Ameriška Dom m AMOUCAN IN ŠPIRIT IM LANRUAOA ONLY MORNUM NCWSPA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, September 25, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH pOGODKOV Reagan želi pogajanja o miru z ZSSR -Včeraj govoril na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku NEW YORK, N.Y. - Včeraj je Ronald Reagan govoril na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Med navzoči-hu državniki je bil tudi sovjetski zunanji minister in vodilni član politbiroja Andrej A. Gromiko. V petek bo Reagan sprejel Gromi-ka v Beli hiši, v četrtek bo pa imel Gromiko sestanek z demokratskim predsedniškim kandidatom Walterom Mondalom. Reagan je izrazil željo za pogajanja s ^vjetsko zvezo o miru in omejevanju obo-toževalne tekme. Dejal je, da so ZDA pripravljene na obsežna in konstruktivna pogajanja s SZ. V prejšnjih izjavah je govoril Reagan zelo kritično o Sovjetiji in o sovjet-skem imperializmu itd., včeraj pa takih izra-Zov v njegovem govoru ni bilo. Ameriški Politični analitiki menijo, da je Reagan pod Pritiskom, naj govori v bolj pomirjenem t0nu napram SZ Gromiko je predsednika mirno poslušal ter ploskal, ko je Reagan zaključil svoj go-^°r. Opazovalci sovjetskih razmer menijo, , Gromiko najvplivnejši med sovjetskimi v°ditelji v izoblikovanju zunanje politike SZ ®r da zagovarja politiko »trde linije« do GA in Zahoda sploh. Prva reakcija iz "toskve do Reaganovega govora je bila od-°nilna. Reagan namreč še zagovarja tezo ^eriške vojaške premoči nad Sovjetsko ^ezo, je bi|0 mnenje moskovskega radia. anes je pa v nekem govoru vodja sovjetske °tnunistične partije Konstantin Černenko Jal. da se ZDA ne zanimajo za izboljšanje nosov s SZ. Reaganovega včerajšnjega 8°vora ni omenil. Več kritike pomanjkljivih varnostnih ukrepov pri ameriškem poslaništvu v Rejrutu - Kongresniki želijo preiskavo Washington, d.c. - Mnogi kon- jo Sn'k' kritizirajo Reaganovo administraci-zaradi baje pomanjkljivih varnostnih ^ repov pri ameriškem poslaništvu v Bejru-Ij' Pretekli četrtek je namreč terorist pripe-tovorni avto pred poslaništvo in eksplo-** ^°mbo. V eksploziji je umrlo 13 oseb, » ttjitni dva ameriška vojaka. Kongresniki tjo ugotoviti, zakaj ameriška vlada ni v v°^asno podvzela oz. pospešila ustreznih pr>n°Stn*k ukrepov kljub temu, da je lahko akovala takšen teroristični napad. Saj so da|S lrnanski skrajneži v Libanonu napove-jekt’ ^oc*0 Poslauištvo in tudi druge ob-rm u’ k' so ameriška last, napadli. Nek bej-»bvi! ^asop‘s Poro^a danes, da je skupina ^«had«, ki naj bi izvedla zadnji bombni ]:0Pau na poslaništvo, izjavila, da že priprav-Ja n°vo akcijo zoper ZDA. So , .^e*a hiša in State Department trdita, da bilo h Varnostni ukrepi dobri, da pa ni še in 0v°lj časa za postavitev vseh betonskih p0s^ru8ih ovir, ki bi preprečile teroristične ter j/^ajbolj kritičen v zadnjih dneh je Wal-undale, ki trdi, da nosi odgovornost za tan aveb vojakov ZDA v najnovejšem aten-^ v Bejrutu. aj^^duik UAW Owen Bieber zagovarja ° Pogodbo z General Motors - Mnogi GAW člani menda nezadovoljni pr^^TRoiT, Mich. - Owen Bieber, trj|e(Sec*n'k UAW, močno zagovarja novo C0r n° Savsko pogodbo z General Motors P- Med navadnimi unijskimi člani je v zadnjih-dneh slišati več pripomb, Bieber pa je dejal, da je pogodba zelo v interesu UAW in njenega članstva. Lokalne podružnice, ki bi še naprej štrajkale, je pripomnil Bieber, bodo kaznovane. Jutri bo o novi pogodbi razpravljal 300-članski UAW svet. Ako bo ta svet pogodbo potrdil, kar je pričakovati, bodo o njej glasovali sami UAW člani, zaposleni v GM tovarnah. Privatni ekonomisti in opazovalci avtomobilske industrije soglašajo, da je pogodba dobra za obe strani. Za GM je prednost pogodbe v tem, da bo lahko še naprej precej neovirano lahko nadaljeval z modernizacijo proizvodnje, kar pomeni, da bo iz leta v leto potrebnih manj delavcev. Delavci pa, ki so že v službi pri GM, bodo lahko vedeli, da so njihova delovna mesta sigurnejša. V slučaju pa, da bi službo izgubili, bi bili deležni več ugodnosti od GM. Ako bodo delavci pogodbo z GM odobrili, se bodo začela pogajanja med unijo in Ford Motor Corp. Pogodba med UAW in Fordom bo v glavnem ista kot tista, ki jo je dosegla unija z GM. Pri UAW govorijo o želji za pogajanja tudi s Chryslerjem, vendar pri Chryslerju temu nasprotujejo, ker bo pogodba potekla šele prihodnje leto. Mina, ki so jo našli v vodah Rdečega morja, je po vsej verjetnosti sovjetskega izvora - Mina je novejšega tipa KAIRO, Eg. - Angleški in egipčanski vojaški strokovnjaki pregledujejo mino, ki so jo našli v vodah Rdečega morja. Kar jih zanima v zvezi z mino, je, da je novejšega tipa, ki ga doslej niso poznali. Prepričani so, da je mina sovjetske izdelave, zahodni strokovnjaki pa pravijo, da o takšni sovjetski mini doslej niso vedeli sploh nič. Menijo pa, da so Sovjeti mino prodali ali dobavili kaki drugi državi in ni govora, da bi jo bili polagali Sovjeti sami. ZSSR namreč prodaja zelo sodobno orožje Libiji in tudi drugim arabskim državam. Egipčani še vedno trdijo, da je Libija odgovorna za polaganje min v Rdečem morju, ki naj bi bile poškodovale najmanj 18 tovornih in potniških ladij v zadnjih mesecih. JAT je kupil dve novi potniški letali Boeing 737-300, naročil pa še dve - Kupčija vredna 50 milijonov dolarjev SEATTLE, Wash. - Današnji Wall Street Journal poroča, da je Jugoslovanski Aerotransport oz. JAT kupil dve potniški letali Boeing 737-300. Vsako letalo stane 25 milijonov dolarjev. Za prihodnje leto je pa JAT kupil še dve teh zelo sodobnih letal, ki porabijo manj goriva kot druga potniška