovec Josip 57854, Tančik Ferdinand; Vukšenič Ivan 307691; Močnik Josip; IIIB Arbeitskommando 831 Vi-zjak Vlastimir 88960; 788 Per-' Toplo se zahvaljujem vsem mojim klijentom za I njih naklonjenost. Želim vsem in tudi vsem drugim mojim prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO J. KNIFIC REAL ESTATE JOEJOSEPHINE GRDINA 6113 St. Clair Ave. \ 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 LAZAR'S CAFE 8104 St. Clair Avenue 6% PIVO in RAZLIČNA VINA Prodajamo tudi" ven Vesele božične praznike in srečno novo leto želita obiskovalcem in prijateljem ANTON in ALICE' LAZAR, lastnika MARKET COAL VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Se toplo priporoča za naročila VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELITA MR. in MRS. ANTON LUZAR 6723 St. Clair Avenue 1261 Marquette EN 3300 Agnes Mary Klemenčič, lastnica GOSTILNA Želita obiskovalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto Dajte vojni bone! napravite res pravi ^m^ nJesel *Bozič THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS 23555 Euclid Avenue mmmmmm WHITE ROSE CAFE LIQUOR - BEER - WINE Fish Fry Every Friday MR. in MRS. FRANK BUBNIC 10408 Union Avenue * Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem . fiiL.i®5Siv 1»! "za r H^i "Sail UiTSMr Ih hMr (W^Siir ilfjAir Lu^Sill- L-i •£2j1!> (L SVETI VEČER GOSPODA MAROISA (Nadaljevanje s 4 strani) ve, ki so zvonili k svetemu dnevu, je pognal žival, ki se je kmalu ustavila pred domačimi vrati. Kakor šolarček, ki se boječe vrača proti domu, ker se je po- tepal v gozdu, pamesto da bi šel v šolo, je previdno razja-'ga pustil'na hodniku Zdravnik je stopil v obed-nico. Na ognjišču je prijetno plapolal ogenj in to ga je malo opogumilo, kljub temu, da je služkinja molčala in se sukala okoli mize. Ko je pojedel, je šel k ognjišču ,si grel hrbet in iskal besedo, ko ga nenadoma vpraša Mihaela: "Toda, kje je vaš površnik?" "Površnik? Mislim, da sem . Go- hal in se s spečim otrokom v naročju napotil na dvorišče. Urno je stopil po temnem hodniku v sobo, odložil breme, nato pa zopet hitro šel nazaj na dvorišče ter počil z bičem, kakor bi bil pravkar prišel. Bil je že zadnji čas, kajti Mihaela je bila slišala korake in je pritekla z lučjo. "Vendar ste tu, gospod," je dejala ne posebno ljubeznivo. "Za vraga," je mislil doktor, "glas ne obeta nič dobrega." Zato je odvrnil s čim najbolj prijaznim glasom: "Da, jaz sem, Mihaela. Kdo drugi naj bi prišel ob tej pozni uri." "že lep čas vas čaka juha in pečenka na mizi. Le hitro, hitite!" CLEVELAND ORCHESTRA EUGENE GOOSSENS. dirigent SEVERANCE »VOKANA Čet. 21. dec. 8:30 Sob. 23. dec. 8:30 NATHAN MILSTEIN. violina Vstopnice: Severance Hall. CE 7300 tovo sem ga tam pozabil . . . Nič čudnega, ko pa sem bil ves osupel zaradi dogodka, ki seia ga doživel na poti domov . . ." Oba sta molčala. Mihaela se ni zmenila za njegovo dogodivščino in ta njena neradoved-nost je vznemirila Maroisa, ki je upal, da bo tako speljal pogovor na otroka. "Za to se nič ne zmeni," je pomislil zdravnik v skrbeh, "samo da bi otrok ne začel prej jokati, preden je ne pripravim na to." "Kako," se je čudil, "ali nisi nič radovedna?" "Zakaj naj bi bila radovedna? ' Ali naj se mešam v vaše zadeve? Hvala Bogu, da nisem preradovedna.! Mene ne brigajo nič vaše skrivnosti." "Toda, to niso skrivnosti, draga moja! Ta stvar te gotovo zanima in ti jo moraš prva zvedeti. Pomisli!" "Pomisli," je ponavljal hrabro zdravnik, "ko sem odhajal iz gradu, kjer me je gospa predolgo zadrževala, so me poklicali k neki nesrečnici, ki jo je podrl voz." Nato je zdravnik, ne da bi se oddahnil, pripovedoval o vsem, kar se mu je pripetilo. Ko pa je prišel do zapuščenega otroka, se je ustavil in boječe pogledal služkinjo, katera ga je poslušala s solzami v očeh. "Seveda," je rekla, "ste tudi vi posnemali robate drvarje in ste pustili otročička, da zapuščen umrje? Poznam vas! . . . Rojeni ste bili kot sebičnež in boste umrli kot sebičnež . . . Ah! kako žalostno je življenje ljudi brez srca. Namesto srca imajo kamen!" "Toda Mihaela, pomisli malo!" se je izgovarjal Maroise, "ti ubogi drvarji še sami ne morejo živeti. En otrok več, to je zanje preveliko breme." "Moj Bog," je odvrnila Mihaela, "razumem trdosrčnost drvarjev; toda vi, gospod, vi, ki sami živite in ste vrhu tega še zdravnik, kako ste mogli, ne da bi se vam srce trgalo, pustiti revščka brez matere?" "Ne morem reči, da nisem potrt, toda človek tudi ne more vedno poslušati srca. Edino pravilno bi bilo v tem primeru odnesti otroka k županu, da ga da v najdenišnico." "Sem si mislila," ga je prekinila jezno služkinja, "izročiti otroka v najdenišnico, da bo tam trpel med tolpo potepuhov! To je res lepo od vas! Videti je, da niste imeli nikoli srca za trpina." "Presneto!" je dejal zdravnik, ki se mu je obraz vedno bolj jasnil, čim bolj se je jezila služkinja, "No, Mihaela," kaj bi pa ti storila na mojem mestu?" "Jaz," je odvrnila Mihaela, "jaz ne bi storila ne enega ne drugega. Zavila bi otročička v prvo cunjo, ki bi jo dpbila v roke in ga odnesla domov. In ker mi Bog ni dal otroka, bi ga posinovila. Tako bi storila jaz, ki sem uboga revica! A vi, gospod, vi ljubite preveč svoje udobnosti, vam ne bi nikoli prišla podobna misel v glavo! Kajti, samo ubogi ljudje pomagajo ubogim!" "Misliš!" je odvrnil zdravnik in se pognal proti hodniku, kot bi bil mlad fant. "Počakaj malo!" — S tremi skoki je bil v sobi, kjer je otrok še vedno sladko spal zavit v kožuh. To je trajalo pol minute in preden se je Mihaela zavedela, je zmagoslavno prinesel otroka n(a mizo in odgrnil plašč: "Glej, Mihaela, tu je otroči-ček!" Mihaeli je kar sapo zaprlo. Zaradi svetlobe ognja in svetilke se je otrok zbudil in ta svetloba se mu je zdela tako lepa, da se je začel sladko smejati. Služkinja se je hotela znova spreti s svojim gospodarjem, ki jo je porogljivo in veselo gledal. Toda pogled na lepe črne oči otrokove, na njegove nakodrane laske in sladek smehljaj, jo je pretresel. V tem trenutku bi bila rada postala mati. Oči so se ji zasol-zile, sklonila se je nad otroka, ga prisrčno poljubila in se začela jokati. V ta molk v obednici je prinesel zimski veter skozi dimnik pritrkovanje zvonov, ki so peli k polnočnici. "Ali ni lep?" je vprašal Maroise, "in napak bi bil storil, če bi ga bil pustil. Ali ne?" "Lep je kot' Jezušček," je govorila Mihaela in si brisala oči. "Jaz mu bom botra; imenovala ga bova Božiček. Tudi vzgojila ga bom." Nato pa je po svoji navadi pristavila: "Skušala bom biti nesebična, ne pa kakor ste vi." "To je lepo, to je lepo," je dejal zdravnik vesel; "toda najprej mu moraš dati jesti. Nato mu pa pripravi posteljo zraven sebe. Potem bova večerjala in pila na njegovo zdravje. Tako bova praznovala sveti večer in pri moji veri, še nikoli do danes nisem bil bolj zadovoljnega in veselega srca,!" — (Francosko Theuri-et, poslovenil Absec.) času plinske nesreče ter vsem dobrosrčnim rojakom, ki so darovali za slovenski relif. Mrs. Frances Skully, prej E. 61 St., sedaj na 1105 E. 64 St. Božični pozdravi Blažene, miru polne božične praznike vsem Slovencem sirom sveta, posebno pa mojim sorodnikom, prijateljem (in znancem. Naj vam božični pozdravi rosijo z neba, posebno na naše vojake in naj jim božično Dete podeli sveti blaženi mir, katerega vsi tako težko pričakujemo. Veselo, zdravo in srečnejše novo leto 1945 vam vsem srčno želi Marjanca Kuhar jeva, 1123 Addison Rd. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem in vsakemu posebej, "kateri nam je lcaj dobrega storil ob času eksplozije. Naj betlehemsko Detece vsem obilo poplača vse dobrote. Frances Baraga in družina Buehner, 6220 Carl Ave. ^ .jMiiM iMa«««®« Božično voščilo Ker je nemogoče, da bi na stotine našim prijateljem in znancem v Cleve-landu in po širnih Združenih državah pošiljala oziroma vračala božična in novoletna voščila po običaju s pošto, se poslužujeva vsem nam naklo-, njenega dnevnika Ameriške Domovine ter iz srca želiva vsem sorodnikom, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM znancem -u praznike -j Mrs. Mary Zaman in družina, 486 E. 149. St., želi svoji mamici Mary Anžlovar v Brad-dock, Pa., prav vesele božične prijateljem in vesele božične t ter srečno in miru polno % novo leto 1945, sinu Rev. | Bonaventura v Holy Cross | Abbey, Canon City, Colo., | ter vsem slovenskim čč gg. duhovnikom. Posebno pa sinom vojakom, Sgt. Johnu tam na daljnem Pa-cifiku, Pfc. Louisu na ^ M Francoskem bojišču ter zetu S/Sgt. Johnu R. Da- \\[ ničiču gor visoko v zraku )> \ it na evropskem bojnem po- praznike ter zdravo in srečno f lju ter vsem slovenskim 1 -.....vojakom, ki se bore ah slu- »J novo leto 1945. Za božično da rilo boste pa, mamica draga, dobivali za eno leto naš dnevnik Ameriško Domovino, ki Vam bo krajšal dolge dneve. Ostanite zdravi, draga mama. Družina Zaman ijt žijo pod ameriško zvezd- t! V- nato zastavo, kjerkoli se $ v- nahajajo. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem sorodnikom, 'prijateljem in znancem. Obenem pa želimo izreči prisrčno zahvalo vsem, ki so nam priskočili hfe pomoč ob Mr. m Mrs, Lawrence Bands 1017 E. 72 Place Cleveland 3, Ohio RODNEY mmi HEATING SERVICE Ali imate grelno opremo za zimo, nov furnez na plin ali Dremog inštaliran? Mi tudi zaeementiramo in popravimo vsalt furnez. Izboljšajte svoj grelni sistem z pihaliiilcom. Imejte enakomerno toploto, če intšali-rate Minneapolis Honeywell termostat. Naše delo je izvršeno po ekspertih. 21601 Westport Ave. KEnmore 5461 ti oxxxr TtTrm»mninii xxxxxxz iTixnniiaiixiinxr; ^imiii7iiifiiiTiiiii«iiiiiiiiiiii>«iii«»iiiiiiiTi«i»iiiiiiii«iitiiiiiiii«»iii«Mi««»ti«">ii><'«><«<«<^ Za vašo udobnost pri nakupovanju | bomo imeli odprto od 9 zjutraj do 9 zvečer do božiča Popolna zaloga ~ igrač, Šivalnih strojev | Popravljamo električne predmete E THE AMERICAN APPLIANCE CO. | 8209 Superior Ave. GArfield 3268 = 12427 Superior Ave. GLenville 9458 i 7|||i:illlllllllllllll1IIMIIIMIMII'llllltlllllll>|lhl|||il|lllll)l)llltlllllllllllllllllllllllllllll)~ CITY PLANNING COMMISSION naproša ljudi, kjerkoli sedaj živijo ob tem času, če bi želeli stanovati v okraju, ki je bil prizadet po požaru 20. oktobra 1944. Ako bi bili pogoji pravi, ali bi bili pripravljeni graditi hišo in živeti v okraju, ali bi hoteli stanovati v tem okraju kot najemnik? Ako bi bili v to pripravljeni, prosimo da izpolnite spodnji kupon ter ga pošljite 11a City Plan Commission, 519 City Hall, Cleveland 14, Ohio. S tem, da kupon podpišete, samo poveste {| svoje mnenje in se z ničemer ne obvežete. Clip and mail to the City Planning Commission, 519 City Hall, Cleveland 14, Ohio. COUPON I I will want to buy and live there............I I Jaz bi jo kupil in v njej stanoval '—' I will want to rent and live there.......:....! I Jaz bi hotel najeti in stanovati '—' Ime ....................................................................... i Naslov ................-.................................................. FRANCES GRDANC LINGERIE and HOSIERY SHOP 1513 E. 55. St. HE 3332 " — • • • • • • ••••••••••»•••-■•••••»•■•••»•••••■im«« OB TEJ PRILIKI ŽELIMO IZRAZITI VSEM NAŠIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZMAGOSLAVNO NOVO LETO Zahvaljujmo se narodu za naklonjenost tekom leto 1944 GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. EN 9559 "Pri Grdinovih vedno lahko dobite" i - i-^ VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZMAGOVITO NOVO LETO VAM ŽELIMO ZASTOPNIKI AMERIŠKE DOMOVINE: ANTHONY J. FORI UNA FRANK WALTER FRANK STEMBERGER JOŽE GRDINA I0E GRAMC in vsi drugi zastopniki sirom Zed. držav ter raznašalci Ameriške Domvoine VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI EDNA DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA JOSEPH KNAUS, lastnik 6302 Edna Ave. HE 7963 Se toplo priporočamo Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem JOHN BABNIK MESNICA 1147 Addison Road I Lepa < j (božična darilal k vedno lahko kupile pri nas! | | I s Velika izbira I I PARLOR in SPALNIH SETOV f 1 ' M0DR0CEV in POSTELJNINE 1 I GRELCEV na PREMOG, PLIN, OLJE | S GRAND in QUALITY PEČI | i is j POLNA ZALOGA IGRAČ^______1 Trgovina odprta do božiča vsak dan od 9 do 9 I OBLAK FURNITURE { | 6612 St. Clair Ave. HE 2978 | ow »as« r.iyy cw im^H IWV icm?« K»y«Kw«f»p da si bil mogel žejo pogasiti s f čem drugim ko s prgiščem suhih f sliv. Zatorej sem bil opoldne poli šteno utrujen. v Kar srečen sem bil, ko sem slednjič v borni vasici iztaknil g krčmo ,kakršne dobiš le po teh hribih, krčmo, ki je malce zasta- . % rana in vegasta, pa vendar ta-i? ko domača in senčnata ko koza- rec hladnega mleka. ^ Vstopil sem v temačno sobo, b ki je imela lesen strop, bele mi-ze in klopi in leseno omaro, ki ^ so se izza njenih šip svetili ko-|f zarci in pisane steklenice z razli-ij čnim žganjem. Kratko in malo: bilo mi je ko na pragu nebes. I? Utrujen sem se sesedel v kotu ina klop in sem mirno ždel in pori1 čival, ne da bi še pomislil, da bi koga poklical, ali kaj zahteval ali £ sploh pokazal, da sem tukaj.I $ Majhen bel psiček je sedel naj ^ pragu vrat za v kuhinjo, pa ni Y ne bevsknil ne revsknil in sem w ■ i 0 ga tudi jaz pustil v miru. jk Takile prvi trenutki blagodej-^ ne utrujenosti po kaki dolgi hell' ji so najdragocenejše plačilo za ^ ves trud in vse težave. I', Slednjič je pa le prišla krčma-rica, čedna in snažna žena do-g brotljivih oči in v modroproga-IJ, stem predpasniku. Ne da bi po-$ slušal njena vprašanja, sem na-: »;! ročil pivo in juho in meso, pa mi je bilo še zmeraj, ko da se mi H sanja. žena je prinesla pivo, mi želeji .la dober tek in spet odšla. Poča-i/j, si sem odpihnil pene in užival hlad in močo pijače kot resničen dar božji. Tedaj sem se zbudil iz svojega čara in sem se polagoma oživ-j Ijal. Ozrl sem se po zelenkastem! somraku sobe in pri tem sem Dpazil v kotu, prav nasproti sebe, člobeško bitje, ki se je jako prestrašilo . Majhno, nebogljeno človeče je bilo ,ki mu je čez mizo skoraj le glava molela. A tako grde glave in tako ostudnega obraza pač doslej in odslej še nisem nikdar videl. Koža je bila rumena in uvela, kosti so povsod štrlele ven, nos je bil velik in robat in potlačen, in oči poševne, pa tako neizmerno žalostne, kakor da bi se bil ta človek vse življenje samo jokal in jokal. Ko še nisem prav vedel, kdo je to, je že vstal in prišel k meni. Bil je Kitajec, ki je s svojim kovčegom prišel k moji mizi in mi s komaj slišnim glasom začel ponujati svoje zaklade: vaze in skodelice, krožnike in svilene rutice. Vsemu se'je poznalo ,tudi če se nisi kdovekaj spoznal na umetnost, da ni izviralo iz Kitajske, pač pa da so bili' to manj vredni izdelki kake evropske tvornice. Kovčeg in njegova šara so bili tako grdi kot njihov lastnik. Tedajci je prišla tudi krčmarica in postavila kadečo se juho na mizo. In medtem, ko sem jedel juho ,je Kitajec vso svojo pisano šaro razpostavil pred menoj, vse tiste vaze in skledice in škatlice. Rumeni človek je venomer zrl vame in je šepetal s svojimi brezbarvnimi ustnicami zmeraj le eno in isto: "Ssina, Ssina," česar nisem razumel takrat, kar pa zdaj vem, da je pomenilo Kina. RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER { BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO 1 9 4 5 { ŽELI VSEM ROJAKOM' ■ DR. P. B. YIRANT ; Optometrist ► 15621 Woterloc Rd. IV 6436 , v poslopju North American banke ^^^ VESELE BOŽIČNE J»Jij PRAZNIKE IN ZADO- rpL VOLJNO NOVO LETO - iid^JM^BmS^ ŽELIM OBISKOVAL- ► iI^TBIPPI^ CEM IN PRIJATELJEM )■ TER SE T0PL0 ^ ' PRIPOROČAM t 4304 St. Clair Ave. t PIVO - VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK k Vesele božične praznike, srečno, zdravo novo leto ( želim vsem članicam vseh društev, pri katerih sem 7 včlanjena; dalje mojim dobrotnikom ,sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem čitateljem Ameriške i Domovine, vsem uslužbencem in uslužbenkam Stri- 7 ca Sama, v upanju, da bi se v letu 1945 vsi zdravi, » zmagoviti in veseli povrnili nazaj na svoje ljube i domove. f MARY BRADAČ j 1153 E. 167. St. Cleveland, O. \_ 7 če želite v dobri in veseli družbi biti, 6 morate v gostilno našo priti, ( dobro vino, pivo ali žganje piti. * Vesele božične praznike in srečno novo leto \ vsem prijateljem in znancem . f j ALMILKA FILIPIC ^ . LASTNIKA | 14625 Woodwortb Ave. MU 9681 A WEATHER BIRD ^HOES i FOR BOYS AND GIRLS f I HAY SHOE CO® ^ 6204 St. Clair Ave.. A 7 FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo T odjemalcem in prijateljem i PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN MIRNO "f NOVO LETO ŽELI V CELOKUPNEMU ODBORU SDZ ^ IN VSEMU ČLANSTVU | JENNIE KOŽELJ I m. in MRS. mm KOVAČIČ 4121 St. Clair Avenue J GOSTILNA ^ Želit.a vsem gostom in prijateljem m vesele božične praznike in srečno novo leto Obiščite nas, ker boste postrežem s finim pecivom, ( vinom in prigrizkom m TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Ulillili!!fili!!iiilii!iili!!ll!lllillM Edward se je takoj podal \ palačo, hiti po stopnicah in stopi v sobo, od katere je bil on toliko časa odstranjen in ka-lero sedaj skoraj več ne sme nazivati svojo. Družabnica Armenije mu pride nasproti in se vidno prestraši. Edward ji naroči, da naj obvesti lady o njegovem (prihodu. Ona pa je hitela proč, tako se ga je prestrašila, in komaj V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA John Peternel ki .ie v Gospodu zasoal 21. decembra. 