letala. Včerajšnji Wall Street Journal pa je poročal, da je imela Jugoslavija v prvih osmih mesecih letos presežek v zunanjetrgovinski menjavi za več kot 50 milijonov dolarjev. V nedavnem poročilu, objavljenem v osrednjem ljubljanskem listu Delu, pa je bilo priznano, da je padel življenjski standard v Sloveniji na raven, ki je veljal pred petnajstimi leti, inflacija je pa 56-odstotna, dolar pa je že vreden več kot 170 dinarjev. Diplomatski stiki med ZDA in Sirijo o libanonskem vprašanju Na Srednjem vzhodu se mudi namestnik državnega tajnika ZDA Richard Murphy. Murphy je bil poslan v Bejrut po bombnem napadu na poslaništvu, do katerega je prišlo pretekli četrtek. Včeraj je imel Murphy pogovor s sirijskim predsednikom Assadom. Iz Clevelanda in okolice Preteklo soboto zvečer v avditoriju pri Sv. Vidu so Katoliški vojni veterani pri Sv. Vidu praznovali svojo 35-letnico z lepim banketom in programom. Med navzočimi gosti je bil tudi naš sen. Frank J. Lausche. Na sliki sta tudi Steve Piorkowski in žena Roseanne. Vstopnice za KSKJ banket— Nekaj vstopnic za KSKJ banket ob proslavi 90-letnice ustanovitve to nedeljo, 30. septembra, je še na razpolago. Ob 2. uri pop. bo slovesna sv. maša v cerkvi sv. Vida. Glavni maševalec bo škof Edward Pevec. Po maši bo banket -okrog 4. ure - v avditoriju sv. Vida s kratkim programom. Vstopnice za banket so po $12.1, kar vključuje tudi odprti bar. Pokličite takoj Frank Šega (944-0020), ali Slovensko pisarno (881-9617) med 10. in 1. uro pop. Umrla je— Preteklo soboto je v Chicagu umrla 90 let stara Mary Vavpotič, prva predsednica MZA in častna predsednica, zelo idealna duša. Pogreb bo jutri iz sv. Štefana v Chicagu. O njeni smrti je telefonsko poročal č.g. Wolbang. Zadušnici— V četrtek, 27. septembra, ob 7h zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pred kratkim umrlo go. Jovanko Rus, ženo dr. Vladimirja Rusa. R.I.P. V petek, 28. septembra, ob 7h zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajna brata Janeza Štrucelj, ki je umrl v starem kraju pred štirimi tedni, in Jožeta, ki je umrl pred dobrim letom. Bila sta brata ge. Rezke Smuk. Belokranjci vabljeni! Naj počivata v božjem miru! Novi grobovi Joseph Zadnik V četrtek, 20. sept., je na svojem domu na 26900 Lake Shore Blvd. umrl 88 let stari Joseph Zadnik, rojen v vasi Kozana na Primorskem, od koder je prišel v ZDA pred 65 leti, može Caroline, roj. Vatovec, oče Elsie Turk in Lydie Schillo, stari oče Elizabeth Turk Miller, 6-krat prastari oče, stric Claude Petek, brat Johna (Jug.). Pokojni je vodil Square Bar Cafe v Nevburgu (Dalje na str. 4) LILIJA ima sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima redni mesečni sestanek v ponedeljek, 1. oktobra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Koncert— Vstopnice za koncert Fantov na vasi, ki bo 6. okt. v SND na St. Clairju, lahko dobite pri vseh članih zbora. Vstopnice za balkon lahko dobite tudi pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti. Otroci do 12. leta bodo vstopnine prosti, ako bodo sedeli na balkonu. Za rezervacijo miz ali sedežev na parterju, pokličite enega od sledečih: Mark Jakomin (486-0840), Janez Tominc (531-8855), ali Tomaž Sršen (432-2041). 80. rojstni dan— Preteklo nedeljo je praznoval svoj 80. rojstni dan poznani Peter Sterk, ki stanuje v Parmi. Mnogo let je vodil šolo za strojne ognjegasce (Stationary Firemen and Engineers) na St. Clairju. Mnogo naših ljudi je izučil. Naše čestitke! Rojstni dan— Pretekli petek, 21. sept., je praznovala svoj 97. rojstni dan ga. Thčresa Bizjak z E. 58. ceste. Čestitamo in ji želimo, da bo čez tri leta vesela in zdrava praznovala tudi 100. rojstni dan! Kartna zabava— V petek, 28. sept., ob 7.30 v dvorani sv. Roberta na 23802 Lake Shore Blvd. bo kartna zabava, ki jo spoznorirajo »Prijatelji misijonskega kluba sv. Antona«. Vstopnina $2. VREME Deloma sončno in toplo danes z možnostjo dežja v poznem popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 80° F. Oblačno in vetrovno jutri z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 71° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 63° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA'dSSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year - Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ________6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103____ No. 73 Tuesday, September 25, 1984 Marksizem ne osvobaja človeka V nedeljo 9. septembra (piše msgr. K. Humar v Katoliškem glasu z dne 13.IX.1984, op. ur. AD) smo brali pri maši odlomek iz preroka Ezekijela. Tam je zapisano: »Sin človekov, tebe sem postavil za čuvaja hiši Izraelovi.« V novi zavezi je Kristus postavil za čuvaje božjega ljudstva apostole in njih naslednike, papeža in škofe. Ti imajo sedaj dolžnost, da opravljajo preroško službo v Kristusovi Cerkvi. Sv. Pavel je dejal: »Gorje meni, če ne bom oznanjal evangelija!« Cerkvena hierarhija mora zato čuvati zlasti nad čistostjo Kristusovega nauka, kajti njena prva dolžnost je nepotvorjeno čuvati Resnico kot smo jo prejeli od božjega Učenika. Ta naloga je posebej naložena rimskemu škofu kot nasledniku apostola Petra. Temu je Kristus naročil: »Ti pa potrdi svoje brate.