1942. Leti dve je že minilo, kar zapustil si naš krog, leto že tam pod gomilo snivaš, ofie in soprog. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 21. decembra. 1944. je vedela, kaj ima storiti. Vendar pa ji je Edward sledil za petami in takoj vstopil v ono sobo, kjer se je'Armenija nahajala. Družabnica ga je z zmedenimi besedami naznanila in Armenija je vsa presenečena vstala. Bolečine in žalost jo zapu-ste. Upa li ona, da se je Edward k nji povrnil? da ni našel Elizabete? ali da obžaluje svoj sklep in hoče Armeniji zopet roko podati? V njenih očesih se zablišči kot iskrica življenja, in z vročičnim pogledom zre v vstopiv-šega, ker približala se je ura, da se ima vse odločiti. Edward se ji približa in ji poda roko. En sam pogled je zadostoval in družabnica se je odstranila iz sobe. Sedaj sta bila sama, mož in žena, katera sta se po dolgi ločitvi zopet snidila. Armenijine oči so boječe poizkušale izpoznati Edwardove obrazne poteze, iz njih brati, kaka naj bo ločitev. Ti prihajaš končno nazaj?" vpraša ona natiho. "Pusti naju mirno pogovoriti in sklepati, Armenija," odgovori Edward, "jaz prihajam k tebi ,da vso stvar v prijateljstvu rešiva! Jaz nimam namena tebe žaliti, ali ti kako bol zadati, na meni ni nobene krivde, kar se je zgodilo. Slučaj pa je prišel, kateri zahteva najino ločitev" — "Ločitev?" zašepeta Armenija nazaj zavagujoč, samo ena ! beseda jie vse njeno upanje j zrušila. 1 "Poslušaj me! Ko sem jaz takrat tukaj sem v San Francisco prišel, Armenija, ko feem MpMrRmiBggigiii m BOŽIČ i NOVO LETO! Leto 1944 gre k zatonu. Ko stojimo med starim in novim, gledamo nazaj in v bodočnost. Tu imamo dve misli: Ena je, da se zahvalimo; druga je, da si voščimo. Kar je za nami ranjeno b0 zacelila bodočnost vse rane. Kar bo prinesla bodočnost, bomo morali ■ skupno nositi, bilo dobre ali zle posledice. ZAHVALJUJEMO SE Vsem našim', do sedaj naklonjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, ki ste se posluževali naših podjetij. Hvaležni smo vam v resnici in v veri, ter pripravljeni uslugo z uslugo vračati v vsakem ozirti, da se le nam javite. V kolikor je nam na tem, da se vi poslužujete našega podjetja, je nam tudi na tem, da vam z uslugo vrnemo. iS li <|pj s&ti SH NAŠI KOLEDARJI Za leto 1945 smo nabavili tri vrste koledarje: Velike za dvorane in trgovine; srednje (navadne kakor vedno) za vse družine; posebej pa še za katoliške družine take, ki naznanjajo cerkvene dneve in praznike, svetniška imena in postne dneve. Koledarje bomo razposlali širom Clevelanda po trgovinah, grocerij in mesnic, da ga bo vsaka družina lahko dobila. Ker je pa naša glavna prodajalna bila uničena po požaru, kjer so bili navadno koledarji na razpolago, bodo v isti namen koledarji na razpolago še na teh-le mestih: V obeh Grdinovlh prodajalnah: v železnini ali v bukvami, ki so last John ali Joseph Grdinata. Dalje bodo koledarji na razpolago tudi v slovenski banki, v obeh, na St. Clair in v Collinwoodu, in na 1053 East 62 Street. V podružni prodajalni v Collinwoodu jih dobite vsak čas. TUDI POŠILJAMO JIH. Ako ga pa hočete poslati vašim znancem v drug kraj, jih tudi radi pošljemo za vas. V tem slučaju pa nekaj plačate za poštnino. ISKRENE ČESTITKE! Končno vam voščimo iz srca nad vse vesele božične praznike ter nad vse veselo in srečno novo leto! ANTON GRDINA IN SINOVI TRGOVIINA S POHIŠTVOM IN POGREBNIM ZAVODOM 053 E. 62nd St. Telefon: HE 2088 15303 Waterloo Rd. Cleveland 3, O. te vprašal za tvojo roko, in si-f mi jo ti tudi dala, sva bila oba prepričana, da moja prva soproga ni več med živimi, in da sem jaz imel iznova vso pravico, mojo roko zopet oddati. To pa je bila zmota, v kateri sva se oba nahajala. Poročilo, da je Elizabeta rešena in da živi, je prišlo prepozno semkaj. Midva sva bila že zvezana!" "In ti misliš še vedno na ono poročilo?" "Jaz sem Elizabeto našel!" Po teh izgovorjenih besedah se Armenija ponosno vzravna - bila je strašno užaljena, čutila je, da je vse izgubljeno, da je Edward ne ljubi več. Škodoželjen nasmehi j a j ji obkroži mala usta. "Bodiva odkritosrčna, moj prijatelj," reče ona. "Tukaj se gre za neko komedijo, za neko pot in sredstvo, vez pretrgati, katera ti je nadležna, ker za-predla te je v svojo mrežo kaka lahkoživka —." Sedaj stopi Edward ponosno in odločno k Armeniji. "To so besede, na katere ti sama ne veruješ!" reče on. "Jaz ti povem pred bogom, da sem mojo prvo soprogo, mojo pravo Elizabeto našel, da ona živi in da ima ona prvo in sveto pravico do mene. Ti boš sedaj uvidela, da sem jaz radi tega sem prišel, da izpolnim svojo dolžnost, če tudi težko, toda prišel sem, da te naprosim, da privoliš najino vez razveljaviti." "Nikoli!" zakriči Armenija odločno in ponosno vzravnana, "nikoli, dokler jaz živim!" "Ti se boš drugače izrazila, ko boš še drugo izvedela," pripomni Edward mirno, "tukaj velja razum in pravico soditi in pustiti. Elizabeta živi, Armenija, jaz sem jo zopet videl, našel in mi je dolžnost drugo vez pretrgati. Mož dveh žena ne morem in ne smem ostati, zakoni mi bodo v skrajni sili na strani stali in mi pripomogli eno vez razveljaviti." "Potem pa pretrgaj prvo! Ti si moj, in jaz se ti nikoli ne odrečem!" — "Tukaj nastane veliko vprašanje ,na kateri strani so večje pravice!" "Armenija — daj mi otroka, mojega^in Elizabete, katerega sem zaupal v tvoje varstvo, in privoji v ločitev, v katero me bog in moje srce silita!" "Jaz ne verujem v ono Elizabeto, katero mi ti predočujes, ker ona ni bila tukaj najdena! Dokaži, da je ona prava Elizabeta, no, potem se mogoče uklonim, ker vidim, da jaz tvoje ljubezni ne posedujem več! Ti me ne ljubiš več, radi tega se me hočeš oprostiti. In jaz naj mojo roko prožim, da boš zopet prost? Ne, nikoli in nikoli več! Ti ostaneš moj! Jaz ne odjenjam nikdar od mojih pravic!" Edwardovo obličje je potemnilo. "Ti mi otežuješ mojo dolžnost," reče on, "ti me hočeš prisiliti, da se obrnem do pravice?" "Jaz nečem brez vajeti nag-nenja odobravati, ker te trenutno vara in spušča neiznos-ljivo breme na tvojo fn mojo glavo. Jaz se zoperstavljam v ločitev privoliti, da te rešim, ker po kratkem presledku se boš vrnil nazaj ves zmeden; potem pa bi bila naša življen-ska sreča za vedno razdrta! Nazaj držati te ne morem, toda prostovoljno ne privolim nikdar v ločitev." "In moj otrok?" "Ti misliš, da bom jaz v nevednost privolila? Jaz ljubim tebe in tvojega otroka strastno, in naj jaz pri tem privolim v nevednost," pripomni Armenija dalje, "ne, ne, otrok ostane tukaj J" "Moj je in jaz ga zamorem zahtevati!" "Prostovoljno ga ne odstopim! Ako me pa prisiliš z zakonom, dobro, potem prevzemi vso odgovornost nase!" (Dalje prihodnjič) JSfaznaniio tn Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo V3em sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost-no vest p preveliki nesreči, ki nas je doletela, ko je nemila smrt pretrgala nit mladega življenja našim dragim in prisrčno ljubljenim hčerkam, sestram oziroma soprogi in materi 1921 1944 Josephine Faye 1941 Patricia Ann Zigman 1915 1944 Mary Rose Zipan ROJENA KAŠIČ ki sc v strašni razstrelbi plinskih tankov dne 20. oktobra 1944 tako naglo izgubile svoje življenje tri nasa prisrčno ljubljena in draga bitja in so jih našli na pogorišču svoje rodne Hiše na E. SI St., držeč se v skupnem objemu. Pokojna hči in sestra Josephine Faye je bila rojena dne 19. novembra 1921 in pokojna hči in sestra soproga in mati Mary Rose je bila rojena dne 13. decembra 1915, njena ljubka hčerka in sestrica Patricia Ann pa dne 2. avgusta 1941. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida in skupnimi pogrebnimi obredi smo jih dne 26. oktobra 1944 položili k večnemu počitku v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. Naša prav prisrčna zahvala naj bo tem potom izrečena Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek po- grebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčne zahvala Rev. Ludwig Virantu in Rev. Andrew Andreyu za navzočnost pri sveti maši. Prisrčna hvala tudi Rev. Francis Baragi in Rev. Andrew A. Andreyu za tolažbo in ker sta prišla drage pokojne pokropit. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmeta naša hči in sestra in njen soprog Theodore in Antoinette Pe-tranic, ki so nas v tem obupnem položaju sprejeli v svojo hišo pod svojo oskrbo, dolžni smo jima veliko hvalo. Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo hči in sestra in njen soprog Leonard in Ann Fischer, ki so nam podarila ves prosti čas osebno in z avtomobilom v vsem času nesreče. Prisrčna hvala Misses Caroline in Mary Kasic, E. 68 St., za darila in postrežbo z avtomobilom. Za različna darila, ki ste nam jih 'podarili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, se iz srca iskreno zahvaljujemo Mr. in Mrs. Frank Pohar in družina, E. 58 St., Mr. in Mrs. Joseph Rakovetz, Masses Caroline in Mray Kasic, E. 68 St., Mr. in Mrs. Jack Zeleznik ,E. 68 St., Mrs. Pauline Kasic, Berwyn, 111., Sisters of Notre Dame of St. Vitus School, Thompson Aircraft Employees, C.I.O., Lamson and Sessions Employees, W. 85 St. plant, Richman Bros. Employees, The Slovenian Relief Commission in vsem drugim dobrini ljudem, ki ste na en način ali drugi žrtvovali in prispevali. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam toliko dobrega storili in nam bili v tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih obupnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojne pokropit, vsem, ki so z nami culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebno prisrčno zahvalo želimo izreči Mrs. Jack Bornholdt iz Chicago, 111. in Mr. John Petranic iz Weirton, W. Va., ki so prišli sem ter Se udeležili pogreba. V globoki hvaležno3ti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin našim blagopokojnim Okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mrs. Pauline Kasic iz Berwyn, 111., Mrs. Theresa Kasic in hčere, Mr. in Mrs. Jack Zeleznik in družina, Mr. in Mrs. Joseph Rakovetz, Cpl. Peter Metz from San Luis Obispo, California, Mr. in Mrs. Emil Bukovec in družina, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Mrs. Neglic in hči, Mr. in Mrs. Frank Truden, Petek družina, E. 71 St., Mr. in Mrs. Vince Guenther in družina, Se-ress družina, Madison Ave., Harrington Family, Mrs. Kathryn Stephens, Mr. E. R. Cahall, Krishon družina, društvo Carniola Hive, št. 493 T. M., Mr. in Mrs. Frank Zigman, Sr., Mr. in Mrs. Carl Lam-bright, Mr. in Mrs. C. R. Martin, Miss Coletta Sweeney, Whiteway Stamping Co., Thompson Aircraft Products Co., Lamson and Sessions Employees, W. 85 St., Lamson and Sessions Band. Prisrčna zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir«11 pokoj blagih pokojnih, namreč: Mrs. Theresa Kasic in hčere, Mr. in Mrs. Jack Zeleznik in družina, Mrs. Angela Fischer, Mr. in Mrs. Clem Fischer from Ridgeville, O., Mrs. Mary Matias in družina, Miss Mary Matias, Miss Caroline Matias, Mr. in Mrs. Andrew Zeleznik in družina, Mr. in Mrs. John Knoch, Mr. in Mrs. Anton Zigman družina, E. 63 St., Mr-in Mrs. Gospodarsic, Rev. Andrew A- Andrey, Mr-in Mrs. Tino Modic, Mary Nack, Olga Jalelon, An-tonia Stradjot iz Saranac Rd., Mr. Frank Merhar in hčere, Mr. in Mrs. Emil Trunk, Agnes Sullivan, Mrs-Jennie Stefe, East 55th St., Mary Boben, Mr. in Mrs. Joseph Somrak, Mr. in Mrs. Lejcar, Mrs. J°" sephine Ogrin, Mr. in Mrs. Joseph Tra/Jna, Mrs-John Cheperlo, Mrs. Grebene, E. 61 St., Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. Jacob Mohorcic in družina, Milharčič družina, Hecker Ave., Mr. in Mrs. Albert Grebene, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar in družina, Bliss Ave., Mrs. Vince Guenther, Rita Liston in družina, Mr. in Mrs. Brodnik in hči, Purcell družina, Lake Ct., Mr. in Mrs. F. Strauss, Miss Fran Bresh-ver, M. A. Milavec, Mr. A. Barbich, Mr. in Mrs. Anthony Kobe, Mrs. Mary Naglic, Mrs. Shenk in hči, Mr. in Mrs. Floyd Everett, Mr. in Mrs. Everett Gillespie. Obenem želimo izreči našo iskreno zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago Prl pogrebu, in sicer: Mr. Leonard Fischer, Mr. Joseph Rakovetz, Miss Mary Kasic, Mr. Clem Fischer, Mr-A. J. Fischer, Bailey Buick Co., Mr. W. M. Bakun, Mr. Joe Kamber, Mr. V. J. Guenther, Mr. Frank Kopel, Mr. C. R. Martin in drugi, ki nam niso znani po imenih, zato prosimo, oprostite. Prisrčno se želimo zahvaliti članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ in društva Carniola Hive, št. 493 T. M.,ki so prišle k skupni molitvi ob krsti pokojnih ter se udeležile svete maše in pogreba. Posebno prisrčno zahvalo pa tudi izrekamo dekletom, ki so nosile krste ter spremile pokojne v cerkev in na pokopališče do družinske grobnice, kjer so jih položile k prezgodnjem večnem počitku in sicer Caroline Matias, Rita Liston, Ethel Soboslay, Gertrude Tomasko, Jean Zelko in Gertrude Knoch ter Mary Nack, Olga Jelelon, Josephine Mohorcic, Agnes [Sullivan, Margaret Guenther, Josephine Traina. Iskreno se želimo zahvaliti tudi vsem, ki so iz" razili sočutje osebno ali pa s poslanimi sožalnim1 kartami, pismi in telegrami. Nadalje izrekamo našo prisrčno zahvalo P°* grebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpu" stili, prosimo, da nam oprostite, ker v tem najbolj obupnem in težkem času ste nam bili na vse strani naklonjeni in nam prihiteli na pomoč z različnimi darili; zato se želimo vsem skupaj iz dna srca najtoplejše zahvaliti; ne bomo vas pozabili in naj vam ljubi Bog stotero povrne. Preljubi jene in nikdar pozabljene hčere, sestre, soproga mati, hčerka in sestrica, kako težko nam je Prj srcu, ker vas predrage, ki smo vas vsi tako iskreno ljubili, smo vse tako nanagloma izgubili in zastonj vas sedaj iščejo naše solzne oči, ker kruta usoda je nanagloma zahtevala vaša življenja in naša srca so ostala globoko potrta in vedno nam bodo ostali dragi vaši lepi spomini. Počivjte v miru, blage duše in uživajte večno veselje v večnosti. Žalujoči ostali: ANTON KAŠIC, oče * FRANK ZIGMAN, soprog in oče CPL. FRANK, brat in stric MARY ANN, hčerka in »estrica FRANCES, ANTOINETTE poroč. Petranic, ANN peroč. Fischer in SOPHIE KASIC, sestre in tete THEODORE, JR., in JOHNNY PETRANIC, nečaka in bratranca in številno sorodnikov Cleveland, Ohio, 21. decembra 1944. / PART II *PcHJe*st moje prijateljice i in) H je Mici Piše Pepca Vebrova iz Selščkci Zopet pojo božični zDono-Oi Po vsem svetu danes grme topovi, ragijajo strojnice, udarjajo granate in bombe. Ves svet je v plamenih, svet se podira . . . Na bojnih poljanah padajo krepki mladeniči in čvrsti možje. Njih kri napaja zemljo — za svobodo in domovino . . . Kljub vsem tem vojnim strahotam, kljub strahu in trepetu osirotelih otrok, onemoglih starcev, slabotnih žensk — vseeno je tukaj Božič, največji praznik na svetu, praznik MIRU in DOBRE VOLJE. . . Niti enega kosmiča snega ni na Južnem Pacifiku na sveti večer. Toda vseeno bo napajal srca ameriških voljakov opojni vonj svete božične noči. Nimajo božičnega drevesca ne jaselc, samo spomin v srcu na one srečne božične večere, ki so jih preživeli doma. Tako je tudi v strelskih jarkih na zapadni fronti v Evropi, kjer bodo morda na sveti večer mesto božičnega brnenja polnočnih zvonov in mesto sladkega petja božičnih melodij — grmele topovske baterije. Mesto lučk na božičnih drevescih bodo razsvetlfevale bo-i žično noč bombe in granate. x Toda naši fantje bodo tudi v teh vojnih strahotah z nami in mi bomo ž njimi v iskreni molitvi, da bi bil to zadnji Božič vojnih strahot, da bi bili leto osorej naši fantje zopet doma s Pacifika, iz Perzije, iz Italije, iz Francije, iz Nemčije, iz Anglije, iz Islandije — od vsepovsod naj se vrnejo zdravi . .. •J-ii-Si mm poročiti. . . gostoma ne prihaja k nam na Zares so bili tisti časi najine vasovanje, ali če sem ga vpraša- mlade ljubezni nad vse lepi. Le. la, kdaj se bova s kolesi zopet pa nedolžna ljubezen je klila v peljala na izprehod, je imel sko- mojem nepokvarjenem in zaup- ro vedn0 kakšen nov izgovor, ljivem srcu. Tudi pri nama je največkrat pa se je izgovarjal, bilo tako, kakor poje tista pe- da je prezaposlen in da zato ne sem: "Dve leti in pol sva se mi- more nikamor, dva ljubila. . ." Oja, bil je res hudo zaposlen, Kar naenkrat pa sem opazila, kajti v trgu je takrat služila v da se me moj prijatelj Ivo ogib- tamšonji gostilni neka dekle iz lje in išče izgovore. Kadar sem i štajerskega. Kar naenkrat so ga vprašala, zakaj več tako po- pričeli ljudje šepetati, da hodi "šivankar" Ivo k tej natakarici prav pogosto v vas. Pravili so, da je bil vedno tam in to ne samo zvečer ampak tudi podnevi. In ko sem pa jaz izvedela tisto novico, mu nisem nič rekla, kajti jaz nisem mogla kaj takega verjeti o Ivotu, da bi on imel že kakšno drugo dekle poleg mene rad. To mi niti v glavo ni šlo, a žal, bila je resnica. Torej resnično se je pričel pajdašiti s to deklino, ki je bila tako na slabem glasu, češ, da je rada pogledala v kozarec in vselej kadar je šla v klet po vino, je morala imeti kakega spremljevalca ,da ji je svetil po temni kleti. Na vse zadnje ga je pa le prisilila, da jo je moral poročiti, nato pa sta se podala v njen0 domovino na štajersko. Toliko sem še izvedela, da je par mesecev za tem rodila dvojčke, oba fantka, (Dalje na 2. strain* Vesele božične praznike in srečno novo leto želi naša Ivrdka vsem svojim prijateljem in klijentom. — Se priporočamo. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^ . „ t ^^^^ r„ T . ..nri A /Tri ,T„ . _ . _ _ >/ - - _ _ SLO V EN LAJN UOtUMMfc 1NLAXCTAGE0NLY AMERICAN HOME___ CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 21, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVI) sicer nič posebnega, kar I"1'1 bom tukaj napisala. Je to »Navadna zgodba našega vsak-PnJega razburkanega življenja. i^0 sem bila pred šestimi leti f to v presledku desetih let, na Psku v stari domovini, sem ob P priliki tudi obiskala mojo i%o prijateljico šiviljo Mici. ff'Jateljice nisem videla zadnjih »set let — in kakšna izpremem-P saj je niti spoznati nisem Pgla. Duša draga, kaj je ven-P s teboj ,si li bolna ali kaj, P1 jo v navadu veselega svide-P začela izpraševati. kaj še, se je skušala po sta-Iftavadi šaliti in se po sili sme-P1 — nisem bolna ne, sicer se P*ijih par let res nisem preveč i^o počutila, ampak sedaj sem l^e boljša ,je nekako trmasto Plavila. In skozi trdno sti-ustnice ji je privrelo kali'' tiha tožba. . . . IN vemo, da je duševna bol P^h še hujša kakor pa telesna PČina in neki pregovor pravi, bolezen so zdravila, a za I^ečno ljubezen jih pa ni . . . ro je prijateljica pristavila in ■|fed tem nanesla na mizo vsa-IVl*ste okrepčila in me prija-P silila, da naj prigriznem in pa da ji bom povedala, P0 se kaj imr.mo.v daljni bla-P deželi Ameriki. Ipci se je vsedla poleg mene V ftiizi, glavo naslonila na molimo in jaz sem ji pripovedo-P o daljni deželi ameriški'in Pej znanih rojakih. Povedala! P Ji marsikaj in ona je zvesto' Pušala ter me le tu in tam Penila s kratkim vpraša-ifti. f°, Mici, sedaj si pa ti na vr-i',Sem dejala, ko sem skončala ffte pripovedovanje, sedaj mi P Pa ti povedala, kako si pre-|ela teh zadnjih 'deset let od-P se nisve videle. I eš draga moja, v zadnjih de. letih sem preživela oziro-P doživela več kot v vseh prej-P'J1 letih mojega življenja. Pojila je nekaj časa in pri tem P6 zamišljen in otožen pogled rval skozi okno. Tiho je zalila in se s srčnim vzdihom F'slila v prošle dni . . . lf°lČala sem tudi jaz. Nisem letela motiti v njeni zamišlje. ampak opazovala sem jo igrani in pri tem videla, da je Ipftici morala doživeti marsi-t katji sprememba, katero ■^Pazila na njej, ne pride kar ■j10 iz nič. Sicer ni bila šivilja F1 nikaka lepotica, ampak nje-J »Mprosto in prikupljivo, ne-; : prisiljeno domače obnašanje je > storilo, da se je takoj vsakemu ■ priljubila, dobrodošla je bila v vsaki druščini, i Dekle, kakršna je bila šivilja . Mici, jih ni veliko ,bi dejala. Vi-i soko, lepo rastlo sloko dekle, le-i pih kostanjevih las in oči. Tiste njene žive rjave oči, katere so znale človeka tako ljubeznjivo pogledati, da je kar pri srcu pogrelo. Naravno vedno vesela in smejoča, rada je pela in se šalila ter bila vedno dobre volje ter zlatega nepokvarjenega in zaupljivega kmetskega srca. Ni bila, kakor s0 po navadi šivilje: bledih lic in upognjenih hrbtov. O ne, temveč ravno nasprotno, lic rdečih kakor makov cvet in ker je včasih tudi rada prijela za delo na vrtu, je bila njena polt bolj rjava kakor bela. Njena najljubša pesem je bila tista Gregorčičeva vedno lepa in med narodom vedno priljubljena ter največ peta "Rože je na vrtu plela, pela je pesmi glasno, živo v lice zardela, ko je stopil fantič pred njo .. ." Neštetokrat sva skupaj prepevali in se veselili svojih mladih dni, ki so se tako lepo nasmihali kot mlado majevo jutro . . . In zdaj je pa vse to minilo in sey nikdar več ne povrne ... so rož-ce minule, minulo je vse . . . Ah, oprosti draga, se je iz globoke zamišljenosti prebudila poleg mene sedeča prijateljica in me kakor bi iskala opore prije-I la za roko in mi jo trdo stisnila. No, poslušaj povest mojega nesrečnega in razburkanega življenja. Ne bom ti na dolgo in široko' pripovedovala kaj sem vse doži-;' vela v teh zadnjih letih, odkar! se nisve videle. Saj nekaj tegai gotovo tudi že veš. Ti nisi po-j znala Ivota, kateri se je! bil pred nekaj leti naselil s svojo mater-1 jo v sosednji vasi. Po poklicu je11 bil krojač in zato s0 mu nekate-' ri hudomušneži rekli tudi "šivanj kar." Torej "šivankar" Ivo je bil če-j den fant, visok kot gora in mo-J čan kakor hrast, bujnih črnih j kodrastih las: Bolj bi se mu bilo podalo težko kovaško kladivo ka-l kor pa tenka igla. Njegovo ob-' našanje je bilo nad vse prikupljivo, raje bi rekla potuhnjeno in zahrbtno ,če se hočem pravilno izraziti. Ivo je bil izvrsten krojač. Obleke delane v njegovi delavnici so bile narejene in prikrojene, j kakor bi bile vlite na osebo. Za-' to je imel polne roke dela, čeprav je imel vedno po enega pomočnika in po par učencev, kateri so mu pomagali pri njegovem delu. Bilo je neko nedeljo v mrzlem zimskem času, ko smo se, kakor je vedno navada pri nas, rinili pri cerkvenih vratih ven od 10. maše. Slučaj je menda hotel, da sva .se Ivo in jaz kar oba naenkrat znašla skupaj v tisti gneči. In menda je tudi slučaj hotel, da sem jaz takrat imela na glavi lep bel šal, katerega sem si bila sama splela in tako se je konec mojega šala ali rute zataknil v nje gov gumb pri suknji. Ah, oprosti, je prišlo kar obema naenkrat iz ust. No, potem sva pa morala tisti zapletijaj pod zvonikom razvozlati. Ljudje so naju postrani gledali in se nama smejali in nekateri so hudomušno dejali: no, ta dva sta se res v cerkvi skupaj zvezla. . . Ko sva se drug drugemu oprostila, sva šla vsak svojo pot, pa ne za dolgo. Srečala sva se kmalu po tistem dogodku in to v bližnjem trgu, kamor, sem morala iti večkrat v modno'trgovinopo kakšno blago, katero sem, rabila kot šivilja. In res ne vem, bilo je kakor narejeno ,bi dejala, da skoraj vselej, kadar sem bila jaz v trfeu po opravkih, je bil tam tudi "šivankar" Ivo in tudi on po opravku, seveda. Saj je kakor jaz tudi on vedno rabil kakšno stvar pri svojem šivan-karskem poslu. Tako sva se sprva res izprva la slučajno tamkaj dobila in ker! sva se vozila na kolesih ali bi-! cikljih, sva se tako tudi iz trga nekaj časa skupaj vozila in ko sva prišla do razpotja, sva šla vsak svojo pot. Vselej sva kolesa malo pridržala in se tudi ma-! 10 pošalila. Tako sva se sprva le slučajno| skupaj vozila in potem sva se pa' le včasih dogovorila in se takole; ob nedeljskih popoldnevih v po-| let ju vsak na svojem kolesu peljala kam na izprehod. In v zimskih večerih je pa Ivo po končanem svojem delu pričel prihajati k nam, k meni vasovat. Torej v tem vasovanju se je polagoma1 pričelo tajati moje hladno srce. i Vzljubila sem Ivota ,kot ljubega in dobrega prijatelja in tudi Ivo mi je večkrat dejal, da le kje je dozdaj imel oči, da me ni nikdar videl . . . Dejal je, da kako neizrečeno me ima rad in da kako težko čaka, da me zopet vidi. Tako sem mu tudi jaz priznala svojo ljubezen in že sva se včšasih pogovarjala, kako bi bilo lepo, če bi se mogla v par letih! ...... ......" «~ur «uur « uv«oy « KiW*KHF«far* IISIPt«W%El»Bflf!II Ustanovljeno leta 1908 Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Avenue J. HAFFNER.........A. HAFFNER tfHMBMB MS li® MS MB MBIMB Mm MO ysa Mia una 1*K1 MriAv«::« Trgovina, kjer se dobi po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih.pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke za božič. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ITM SREČNO NOVO LETO!' H Preskrbite se s premogom, da boste praznovali f)p || božične praznike lepo na toplem. Imamo premog uu » vseh vrst. Postrežba prvovrstna. ^ ||| Prevzeli smo tudi od Poljaka tovarno za izde- jAk ^ lavo cementnih blokov. Kadar ji'h potrebujete se /L ™ priporočamo za nakup. PP J THE BLISS RD. COAL & J ! SUPPLY CO. J lK 22290 Lakeland Blvd. pri 222nd St. ^ | KEnmore 0808 Euclid, O. g fAl gt/ Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! fl P >f!_______________________________________________p jflt Vesele božične praznike in srečno ^ F^J I novo leto vsem gostom, keglja- )p ||| jPjfl|S| čem in kegljačkam, pri j ate- uu lild ljem in znancem želi i IV JOSEPH POMNIK l j||| jf^f ji moderno zgrajenega kegljišča, gostil- |gj ^HIhV ne in restavracije z najboljšo postre- ^ «L žbo. Najlepše se zahvaljuje za tekoče PP ||j| HHL leto in se toplo priporoča za prihodnje. S Isk WATERLOO J Iw RECREATION { ^ , BOWLING ALLEYS ^ #1 15721 Waterloo Rd. IVanKce 9595 $ Veselv božič in srečno novo leto _ ,!. ^ vam želi * S MODics m ; S CAFE ML ; M 6201 St. Clair Ave. * - - i m ŽGANJE - PIVO - VINO " •ik Se toplo priporoča za obilen obisk j| Hiti ____ lit flfl——----—----------—— - p ! |gj| FRANK VIDMAR \ SI !«£&! 1038 East 74th Street J * j Wffim [ ' ENdicott 4362 W Jjjj , GROCERIJA in MESNICA jj ^ —Se toplo priporočamo— MU Uja Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto! i-V Lit m i I PAufi'S TAVERN S ^ 1245 East 55th Street ||| || JAMES in PAULINE ZUPANČIČ, lastnika || g. Izvrstno 6% pivo - vino - prigrizek Godba vsako soboto in nedeljo p$S ^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO $ 0 LETO ŽELITA VSEM ODJEMALCEM || gL IN PRIJATELJEM g '' jI ^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO J ti LETO ŽELI ||{ S 3IJCHAR BEAUTY SALON J , 6120 St. Clair Avenue ENdicott 6516 ft s4 t , , ..................................J Waterloo Dept. Store 15504-10 Waterloo Road POVEST MOJE PRIJATELJI- i CE SIVILIJE MICI 1 (Nadaljevan le s prve strmin ] ki sta pa kmalu po porodu umrla. Slišala sem tudi, da Ivoni bil , srečen v zakonu. Pravili so mi j celo, da me tudi še v sanajh več- , krat kliče. Najbrže ga peče vest, če jo sploh kaj ima. Sicer. ( pa mislim, da ljudje takega ko- ; va, kakor je bil šivankar Ivo, sploh vesti ne poznajo, so ljudje brez značaja .katerim je le za uživanje. Taki ljudje sploh srca nimajo in menda duše tudi ne. .. Lahko si misliš prijateljica • moja, kaj sem vse takrat pretr-' pela. Srce je jokalo pa brez sol- * za in duša moja je kakor v ne-', ■ kakem snu in neverjetnosti tavala okoli in si v delu iskala ute.'| 'he. |, ► V tistem težkem duševnem , stanju sem se napotila k Mariji ' Pomagaj na Brezje. Tam sem se' ► zatekla v spovednico in nekemu' . staremu duhovniku odkrila svo-; je težko srce. Mu potožila vso' ► bolest, katera mi je kot težak , železen obroč stiskala ubogo za-j pujčeno srce. No in dobri, izku-šeni stari spovednik mi je z lepo^ , in tolažilno besedo odvzel breme z mojega srca . . . Nič ne mara j \ dekle, saj veš, da je boljše za te| v tako, kakor se je zgodilo; dobro, ' je ,da si je dovolj zgodaj spozna-j ^ la hinavskega nič vrednega za-v hrbtneža. Spoznala si, da te on! ' ni ljubil tako, kakor si ti njega f ljubila. Njemu ni bilo za te in ^ tvojo ljubezen, njemu je bilo za [ vse kaj drugega in ko je videl, da1 V pri tebi ne doseže, kar je name-i L raval, je takoj odšel k tisti dru-( gi, kjer je takoj uobil vse — ka. J kor se je na vse zadnje tudi očit-L n0 izkazalo. Potolažena sem šla od Marije f Pcmagaj in še danes sem hvale-i žna tistemu staremu spovedni-[ ku, ki me je tako lepo potolažil.1 f Pa vendar pridejo še trenutki, j i. ko me spomini ponesejo v tiste ( srečne čase moje prve resnične f ljubezni, katero sem v verni za-ft upnosti poklonila nevrednežu. i' Pa kakor čas; zaceli vsako ra-f no, tako bom ttfdL j az..io< razoča-A ran je prebolela, čeprav nikoli ( vsega pozabiti ne bom mogla. ^ Saj veš kako pravi tista pesem: ^ Kar srcu je bilo nekdaj lepo in ( sladko, nikoli ne more umreti to f — zaspi in spet se zgane in z no-v.o silo vstane. . . Pa le nikar ne misli prijatelji-7 ca moja, da mi je hudo za njim; ft- o, ne, hudo mi je samo zato, ker ( sem bila tako nizkotno varana od 7 te podle duše in da takrat, ko je y hodil k meni v vas in mi s\jojo \ ljubezen zatrjeval, pa je ta pod- Y lež že takrat hodil k drugi. Saj f> me rdečica sramu oblije, ko se i samo spomnim na tisto nesrečno ( in prevarano ljubezen. ft Tako nekako mi je prijatelji-( ca živilja Mici pripovedovala po-( vest svojega življenja. Nič ni w posebnega, kakor sem že v začet. I ku omenila, saj je tudi med na-/ mi dosti takih dogodljajev, sicer w pa, saj ni nobena stvar večna — i vsaka ima svoj konec. Da konec T in kakšen . . . p Vam vsem, ki boste brali te i vrstice želim kar mogoče najlep-l I še in zdravja ter zadovoljnosti b polne božične praznike in srečno I ter uspešno novo leto. Končam / željo in prošnjo k milemu dete. f tu Jezusčku, da bi nam podaril ( ✓ že kaj kmalu tako zaželjeni mir j F ter da bi se vsi naši fantje voja- 8 ki že skoro zdravi povrnili k svojim dragim. Naj upanja žar ve- n dno gori v naših dušah. Končno r pa iz srca pozdravljam vse moje s džje rojake, ki so doma iz tistih j nepozabnih krajev, iz katerih je ^ doma tudi ta, ki je te vrstice pi-!s sala — iz prelepe Menišije. v -o--c Polnočnica — ij Kar naenkrat se je bila po-jg javila tista ženska v tihem kra-j ju, kjer so ljudje okorno hoje- ^ vali in je ura v zvoniku prav , tako okorno bila ure dolgočas- ( ja. Nekega dne je bila nepri- 3 čakovano in nenapovedano pa- , dla v hišo svojih sorodnikov in ^ je bila vsa bleda in mršava. x Njeni rjavi lasje so ji v štrenah j viseli nizdol, kjer so bili vide- , « ti le sledovi umetnih sredstev!, za pobeljenje las. Kadar je; zakašljala, to pa je večkrat j' storila, so se pokazali v kotih." njenih tankih, preveč z rdeči-j lom namazanih ustnic, penasti1, mehurčki. "Na vožnji v mesto sem se peljala tod mimo, in ko se je \ vlak ustavil na kolodvoru, serrv se domislila, da bi vas lahko1 obiskala . . . saj vas že tako | dolgo nisem videla. Nekaj ča- j sa bom ostala tukaj, potem j bom v mestu spet izvrševala1 svoj poklic." 1 Kakšen poklic, da bi to bil, J tega ni povedala. Zato je dejala njena svakinja, Strozzije-: va, precej hladno: "Saj nas ja-1 ko veseli, da si nas prjšla obis-jkat, le da se boš morala zado-1 !voljiti z našimi bornimi raz-' merami ..." ( Gvidova teta, ki je stanovala nasproti Strozzijevih, se je v mraku mimogrede ozrla v sosednjo hišo. Zavihala je nos in rekla: "Kakšna čudna tica1 pa je priletela k Strozzije-vim?" G vido se je bil pravkar vrnil domov. Ves %an je stal na' svojem prostoru v kotu Stolne-; ga trga. Njegovi odjemalci so1 •bili sami tujci, ki so si ogledovali staro stolnico in so si vzeli! tudi kaj za spomin s seboj. Čel ni bilo nobenega kupca, pa je začel posnemati, kolikor je pač mogel, stare slike na presno v; cerkvi, in t§ svoje posnetke je zmeraj prodal. Svoj prosti.čas j je posvetil svoji zaročenki Li-j ni, majhni šivilji, ki je pridno' poganjala stroj in zraven žvr-| golela ko ptička. Tetine besede so Gvida vz-1 dramile iz misli; pristopil je k j oknu in radovedno pogledal | t skozi. Sredi sosednjega vrta, j s hrbtom proti njemu, je stala1 jako vitka, visoka postava tuj-1 ke. Pravkar se je obrnila, in Gvido je zagledal v rdečkastem siju . sončnega zahoda | 'rdečkasto ožarjen obraz. Ko! 