« Rimski papeži so se tega vedno zavedali, da so oni v prvi vrsti poklicani, da verske resnice razlagajo in branijo pred zmotami. V ta namen so si v teku časov ustanovili poseben organ oz. kongregacijo, ki so jo do zadnjega koncila imenovali sv. Oficij, sedaj pa nosi ime Kongregacija za verski nauk. Ta kongregacija ima po papeževem ukazu posebej nalogo, da čuva nad tem, kar se v Cerkvi uči. Kongregaciji predseduje papež sam, njega pa nadomestuje poseben kardinal. Po koncilu je bilo to najprej kardinal Šeper, sedaj pa je nemški kardinal Joseph Ratzinger. Ta spada med najbolj priznane teologe sedanjega časa. Predno je prišel v Rim, je bil nadškof v Munchnu. ^ Zadnjih dvajset let se v katoliškem svetu veliko govori o teologiji osvoboditve. Eni jo kujejo v nebesa, drugi ji očitajo številne zmote in jo obsojajo. Ta teologija je nastala v Južni Ameriki kot odraz svojskih razmer v tem delu sveta. Južna Amerika je izrazito katoliška dežela, saj so tam skoro vsi krščeni v katoliški Cerkvi. Poleg tega je mlada dežela, ker je večina vernikov mladih izpod 25 let. Toda versko znanje je zelo pomanjkljivo, ker primanjkuje duhovnikov. Druga značilnost za Južno Ameriko so socialne in politične razmere. Same po sebi so države na tem kontinentu bogate na naravnih surovinah. Ljudstvu bi se lahko dobro godilo. Temu pa ni tako, ker so skoro vse države Južne Amerike gospodarsko nerazvite; prištevamo jih v tako imenovani »svet v razvoju«. Gospodarsko se pa razviti ne morejo in se otepajo z revščino. Kaj je temu krivo? Kje je vzrok? Južnoameriška Cerkev je o tem načela razmišljati po zadnjem koncilu in iskati izhoda iz tega stanja. Nekaterim se je zdelo, da so revščini in gospodarski zaostalosti krivi kapitalizem in vojaške diktature, ki so bolj ali manj prisotne v vseh državah Južne Amerike. Kapitalisti, povečini gre za mednarodne družbe, izkoriščajo delavstvo, dobiček pa izvažajo drugam. Vojaške diktature so povezane s kapitalisti in jih podpirajo. Vsled tega je rešitev iz tega stanja v socializmu in demokraciji. Številni teologi so te razprave poglobili in razvila se je teologija osvoboditve: osvoboditi človeka od revščine in zaostalosti, od zapostavljanja revnih, od izkoriščanja človeka po človeku, od kratenja osnovnih človečanskih pravic v diktaturah. Cilj je gotovo visoko postavljen in vse pohvale vreden. Tudi cerkvena hierarhija seje v Medellinu in drugod posta-(Dalje na str. 4) Skozi temne oblake svetloba prodira PITTSBURGH, Pa. - Pred odhodom papeža v Kanado so v Rimu objavili, da bo papež obiskal Jugoslavijo; čas ni bil povedan. Ta vest potrjuje misel, da so bile ovire za obisk odstranjene. Kakšne so bile ovire, mi ni znano. V Družini z dne 9. septembra 1984 je pod naslovom »V spomin vsem mrtvim žrtvam« dopis iz hrvatskega Jasenovca; opisuje dogodek, ko je patriarh pravoslavne Cerkve German posvetil novo cerkev v čast sv. Janezu Krstniku na mestu stare, ki so jo ustaši razdejali 1941. leta. Zagrebškega kardinala je zastopal pomožni škof Kokša, slovenskega nadškofa kanonik Ivan Merlak. Navzoči so bili tudi zastopniki judovske, muslimanske in evangeličanske verske skupnosti, kot tudi zastopniki komunistične oblasti. V dopisu so omenjena imena osmih slovenskih duhovnikov, ki so bili umorjeni v Jasenovcu. Avgusta 1984 je nadškof Šuštar v Družini v jasnem, dolgem razgovoru pokazal na mnogo nerešenih problemov, ki pritiskajo z vso težo na ljudi v Sloveniji. Pred leti bi nadškofa za take izjave in kritiko zaprli. To se ni zgodilo letos. Papež prihaja v komunistično, brezversko Jugoslavijo. Oblast se gotovo zaveda, da papež ne bo pozabil omenjati, da ima vsak človek pravico do svobode mišljenja, svobode vere, govora, združevanja, do verske vzgoje otrok in druge probleme, ki tarejo ljudi tudi v Sloveniji. Dogodek v Jasenovcu nas opozarja, da je le v priznanju krivic in odpuščanju možno živeti v miru in medsebojnem spoštovanju brez strahu pred preganjanjem in ječami. Komunistično oblast gotovo skrbi čudno razpoloženje med prebivalstvom do komunisti- čne partije, ki je nosilec vse oblasti. Da je londonski list The Sunday Times z dne 22. julija 1984 mogel slišati kritiko navadnih državljanov, ki imenujejo komuniste z zelo nelepimi naslovi kot: banditi, krokarji, idioti, cunje, janičarji, sleparji itd, Tita pa celo kot staro podgano iz Dedinja -vse to je znak, da se ozračje spreminja, da so ljudje siti obljub »osvoboditeljev«, da oblasti nič ne zaupajo. Tam preko se bliska, grmi; znaki kažejo, da nobena vojaška sila ne more udušiti naravnega hrepenenja po resnici, pravici, svobodi. Dogodek v Jasenovcu nas spominja na Kočevski Rog, Teharje, Gorjance in druge kraje, kjer počivajo deset tisoči, ki so jih komunisti brez sodbe pomorili. (Oglejte si imena morišč na tabli pred kapelo na Slovenski pristavil). Iz slovenskih globin se oglaša tihi zbor domobrancev in drugih nekoč živih ljudi, ki so bili poslani že po končani vojni v smrt brez sodbe. Karel Mauser polaga v pesmi besedo, prošnjo, ki jo govore mrtvi živim: »Z ljubeznijo nas vse zberite, požegnajte in pokopljite, tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali.« Komunisti so postavili pri Sv. Urhu spomenik 123 pobitim. V svobodi izvedena preiskava, ko se nihče ne bo bal povedati resnice, bo morala dognati, ali je število resnično. Zgodovina bo zelo nezaupljiva do ocen, ki jih je pisal maščevalec. Kdaj bomo smeli postaviti spomenik ali kapelo ne 123, ampak 12.300 ali več žrtvam, ki leže v Kočevskem Rogu? In tisočem v Teharjih in drugod? Prej ali slej bo prišlo do javnega priznanja in morda kesanja nad zločini. Bile bi sanje - ali bolj točen izraz: čudež -, ako Prispevki, zbrani v Chicagu in okolici, v podporo cerkvi Sv. Barbare v Halozah WESTCHESTER, 111. - Denar, ki ga je zbiral Otmar Tašner za podporo pri zidanju novega župnišča pri Sv. Barbari v Halozah, je bil letos 8. julija izročen tamkajšnjemu župniku, kateri se prav lepo zahvaljuje vsem darovalcem. Pri nabirki je sodelovalo veliko rojakov in rojakinj, skupna vsota, izročena župniku pri Sv. Barbari, pa je znašala $840.00. Za to prejeto vsoto je župnik dal tudi potrdilo. Darovali so sledeči dobrotniki: Po $50 - Milan in Marta Pecharich ter Anton Gaber. Po $20 - Otmar Tašner, Terezija Pristov, Michael Ko-res, Jože in Marija Krajnc, Frank in Mary Sedlašek, Mary Pecharich, Corinne Leskovar, Tone in Nežka Gaber, Martin in Anica Hozjan, Anton in Darinka Rous, Anton Glavač, Anton Glavač ml., Ignac Glavač, Jožef Rebrica, Ignac Re-brica, Joe Vučko, Louis J. Že-fran, Drago Velkavrh, Jože Bernik, Ludvig Kolman, Karl Kosi, Frank Sedlašek ml. Po $15 — Stefan Turk in Peter Pecharich. Po $10 - John Amon, Frank Karner, Ludvig Jelenc, Anton Shutta, Janez Rems, Steve Škafar, Paul Pecharich, Albin Longar, Stanley Vlasič, Slavko Vuksinič, Peter Gorenc, Stefan Copot, Jožef Co-pot, Jožef Hozjan, Frank Mikec, Frank Mejač, Darko Ber-gence, John Limoni, Jože Ku-novar, Ivan Jakoš, Frank Menčak, Jože Mursec, Jože Pirc, Victor Lavriša, Karl Zor-jan. Po $5 - Olga Stalcer, Matija Sever, John Burjek, Marija Brenčič, Toni Guštin, Frank Matkovič, Frank Bilban, Anton Sever, Anton Zizek, Joe Stariha, William Fabian, Stane Simrayh, Ladislav Sovan, Josef Ornik, Rudi Kotar in Vlado Kralj, John Bambič in Frank Podlogar. $2 - Frank Rozina. - O. Tašner bi se zgodilo: Ob spomeniku, ki že 40 let sramoti pred stolnico v Ljubljani svetniškega trpina škofa Rožmana, se zbere ob papeževem obisku množica škofov, duhovnikov, vernikov in tudi komunisti. Tam vpričo papeža komunisti priznajo in obžalujejo: sramotenja, ki so jih metali na škofa Rožmana - umore 69 duhovnikov -umore vaških stražarjev, domobrancev, četnikov in drugih tisočev - mučenja mater, očetov, fantov, deklet, duhovnikov po ječah, taboriščih — nasilje in krivice nad mladino, ki so jo vzgajali v brez-boštvu. Nato pa komunisti vpričo papeža poderejo sramotilni spomenik. Pravoslavni patriarh je v Jasenovcu poudaril: Ljubezen in sloga morata biti zakon našega skupnega življenja, sovraštvo neti prepire, ljubezen pa vse prekrije... Pred leti je Katoliški gl® zapisal: Nekje je dežela, ki je bila dana za domovino majhnemu narodu. Ta je v stoletjih stisk in brezupa prehodil ze vse postaje križevega pota, Pa je vendar obstal in bo tudi v bodoče. Vsega je bil že vajen, tudi nasilne smrti v vseh ob i-kah. Nikoli pa se ni pripetilo, da bi mu kdo domačih pobite sinove skril in jim odrekel to, kar tisočletja loči divjaštvo o človečnosti: Pieteto. Jože Cvelbar Zahvala koroških študentov FOWLER, Kans. - V zadnjeio mesecu so sledeči darovali z vzdrževalnino Koroških tu dentov v Modestovem N.N., Cleveland N.N., Cleveland N.N., Kalifornija 50a -N.N., Kalifornija 500.0° Naj še enkrat ponovi > kakšni študentje dobijo podporo. Tele so kva*^a jjnj je: dobri katoličani, zave ^ Slovenci in prerevni, o® zmogli sami plačevati vzdr valnino. -Vse to presoja PoS a na komisija, ki dobro P° družinske razmere. v Mesečna vzdrževalnina novem Mohorjevem doffl . 1250.00 avstrijskih ^ . oziroma (po zadnji izme ^ iolarja: 20,14 šilinga za ea £j ar) $111.71 na mesec- * >00 dolarjev plača Pr,b[lZ lni-itiri in pol meseca vzdrže^ _ no. Drugo morajo starši P ^ i sami. Tako boste mog ' 0 nalo videti, v kako v >omoč jim je naša P ~e|o »eveda je dolar trenum^ 'isok v primerjavi z r alutami. ..^0. V imenu študentov in ^ ih staršev prav prisr n ivala vsem dobrotnik® li prepozno, če bi še lomagal za ^°*sk0 jdar 984/85, lahko pošlje sv J ^ neni in bom takoj PoS ioroško. Prisrčen pozdrav! * Fr. ,, Fowler, Kansas Po treh letih in malce čez. / NEW YORK, N.Y. - Smo že na drugi septembrski četrtek, ko sem se spet vsedel k pisalnemu stroju v svoji knjižnici, da nadaljujem s svojim poročanjem o življenju pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi. Prav lep dan je zunaj. Napovedovalec na radiu pa mi še kar naprej govori o gospodični Diani, ki besni ob Karolini, in s katero so tudi nas strašili in nekatere celo begali. In nič ni . o* Lep dan je danes in pas-josti ni v ozračju. Pa tudi na drugo septembrsko nedeljo je ni bilo. A ven-ar pri slovenskem sv. Cirilu Je bilo, kot da je še zmerom v ozračju nad New Yorkom. koraj na prste bi nas preštel, °iiko nas je bilo v cerkvi. Le 0r8anist Franje je bil morda aa koru malce nasmejan, ko je ob sebi vsaj nekaj pevk. ^da smo moški v srenji in ari v manjšini, a bi se ta mo-a manjšina nikakor ne smela ako očitno izpričevati tudi na ®ašem cerkvenem koru. Z do-r° in tudi, seveda, hkrati s tr-n°. v°ljo, se da marsikatero rijenjsko težavo premagati, tem me je moje lastno življe-nje prav dobro poučilo. P° takšni še dokaj klaverni **Ptembr$ki - sicer lepi - ne-Pri slovenskem sv. Cirilu, te jo spet po dolgem času ral k bratskemu srbskemu Srbska cerkev je pra-a katedrala, saj to je bila en-at episkopalska, in zato tudi ° nedeljo je zgledala bolj pra-?ja* Čeprav je bilo v njej okoli srbskih vernikov in eden slovenski. ne^Se °d njihovega Uskrsa me te bilo. Radostno so me po-, tevljali. Med njjmi tudi nji-^ v Paroh, ki je sicer episkop, J7e Veselo pozdravil in bla-^ ovil rekoč: Ni te bilo od zar je sve dobro kod ^ • Hvala Bogu, zaenkrat je vse dobro! Kaj pa jutrišnji tjijj v našem življenju skriva, U, 6 nas ne ve- Imamo pri-Stal ^r' na^em faranu Heiniju In ttZaDu’ ^1 j6 Babnikov zet. j a^i tu, hvala Bogu, izgle-’ a bo vse dobro. ska cerkvena posest na Yo ?