'je začutila, da jo nekdo gleda, j | se je Gvidu prijazno zasmehni-j la." j Kakor ogenj je šlo v kraju j od ust do ust: Strozzijeva so-1 rodnica je Gvida očarala! Za-j nemarjal je svojo obrt. Odjemalci so bili nezadovoljni, ker' se niso liiogli sporazumeti s "loaa.jaiKo, ki ni znaia ne an-;leščine ne nemščine. Gvido in tujka sta se sezna-ijala spočetka le z okna do ok-la, potem sta se shajala na ce-ti ali na sosednjem vrtu, kjer £ e tujka iskala borni'h žarkov jozimskega sonca in si je priti- | ikala na kričeče pobarvane d istnice, kadar koli jo je napa- ^ lel kašelj. | Lina ni o vsem tem ničesar | ivedela. Mirno in zadovoljno e šivala in je dalje prepevala % ivoje vesele pesemce. k Potem pa je zaslišala zdaj ;o zdaj ono novico, ki so ji po- je bila odpotovala, čim je prvi sneg ko puh pokril strehe hiš. -Gvido jo je spremil na kolo- ■ dvor. Prijatelji so ga skušali spra- 1 viti k pameti, češ, "Gvido, zdaj ; niso časi za to, da bi prodal svojo prodajalnico in odprl novo v mestu!" "Tu in tam sem že v dogovoru glede tega in prav dobro se mi bo oboje obneslo. Sicer sem pa zadosti star, da morem o svoji bodočnosti sam ukrepati." Sleherno soboto zvečer se je Gvido odpeljal v mesto in se je vrnil zmeraj ves razburjen. Kar se je ondi dogajalo, ni zaupal nobeni živi duši. Lina je spet odprla vrata svoje hiše, toda ne za Gvida. Niti pogleda mu ni več privoščila, ampaK'jfe"-rf*ponOsno dvignjeno glavo stopala mimo njega. Ko je zvedela, da se bo izselil, je rekla le: "V mesto pojde? Tem bolje!" Zima je bila sicer mrzla, j vendar polna luči in sonca. Ne-i bo .je bilo jasno ko kristal in na zamrzli, trdi zemlji so zveneče odmevali koraki. Kar mahoma je bil božič pred vrati. Iz male pekarije, kjer je sladko pecivo vabilo koprneče oči otrok k sebi, je dišalo po janežu, medu in oc-vebah. Le Lina ni videla in ne sli-1 šala ničesar božičnega. "Šele; ko so v sveti noči klicali zvonovi vernike k polnočnici, se je. zavedala, da pride nocoj Jezu-šček na svet. "Ne grem! Ne^ morem iti!" A zvonovi so jo bolj klicali. Njih glasovi so: prodirali skozi zaprta okna in I so doneli skozi zidove v notra-j njost hiše, kjer so ihteče zami-; 'raii. "Ne pridem, ne morem pri-j ti!" je ječala Lina. Zdaj pa . . . Lina dobro ve,j da to ni res, da ne more biti; i res ... Pa vendar prav na- (Nadalievanje na 3. strani) > . t .. ■ ___ ...,! v q -j s.,; y m kaw ( t v h v v iL-ts* >a v i,* -p t f-.'..' \i v t....v*/ «^ "" v fflM I BOŽIČNA DARILA | Toplo se priporočamo za nakup božičnih daril, || g Imamo lepo izbiro za vso družino. ^ | Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo §3 z vsem našim odjemalcem in prijateljem ! PAULINE STAMPFEL | t 6108 St. Clair Avenue 3 ^ I MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA, MOŠKE || | ___g i KARL'S FOOD MARKET I s - i KARL SPRETNAK, lastnik GROCERIJA in MESNICA | 1209 Norwood Rd. ENdicott 8262 I % m H Polna zaloga grocerije, zelenjave in finih vrst mesa. § Vesele božične pra_znike in srečno novo leto želimo rg P vsem našim odjemalcem in prijateljem. i I ___________________ _ ___ ______g; S*" | p' Mi popravimo fenderje, $ šg °2'ro(^ie in prebarvamo avto, ^ da izgleda kot nov. Večletna g p ^ Želimo vse mskupaj ve- | /jSji SUPERIOR BODY & \ I # SMBfl paint to. i fj 0 Sg % 1 FRANK CVELBAR, lastnik @ jfi | 6605 St. Clair Ave. ENdicott 1633 % M I -----------------------...----------------------f | JOHN'S TAVERN j JOHN in FANNIE SIMONCIC, lastnika | I 6524 St. Clair Avenue g ŽGANJE . . . riVO . . . VINO ^ Želita vsem obiskovalcem in prijateljem vesele | rd božične praznike in srečno npvo leto! Se toplo priporočata še za bodoče. g t ® —Odprto do 2:30 zjutraj— P - - § VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO f g NOVO LETO VAM ŽELI 1 . t NORWOOD APPLIANCE i I & FURNITURE f t i 6104 St. Clair Ave. EN 3634 J Sl'l • f! i JOHN SUSNIK, lastnik I ^ THREE CORNER M\ S firr \iLJMttB 1 CAFE c/SEF | SLOVENSKA GOSTILNA I I I J | 1144 East 71st Street ^^ %% M vogal Bliss in. E. 71 St. tss^ 1 i' l c; pivo - vino - žganje ' I % JOHN LEUSTIK in ANDY KAUČNIK, lastnika f S _ v ii ^ Želita obiskovalcem in prijateljem vesele božičiie | praznike in srečno novo leto iS« f m ^V«.__________________________________________ 3« ■ ■ eiH f&h f ANTON PRIMC | fe GROCERY I g: g j £85 Addison Road HEnderson 0l6° | Vesele božične praznike in srečno novo leto žel' | S vsem odjemalcem in prijateljem Kupujte v slovenskih trgovinah. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo Rojstvo (F. Zupančič) POLNOČN1CA (Nadaljevanje z 2 strani) tančno sliši trkanje na vrata . . . Kot vsako leto ob tej uri, ko jo je Gvido prišel iskat za k polnočnici. Pristopi k vratom, pa jih ne odpre. Z razprostrtimi rokami se nasloni na steno, ko da bi bila na križ pribita. Tako stoji nekaj časa, dokler se trkanje ne ponovi. Zdaj odpahne zapah in sunkoma odpre vrata. —"O, GvidoJ" Razoglav stoji pred njo. Razmršeni lasje mu padajo na čelo. Težko diha. Molče si stopita nasproti. Kakor v sanjah zasliši, ko za jeclja: "Odpusti mi!" Tedaj Lina oživi: Brž si obleče jopico in pokrije klobuk. Vse to stori podzavestno. Zdaj pa stopata proti cerkvi s koraki dveh človekov, ki jima je že od nekdaj v navadi, da hodita vštric. Zvonovi ju opozarjajo, da naj pohitita. Gvido seže po Li-nini roki, ki mu jo pa ona odtegne. Slednjič stojita pred cerkvijo. Skozi odprta vrata vidita, kako je vsa razsvetljena. Jaslice se jima smehljajo. Radostno se oglasi zbor otroških glasov. Takrat začuti Lina, kako ji vse sovraštvo polzi iz srca. — "Gvido," zašepeče in mu na cerkvenem pragu ponudi roko. Srce se ji vzradosti, saj je slednjič razumela, kaj so ji hoteli zvonovi reči: "Odpusti, vse je treba odpustiti! Samo zato se Jezušček vsako leto povrne na zemljo!" (Grazia Deledda.) -o- Sladka, skromna je zgodba še sveža poezije, ožarjena s svitom blestečih zvezd, obdana s hozano pojočih angelcev; zgodba snežno odete samotne ceste betlehemske, koder vodi sij Modre iz Jutrove dežele do hlevčka nebeškega Odrešenika. Našla jo bom, sladko zgodbo harmonično prazničnih zvonov, spevov in uspavank pastircev. Našla jo bom v mistični preprosti čudežne noči. Ko bo cerkev pripravljena na tisočletno obnavljanje slavlja večnega čudeža, bom zapustila šumeče mesto polno varljivega življenja in hrupa, gnezdo prevar, zavisti, da pohitim v gorsko vasico, skrito med gozdovi jelk in smrek, bivališče zdravih, delavnih, odkritosrčnih va-ščanov. Tam gori, kjer se zdi, da se je ustavil modernizem ob prvem vznožju gorskega pobočja, bom našla stare šege v patriarhalnem miru. In v svetosti družine bom našla jaslice, krščansko tradicijo kakor ono, ki sem jo poznala v prvem detinstvu. In sanjala bom še enkrat, s čisto poezijo najdražje spomine, lučko hišice, toplo ognjišče, poljub mamice. V prvem večernem mraku se bo oglasil po vasi spev otrok in izgubljal v daljavi. Otroci bodo prižigali svečice pri jaslicah in peli: "Sveta noč, blažena noč!" Tu sem. Iz peči se širi toplota, vonj kruha in peciva, ki govori okusu. Najlepša peka v letu je božična. Večerja je skromna. P9 večerji vabi potreba, neizogibna želj a tradicije, lepih in preprostih običajev nedolžno srečnih, da prisedemo k peči. Toda le za kratek čas. Nepremagljiva radost rojstva podžiga staro in mlado, da pohite v krdelih k cerkvici vrhu hriba. Že sem tu ... in spominjam se. Veter je potihnil. Drevje, prej razburjeno, se je umirilo in počivalo v mistični sladkosti. Med razblinjenimi oblaki je prikukovala bleda luna in razsvetljevala pot po zasneženi poljan. Belo odete gore so blestele srebrno v smaragdnem in Vstopili smo v cerkev. Ostala sem zadaj v zadnjih vrstah. Otroci so hiteli pred oltar, kjer je v svitu voščenic ležal v jaslih Odrešenik. Samo tihoten glas duhovnika je presekal tišino molitve. Katera se še nikdar ni udeležila polnočnice v skromni, samotni gorski cerkvici, ki še ni preživela ure te noči v zapuščeni gorski vasici, ne bo nikdar poznala mistične ljubkosti vere in skromnosti, miru in odpuščanja, ki druži po"' duševnih čustvih kruto, hinavsko zemsko življenje, kratko in burno, z /eliko, nebeško vizijo rojstva. One duše, petdesetorica skupaj, so s čustvom, žejnim luči n večnosti, čakale velikega, svečanega trenutka. In ko je prišel, je cerkvica kakor zatrepetala, zadrhtela, zadonela v spevu, ki se je izlival v eno sa-no himno glorjje, hozane. Ma-i Jezus se je rodil v ubogih, jorskih jaslicah, bliže veliki ■vezdi na nebu, da kaže ljudem dobre volje pot miru in odpuščanja. V linah so mali zvonovi oznanjali, slavo Bogu na višavah. -o-— vijoličnem siju. Najvišja je bila kakor belo odeta vila, ki proži roki v nebo . . . Hodili smo v indijanski vrsti kakor temne sence po ne-skočni beli planjavi in zdaj pa zdaj se je bilo treba oprijeti drevesnih vej, da nismo zdrsnili na polzki stezi. Zvonovi . . . čisti, srebrni so zadoneli in odmevali, se razgrinjali sladko naokrog in se izgubljali v brezkončni samoti. Zvezda, najsvetlejša in najlepša se je utrnila, kot da bi se hotela odtrgati z obsežnega nebesnega oboka, da pokaže ljudem pot v malo svetišče in oznani mir ljudem dobre volje. cdsts t':'m r > • t tvvmasRsimm i."."« w issy*trm ism u CHARLES ROGEL in SIN 6526 St. Clair Avenue § p r KROJAČNICA IN ČISTILNI ICA OBLEK £ 1 2 Želiva vesele božične praznike in srečno novo leto | 3 vsem skupaj C ■ P I PRUATEL'S PHARMACY j SLOVENSKA LEKARNA 0 Si w I St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 4212 3 m 0 3 Pošljemo na dom Želimo vesel božič in srečno novo leto! I KOMIN'S PHARMACY j S SLOVENSKA LEKARNA j- S " John Komin, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto a s s . 2 I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO S I LETO ŽELI VSEM SKUPAJ § I VICKIKMET'S BEAUTY SHOP j L r KT »i> I 5506 Superior Avenue HEnderson 7202 "V Eg £ jfr r r S Vesele božične praznike in srečno novo leto % želi odjemalcem in prijateljem I LEO ZUPANČIČ j S GROCERIJA 2 1 1140 East 67th Street HEnderson 0336 | f Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča §j še za bodoče _ C I----------•----------------------jj I SI. CLAIR WINDOW SHADE CO. j b $ I 6532 St. Clair Avenue ENdicott 3154 | TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM h I C Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu. « ij 'M \ ' [g| Vesele božične praznike in srečno novo leto ml vsem odjemalcem in prijateljem želi ^ ! ANTON BARAGA J s prodajalec vina na debelo in drobno S < it I 15322 Waterloo Rd. IVanhoe 5230 || če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo If H in pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v $ W ceni in blagu najboljše postreženi. |{ ce za božič. ~ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! || ! ANTON GUBANC j MODNA TRGOVINA |j 16725 Waterloo Road ^ 5_____________________________________________» * MOLLY'S TAVERN | 1 7508 St. Clair Avenue j li Vesele božične praznike in srečno novo leto L želimo vsem skupaj Ustavite se pri nas in boste prijazno postreženi z I " dobrim pivom, vinom in žganjem ter okusnim pri- I ■ grizkom. , i Slava Bogu na višavah i (Odlomek iz slovenske zgodovine ( .9. stoletja). W Božični papež 7 V letu 867. po rojstvu Gospo-» dovem je Rim doživel radostno \ blažene božične praznike, kakor 7 si jih je že dlogo želel. Deset dni te pred Sveto nočjo je papeški pre-i stol zasedel blagi starček Ha- Y drian II., ljubljenec rimskega te ljudstva, v dvojnem pomenu boji žični papež, ne le zato, ker je za 7 Petrovo krmilo prijel v božični te dobi, marveč, tudi zato, ker je po a poročilu zanesljivega rimskega J vira kot duhovnik "neprenehoma te molil v cerkvi Marije Pri jasli-{ cah," torej tam, kjer je središče V rimskega božičnega praznovala nja. te Slovansko poslanstvo A Razgibanost rimskih slavnosti T ob nastopu božičnega papeža se m še ni polegla, ko je v večno me-A sto dospelo pod vodstvom sv. Ci-T rila in Metoda veliko slovansko m odposlanstvo, ki je s seboj prina-A šalo nenavadno priporočilo, nam-T reč svete ostanke rimskega palp peža Klementa. Poslušajmo, kaj d o tem pripoveduje že omenjeni T škof Gauderik v tako imenovani m Rimski legendi. •A "Drugi Hadrian se je silno 1 razveselil, ko je slišal, da filozof wr Ciril prinaša s seboj telo blaže-iji nega Klementa; šel je (Cirilu in ( Metodu) z duhovščino in ljud-W stvom naproti in ju je z vso ua častjo sprejel. V navzočnosti sve. ( tih ostankov so se začela goditi ^ čudežna ozdravljenja . . . Zai'a-di tega so dajali največjo zahvali lo Bogu tako častitljivi apostoli lik (papež) kakor tudi vse rim-m sko ljudstvo ter se veselili in raid dovali v Bogu . . . Obilno so se ( zahvalili omenjenemu filozofu m (Cirilu) za toliko dobroto." ai Tako piše škof, ki je bil priča ( teh dogodkov.^ W Ne vemo natančno, kateri dan U. sta sv. Ciril in Metod prišla v ( Rim. Gotovo je, da kmalu po 14. ^ decembru, ker so bili na koncu februarja ali prve dni marca le-( ta 868 trije njuni učenci že po-Nf svečen^ v duhovnike. A vsaj dva meseca prej so že morali biti v ( Rimu, ker ,je bilo treba vso za-W »devo natančno preiskati in so M. mašniški red podeljevali le stop. ( njema. Poleg tega vemo, da sta W slovanska apostola potovala v M. Rim na povabilo Hadrianovega ( prednika, papeža Nikolaja I., ki W je umrl 13. novembra 1. 867. Z m. gotovostjo torej sklepamo, da je ( slovansko poslanstvo v večno me-sto prispelo nekaj dni pred bo- žičem ali vsaj med božičnimi prazniki. ] Veselje ob prihodu slovanske- 1 ga poslanstva s sv. Klementom j se je torej strnilo z radostnim 1 praznovanjem H a/d r)i anovega ] vstoličenja in z božično radostjo f božičnega papeža in rimskega j ljudstva. Pa naj se je tudi po- < men in namen slovanskega po- . slanstva čudovito skladno uje- l ma] z božičnim angelskim pe- " tjem. Poslanstvo sta vodila dva 1 sveta blagovestnika, obenem po- ' slanca bizanstinskega cesarja in 1 treh slovanskih knezov, s seboj , sta privedla cvet svojih uspehov med slovanskimi rodovi, prve , slovanske učence, ki so rimski : Cerkvi zagotavljali novo bogato : apostolsko žetev med številnimi slovanskimi rodovi v duhu kr- i ščanske vesoljnosti in edinosti, i Ob pogledu na to poslanstvo v božični dobi je božičnemu pape- ; žu prav iz dna srca prikipel angelski božični pozdrav: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem! Hadrianova pisma Med prvimi Hadrianovimi poslanicami se po svoji programa. tični vsebini odlikuje pismo nemškemu kralju Ludoviku s strogim svarilom, naj nikar ne napada kraljestva rimskega cesarja Ludovika in njegovega brata Lotarja (v Lotaringiji), ko se rimski cesar na bojnem polju ju. nžo od Rima junaško in požrtvovalno vojskuje proti nevarnim sovražnikom krščanstva (Sara-cenom), ki so pridrveli do Sa-binskih gora, ogražali rimsko okolico in vso katoliško Cerkev. To pismo se začenja s sledečimi stavki: "Na začetku mojega, od Boga mi odrejenega vladanja, mi je nujno naložena najprimernejša naloga, da pred vsemi drugimi krepostmi oznanjam in priporočam miroljubnost. Saj so se tudi prav v začetku Gospodovega rojstva prikazale trume nebeške vojske, ki so klicale: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem." Tu moramo posebno skrbno pomniti ,da so bili vredni gledati tolikšno veselje angelskega rajanja le tisti pastirji, ki so čuli pri čredah; tako bomo tudi mi nedvomno le tedaj vredni, da dosežemo veselje nebeških dobrot, Če bomo skrbno čuli nad Gospodovimi ovčicami, da jih iz zasede sovraštva ali razprtije ne napade požrešni volk ali požre tisti samogoltni lev, pred katerimi nas svari apostol. Zato te, pre-J dragi sin, opominjam in nujno spodbujam, da si nujno prizade-' vaj za mir in ljubezen . . ." To pismo je bilo pisano 14. j februarja 868, torej prav ta-([ krat ,ko je papež že preiskal vso * zadevo slovanskega poslanstva,'j blagoslovil slovanske bogoslužnej'; knjige, potrdil slovansko bogo-l^ služje in je bilo že vse urejeno! j glede posvetitve Cirilovih učen-cev. Prav iste misli v isti zvezi je papež ponovil 5. septembra i 869 v pismu škofom v kraljestvu * Karla Plešastega, torej takrat, J ko je bilo že pisano pismo slo- < vanskim knezom in k0 se je Me- " tod s knezom Kocljem dogovar- ; jal o državniškem varstvu za , ustanovitev slovenske nadškofi- ' je. Pa_pež tukaj škofe v prvem ; stavku posebno opozarja, da se , še dobro spominja miroljubnega ' poslanstva, ki ga je prevzel v za- i četku svojega vladanja. Potem , doslovno ponavlja uvod omenjenega pisma in angelski slavo- I spev. škofe opominja, da kot du- , hovni ljudje (qui spirituals estis) krotijo mesene in* skoraj I božjeropne želje tistih, ki bi ho- . teli napasti kralj esko posest rimskega cesarja (Lotaringijo). i Božični papež je torej božični angelski slavospev proglasil za nekako svoje geslo. Saj so preden je zasedel papeški prestol v njegovih skoraj nepretrganih molitvah v cerkvi Pri jaslicah njegovo mišljenje in hotenje navdajale božične misli angelskega petja, preprostih miroljubnih pastircev, krotkih ovčic, ki jih čuječi pastirji varujejo volkov. Te misli in podobe se tolikokrat ponavljajo tudi v Kristusovih prilikah. V ta okvir sta se o božiču 867 prikladno uvrstila slovanska blagovestnika, miroljubna in v Kristusovem duhu ljubeča pastirja preprostih slovanskih rodov. O božiču naslednjega leta, bilo je natančno 26. decembra, pa se je v najlepših moških letih (bilo mu je 42 let) že do smrti utrujeni blaženi Ciril, ki je s svetniškim Sijem očaral Rimljane in posebej božičnega papeža, poslovil od svoje apostolske poti in s papeževim dovoljenjem vstopil v samostan, kjer je petdeset dni potem v duhu svetosti umrl blažene smrti. Hadrianovo pismo knezu Koclju Ob Cirilovi smrti in ob njegovem pogrebu ,ki se je spremenil v slavnostni sprevod že poveli-čanega svetnika, so se v Rimu obujali spomini na slavnostni sprevod v božični dobi leta 867, ko so s tako slovesno radostjo sprejeli svetinje svetega papeža Klementa in ko so vzljubili očarljivo svetniškega filozofa Cirila, ki je s tolikim trudom tam ob Črnem mroju našel dragocene (Dalje na 6 strani) Np S-K. s § p Vesel božič in srečno novo leto vsem odjemalcem želi p E JIM SEPIC 1 | TRGOVINA Z ŽELEZNINO, ORODJEM, BARVAMI ^ če rabite vrtno orodje, travo ali umetni gnoj, | I, kakor tudi barvo, varniš in potrebščine pri popravi | Jg hiše, se oglasite pri nas. Postreženo vam bo po naj- iZ p nižjih cenah. $ % 16009 Waterloo Rd. KEnmore 1300 S S3 tH 3 e : ^ | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO t K LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 3 S COLLINWOOD BAKING j COMPANY 1 S JOHN ZALAR, lastnik | 16006 Waterloo Rd. IVanhoe 7526 | fj Izborno pecivo, potice in kolači za vse družinske ali J H družabne prireditve. Kruh neprekosljive kvalitete, p Is « K Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem O m % tyfP , p1!«« g odjemalcem, prijateljem in znancem "i Ht ' . a j j i FRANK LAURICH SLAŠČIČARNA 1 K t j»"t. i jA 8 15601 Holmes Ave. MUlberry 9467 1 % r» £_______________________________________________S -¥""< ViSi ££ Vesele božične praznike in srečno novo leto ,1 ft '"i ® želita vsem prijateljem in odjemalcem b k sW ot ^ ■ | MR. IN MRS. J. HRIBAR j f CONFECTIONERY I S j I 15508 Holmes Ave. Liberty 9876 m | s________________________________________________________________| I .............| M Vesele božične praznike in srečno novo leto 1 želimo vsem prijateljem in znancem I MR. IN MRS. IART0L i % | 689 East 200 St. f 1 SLOVENSKA GOSTILLNA % E Se priporočamo Ž 5 s g — - ... ... ... .g rS a % &S Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem J m s 6 odjemalcem in prijateljem želi I WELCOME TAVERN j S p FRANK in MARTINA HRIBAR, lastnika p % 984 East 222nd Streef: M Ob priliki nas obiščite. — Se priporočamo. SSei £ ^ 1 - KEKIC GRILL m LIQUOR - BEER - WINE ^ 6622 St. Clair Avenue p.; Vesel božič in srečno novo leto želi obiskovalcem in aH . prijateljem. Se toplo priporočamo. PETER KEKIČ, lastnik Zakrajšek pogrebni zavod NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 GAY INN 6933 St. Clair Avenue J. MARN in J. SINTIC, lastnika Dobro sveže 69<' pivo, fino žganje in pristna vina Odprto do 2 :30 vsako jutro Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim gostom BACH'S BAKERY "Where Quality Counts" 7108 St. Clair Ave. ENdicott 4770 A. A. Bach, and Son želijo cljemalcem vesele božične praznike in zadovoljno novo leto in se prav toplo priporočajo SLAVA BOGU NA VIŠAVAH (Nadaljevanje s 5 strani > svetinje in jih do smrti utrujen vrnil Rimu. O tem spet lepo priča že omenjeni škof Gauderik. Metod je hotel truplo svojega svetega brata prenesti v domovino. Tedaj so rimski škofje, kardinali in plemiči prišli k apostolskemu papežu in ga nujno prosili, naj nikar ne dovoli, da bi se truplo tako uglednega in svetega dobrotnika rimskega mesta preneslo v druge dežele. Metod je odnehal. Potem se je razvil slavnosti pogreb, ki ga škof Gauderik takole opisuje: • "In zbrala se je zelo velika množica duhovščine i/i ljudstva in so ga (Cirila) ... s silno ra-, dostjo in z velikim spoštovanjem • položili v za to pripravljen grob' v cerkvi blaženega Klementa, in! mlade krščanske rodove za tes- moštvo, ki se ga poslužuje, nejšo zvezo z vesoljno Cerkvijo Vse to sem zapazil v teku vož-j in njenim poglavarjem. Zopet so nje, ki je trajala komaj dva se mu živo zbudile božične misli. (jni. Povdariti ,pa moram, da ki jih je doživljal v cerkvi Pri ta vožnja ni bila nikaka izje- jaslicah, ko je tam molil, tam'ma Take vožnje so na dnev-sprejemal sv. Cirila in Metoda,j nem redu. Prevozna letala bri-tam na Marijin oltar položil in tanskega in ameriškega letal-posvetil slovanske knjige in po-1 stva pokrivajo že skoro ves slušal blagoglasne slovanske bo-|svet> postavila so temelje glo-goslužne napeve pod vodstvom, ^jne vojne. Če jih bomo. mo-svet ni škili grl dveh umetniško [lro up0rabljali po vojni, bodo izobraženih plemenitih Grkov, ki ta ieta]a ]ah]«una"* t~*" »»- —«■ - »-«•>»•■« *•« » »»« ««.-••« VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Pri nas si lahko izberete še blago predvojne kakovosti AUTOMATIC WATERHEATERS (avtomatične vodne grelce) 100% VOLNENE PREPROGE (Wool Rugs) INLAID LINOLEUM, PODLOŽEN S ŽAKLJEVINO . . . RADIOS KUHINJSKE PEČI . . . ŠIVALNE KABINETE Imamo koledarje na razpolago NORTHEAST SALES & SERVICE 819 E. 185. St. KE 5700 JERRY IN GENEVIEVE BOHINC lastnika , .!>.'■«». «t*r» mM mki meri mir« miri k«ra mira v8k1 ud mira ud miri lila miri mf ra u»j cm i.ISF/fc las'* iS!** L'« lil** os?* to** I J&BL iCMyCHITZ 1 "^S^EiiSP** BONDED WINERY |g 1081 Addison Road ^ HEnderson 0782 •W; 23 Ml Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo W še za naprej za fina vina, na drobno ali na debelo ImP Vesel božič in Srečno novo leto vsem skupaj! m m - . L .____________^ J . .■■■■-- —^"Ž" m: p I IR^n AKT0N mmi i j ! 1 GROCERIJA in MESNICA j|| f ^^^^^ | 5919 Prosser Ave. pi || i™=™J HEnderson 0982 g ^ Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo S vsem odjemalcem in prijateljem! Najlepše se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem |N letu in se toplo priporočamo tudi za bodoče leto p | A. BR0FMAN j ||| DEPARTMENT STORE da ni zanesla tjakaj leta 1941. j iSPdi meni ime Tantar ni bilo i ppflo, čeprav sem Sveto deželo SP °d prej dobro poznal. Leži wfe cerkev varuje enega najsvetejših krajev krščanstva. Ker je tako stara obenem tudi izpričuje, da je res tu kraj, kjer se je rodil Gospod. Svet v Betle-hemu je res krasen svet. Povsod najdete kraške jame in votline. Tudi pod to cerkvijo so take votline. Poprej so imele vhod od zunaj, danes so pod cerkvijo. V eni teh kraških votlin pod to cerkvijo je bil rojen naš Gospod. Ko ni bilo v Betlehemu za nju prostora ,sta se podala sv. Jožef in Marija v tako votlino na robu mesta. Ta votlina je bila 'hlevček, kjer je prišel Zveličar na svet. Do te votline se pride po stopnicah iz prednjega dela cerkve. Ni velika ta votlina. S težavo :bi se v njej drenjalo petdeset ljudi. Ko pridete po stopnicah doli stojite pred oltarjem, pod katerim je srebrna zvezda z napisom v latinskem jeziku: Tu se je rodil Jezus Kristus. V tej votlini se je torej dovršil največji svetovni dogodek, ki ga sv. Luka tako kratko popiše: "In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in pložila v jasli, ker za nju ni bilo prostora v hiši." Milijoni in milijoni so klečali predto( zvezdo. Kaj solza ginje-nja in ljubezni do božjega otroka je bilo tu prelitih! Malo na desno od tega oltarja je drugi oltar, kjer mašujejo katoličani in kraj, kjer so stale jaslice. Že 1. 1936 sem priložnost, da sem tu maševal. Od polnoči naprej smo se vrstili duhovniki romarji, da smo prišli vsi na vrsto. In sedaj iz Tantur-ja, kdo ne bi rad porabil priložnosti, da mašuje v tej votlini ali na kakem drugem oltarju blizu kraja Gospodovega rojstva! Cerkev in votlina sta pod kon- < Dni le na 4 sua nI) ^sem, Plat) isklena koala za naklonjenost 'Božične misli Zveličar, ki si k nam na svet prišel, da večne bi pogube nas otel, o, še in še nam izkazuj dobrote, da morda vendar kdaj sred šumnih cest prešine srca Tvoja blagovest, da močna, v njih za vselej zaživi — in ne čez noč v pozabo izzveni! Od zore do noči pri setvi, žetvi, ob vdani prošnji, trdi kletvi, potan, močan se človek trudi, pa sredi polj in vrtov plodnih izmučen od gladu se zgrudi. Pravice in ljubezni prosi, a bližnjemu le trnje trosi. Zapleše divji vojni ples, spreminja lepi svet v puščavo; s krvjo plačuje vojni kres za "višje rase" moč in slavo. In kakor čudodelnik bistri, ki v gledališču čara, vara, se človek s stroji in registri v glumaštvu trdem vara, stara . . . MIRUJ, SRCE! Nocoj snežinke spuščajo In upi dni minulih na zemljo beli prt; so znova se vrnili; široka tiha cesta ljubezen in lepota kot pravljičen je vrt. sta spet se poljubili. In čudežne so misli, Nocoj snežinke padajo — detinske sreče polne/ in sveti je večer, ki iz srca pregnale ki blaženo šepeče: so vzdihe, tožbe bolne. Uživaj božji mir! IVAN ZORMAN. Kako sem se volka uslraiil i — i Bilo je leta 1911, ko sem prišel iz Amevike 21 letni fant in po poti domov so mi pripovedovali, da vsak, ki je bil že en-! krat v Ameriki nirna doma več I obstanka, češ, da ga vedno ne-I kaj vleče po svetu. Jaz jim te-; ga nisem verjel, a ko sem bil doma par tednov, tedaj sem pa že začel gledati rog sebe kam bi šel. Ko sem izvedel, da gredo nekateri na Koroško, sem: šel tudi jaz z njimi za šest ted-; nov. Za košnjo sem prišel zopet domov in tedaj sem dobil doma pa še nekaj drugih Ame-rikancev, samih fantov. V par tednih po tistem nas je bilo doma več kot dvajset mladih fantov iz Amerike. To vam je bilo veselja ob nedeljah pri Zgoncu v gostilni. Prav dobro smo se imeli za nekaj mesecev. Ko je pa minila košnja in mlačev, tedaj so se porazgubili eni nazaj v Ameriko največ pa k vojakom. Nak, jaz pa tudi ne bom doma in pobral sem jo na Melanov vrh nad Prezidom, kjer je bila' že takrat velika parna žaga in veliki gozdi. Delal sem pri konjih dva meseca. V tem času sem pa dobil od doma pismo, da naj takoj pridem domov, češ, da odidem na 1 Štajersko tesat železniške prage, ali kakor smo tam rekli "švelerje." Nič kaj rad me ni 1 izpustil gospodar, a ko sem rekel, da so mati bolni in da me hočejo domov, me je pustil. Tako sem jo mahnil na pot v ne- i del j o zjutraj krog osme ure in sem prišel domov ob sedmih zvečer. Seveda pot je bila dolga, zato pa sem se v par krajih ustavil in malo poživil s kakim četrt vina. Naslednji torek pa smo že odhajali in ko smo se vozili proti Rakeku, smo peli "Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo ljubice tri. . ."' Oče so rekli: boš že videl tri ljubice trikrat na dan koruzne žgance. Povedal sem jim, da tudi to že vem, ker smo bili že tam prej ko sem šel V Ameriko. Seveda tako dobri ne bodo kot so tri ljubice, pa bo že šlo en par mesecev. Predno smo šli od doma so mi oče priporočili, da naj ne nosim dosti denarja s seboj, ene deset ali petnajst krone da bo dovolj, kajti vožnjo smo imeli itak že plačano do tam. Vse eno pa sem vzel s seboj 80 kronic. Šestdeset sem jih ža-šil v hlače, ker sem si mislil, da se pač ne ve kaj se lahko pripeti na poti. In res, ravno moj denar nas je bil rešil, da nismo bili lačni. Ko smo prišli na končno postajo, nas je tam že čakal neki kmet s konjem in velikim košem. Vanj smo zmetali svoje sekire, žage, plenkače in vreče, a mi pa smo hodili peš za vozom. Celih osem ur smo jo mahali v tiste hribe. Ko srno prišli na mesto, so nam odkazali, kje bomo tesali in sicer po šest in šest skupaj. Tako se nismo sestali pi:ej ko v nedeljo, ko smo šli nakupit koruzne moke, speha in tobaka. Seveda smo si v takih slučajih privoščili tudi kakšen gulaž in malo pijače. To vam je bilo dobro in veselo v nedeljo. Komaj pa smo bili tam štiri ali pet tednov, ko so že nekateri pričeli tarnati, da jim denar pohaja. Par tednov pred božičem so nekateri že zdihovali, kaj bo za božič, ko ne bo nič | priboljška, če ne bo trgovca, da ; bi nam vsaj nekaj izplačal. Zadnji teden pred božičem so še nekako spravili skupaj nekaj denarja, da smo kupili koruzne moke in špeha, pa nekaj tobaka in malo žganja. Na božični dan pa so se jako počasi odpravljali k maši doli v selo, to pa zato, ker so pač vedeli, da ta dan pa ne bo nič priboljška. Jaz pa sem molčal in nikomur zinil, da imam denar, kajti hotel sem jih presenetiti. Ko smo jo primahali do cerkve, je bila maša že skoro končanj, a mi smo se pa tolažili, da nismo skoro nič mudili, kakor je rekel Ribničan, ki je prišel h koncu maše: nisem bil hiter, ne mudil, gospod je ravno iikof pil ... Pa kaj sem hotel že povedat, tam kjer smo bili, je bilo mesa, da je kar krog nas skakalo. Bilo je srn in srnjakov nič koliko. Ko sem opoldne kuhal žgance, so bile srne tako radovedne, da so mi hotele kar v kotel pogledati kaj kuham in <5e bo morda kaj tudi zanje. Večkrat sem si misli, ha, samo nekoliko bi te s sekiro počehljal po glavi, pa bi bila počena v kotlu. A Bog ne daj, ker je bil skoro za vsakim drevesom gozdni varuh, kajti tam je imel cesar Franc Jožef svojo jago. Če bi bil česnil srno po glavi, pa bi bil šel v luknjo najmanj za dvajset let ali pa še več. Tako smo mora'li samo gledati meso, ki je krog nas skakalo in nas izzivalo, češ, tukaj sem in si postrežite z menoj. Pripovedovali so tudi, da se večkrat prikaže v tistih krajih tudi kak volk, ampak mi ga nismo videli in ne slišali. No, pa nič ne de, saj smo si pa ob nedeljah privoščili kak gulaž, saj ga je bilo za deset krajcarjev pi*ecej velik krožnik. Na božični dan, ko smo prišli iz cerkve, so bili pa vsi precej poparjeni. Vsak je premišljeval, no, kaj bomo pa sedaj, denarja ni — kredita nam ne dajo, trgovca pa tudi ni bilo in on je bil daleč tam v Gradcu. Kar domov pojdimo, so rekli nekateri, bomo pa žgance malo bolj zabelili in čebulo pri-grizovali, pa bo naša božična pojedina v kraju. Nato sem se pa jaz oglasil: no, pa pojdimo vseeno v gostilno, morda bodo dali pa meni na upanje, jaz bi na vsak način rad jedel danes počenko, ko je ravno božični dan. Vsi so se mi smejali, češ, kdo pa si ti, najmlajši si med nami, pa da bi ravno tebi dali na upanje. Nič nisem maral za take opazke, še enkrat sem jih povabil DuOi" na a *tr»rv)1 KAKO SEM SE VOLKA USTRAŠIL (Nadaljevanje s prve strani) rekoč: greste ali ne breste, kateri gre z mano, bo jedel in pil ... in sem se zaobrnil proti vratom gostilne. Nekaj časa so osupli gledali za mano, kar naenkrat so pa vsi hitro stopili, da smo prišli vsi skupaj v gostilno. Moj oče so takoj rekli, da jako lepo diši po žganju in da bi se jim kaj dobro prilegel en "frakulček." Komaj smo vstopili, je bil že gospodar pri nas in pripravljen, da nam postreže. Vsi so mene gledali, kaj bo pa sedaj ? Naročim vsakemu "frakulček" žganja. Oče me začudeno pogledajo in pravijo: kako moreš toliko naročit, kdo bo pa vse to plačal? Jaz sem pa rekel: cesar 1 Oče se zopet začudijo: kaj sta kaj v sorodu žnjim? — Menda ja, saj je vedno pri meni ... jim odgovorim. Vsi so me začudeno gledali, kaj naj to pomeni, a ko nam je gostilničar prinesel žganje, sem mu pa dal desetak, da si plača pijačo. Takrat so pa vsi naenkrat zazijali: kdo ti je pa dal toliko denarja? saj sem vam povedal, da cesar, sem jim odgovoril," hahaha. Fant ima denar, so si šepetali. Seveda ga imam, a povedat jim pa nisem hotel koliko imam, samo rekel sem, da ne ravno preveč. Sem pač vedel, da če bi vedeli, koliko denarja imam, da bi gotovo vsak hotel nekaj imet. Sicer sem res posodil vsakemu nekaj in so mi tudi vsi pošteno vrnili, samo oče so mi rekli: kar za-miži za tisto, pa bo vse dobro. Nato smo si bili privoščili tudi pečenke in ker je tam precej daleč od mest, je bilo tudi jako poceni; bilo je pozimi in živine in ovoc imajo tam ljudje pa tudi dovolj. Seveda pečenko smo pa še z vinom zalili, da smo bili res židane volje za božič. Popoldne smo se bili pa dogovorili, da pridemo za novo leto zopet za doli, če imam jaz še kakšen denar. Rekel sem jim, da imam še nekaj in že so računali: meni boš dal toliko itd. Koliko imam, vam bom povedal pa na novega leta dan. Naš gospodar me je .celo pohvalil: lej ga, najmlajši je med nami, pa je največ denarja vzel s seboj, da nas bo vse zakladal, dokler ne pride trgovec z denarjem. Nato pa sem povzel besedo in jim povedal, da ne bomo smeli preveč hitet, ker blagajna ni preveč založena. Sešli smo se na novega leta in komaj smo bili vsi skupaj, so me že pričeli nadlegovati: meni toliko in meni toliko itd. Oče pa pravijo: koliko boš dal pa meni? Na kratko sem jim povedal, da nič, ker zanje da bom že jaz plačal. Nato pa pravijo oče: ti lump ti, zakaj pa nisi dal denarja meni shranit? Povedal sem jim, da nisem več deset let star, saj sem jih že dva in dvajset. Drugi pa brž pritrdijo: prav imaš fant, če bi bil oče imel denar, bi bil že zdavnaj rekel: Fantje nič se ne bojte, saj imam jaz denar, potem pa že veste kako bi bilo. Ta dan smo si pa zopet privoščili vsega, kakor pred enim tednom. Ko smo ga pa imeli že nekoliko v glavi, smo pričeli pa s petjem. Saj vsi vemo, da Slovenec ne more biti vesel breg petja, pa naj bo kjer hoče in prav dobro smo jo rezali, da so nas dotični Nemci in nemčurji z odprtimi usti poslušali. Čudili so se, kako da moremo tako lepo peti, nič ne razumejo, kaj pojemo, a sliši se pa tako lepo, kot bi bili v nebesih. Naenkrat je bila polna gostilna in kčr-mar je potem rekel, da še ni imel toliko izkupička odkar ima gostilno, kot ga je imel tisti dan. Tako je bil vesel, da nam je on sam postavil par li- Vesele-božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! SLOVENSKA PEKARIJA 6724 ST. CLAIR AVENUE EX 0881! JULIUS CERAR, lastnik Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo. Se priporočamo za obilen obisk. ter vina na mizo. Krog dveh popoldne pa so nam prinesli na mizo vsakemu eno pečenko in še vina. Ha, kaj bo pa to, da nas tako gostijo . . . smo si mi-sili, to bo pa gotovo za novo leto. Kmalu potem se pa jaz ozrem v sosednjo sobo in tam sem zagledal našega trgovca Kne-delna. Potem sem pa takoj vedel, kdo nam je tisto plačal. To sem povedal tudi očetu poleg sebe in kmalu so pričeli vsi krog sebe gledati, kje je trgovec. Ko pa je on opazil, da smo ga zagledali, je prišel tudi on k naši mizi. Takoj smo si vsi mislili: danes bo pa še luštno, še ga bomo pili. In smo tudi ga. Ob petih popoldne pa sepi se oglasil: ali bomo šli danes domov, v gozd, ali ne. Vsi so se enoglasno oglasili: kaj bomo sedaj hodili domov, ko je pa še toliko vina na mizi in tudi plačano je že. Nato nisem nič odgovoril, a krog šeste ure zvečer sem se pa kar sam odpravil sam proti domu. Nobenemu nisem nič povedal, ker sem bil že malo okajen in zaspan. Vzel sem svojo palico, kajt: vsak je imel precej močno gor-jačo s seboj za vsak slučaj, ker tudi Nemcem nismo preveč zaupali, ker so nas precej grde gledali. Bilo je jako mrzlo in ledeno. Mahal sem jo kar po sredi ceste, pa nisem nobenkrat poljubil ledu, ker pijanec ne pade, če ni le preveč okajen. Bile je uro hoda do doma v gozdu Ko sem bil pa že blizu doma: zagledam na cesti nasproti meni stoječo neko žival podobnt volku. Stoji sredi ceste in me gleda jaz pa njega. Že sem si mislil, aha France, jutri si boš pa v volčjem želodcu dobro jutro voščil ali pa novo leto. Tako se gledava par minut, stisnil sem palico in si mislil, prav poceni me pa že ne boš dobil. Pričel se j mi je počasi bližati in že sem ■ zamahnil s palico, pa se mi pc | pasje z lajanjem oglasi. Takoj j sem pobesil palico in tudi lasje I so prišli v svojo normalno lego, j kajti to ni bil volk, pač pa kmetov pes ovčar, ki je bil na vso | mc>č podoben volku. Poznal ! nas je že vse prav dobro in zato tudi ni bil nevaren. Rekel sem si, no, sedaj, ko je ta pri meni, se mi pa res ni treba bati vplka. Drenik's Beverage Dist. Inc. Razvaža najboljše pivo ERIN BREW - BUDWEISER - MICHELOB - DUQUE5NE BEER AND ALE Toplo se zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu odjemalcem, društvam, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v bližajočem se novem letu 1945. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva. Bulweiser Ko sem pa prišel v kolibo, l'! sem se zavalil na slamo, kajti tam smo imeli za ležišče samo slamo, in takoj sladko zaspal. Ko sem se naslednjega jutra prebudil, sem začuden gledal krog sebe, kje so drugi. Že sem mislil, da so »odšli tesat brez mene, ko sem ' se spomnil, kaj je bilo prejšnji dan. Cehljal sem se po glavi in premišljal, kako je bilo prejšnji dan in da sem se le upal sam domov. Takoj sem se odpravil zopet nazaj v dolino v gostilno in gredoč sem kar ene štirikrat poljubil ledena tla. Ko sem prišel v gostilno, so še vsi spali. Nekateri so vlekli dreto za mizo, nekateri na klopi in eni pa kar pod mizo. Tedaj pa sem jim zaklical: No, ali ne greste tesat, ali kaj?! Takrat so bili pa vsi naenkrat pokonci in me izpraševali, kje sem bil sinoči, da so me povsod iskali in so že mislili, da so me Nemci kam spravili. Povedal sem jim, da ni bilo nič nevarnosti od strani Nemcev in kaj se mi je na poti domov primerilo. Čudili so se, da sem si upal v takem vremenu in ponoči v oddaljeni gozd. Brez ovinkov sem jim povedal, da če bi bil v takem stanju kakor tisti čas, ko sem stal pred njimi, bi prav gotovo ne bil šel, a sem imel malo korajže v glavi, za-, to sem si pa upal sam domov. Ko sem jih vprašal, če gremo vesat, so mi povedali, cla je danes še večji praznik za nas kot je bil pa včeraj. Rekli so, malo oomo še popili in pojedli in popoldne gremo pa vis skupaj v gozd — domov in tudi trgovec bo šel z nami, da bomo dobili denar. Popoldne smo res odšli v gozd in smo ostali tam in nekako tri tedne pred pustom pa smo odšli domov. Povem pa vam, da tako bi ne želel nikoli več hoditi kot sem tistega novega leta dne, ki mi bo ostalo v spominu vse žive dni. Končno pa želim vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem čitateljem Ameriške Domovine vesele božične praznike in srečno novo leto s željo, da bi mogli danes eno leto res veselo zaklicati: Mir ljudem na zemlji in da bi bili naši sinovi in naši dragi med nami. ljem Ameriške Domovine vesele božične praznike in srečno novo leto s željo, da bi mogli j danes eno leto res veselo za-! klicati i Mir ljudem na zemlji in da bi bil naši sinovi in naši dragi med nami. -o-. BOŽIČNE MISLI Kot se od misli lepe stroj razvrvel je zunaja vstaja mraz božični v duši cvet razcvel je. Hiti stroj da drage volje eialje več ne bo dosežen, daj, zapelji me pred hišo prav pred duri vežne. Voknih naših zdaj ledenih cveti so se razcveteli, tam za njimi smo otroci včasih dneve šteli. Vsi v nemiru božič svetti s Smo vsi pričakovali, šla sem, dnevi pa detinski tamkaj so ostali. Morda skriti so po kotih, i • 1 kje na samem, šla bi tja da njih utrinke zlate še rjamem. Tončka Jevnik. --o- k Kupujte v y L slovenskih H ' H trgovinah. 7 KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard Euclid, Ohio KEnmore 5501 m I HISM SISM 8» P.Sm 8TO BUM BBŽOT Wm «tm BffisM mm VW* '£ i! Vesele božične praznike in srečno novo leto,! ^ I MR. in MRS. j 1 FRANK YAKOS g 669 East 159th Street j Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom j JU in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. I----------------------------------------------j j|jj Vesele božične praznike in ^flffg lllfllllti srečno novo leto želim fj|| f IcLOVER DAIRY IjjF !j|§ Milk from Approved Dairies re || JOSEPH MEGLICH, lastnik 1 1003 E. 64th St. ENdicott 4228 jji____________________________________________- 8 MR. m MRS. sM I RUDY B0ZEGLAV || BONDED WINERY fjl ; 6010 St. Clair Ave. || VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM IN -m PRIJATELJEM 1 " MRS. MARY NOSAN ||P slovenska pekarija v S. N. D.( S 6413 St. Clair Ave. EN 1863 j _' ^ * ^ ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM II VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN H SREČNO NOVO LETO |Sj§ Se toplo zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča še za naprej P_____________________________________________ 8 SPEH GROCERIJA m 1100 E. 63. St. M g fl ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM VESELE P BOŽIČNE PRAZNIKE IN 11 ZADOVOLJNO NOVO LETO 'jot 1 i j . Se toplo priporočamo sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočnicam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si beseda! Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa, raz-puhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izruj-te križe, prevrnite kamene, gomile izgladite! Križi, katneni in gomile so mrtve besede, govore jezik,"ki ga nihče več ne razume . . . Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. Kakor gre iz cerkve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla vprt. Še tisti večer sern se vrnil v tujino. Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj—pomane si oči, ozre se plah ter spozna, da je vse, vse, vse zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, delal in živel. Tako se je meni zgodilo, ko sem se ne-blagoslovljen vrnil v tujino. Neživ živeti — ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt. Takrat, |co sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka doteknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril ptft, dolgo sedem dni hoda. Odprl sem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni stezi na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda nič nisern ugibal, nič se , nisem motil; s slepimi očmi bi , bil našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem, sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova. Zdaj hodim na to svojo sveto . božjo pot, kadar mi je težko , pri srcu. Tudi nocoj, o mati, . ob tej uri, ko so se vse noči raz-, grnile nad menoj, prihajam k . tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zašije ti-, sta nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju! V naši sanitarni mlekar-SV ni boste vedno dobili^; sveže mleko, sir, smeta-J^p no, in sirovo maslo. 2g|J «r te- as: raife -X- se: rsisr -a&r ^asr rse: ras: rasr -as: * fe Sli LOUIS i ! S|E» CIMPERMAN 1 ^ GROCERIJA in MESNICA ^ f| 1115 Norwood Rd. j, M ^^^^ ENdicott 0566 |i H |j Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za ^ Sfj praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba in j. zmerne cene. Pripeljemo na dom. . nfi I Se lepo zahvaljujemo za preteklo naklonjenost ' *fi in se priporočamo še za bodoče. [ « I Želim vsem skupaj vesele božične praznike in j srečno novo leto! f | m___________________________________i m i VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO j ^ LETO VAM ŽELI t JOS. ŽELE i m SINOVI ' POGREBNI ZAVOD »502 St. Clair Ave. ENdicott 0583 COLLINWOODSKI URAD 158 East 152nd St. IVanhoe 3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo OŠČIM VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Se toplo priporočam IAMES A. SLAPNIK, ML FLORIST Member of T. D. S. »620 St. Clair Ave. HEnderson 8824 GjtjM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN J& jH SREČNO NOVO LETO Jurik 1 ŽELITA ODJEMALCEM IN lj/ PRIJATELJEM iNTONin PAULINE JANŠA 1297 E. 55. St. GOSTILNA VSAKOVRSTNO ŽGANJE, 6% PIVO IN VINO Se toplo priporočata za obisk ESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI MARIO CAFE MARIO in FRANCES KOLENC, lastnika 6220 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO - PRIGRIZEK 1 Njen grob ; (Ivan Cankar) ] 1 - < ( Jeseni smo pokopali mater. , f Več ne vem, ali je bil jasen dan, } 1 ali meglen, ali če je deževalo. ( Šel sem za pogrebci kakor v } £ sanjah, in še zdaj se mi zdi, da j i so bile sanje vse, kar se je ta- i ( krat godilo; in da je bilo mor- < (f da čisto drugače, nego se spo- . i minjam. Prišli smo na pokopa- ] { lišče, da nisem vedel kako in ; f kdaj ,nato smo stali kraj glo- i a boke črne jame, iz ilovnate pr- , ! sti izkopane. Pevci so zapeli; ; f kakor iz daljave sem slišal za- ] ^ molkle glasove, besed nisem ra- , ( zumel. Na debelih vrveh so V spuščali rakev v jamo; oboje, ; trakev in jama, se mi je zdelo ^ preveliko in prečrno za mojo f mater, ki je bila drobna kakor ^ otrok. Ko je župnik odmolil—^ ! ali mord^a že prej ne vem več— Y so vsi krog mene pobirali rume-jf no prst ter so jo metali na ra-A kev; tudi jaz sem se sklonil, 7 da bi pobral pest prsti kakor » drugi; ali skoraj mi je izpodrs, A nilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel pod pazduho. Nato so si pogrebci A slekli črne suknje, zgrabili so 7 za lopate in so metali v jamo m prst v teških, velikih kopicah; ui spočetka je zamolklo bobnelo; 7 kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le že pritajeno vzdihi hovanje in ihtenje. Jama je bi-T la polna, grmadila se je gomili la, zmerom širja in višja, og-aA romna, pretežka za mojo ma-[ ter. m Kako smo šli s pokopališča, jA tudi več ne vem. Nenadoma ( smo sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekaki teri so bili žalostni, nekateri f veseli; jaz sem jih gledal in W sem jih komaj poznal, moje jte. misli so bile kakor mrtve, v čr- ( no jamo zakopane. W Teden dni pozneje sem se od-m peljal v tujino. Ves tisti teden J nisem stopil na pokopališče; n prišel sem do vrat, pa sem se M- vrnil. Kakor strah je bilo v JI meni—kakor tisti strah, ki obi-de vernega človeka, preden stote- pi v samotno svetišče, pred Bo-ga, sodnika svojega. Malodu-W šen sem bil in slab, nisem si 'tyf upal, da bi odprl vrata v blago-J slovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica-jte- mučenica. Pet let sem ostal v tujini. ( Čez pet let sem se napotil, da W[ bi molil ob njenem grobu. Od-pri sem vrata in sem šel do sre-( de pokopališča, do križa. Tam W sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor i J da ga še nikoli nisem videl. I W Križi, križci, beli in črni kame-; m. ni, ob zidu vrbe in ciprese, go-j ( le, zelene, cvetoče gomile, pe-j 'Y Ščene steze, — vse mi je bilo i tuje. Groza mi je segala v sr- s ce; gledal sem na levo, na des- 1 no—od nikoder ni bilo glasu, 1 da bi me poklical, pozdravil, s Jaz pa sem mislil, kadar mi je 5 bilo hudo v tujini: 1 "Pridem do vrat in takrat ] bom slišal njen glas: Kod si 1 hodil, da te ni bilo tako dolgo? a Čakala sem te in nisem mogla ] spati, celih pet samotnih let! i . . . Pa bi šel naravnost do nje- 1 nega groba in bi pritisnil lice 1 na rosno travo, da bi slišal na- i tanko njen mehki glas in da bi 1 občutil topli dih iz njenih ust. i Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sre- . če, kakor vselej kadar sva bila 1 čisto sama; in bila bi sestra in : brat, obadva otroka, obadva oči vprte proti vzhodu, da bi ugle- : dala tisto nebeško zarjo, ki je 1 bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena . . ." Xakd sem mislil. Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal. Hodil sem med križi, kameni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraše-val, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkovniku. "Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pogrebom, še krono sem vam dal!" Cerkovnik je pomislil. Rekel bi, da je v levem kotu ... če ni morda v desnem . . . star sem . ..." Kam bi se napotil, koga bi vprašal ? V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se nvi je ! zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so bili morda celo pogrebci. "Kje je grob, ki ga iščem?" "Toliko je pogrebov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kugi . . . kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?" Vrnil sem se na poopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom. Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi, ki se jih dolga leta ni doteknila zvesta roka. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališča same puste gomile, brez spomina, brez križa in kamena. Še križi so polomljeni, j kameni stoje pošev, besede so izabledele. Kaj je bilo napisa-ino na tem križu ki leži izrvan j in zarjavel na gomili? "Svoji j nepozabljeni, na vekomaj ljubil jeni materi . . ." Gomilo je bil porasel visok plevel, križ leži 'v njem—kod hodiš, ti zvesti JOHNin ŠTEFKA PAULICH S' GOSTILNA 5 - ? 1 *, S* «! Vse vrste pijače in jedila » .! 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo , 3 vsem skupaj,! 2 [ ^Bjr^y * "Jr božične praznike Ji >( srečno novo leto . 3 Jnr "" /s"j, želimo vsem našim I -' > odjemalcem in fi f; ' ' ^^ V naši sanitarni mlekar- g I, * n' boste vedno dobili •3 v- > j\J/\\ sveže mleko, sir, smeta- | ^ - - 1 Y\ \\ n0> 111 sirovo maslo. P ^ ; . ' ^ j^SSB^R Zahvaljujemo se za do- | RV""i fly WLTx sedanjo naklonjenost in 1 v''' ' J ■ se priporočamo tudi v j NICK SPELSCH a 6210 White Ave. HEnderson 2116 s_ _ \_ _ i Vesele božične praznike in srečno novo leto H '" ■ • S ANTON in JULIA ^/ I MAROLT pM^m I GOSTILNA VA I 1128 E. 71st St. i 1129 E. 68th St. ^^ /$MKm i? Pristni legalni likerji S dobra vina, 6% pivo ~Jž>Š§ /^M^JjmŠ Jwi in prigrizek (j?