^n’ strani 25. ceste v New lePa i kar Prece-išnja in Va. 1 in §e zmerom jo olepša- f^°'^ako v cerkvi kot v dvo-dv0 nJej. Med cerkvijo in Cer.ransko stavbo imajo veliko j0 dvorišče. In tod ima- p0 b lePih nedeljah kar često pikj^i* aedeljski službi božji Post' ’ na katerem te lahko Čj>, rezejo z ražnjiči, čevapči-Sev arek°m, krofi in kavo, pa piv0 a tUcli z rakijo, vinom in brat' tako sem se med Šeste r'3' zaclržal tod kar do o ten!116' ^pet sem se prepričal brat ’ Prihajaš k njim kot Tq u-te prejemajo kot brata, ^lov* ni.0rali vedeti vsi: Srbi in Sikodnci. Pa še Hrvati, in mar-bilo ln tearsikje bi sovraštvo sveta pregnano... Pred fta ^eset' sestavek pišem Ijo, koreti° septembrsko nede-na pr Je zanjo spet napoveda-$keoa°SVetna ura in ura sloven-P°uka pred deseto mašo. Po maši je prosvetna. Jaz bom spet odprl knjižni »štant« in ponujal, ponujal, ponujal ... našim ljudem slovenske knjige in pa že Pratiko za prihodnje leto. Upam, da se nas bo to nedeljo nabralo v novi dvorani slovenskega sv. Cirila na Osmi vsaj devet ali deset miz. Tako nas bo spet zbranih od 90 do 100 njujorških Slovencev in s tem bomo izpričali, da naša srenja še živi in da še hočemo imeti slovensko faro v New Yorku. To bo hkrati obletnica, ko smo blagoslovili to našo novo dvorano. Imeli smo dokaj čeden program ob tej priliki in napolnjeno dvorano. Mnogi so jo prišli na to nedeljo pogledat iz radovednosti, kaj se je napravilo iz starega novo. Presenečenje vseh je bilo veliko in zadovoljstvo vsesplošno. To zadovoljstvo je bilo pravzaprav hvaležno plačilo vsem tistim, predvsem Ivanu Blejcu, ki so idejo obnove sprožili, jo gnali do konca, in vsem, ki so zanjo darovali denar in mnogi mesto njega osebno delo pri podiranju starega, potem pa pleskanju ter polaganju parketa. »Lojalna opozicija« te zahvale in priznanja javno ni dala, kot bi bilo treba, zato smo organizirali posebno nedeljo šele v juniju letos, da smo tej potrebni hvaležnosti zadostili, kot je treba in kot se po vseh krščanskih pravilih spodobi in po našem narodnem pregovoru: Hvaležnost je lepa krščanska čednost! In tako smo na letošnjo drugo junijsko nedeljo imeli -vkljub pasjosti, temperatura je bila 92° F - lep skup zadovoljnih slovenskih ljudi pri sv. Cirilu na Osmi. V dvorani po maši je vse zbrane pozdravil (Slika: Anton l.avrisha) »Mladi harmonikarji na Slovenski pristavi 9. septembra Na lepo uspelem pikniku v podporo Ameriški Domovini so sodelovali tudi »Mladi harmonikarji« pod vodstvom g. Rudija Kneza. Na sli- ki jih vidite med od občinstva lepo sprejetim nastopom. Sodeč po drobižu, zbranem pri odru, čaka g. Kneza še nekaj »razredov«. naš prizadevni dr. Silvester Lango, ki je v glavnem gnal pobudo obnove cerkvene dvorane. Za njim je imel poseben nagovor ing. Simon Kregar. Ta govor objavljam posebej na drugem mestu v današnji Ameriški Domovini. Besede se lepo bero, a težje je pri delih, ki nam vzdržujejo to naše skupno življenje, ki je in ki ga ni, in če, kot sem v zadnji Družini iz Ljubljane bral v poročilu o letošnji DRAGI, da je ali morda bo nekega dne - kot fatamorgana. Privid nečesa, kar naj bi v resnici bilo. O resničnosti in prividu našega skupnostnega narodnega življenja pa odloča vsakdo od nas v srenji in fari ob vsakem trenutku dela in žrtvovanja za to našo skupnost, kakor tudi ob uživanju te skupnosti, ko vanjo prihajamo medtem, ko drugi zanjo delajo... Tone Osovnik Tu sta Adam in Eva v SIMON KREGAR Ob otvoritvi slovenske dvorane v New Yorku — 10. junija 1984 Dragi prijatelji! Ob današnji svečanosti bi rad z vami delil nekaj misli o našem mestu, naši dvorani in naši dediščini. Manhattan: Carl Sandburg je v pesmi »Good Morning America« takole zapisal: There is a rose and gold New York of evening lights and sunsets ... - Kot rože cvet in ves zlat je New York v večernih lučih in ob sončnih zatonih. Če ga opazujemo z morja se zdi v megle zavita, v negotovem lebdeča prikazen, ki so jo izoblikovale pesti, predanosti, luč in ovsena kaša za zajtrk, po prespanih nočeh... Ali pa, ko govori o donebni-kih - skyscrapers: Old Wool-worth put up a building ... -Tukaj torej stoji, to pa so njegove sanje, ki so postale resničnost. In vse, prav vse je pomaknjeno v ozadje: Babilon, Ninive viseči vrtovi, tempelj v Karnaku ob počasnem Nilu. In kaj zato? Dobro! Ju- tro za jutrom bomo hodili okrog tega donebnika in gledali navzgor. In vsako jutro bomo spraševali: Kaj neki pomeni, kaj bo z njim? Fantastična enodnevnost! New York se zdi kakor od svobode omamljena eksplozija, na videz, in morda v resnici neurejen in neizoblikovan. Kaj zato! Svobodo namreč vsak po svoje doživlja, vsakega po svoje oblikuje, edini pa smo si, da jo branimo pred silo orožja in posiljevanjem razuma. Amerika je dežela odprtih vrat. Po listinah in po tolmačenju listin so vrata odprta vsem tistim, ki so preganjani zaradi vrednotenja po svoji vesti, po svoje iskanja Boga, zaradi barve kože in dediščine, ki so lačni in ki živijo v cunjah. Kdo bi zameril, če zagrmijo okovi v kaotičen egoizem, če ljudje obesijo na kole simbole starih elit, če se lačni do onemoglosti najedo, če se cunjarji (Dalje na str. 4) NEW YORK, N.Y. - V zadnjem času se je v Ameriki vnela javna borba okrog vprašanja, ali naj se v javnih šolah razlaga samo znanstveni nauk o tem, da se je v vesoljstvu in na naši zemlji vse razvilo samo od sebe, in da nič ustvarjenega, tudi človek ne, ki da se je razvil iz opice; ali pa naj se vključi v pouk tudi verski nauk o stvarjenju sveta in človeka, kot ga najdemo razodetega v Bibliji. Torej borba med evolucijo in kreacijo. S to borbo v mislih sem bil napisal nedavno uvodnik v AD z naslovom: »Katere opice potomci smd?«, kjer se pridružujem obilno razširjenemu stališču ameriške javnosti, da mora najti svoje mesto v šoli poleg evolucijske teorije tudi razlaga o stvarjenju. Oba nauka si nasprotujeta, vendar ne tako popolnoma, da bi med njima ne bilo mogoče najti neke notranje vezi. Eno je gotovo: teorije izkustvene znanosti na polju biologije, arheologije in antropologije ter sorodnih ved niso razvite dovolj (in po mojih mislih nikoli ne bodo), da bi jih bilo mogoče sprejeti kot dokazano, neovrgljivo in edino veljavno dejstvo. Razlage in sklepanja, da leži v teoriji evolucije vsesplošno, nesporno jedro resnice, so le pobožne želje njenih pripadnikov, med njimi tudi izkustvenih znanstvenikov. Med slednje spada dr. V. J. Bratina, ki v AD oporeka mojemu stališču, pa svoje proti argumente naslanja na površne in tudi napačne aplikacije citatov iz mojega pisanja. Jaz z aluzijo na opice pravim, da se v šolskem pouku mora odkloniti monopol evolucije. In to je bil namen mojega omenjenega uvodnika. Tudi eksperimentalni znanstveniki, kakršnih eden je na polju Fizike dr. Bratina, morajo namreč priznati, da obstajajo v življenju človeka na tem svetu visoke vrednote, ki jih znanost ne more reševati. Saj pravi sam dr. Bratina, da duhovni, nematerialni svet za izkustveno znanost enostavno ne eksistira. Eksistira pa za težke milijone ljudi, tudi zelo učenih, ki so verni in jim pomeni življenjski smisel. Dr. Bratina je zapisal: »Kdor zavrže teorijo evolucije, kot to priporoča L. P. ...« Ni res, da sem v članku zavrgel teorijo evolucije kateksohen. Nepovršen bralec najde tale stavek: »Darwinov nauk ima v sebi resnico, dokler ta resnica more iti.« Tudi ni res, da »L. P. misli, naj bi ta logična razlaga (evolucije) postala mono-pel vesoljnega brezboštva.« Nikjer ne govorim o takem monopolu, temveč le o tem, da znanstveno razlago o izvoru in razvOju človeka izrablja brez-boštvo (in pri tem omenim ACLU - American Civil Liberties Union - kot vzorec, ki ni ustanova znanstvenikov), in se zbira na okopih, »da bi (v šolah) obveljala samo evolucija, kar nikakor ni sprejemljivo.« Dr. Bratina trdi: »Znanstveniki, arheologi, antropologi mislijo, da se je človek - logično njegovo telo, smo na področju znanosti - razvil v dolgih geoloških dobah v sedanjo obliko.« Jaz temu oporekam z argumenti človekove duhovne narave, a on se temu izogne z izgovorom: »logično njegovo telo, smo na področju znanosti...« Ali je to argument? Veličina človekova duhovnosti, ki ga šele dela človeka, naj bo po mnenju izkustvenega znanstvenika le brezpomembna pritiklina, o kateri se niti govoriti ne splača? A baš v tej duhovni substanci sta Adam in Eva vedo med nami - in bosta do konca dni. Bratinov poziv, naj bi mladi Slovenci, verni in neverni, namesto na okope branit verski nauk o stvarjenju, rajši pohiteli v šole in na univerze, starejši pa v knjižnice in tam študirali, nima v tej zvezi in v tem namenu kaj prida izgleda na uspeh. Kajti božji dih v Adamu in Evi podzavestno živi v slehernem človeku, pa naj to prizna ali zanika. L. P. t IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI faatat3ataotat3aac«aaBiBiotx3t3oe86KXKK3t3t3taoo6X3t3ta68«wo<3oat3aoMO^^ Znane slovenske tovarne proslavljajo visoke jubileje LJUBLJANA - V tem mesecu proslavljajo visoke jubileje trije znane slovenske tovarne, ter zadružništvo na Vrhniki. Pivovarna Union je bila ustanovljena pred 120 leti, danes pa ima 568 zaposlenih in sodi med najbolj produktivne ! evropsK&pivovarne. Sredi me- ; seča pa|so na Vrhniki z razni- i mi prireditvami proslavili 80-letnice Organiziranega zadru-i žništva. Kmetijska zadruga, ki * je med najstarejšimi v Sloveniji, je bila kot mlekarska zadruga ustanovljena leta 1904. Industrija pohištva Stol 5 Kamni^;je proslavila svojo f 80-letnujTo. Letos nameravajo • zaslužil|fš prodajo na tuje 6,5 ! milijon4.dolarjev. Imajo skle- j njenih pogodb, 'med njimi . nekateri ža prodajo v ZDA. V Gorenjski predilnici na Trati pa so praznovali 50-letnico tovarne. V tem podjetju je zaposlenih 840 delavcev. Škocjanske jame dobijo vzpenjačo MATA^UN - Obisk v Škoc-\ janskiiLjamah je še vedno pre- cej sk^pmen (med 50 in 60 3, tisoč Obiskovalci letno), kar pomeni^ izgubo za lokalno turistično industrijo. Tako so pripravili načrt za zgraditev vzpenjače pri izhodu, ureditev sprejenutega centra in sprehajalnih poti v okolici. Računajo, da naj bi se sredi turistične sezone 4985 prvi obiskovalci jam iz velike doline do sprejemnega centra pripeljali z vzpenjačo. Pri izhodu iz jam je namreč zdaj treba po strmih stopnicah premagati višinsko razliko 90 metrov, kar zelo utruja obiskovalce, nekatere pa tudi odvrne od obiska. Težave imajo še zaradi one-snačznosti reke Reka. O tem je spregovoril dr. France Habe: »Čista reka Reka je nedvomno eden od ciljev, ki jih moramo doseči, če hočemo ohraniti čar treh lepih jam. Letos marca smo se v Ilirski Bistrici dogovorili, da je treba do 1988. leta v Ilirski Bistrici zgraditi centralno čistilno napravo, urediti akumulacijski bazen Mola in Klivnik ter seveda ustrezno urediti čistilne naprave v Toku in Lesonitu, ki sta največja onesnaževalca Reke. Iz četrtega kakovostnega razreda, kamor je uvrščena Reka zdaj, ko je praktično le še kanal mrtve Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. str.) nad 30 let. Bil je med ustanovitelji Slovenske delavske dvorane na E. 109 cesti in Price Ave. (ni več slovenska last) ter član društva Danica št. 34 ADZ, Na Jutrovem št. 139 SNPJ, pevskega društva Cvet in delavec ter pevskega društva Slovan v Euclidu, član Golden Agers v Euclidu. Pogreb je bil včeraj iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. na pokopališče Vernih duš. Darovi v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. vode, naj bi z ureditvijo naprav »preskočila« v drugi kakovostni razred.