}J[ [ TJkSB Effl&m i Vsak petek pri nas ribja pečenka Se toplo priporočamo 1 I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO E LETO VAM ŽELIJO I CARL G. OPASKAR, M.D. I ZDRAVNIK 740 East 152nd Street g Office: GLenville 3134 Res.: POtomac 8055 i DR. VINCENT OPASKAR I ZOBOZDRAVNIK g 6402 St. Clair Avenue HEnderson 4114 i i FRANK V. OPASKAR 1 ODVETNIK g U Hippodrome Building g MAin 3786' Res.: WAshington 0989 S__________________________ k Sezonska voščila! Da bi v miru božjem preživeli te lepe božične g praznike. Da bi vam sonce sreče in zdravja sijalo I bolj prijazno in bolj toplo. To vam iz srca želi vaš I iskren prijatelj j LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIK I 9116 Union Ave. Michigan 7420 B &k4KIfcdKIUHSIum WOURHt«l!lkJim um UR« »K « Glas iz bančnega zavoda * Delničarjem in vlagateljem ter vsem, ki se poslužujejo našega denarnega zavoda THE NORIH AMERICAN BANK CO. tem potom voščimo vesele božične praznike in obenem nad vse veselo in srečno novo leto! DIREKTORIJ SLOVENSKE, THE NORTH AMERICAN BANKE 6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. Cleveland 3, Ohio TANTUR IN BETLEHEM (Nadaljevanje s prve strani) trolo treh ver: katoličanov, pra-voslavcev in Armencev. Vsaka izmed teh ima svoj določen čas za molitve in vsaka ima svoje določene pravice. To skupno gospodarstvo ni v korist cerkvi. Vsaka stvar, ki jo je treba popraviti, mora imeti odobrenje treh gospodarjev, ki so silno ljubosumni drug na drugega v strahu, da ne bi kdo spet dobil kako predpravvico s prezidavo. Ta, ljubosumnost je neprijettna za tujce, ki vidijo na tem svetem kraju dostikrat namesto ljubezni — nevoščljivost. Katoliški varuhi svetišča so očetje frančiškani. Brat, ki ima opravilo, da nadzoruje in straži, ima spravljeno tudi krepelce, s katerim postraši orientalske nadležneže, kadar so v svojem vzhodnem temperamentu preveč živahni in razgreti. Ni lepa ta konkurenca na svetem kraju, je pa vendarle piiča, kako vsi varuhi svetišča spoštujejo ta sveti kraj in kako globoka je njihova vera. Frančiškani imajo poleg cerkve Božjega rojstva tudi svojo cerkev sv. Katarine. Tam se opravlja služba božja za arabske kristijane sv BetLehemu. Tlam bo polnočnica in od tam se bodo slišali po radiu betlehemski zvonovi. V zvezi s to cerkvijo je tudi velika romarska hiša. Rekli smo, da je tam okrog več kraških votlin. Najbolj zanimiva je votlina, v kateri je živel sveti Hieronim. Na stara leta je živel tu v bližini kraja Jezusovega rojstva. Tu je prestavljal sveto pismo na latinščino odno-sno popravljal stare prestave, od tu je pisal svoja slavna pisma, od tu je pošiljal razlage sv. pisma tedanjim kristijanom. Kdo se ne bi zamislil v tej njegovi jami nad tem izrednim možem? Ljubezen ga je gnala, da je trajno ostal na tem kraju božje ljubezni. Tu je vročekrvni Dal-matinec izvojeval popolno zmago nad samim seboj. Okrog cerkve pa bije zadnji boj orientalska kultura z modernim napredkom, Še je osliček vsakdanji pojav na cesti, tudi kamelo se še vidi v Palestini, toda oba stalno preganja avtomobil. Vsiljivi branjevci in kroš-njarji ponujajo svojo robo in zlasti nabožne predmete z divjim kričanjem, kot da je arabšči. na kričanje, toda kar prodaja je dostikrat izdelano v Evropi. Le predmeti izdelani iz bisernice — pearl shell — so še pravi izdelki domače obrti tamkajšnjih kristi-janov. Napredek prihaja. Ali prihaja z njim tudi sreča, Na vzhodni strani cerkve je lep pogled na betlehemska polja. Tam je Moabljanka,Rut pobirala klasje na Boozovi njivi. Postala je kasneje žena Boozova in prababica Davidova. Tam je nekdaj pasel David očetove ovce. Tam na teh poljih so pastirji culi v Sveti noči. Tam so zaslišali angelske galsove: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!" O mir! Danes si največje hrepenenje človeških src. Toda ni miru brez blage volje. Dokler se oznanja sovraštvo, dokler se tepta božje zapovedi, dokler se človeško srce ne preda popolnoma Bogu, ni blage volje in ni in ne bo — miru. Slava Bogu na višavah in mir sta v tesni zvezi. Mogočnost, prevzetnost in bahanje ne delajo miru. Ne delajo ga kanoni in ne zviti diplomati. Ne delajo ga nauki, ki so danes moderni, ki se jim pa jutri svet smeje. Mir ustvarja neusiljiva skromnost in toliko zaničevana ponižnost, katere nas uči — Božič. zorne in ne velike maše! V kolikih hišah ne bodo skupno molili in kadili, v koliko družinah ne bo jaslic. Božične pesmi poje puška. Namesto potice—stradanje. Namesto božičnega veselja v žalosti rosno oko. Pa bo morda v dušah Božič toliko bolj resničen. Sklonjeni pod udarci usode bodo naši tamkaj tembolj razumeli skromnost, ponižnost in milino božjega Deteta. Bližje bodo svojemu Bogu in bližje pravemu notranjemu — miru. V njih srcih bo ob tej podobnosti z Gospodovo revščino rastlo upanje. Prsti se bodo tesneje oprijeli rožnega venca in usta bodo z večjim razumevanjem šepetala: ki si ga Devica rodila. Trpljenje preiskuša ljudi in napravlja junake. Naš narod bo tudi ob četrtem Božiču načel moči za junaško vztrajnost — ker veruje. Zato ne obupajmo nad njim, ampak raje prosimo z njim ob jaslicah, da bi bila ta preizkušnja okrajšana. -o- V prostost zre oko Piše Tončka Jevnik Zopet so nas obiskali božični prazniki, ob katerih nas obhaja neko domotožje, marsikateri se znajde v duhu doma v revni, skromni a najbolj priljubljeni hišici. Dolgo je že odkar smo se podali v tujino, pretekla so že leta in leta. Več božičev je že šlo minljivosti v naročje. Bili so veseli in žalostni, misli so pa vedno bile le tam doma pri naših dragih, da bi se znašli tam samo za hip na domačih tleh. Beseda dom se glasi lepo ,akoravno je bil reven. živeli smo četudi skromno, a vendar so bili tisti božični prazniki najlepši. Ostali so rni v sladkem spominu. Kaj mi je bilo otroku takrat, ko pa ne pozna ne skrbi ne prevar. Oče in mati sta se trudila, da smo imeli košček kruha. Bili smo zdravi, veseli in zadovoljni z vsem. Izobilja nismo poznali. Veseli smo bili samo, da nismo občutili gladu. Da, božič, kako vesela sem te pričakovala tedaj. Naša draga mamica je izrezljala in napravila jaslice in hlevček za novorojeno dete. Vesela sem hitela v s6-sedov boršt, da sem nabrala lepega zelenega mahu, da bo mati vanj položila novorojenega Je-zuščka. Krog njega pa je razpostavila pastirčke, jančke tam v kotu pod stropom. Mati Pam je spekla tudi poti co. Božičnega drevesca nismo čemu ste tako naglo pobegnili. Ostal mi je na vas samo sladak spomin. Dolgo je že od tedaj, pa vendar se mi zdi, kakor da sem šla še ne dolgo tega čez našo domačo vas. Zdi se mi, da vidim še vse one znane obraze stare in mlade, žalibog, dosti jih je že zagrnila črna zemlja in spijo večni sen. Četrta ura popoldne se je bližala in vsak je hitel, da zgotovi svoje delo pred večerom. Vaški kovač je zagnal kladivo in klešče v kot, pod mehom je ugasnil žerjavico, dal je počitek mehu in naklu. Vse naj se spočije in praznuje na božični večer. Od-pasal si je predpasnik, zaprl ko-vačnico in se odpravil v porda-jalno, da nakupi vse potrebno za praznike. Vaška dekleta so ribale škafe in drugo posodo, do-našale so vodo škaf za škafom, da je bilo vse lepo čisto in pripravljeno .predno bo zazvonilo Ave Marijo . Na Kostanjevški žagi se je ustavilo kolesje. Le sem in tam so delavci pospravljali orodje in snažili na krlišču. Župnikovi hlapci so lepo po.snažili po dvorišču in vse naokrog, kočijaž je pripravljal sani, če bi mogoče v praznikih g. župnika peljal malo na izprehod. Moj krstni boter je rekel in naročil hlapcem in deklam: da se ne boste kam porazgubili, nocoj bomo skupno molili vse tri rožne vence, ker je nocoj sveti večer. Pri vsakem gospodarju, revnem ali bogatem, so morali posli moliti na sveti večer in gospodar je sam molil rožni venec naprej. Tudi mnogo teh gospodarjev je neizprosna smrt pobrala v svoje naročje in sedaj praznujejo sveti božič v večnosti. Tudi moj oče in mati sta rekla : Otroci, sedaj bomo pa vsi lepo skupno mlili, kajti dela se že mrak. V naši, križevski farni cerkvi je zazvonilo Ave Marijo in pričeli smo moliti in ko smo odmolili ,je mati vzela blagoslovljeno vodo vse krog hiše in drugih poslopij in poškropila in molila, ko se je vrnila v hišo, je pokropila tudi vse nas, ki smo se ob tem prekrižali. Da, jako lepa je bila ta navada v paši sedaj ubogi stari domovini. Sedaj pa žalibog škropijo z nedolžno krvjo naše brate in sestre in naše uboge fante, ki dajejo svoje življenje za brezverce, ki nimajo ne vere in ne usmiljenja. Dal Bog, da bi se ti naši fantje že skoro povrnili za prihodnji božič k svojim dragim očetom, materam, bratom in sestram in možje k svojim ženam, ki jih nestrpno pričakujejo in Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem DANIEL STAKICH in LUDWIG RADDELL PRODAJAMO ZEMLJIŠČE IN VSAKOVRSTNE ZAVAROVALNINE —Točna in solidna postrežba— 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 imeli in tudi ne raznih daril, ka terih tudi pričakovali nismo. Ob j prošij0 Jezusa otročički, da bi časi, brezskrbni^ detinski časi, | (Dalje na 5 strani) Tako smo romali iz Tanturja v Betlehem pred nekaj več kot 3 leti ter poslušali, kaj nam ta sveti kraj govori. Božični čas mi obuja spomine na to prvo dobo mojega potovanja v svet in v negotovo bodočnost. Božič pa tudi vzbuja misel na strašno bridkost onih, ki so tam doma. V kolikih župnijah zvon ne bo vabil k molitvi, v kolikih cerkvah ne bo polnočnice in ne iS Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ^ odjemalcem in prijateljem § HAY (. BATES | GROCERIJA in MESNICA g 4536 Warner Road | __________ _______________| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN I SREČNO NOVO LETO ŽELI || DR. A. A. URANKAR i DENTIST I ■ H Vesele božične praznike in srečno novo leto p vsem odjemalcem želi KOŽAR SERVICE STATION | Mobilgas | —Expert Lubrication - Battery Service— Cor. E. 152nd and Waterloo Rd. IVanhoe 0626 g ____________________________&J MR. in MRS. N BOHAR _ ^ želita odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto ||j BOHAR BEAUTY SALON | 6407 St. Clair Ave., v Slov. nar. domu stt FRANK KLEMENČIČ f BARVAR in DEKORATOR S n 1051 Addison Road HEnderson 7757 11 Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se ^ priporočam še v bodoče p Vesele božične praznike in srečno novo leto lf želim vsem skupaj! M} JOSEPH TREBEČ f 1 MESNICA 1 1 1423 East 55th Street HEnderson 1559 g Želi vsem odjemalcem in prijateljem ter znancem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in zadovoljno novo leto g želi LOUIS SEME'S CAFE | • GOOD BEER - WINE - LIQUORS Odprto do 2:30 zjutraj i 6507 St. Clair Avenue ENdicott 9026 g ____________________________________| Vesele božične praznike.in srečno novo leto vsem našim prijateljem in znancem! PETER BASTASIC i AVTORIZ1RAN PRODAJALEC MONCRIEF FURNEZEV I Inštaliramo furneze, jih čistimo in popravljamo | TINNING and ROOFING 19102 Cherokee Avenue IVanhoe 3793 | > —■ I • S ; Vsem gostom, prijateljem in znancem želi vesele § božične praznike in srečno novo leto JOSEPH WALLAND | 15507 Saranac Road i .•* ■ *'' ......... ''i RESTAVRACIJA in GOSTILNA J Najfinejši likerji—Legalna vina in pivo I | ______ T......„Tt i JIM OKORN SLOVENSKI KROJAČ I ČISTILNICA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA OBLAČILA j vŽ = 6906 St. Clair Avenue Želi vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto I i . i. i Se priporoča i e* ............................................J S SWPNIK'S FLORIST S ^ Cvetlice za vse namene. Mrs. Frances Pf ^ Slapnik in Louis Slapnik, sin, želita vsem ^ odjemalcem in prijateljem vesele božične ^ juijjjl jnp^ praznike in srečno novo leto. ^ rt m ■ ^ pT Se toplo pripročata! te 8 B jJJ 6102 St. Cair Ave. HEnderson 1126 ^ ,:„; ——————... I g _ VESELE BOŽIČNE J^r'i PRAZNIKE in | SREČNO NOVO LETO | I ODJEMALCEM IN jjj MR. in MRS. i I JOSEPH SUSTARSIC 1 GOSTILNA - ŽGANJE - PIVO - VINO I |_________6702 St. Clair Ave.___J Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi I GR0VEW00D TAVERN I SLOVENSKA GOSTILNA g 1 FRANK TELICH, lastnik h S 17105 Grove wood Ave. g Najfinejši likerji, vino in pivo . . . postrežba z 0 okusnimi jedili, točna postrežba in nizke cene I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO | LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI j DOT'S CAFE j DOROTHY URBANČIČ, Manager r'« ' $ Jt I 15930 Saranac Road * \ Ob priliki se ustavite pri nas! f* fl gj Vesele božične praznike in srečno novo leto želi jj S 6 vsem klijentinjam in prijateljem gr , 3 | JEAN'S BEAUTY SHOP j | 741 East 152nd St. GLenville 8139 jj 8 H JEAN COPIC .... MARY ŽURGA 5Š1 .J gg ; m----------------------------------------------- sŠ 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto želii°° J ^ vsem našim odjemalcem in prijateljem I SQUARE BAR CAFE i m ■ * I iH SLOVENSKA GOSTILNA 31 NAJBOLJŠA VINA - PIVA - ŽGANJE t" i Se priporočamo ■§§ 2839 East 93rd St. * Diamond 340$ m -j Vesele božične praznike in srečno novo leto vsei*1 < odjemalcem, prijateljem in znancem želi I FRANK KOCIN PAPERHANGER — PAPER REMOVING Garantirano delo „9 §§j 730 East 160th Street MUlberry 3Z Bi misli sem. Ko sem bil tak, kot so Vida, Marija in Janez, nam je mati vsak dan skuhala za zajtrk kaše in mleka. Ko sem hodil v šolo, je pozvonilo in smo po dva in dva romali v prostrano obed-nico. Samo seči je bilo treba v posodo in si napolniti skodelo in bil je zajtrk tu. Nikjer tistega strašnega vprašanja: "Kaj bomo pa danes jedli??" In bilo me je sram. Vsi spomini na leta, ko sem res stradal, ko po tri dni nisem zaužil niti drob-tine ,so splahneli spričo otrok, kaše, mleka in prostrane obed-nice. Dušo bi si raztrgal, da bi mogel zadušiti tisto vprašanje: "Kaj Bomo danes jedli?" "Saj so tudi drugi brezposelni, pa če si ne morejo dobiti službe, si vsaj poskrbe kako podporo. Ti pa nič in nič. Ali naj poginemo? Poglej, otroci so vsi mršavi, jaz se komaj vlečem, tebe je pa tudi že sama kost in koža," se je razvnela žena. Meni pa se je vsaka beseda zabodla v srce kot žareča igla, in ne vem, kaj bi dal, da bi bila žena zamolčala to strašno resnico. "Vsaj pisal bi, pa si še to opustil," me je vščipnila. Zabolelo me je še bolj, kajti načrti so mi vreli po glavi in zdelo se mi je, da bi jih bilo vsaj nekaj dobrih. Toda kadar sem sedel k papirju, so se mi vse misli razbegnile, vsi lepi stavki so mi skopneli in pred očmi je trepetalo samo vprašanje: "Kaj bomo danes jedli?" In kamor sem pogledal, mi je zrlo nasproti to vprašanje. Na nebotičniku je bilo napisano, na Kri-sperjevi hiši, na Dolinarjevi, celo s Šmarne gore in z Rožnika je gledalo. Odpravil sem se z doma. "Kam pa spet?" je vprašala žena, toda že bolj umirjeno, skoraj ljubeznivo. "V mesto. Morda se mi le« posreči najti kakšen zaslužek," sem se muzal, ne da bi se v duši oglasilo upanje. "Za kosilo nimam ne krompirja, ne masti in ne moke," je žena skoraj jecljala. Spet: "Kaj bomo danes jedli?" "Se bo že kaj dobio, morda bo jutri bolje," sem odgovoril. Jutri! Beseda upanja ,beseda sonca in smeha! "Kaj bomo danes jedli?" Vprašanje, kaljeno v obupu, šti-rioglato bodalo, pošast ,ki preži nate iz vseh kotov in ki gleda celo iz tvojih žepov. Na vijugasti poti sem sreča-val ženske. S polnimi košarami so se vračale s trga in zanje je bilo vprašanje: "Kaj bomo danes jedli?" samo stvar okusa in izbire. Sonce je pripekalo, da so se poskrili kosi in sinice. Le vrabci, ti večno lačni potepuhi, so se lovili po prahu in brskali za drobtinami. V mestu sem srečal prijatelja, ki ima službo nekje na deželi. Dišal je po polju, po žitu, po stezah, smrekovih ograjah in samo zdravje ga je bilo. "No, kako pa tebi?" me je ogovoril. "že gre," sem se mu nasme- Iz leh dni (Jan Plestenjak) "Kaj bomo pa danes jedli?" °je bil jutranji pozdrav. Vame 1 se zagrizle ženine oči, izpod lej so se pa stegale drobne toe, proseče kruha. Pogledal sem v ženine oči. Bi-so izmučene in vlažne; utru-»ost je čepela tudi na trepalni-Njen glas je zadnje čase 'stal raskav in osoren, spomi-iajoč na glas kaznilniških nad-'fnic. Prevzel me je občutek, lse je večno vprašanje: "Kaj »mo danes jedli?" tako zagrizlo 'njo, da v njenem srcu ni več talo prostora za kako drugo feel. Nisem mogel zdržati njenega '8leda. Stopil sem k oknu; naj. Pse poletno jutro. Spodaj pod regom se šopiri mesto. Ulice so 'prazne, le ropot mesarskih voz h drami iz nočnega pokoja, aia hiš so že zastrta in le iz ne-'terih dimnikov se plazi dim. teh hišah prav gotovo kuhajo ">er zajtrk! Ljubljanica lepo v strugi, kostanji ob njej se zde kot pašopirjeni srednje- bojevniki. Sonce je osvetilo Tivoli, Sv. Sarina je pogledala izza zeie-Šmarna gora je kar zagore-V jutranjem zlatu, zadaj pa se sači šmarjetna gora in Sv. it . . . joj . . . in tam na levo senci jablan in sliv je naša hi-'ii tam je moja mati. Sedajle Ha vrtu, rožam priliva,' s skrb-'roko tehta stroke, se pogovarja peso, vse pa prepleta njena »litev za nas vseh deset . . . JTda je njena molitev zame ' fskrenejša, ker me je najbolj ; »la in ker sem jo zmed nas najbolj razočaral . . . ' "Mama, ali boš skuhala ka-; me je premotil otroški, pla- Slas moje Vide. ' "Nimam cikorije!" je skoraj ; renčala žena, ki je bila že bol-' 'od misli za zajtrk. ? "Skuhaj pa lipovca!" se je J Jasila Marija. \ "Kje imam toliko sladkorja!" t "Bomo pa grenkega pili," je ■ KljučU Janez. \ tedaj je vida švignila iz po-f !'je, nalomila trsk, naložila in i Vila. I "Mamica, bom kar jaz skuha- \ žena je sedla na posteljo. Gla-l Ji je bila težka ,videl in čutil J da se ji dihanje spreminja £ ^I'atke sunke. Tako si duši jok, | ^ si kroti ploho očitkov in ob-:lj> ki se vsak dan kot vešče zadajo ob vprašanje: "Kaj bo. J(Pa danes jedli?" '2ame ni treba nič!" mi je in sam nisem vedel ,kako | f1 prišel do te misli. Morda je H° skrito usmiljenje do otrok, PJbi dobili oslajen čaj, morda H^il to samo uporniški zapuh, jaz živim lahko tudi brez zaj- [ptroci so me začudeno pogle-jj in žena je dvignila glavo, "ftudno govoriš! Saj ne gre za otroke gre!" i^edaj me je pa zaboleo. Po- hnil in mu stisnil roko. Pa komajf sem jo umaknil, me je že zbodlo: "Kaj bomo danes jedli?" "Kaj pišeš?" "Pač! Sedaj pripravljam večje delo. Morda se mi posreči prikazati razvalino kmetske družine." Nisem še dobro izgovoril, sem že občutil stud nad lažjo in nekaj mi je reklo. — bilo je vprašanje: "Kaj bomo danes jedli?" — piši o razvalinah lačne družine iz mesta! "To me pa zanima. Stopiva na vrček pive. Kar vroče mi je, čeprav sem vajen sonca," me je povabil prijatelj. Zarezala sva v senco kostanjev in srebala mrzlo tekočino. J Na dolgo in široko sem morali razlagati prijatelju o družini s. hribov. Vrček za vrčkom sva! praznila. Prijatelj je bil dobre! volje in kar srečen, da sva se našla. "čisto malenkostne opravke1 imam v mestu in res bi se dolgočasil, da bi ne trčil nate," mi je zatrjeval, mene pa je iz vseh kotov strašilo: "Kaj bomo danes