« Mariborska Metalka izvaža svojo opremo na Islandijo MARIBOR - V mariborskem podjetju Metalka bodo izdelali in dobavili hidromehansko opremo in cevovod za hidroelektrarno Blanda na Islandiji. Gre za vrednost okoli tri milijona dolarjev. Med 20 ponudniki z vsega sveta je bila ponudba Metalke najboljša. Metalka se pri tem poteguje še za pridobitev dodatnega posla - za izdelavo in namestitev mostnih žerjavov v vrednosti 1,1 milijona dolarjev. Simon Kregar: Ob otvoritvi slovenske dvorane v New Yorku (10.VI.1984) (nadaljevanje s 3. str.) vsak dan oblečejo v novo oblačilo, in če tudi tisti, ki so vrženi v kot po lastni krivdi ali pa po krivdi Bog-ve-kam drvečega sistema, zahtevajo »a piece of pie«. Vse to bo pojenjalo in Amerika bo postala kot umirjena in nepremična gladina morja po orkanu. Pa vendar: ne bi bil rad prikrajšan za vihar! Zares je prednost, da imamo Amerikanci slovenskega izročila prostor v Manhattanu, ki je oko tega viharja, danes brez dvoma središče sveta v vseh odtenkih ustvarjanja, po zamislih, učenosti, v gospodarstvu, v politiki. We are present, kot je rekel Dean Ache-son, at the creation. Slovenska dvorana: Dostikrat poslušamo, da naj bi bili slovenski čednosti skromnost in ponižnost, in da moramo biti prav zato z vsem zadovoljni in nekako neusmiljeni do dobrot, ki jih ponuja tako imenovana »post industrial society«. Po lastnih izkušnjah vedoč se take hermitske brzda-nosti največkrat ne držijo tisti, ki nam o njej govorijo. Mislim tudi, da je tako pojmovanje vse bolj izgovor, kot pa pozivanje k čednostim. Mi pa smo hoteli, da naša dvorana prav v ničemer ne zaostaja za standardom, ki smo ga vajeni po svojih domovih. Težko bi bilo namreč prepričati tretji rod, ki je šolan, lepo oblečen in ki stanuje po lepih domovih, naj bo v imenu slovenske dediščine zadovoljen z razpadajočo dvorano, staro kuhinjo in enim straniščem - in to v Manhattanu, ki je postal Pariz in v katerem si pol sveta želi imeti kotiček. Hvala Bogu, bili smo prav tako navdušeni pri graditvi novega kot pri podiranju starega. Dediščina: Kardinal Kuharič je 4. maja letos vodil mašo v Ljubljani, in sicer v slovenščini. Govoril je o navzočnosti krščanstva v slovenskem naro- i —----------------------------------- Marksizem ne osvobaja človeka (nadaljevanje z 2. str.) vila nat stran revnih in zatiranih množic. Simbol tega priza-devanja s strani Cerkve je postal škof Helder Camara, ki ga pozn(j|ves svet. T^ida v to gibanje in iskanje so se vpletle tudi zmote. Glavna med njimi je prevrednotenje poslanstva Cerkve. Nekateri teh teologov so namreč preobrnili evangelij, kakor da bi bil glavni namen Kristusa in Cerkve skrb za zemski blagor-ljudi, za njih osvoboditev od revščine in zatiranja. V podrejeno službo so postavili onstransko razsežnost Kristusove smrti, ki je prišel, da človeka reši od greha in spravi z Bogom. Poleg tega so od Karla Marxa in marksistov sprejeli težo o razrednem boju med bogatini in proletariatom, tako da po njihovem Cerkev ni občestvo vseh krščenih, temveč samo revnih proletarcev, ne pa tudi kapitalistov. Razredni boj predpostavlja tudi sovraštvo enih proti drugim. Med mnogo dobrega in pristno krščanskega, kar vsebuje teologija osvoboditve, so se torej vpletle tudi nevarne in za kristjana nesprejemljive ideje iz marksističnega nauka in prakse. Kongregacija za verski nauk je v svojem dokumentu z dne 6. avgusta hotela opozoriti na te nevarnosti, nikakor pa ni obsodila teologije osvoboditve kot takšne. Kongregracija je želela samo povedati: Glejte, med mnogim dobrim je tudi slabo; med pšenico je tudi ljuljka. To slabo pa je tisto, kar je ta teologija prevzela od marksizma. Kajti ta vodi le iz ene diktature v drugo, od enega suženjstva v novo suženjstvo, ki je hujše od prejšnjega kot pričajo izkušnje vseh ljudstev, kjer je zavladal marksizem. Dokument Kongregacije za verski nauk je vsled tega izrazito verskega značaja in se obrača na kristjane, ki iščejo ustrezne rešitve političnih in socialnih problemov. V bistvu ni nič novega, temveč le potrjuje, kar je Cerkev vedno učila, da sta marksizem in vera nezdružljiva. Marksistično gledanje na svet, človeka, zgodovino, človeško družbo je nezdružljivo z razodetim Kristusovim naukom. Ne moreš se boriti z Belcebubom proti hudiču. K. Humar dnem bitju. Isto misel je oblikoval dr. Kazimir Humar v naši cerkvi Svetega Cirila ob obisku Goričanov. Z drugo besedo: slovensko narodno bitje je neločljivo povezano s krščanstvom. Zato bomo v našem mestu ohranjali oboje, da bo oboje imelo življenje v sebi: cerkev in dvorano, skrinjo naše dediščine in radijacijo dediščine. Življenje v Manhattanu nalaga kristjanu posebne dolžnosti. V tem mravljišču interesov, dediščin, jezikov, bogatije in revščine, vrhunskih dosežkov in zločinov, je težje ljubiti kot sovražiti, težje ponujati roko kot pa se maščevati, lažje razdvajati kot pa povezovati, težje biti na božji strani kot pa govoriti, da je Bog na naši. Zato bomo pri našem vključevanju v New York (nespametno je trditi, da naše kulturno delo ni »in the New York style«, ali pa, da ni važno, ker nas pravzaprav ni; oboje razkriva slabo poznavanje Amerike), zato bomo črpali iz zakladnice slovenskih vrednot. Naša dvorana bo še vnaprej odprta vsem rojakom dobre volje. V njej so nam govorili domala vsi slovenski škofje, peli so zbori iz Ljubljane, Koroške, Goriške, iz Fairfiel-da, Clevelanda, Chicaga, Toronta, igral