jedli?" Ko sva se poslovila, sem imel že na jeziku prošnjo: "Prijatelj, doma bi moji radi jedli, pa nimam, da bi jim dal . . ." toda besede so se v grlu zadušile in molče sem segel prijatelju v roko in sva šla, on po široki cesti, kjer se je asfalt od vročine kar topil, jaz sem pa zavil v tesno ulico, da bi me kdo ne srečal. Zdelo se mi je, da bi mogel že z mojega obraza brati: "Kaj bomo danes jedli?" Krenil sem v temačno hišo, kjer stanuje prijatelj, ki bi mi lahko in rad pomaga. Kot tat sem se splazil po starinskih, vijugastih stopnicah in zbiral misli, ki naj bi jih izoblikoval v genljivo prošnjo. Ko pa sem se ustavil pred vrati, mi je upadel pogum. Sam nisem vedel, kdaj in kako sem se znašel na ulici. Tisto opoldne nisem šel domov. Taval sem kot obstreljen ptič iz ulice v ulico brez cilja in misli, z menoj je hodilo samo vprašanje:."Kaj bomo danes je. dli?" Pozno popoldne sem se vračal. Bil sem izmučen in prazen in s težavo sem lezel v hrib. Vijugasta pot se mi je zdela še daljša kot prvič, ko sem moral po tem klancu v veliko starinsko hišo. Na vrhu sem se oddahnil. V kantini je nekdo brenkal na tamburico. Na klopeh pod kostanji so sedele ženice ter obirale svoje sosede in svoje prijateljice ,po pesku so se valjali umazani otroci, nad streho so pa krožili golobi. Dvorišče je bilo prazno, le raztrgano perilo je frfotalo na vrveh in razodevalo siromaštvo lastnikov. "Kje pa je viteška dvorana?" me je ogovorila mlada, lepa in bogato napravljena gospa. Z njo je bila tudi spremljevalka, prav tako mlada in lepa, in prav tako bogato oblečena. Gospa me je ogovorila v srbohrvaščini, vendar taki, da sem spoznal, da je gospa že delj časa med Slovenci. In sem ji moral razlagati zgodovino te velike hiše, o ljudeh in težavah teh ljudi. "Mnogo sem slišala o viteški dvorani. Ali me ne bi mogli spremiti tja? Ne bi šla rada sama in tudi jezika ne znam toliko, da bi se mogla z ljudmi porazgovoriti." "Prosim, prosim," sem se ji ponudil. Previdno je stopala za menoj, kajti stopnice, ki se vlečejo v to dvorano, so temne. Sredi stopnic, kamor že udarja medla svetloba, se je ustavila. Od tam je namreč "najlepši razgled" na viteško dvorano, na sedem pregrad, kjer utripljejo življenja sedmih družin. Nad pregradami leži smrdljiv zrak, drobna, prav pod stropom vzidana okna so zamrežena . Lepa gospa se je kar prestrašila. Toda vse sem ji moral pojasniti in končno sem jo moral peljati tudi v pregrade. Povsod sem potrkal, kot se spodobi in vselej je iz vsake kaj-bice pogledal začuden obraz iz- sušene ženice. Lepo gospo je kar mraz spreletaval. V njenih očeh sem videl skrito solzo. Vsa vprašanja sem moral tolmačiti, prav tako odgovore. Pobledela je, potem pa segla v denarnico in delila srebrne novce. Nič ni štela in nič se ni pomišljala. Tako sva šla od kajbice do kajbice in le še dvoje, troje srebrnih novcev je ostalo lepi gospe. Molče smo zapustili dvorano. Za nami so zrle presenečene ženice in stiskale v rokah srebrne novce. Na dvorišču je lepa gospa spet spregovorila. "Sedaj pa verujem v bedo!" Glas ji ni bil nič tako zveneč kot prej. Njena spremljevalka je molčala. "Kje pa vi stanujete?" "Zgoraj !" "Tam pa imate zrak in sonce," je zatrdila prepričevalno. "Da!" In tedaj je spet stalo pred menoj vprašanje: "Kaj bomo danes jedli?" — "Zrak in sonce, sonce in zrak," je nekdaj odgovarjalo. Lepo gospa se mi je zahvalila in mi ponudila čudežno lepo roko. Poklonil sem se kot omamljen in tedaj gospe že ni bilo več. V roki me je pa kar pekel dvajsetdinarski srebrnik. "Danes bomo jedli!" sem skoraj zakričal v stanovanje, vrgel srebrnik na mizo, da je milo zapel in se zakotalil po tleh. Vsi, Vida, Marija in Janez so planili nanj in ženi so se za spoznanje nasrtiehnile oči. In tisti dan in drugi dan smo jedli in je bil praznik med tesnimi stenami. Tretji dan so me pa ovadili, ker sem dobri gospe razkazoval beraštvo. -o-' V PROŠLOST ZRE OKO (Nadaljevanje s 4 strani) jim že skoro poslal domov njihovega očeta. Tudi jaz se pridružujem vašim prošnjam in molitvam in kličem: Bog in Marija naj vas čuva in obvaruje ter pripelje zdrave nazaj, da bi se še zdravi in zadovoljni videli. Ako bomo dočakali še tisti dan vašega prihoda, bo to najveselejši dan za nas vse. želim vam vsem prav vesele in zadovoljne božične praznike. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem ■ in prijateljem! {Jt?lP The Double Eagle Bottling Company JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 31. (lair Innm HEnderson 4629 Cleveland, Ohio i Slovenskih groceristov in mesarjev v Coilinwoodu ŽELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! i, _ f VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, VO NOVO LETO 1945 ŽELIMO VSEM NAŠIM Ru' JAKOM IN ROJAKINJAM PRAV ISKRENO Tem potom se zahvaljujemo vsem našim cenjeni111 odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se se nadalje priporočamo FRANK ČERNE JEWELRY (0. 6412 St. Clair Avenue nasproti Slovenskega narodnega doma Spomini minulih dni Piše J. Resnik Vsako leto nas razni dopisni-j ki v svetem božičnem času pope-( Ijejo nazaj v našo staro rojstno, domovino. Hvala našim sloven-1 skim časopisom, posebno še priljubljenemu dnevniku Ameriška Domovina, ki tako radi sprejmete dopise od nas neučenih v pisavi ter jih priobčujete, da se tako v nas ohrani spomin na mladost, spomin na našo rojstno hišico, spomin na našo domačo vas. V božični številki Ameriške Domovine se spmnimo dogodkov, katere smo doživeli v svoji brezskrbni mladosti. Zlati časi so bi:i to za nas. Skozi advent smo zgodaj vstajali, da smo šli k sve- ti maši. Dan pred božičem smo pripravili krmo za živino. Pri nas je bila navada, da smo dan pred božičem narezali najboljšo krmo za živino; malo slame, pa veliko krme in detelje smo spravili skupaj. Rekli smo, da naj tudi živina ve, da je božič svet dan in da se je na ta dan rodil naš Zveličar v hlevu med živino. Le enkrat pa sem imel slabe božične praznike. Naša navada je bila da smo pleve in re-zanico s kropom poparili in to pokladali živini. Zvečer pred božičem nesem velik lonec vroče vode, v kateri se je kuhalo nekaj zelenjave, da polijem rezanico. Bilo pa je nekoliko poledenelo zunaj in mati so me svarili, da naj_ malo počakam, da se voda malo ohladi, da bi se ne poparil. Rekel sem, da bom že pazil, že sem bil srečno prinesel do kraja, ko mi na ledu nekoliko spodrsne in prav pošteno sem si poparil desno roko. Malo po tem dogodku so se mi že spuščali kot oreh debeli mehurji po roki. Mati so mi roko obvezovali in so mi rekli: ko bi bil ti mene poslušal, pa bi sedaj ne imel opečene roke. PHznal sem, da kdor ne uboga kar mati reče, ga še rado peče. Tisto leto sem bil na sveti večer doma za varuha. Na sveti dan pa sem vse eno šel k maši, čeprav sem imel jako hude bolečine. Vsa druga leta, kar se jih spominjam iz moje mladosti, pa sem imel vselej lepe božične praznike prav do odhoda v Ameriko. Včasih je bilo bolj mrzlo, a včasih pa tudi še precej gorko. Kako pa je letos tam na Gori, tako se je namreč reklo naši vasi? Ali so še vsi živi? Ali so zdravi? Imajo še hišo in gospodarsko poslopje — ne vem. Skoro gotovo pa je, da je mnogo Slovencev širom Amerike, katerih rojstni domovi so požgani in sorodniki pregnani. Saj smo či-tali v časopisih, da je 70 vasi na Dolenjskem požganih. To je strašno. To so res strašni in težki domisleki na naš nekdanji rojstni dom. Kdo je kriv vsega tega? Mislim si, da v prvi vrsti nemški pohlep po nadvladi. Nemci so vrgli Boga proč in njih bog je sedaj Hitler, tako smo čitali. Tako so zavrgli Boga še ostali narodi. Kdor bo najmočnejši ta ostane bog. Zopet se nekateri vprašujejo, zakaj Bog dopusti to strašno morijo na svetu. Odgvor na to bo menda ta: Bog je dal človeku prosto voljo, če boš delal dobro, j ti bo dobro in če boš delal sla-! bo, ti bo slabo tudi tukaj na1 zemlji. To prosto voljo so pa mogotci izrabili v slabo, zato je pa toliko gorja na svetu. Gotovo pa je to, to mi bodo priznali tudi tisti, kateri ne verujejo v Boga, da ako bi bili Hitler in njegovi generali se zavedali, da je vojna zločin, kaznovan tudi pred Bogom, bi se bili stokrat premislili predno so pričeli z vojno. In ako je že vojna, zakaj so po vseh zasedenih deželah najprej pregnali duhovnike in vse voditelje narodov?? To so storili zato, ker v njih srcih ni več vere v Boga, v njih je še samo vera v orožje in njih moč. Ker so pa tudi po naših slovenskih krajih pregnali duhovnike, so tudi tam zgubili vero v Boga in ljubezen do svojega bližnjega. Posledice brezverstva pa so strašne, to se vidi iz poročil iz naše stare domovine. Zato pa ohranimo ta najdražji zaklad: vero v Boga in ljubezen do svojega bližnjega. Pozdrav vsem čitateljem in želim vsem prav vesele božične praznike s željo, da bi že skoro bilo konec te strašne človeške morije, da bi zavladal na svetu zopet mir, katerega tako težko pričakujemo mi doma in še težje pa naši vojaki v strelskih jarkih. Naj bi novorojeni Zveličar dal raznim brezvestnim vladarjem sveta misel, da je voj-| na zločin in največje gorje za človeški rod. Mir ljudem na zemlji ... so prepevali angelci ob rojstvvu Zveličarja. Prosimo Ga tudi sedaj, da nam podeli že skoro tako zaželjeni mir na zemlji. Končno pa želim vsem tudi zadovoljno in blagoslova polno novo leto 1945. Božične misli Piše Tončka Penko Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! MAYFLOWER DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Se zahvaljujemo vsem za naklonjenost v preteklosti, se priporočamo v bodoče! 448 East 157th Street IVanhoe 5191 f I 'I I 't! »! i! i! i! Tudi letos bomo stali ob božičnem drevescu — sijaj lučic ne bo tako bliščeč, niti okraski tako mični, kakor so bili nekdaj ob času miru in sreče. Miljone bo onih, ki si bodo stavili vprašanje, kdaj bo konec svetovvne morije in kdaj konec trpljenja člo-večanstva, ki gine in umira zgolj radi požrešnega pohlepa tiranskih osvajevalcev. Bojim se, o temu sem prepričana, da letošnji Božič bo bolj krvav, kakor je kdaj bil v zgodovini sveta — granate in bombe razdirajo domove, vasi, trge in mesta — na ruševinah liže ogenj zadnje ostanke — od vsega ostane samo kup kamenja in pepel, preko katerega drvijo tanki in topovi vsikdar pripravljeni rušiti to kar ni uničenega. Grozote neba in zemlje so strašne ubogo člo-večanstvo, ki si mora v lastno obrambo peklo ustvarjati. Kakor ptica rada poleti v svo-pe gnezdo, tako tudi moje misli kaj rade najdejo pot v rojstni kraj, tja v pivško dolino, kjer na severu Javornik, na zahodu Nanos in jugu Osojnica gnezdijo. Ob vznožju naše vasi se po ovinkih reška cesta kroži in skozi vas od kamna do kamna potoček žubori. Vlaki južne železnice nad vasjo skrbe, da se enoličnost v naselju 60 hiš utaplja. Zdi se mi, da jo ni bilo v pivški dolini bolj vesele in ža fante vabljivše vasi, kakor so bile Selce. dobre pol ure hoda do St. Petra na Krasu; Razumljivo vsakemu se svoj rojstni kraj najbolj dopade. Rojena sem bila sedma v družini, dovolj bratov in sester pred mano, da so ob božičnih praznikih v kotu "kambre" jaslice napravili. Starejši brat Janez je vedel za vsakega pastirčka, kje je njegov prostor in tudi ovčice je znal tako razvrstiti, da so imele vse dovolj namišljene paše. Kupil je svečice, zataknil jih v mah — od stropa je visela li-čerka domačega dela izrezana iz jelše — tribarvnega lesa. Pri nas, kakor v pivski dolini je bil običaj, da se ne sme dan pred božičem (imenovali so ga božična vilja) živino vpreči ali v gozd iti. Bil je star in lep običaj, da predno je legel mrak v naravo je moral biti vsak pod domačo streho. Če smo kdaj komaj pričakovali mraka smo ga gotovo pred božično popoldne, kdaj bo legel nad vasjo in kdaj bomo zaslišali v vaškemu zvoniku zvoniti "Ave Marijo." Kakor hitro je plat zvona udaril so se lučice pri jaslicah prižgale in veselje je napolnilo naša otroška srca med tem, ko so oče stopili v sobo z "žegnano vodo," ki so jo vta namen prinesli jpoprej ii? slavinske farne cerkve ter nas blagoslovili, stopili v druge sobe in shrambe, v skedenjin hlev in v tihi molitvi naj jih Oni, ki se je nocoj rodil v prihodnjem letu obvaruje ognja in nesreče, Bil je to običaj podedovan po pra-pradedih, ponavljan leto za letom z enako mislijo in željo. Ko so se oče vrnili v hišo, smo peklenili pred jaslice in molili, mati naprej in mi za njimi. To je bil večer, če tudi hočeš ti ne more izginiti iz srca. V vsej skromnosti, čutili smo se v srcu srečni in bogati — zdelo se nam je, da nekaj tako veličastnega, čarobnega, veselega in srečnega nam ne more nikdo drugi nuditi kot božični večer — rojstvo Onega, ki vodi usodo zemlje in neba. Božični večeri so se vrstili in z njimi smo tudi mi odraščali. Starejša sestra je odšla v Ameriko in za njo še dve drugi. Jaslice so vsako leto našle svoj pro stor v "kamri" ]e nas, nas je bilo vsako leto manj — odhajali smo v tujino. Tudi v letu 1914 smo napravili jaslice in ob njih molili, da se srečno iz vojne vrneta brata Janez in Tone. Vrnila sta se starejši brat Janez, ki je znal jaslice najlepše napraviti je bil težko ranjen, leto dni v bolnici in nikoli več zdrav. Iz ujetništva iz Rusije se je vrnil tudi brat Anton ves izmučen in bolan — danes ga krije črna zemlja — bil je žrtev vojne in trpljenja. Tudi meni je usoda naklonila, da grem v svet — odšla sem leta 1920 na Koroško in ostala v Jugoslaviji do leta 1930, kjer sem povila dve hčerki. Po okupaciji Italije naših krajev iz praznila se je rojstna hiša — ostal je pri hiši od deset otrok samo brat Janez betežen in bolan poleg ostarelega očeta in matere. Da je bila kupa trpljenja bridkejša in grenka je usoda preskrbela, da je v 1. 1928 na ša vas pogorela in poleg tudi moja rojstna hiša, kjer sem preživela vso srečo mladih let. Tudi v novo zgrajeni hiši je brat Ja nez napravil božične jaslice, molili so ob njih samo trije: oče, mati in brat. Minula so leta in tudi oče in mati sta v častitljivi starosti legla k večnemu počitku —-' hiša se je spraznila in Bog si ga vedi, če ni porušena in če bo v njej zopet napravil "božje jaslice" simbol tradicije naših pradedov in pradedinj. Če še hi ša stoji, Bog vedi, ali še brat Janez živi, "v gozdu"ni bil, je močno zhrahlanega zdravja ni pa izključeno, da je padel pod kroglo krutega sovražnika in odstavil domačo hišo tujcem, ki niso nikoli poznali lepote božičnih jaslic. Le eno željo gojim globoko v svojem srcu, da bi stopila preko domačega praga in videla ostanke družine — srečala bi se rada z bratom Janezom, ki je šel skozi goro Kalvarijo v svojem življenju. Ob koncu želim vsem prijateljicam in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. -o- Fats For Manila BOŽIČNO VOŠČILO! Božični prazniki so pred nami; čas, ko človek rajši misli na druge kot na sebe. V tem duhu želimo vsem polno veselja v božičnem času. C«l. Carlos Romulo of t!-» ' pine Army, former aide t? 1 MaeArthut, and last m? taan, recently appointed < : Resident Commissioner, her., v Inlng a 30 caliber carbine r.... urges American women to save used household fats to help replace fats and oils formerly Imported from his nstive land. Used fats ar« needed to make munitions and medicines Tie points out. _____ iw p®* raWi&Vl raMEiPf M^QK O!« SMOMPJ^WM cM cm esjs&' Men who have tried everything else—and paid all kinds of tancy prices—usually get supreme comfort in the MASSAGIC JEJ MHU:{3Pf| Shoe. The patented air cushion absorbs shocks ana jars, js$tf yields with every step. Choice of many popular styles. llpp WEYEN BERG I AIR CUSHION SHOE i vesele 1 božične i praznike m in k srečno i novo | leto 1 želim % odjemalcem g in | prijateljem 1 se :• t i toplo | priporočam I Louis Majer i trgovina finega obuvala I 6410 ST. CLAIR AVENUE u ^^r —sr GREETINGS j ^^ ^^^ £Oetelz posebni zaood 478 East 152nd Street Cleveland, Ohio i I I Vesele božične praznike in srečno novo leto I želi vsem odjemalcem | SYLVIA CM I I 546 East 152nd St. I1 I l! | NAJBOLJŠA VINA - PIVA - ŽGANJE |l I Se priporočamo | MR. in MRS. JOS. KOPINA | MARTIN S0RN. j' j [ SLOVENSKA RESTAVRACIJA K 6036 St. Clair Ave. (j ^T^ufC Priporoča svojo domačo p Kw-iiSmfflk^X Jw^ifc kuhil'j°' kjer dobite ved- jj l -tv&sfil no jako okusna jedila P° y ff^fthllILŠa - jm!w zmernih cenah. Točna P | Postrežba in čistoča v vseh |j I Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in I , srečno novo leto. Vesele božične praznike } [H: V. '" in j srečno novo leto J vam želita Emery in Louise Krizman EMERY'S BAR | 961 Addison Road I Odprto do 2:30 zjutraj j Imamo tudi pivo v zabojih. i—-------------------—! Vesele božične praznike in srečno novo leto želim0 I I vsem odjemalcem in prijateljem! ij FRANK PAULIN'S j SERVICE STATION i ATLANTIC GASOLINE ^^JSjsg^^ || vogal St. Clair Ave. in 61. cesta I r" flV^ ^r N Vse, kar potrebuje vaš 1 I \\ flllffi i avto, dobite pri nas. Lepa 1 I |ij ' hvala za naklonjenost in II Idfi^r li I se priporočamo še za na- 1 I MyUsK