je orkester slovenske filharmonije, gledali smo slovenske filme, zbirali smo se ob 120 prosvetnih urah, nastopalo je Slovensko gledališče iz Toronta, ta najžlahtnejši ohranjevalec odrske slovenščine izven meja domovine. Našo dediščino smo povezovali s cerkvijo ob praznikih, ki so oboje: verski in narodni, ob Božiču, ob Veliki noči. Če potegnemo črto za obračun: vsi, ki smo danes v tej lepi dvorani, in vsi tisti, ki so pomagali pa niso utegnili priti, imamo svoj delež. Vendar pa: vsaka akcija ima delavce in dušo. Kdo bi mislil, da smo imeli ves ta čas med nami skrit zaklad slovenske zavesti, požrtvovalnosti in izredne pridnosti, pa tudi potrpljenja (ob naši slovenski prepirljivosti), to je dušo te akcije, graditelja naše dvorane, Ivana Blejca. MALI OGLASI For Rent 4 furnished rooms, up. St. Vitus area. Call 431-8998. (73-74) MACHINIST DIE—MAKER East side stamping plant is seeking a qualified die-maker and machinist to produce dies and fixtures and do light machining-Small 2 man dept. Pleasant working conditions. J° security and libera benefits. Apply in person Mon. thru Thurs. Ask tor Mr. Stevens. Die-Cut Products Co. 1801 E. 30 St. (73-74) For Sale d new Sealy Queen mattress, spring an e, apt. size gas stove, gerator, kitchen table * lairs. Call 431-3772 For Sale . 2 family 5 & 5. Bonna Aye. car garage. 943-6451 aft p-m- (66-73) Position Open Delivery person fr0™ n a.m. to about 2 p m. thru Fri. Drivers licenSJ good driving record a reliability required. All ag considered. Call 692-2^ ^ FOR RENT 3 rooms, down. New V remodeled. No Pe Commercial Property For Rent h Suitable for office or sni business. On Waterloo next to R & D Sausage j Rent $100 per month. ^ 486-7451' (72,73) R RENJpt Clair T.K. General Contractors, InC‘ Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe« »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavba Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo-Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe-- Vprašajte za brezplačen predračun! - 831-6430 - Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd* 431-2088 1053 E. 62nd s1* Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd- Kanadska Domovina ZAHVALA DOBROTNIKOM TORONTO, Ont. - Letos, na dan 29. julija, smo torontski Slovenci praznovali svoj 25. Slovenski dan. Za to priliko je Slovensko-kanadski svet izdal jubilejno knjigo, katero sta Pripravila Vilko Čekuta in Otmar Mauser. V knjigi so pozdravi in čestitke, ki so jih za tu 25-letnico poslali predsednik ontarijske vlade Hon. William Davis, župan mesta Toronta Arthur Eggleton in Prevzv. škof dr. Alojzij Ambrožič. Vsebuje nekaj priložnostnih člankov, izvlečke iz govorov slavnostnih govorni-10v> ki smo jih slišali v teku . * ter pismene pozdrave zna-nih slovenskih kulturnih dela-vcev v svetu. Zadnje strani njige vsebujejo kronološki Pregled vseh slovenskih dne- Vov ter slike, ki so bile posti "a raznih slovenskih dne\ . nj'8a je tiskana v slovenši m angleščini. Ker so bili s knjigo pre< jnji stroški, nismo pa želeli, 1 knjiga vsebovala tudi oj • smo se pismeno obrnili e ‘ko število rojakov 'nančno pomoč. Naslednji naši prošnji odzvali in v ° UŠno podprli akcijo za aj0 te jubilejne knjige. Darovali so po: ISOO.oo - Društvo Slov Cev Baraga $250.00 - Jože Kastelic $150.00 - Ivan Kavčič st. $100.00 - Hranilnica in Posojilnica J.E. Kreka, Hranilnica in Posojilnica »Slovenija«, Gabrijel Ažman, Jani Trpin, Stane Šajnovič, Triglav Const. Co., odbor Slovenskega letovišča $60.00 - Janez Tratnik $50.00 - Dr. Franc Poro-vne, Anton Ambrožič, Anton Bavdek, Jože Slobodnik, Ciril Preželj, Peter Markeš st., Rev. Janez Kopač $40.00 - Anton Adamič $30.00 - Valentin Košir, Franc Osredkar $25.00 - Ignacij Dimnik, Jože Pogačar $20.00 - Franc Stržinar, Janez Flegar, Sesar Photo Studio, Lojze Dolenc $15.00 - Lojze Ponikvar Vsem tem dobrotnikom se za njihovo pomoč iz srca zahvaljujemo. Brez njihove pomoči bi morda knjiga ne mogla iziti. Bog vam povrni vašo dobroto in vas ohrani v trdni slovenski zavesti! Knjiga je na razpolago in se lahko dobi v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. v Torontu, ter v Slovenski pisarni v Baragovem domu v Clevelandu. Cena knjigi v Kanadi je $5.00, v Clevelandu pa $4.00. Romanje v midland s nedeljo, 9. septembra, ka° r0ma*‘ v Midland, na kraj ji dskih mučencev, kjer smo kri»enC* Postavili spominski n . v znamenje mučeništva Po'” ^zatov in sestra, ki so stali žrtve brezbožnega ^zma in množično v bili ^ Um‘rali potem, ko so ^.^ajalsko vrnjeni iz Ve- sDoJ ^ *Cr^u pa se vse*ej C**0 tudi tistih, ki so v (j0 ” Padli za svojo vero in ‘Ute ^ V ‘‘alijanski ali nemški zoaciji v trpljenju umrli. veii^‘ letos smo se ob križu v Se eni številu zbrali, da smo vSe. JO oddolžili spominu n teh naših ljudi. ielal0Vesnost ob Križu se je pri-a °b 10.3r ... kjer je Uj^V. °^eh borčevskih orga-Pozdravil navzoče ro-vse ‘n jih vodil v molitvi za j ali’ spomin smo obha- 0t^a tenr sta Ciril Preželj in Žila fr Mauser pred križ polo-^hvT Venec v počastitev in Sv°ja Vsem* k‘ 50 darovali do Sv oljenja v znak ljubezni da. ete Vere in svojega naro- Hp3 ^ 10-30 ob lepem vreme-itpgn^er je Ludvik Jamnik v •ai ^ ■v‘ jc ooci *>SvoKnitev Otmar v0H,t, da«. Mošk 1at0 VOrn Naceta ] *- 2aPel prilo;' settl< ^*eŠko n' ^0vor je podal Stane bgj ^ > v katerem se je pose-°ninil tudi slovenskih mater in žena ter otrok, zlasti v Teharjih mučenih in umrlih, kjer so komunisti z vso surovo silo uničevali družine protikomunističnih borcev. Z žalostjo je tudi ugotavljal, kako se ime našega velikega škofa Rožmana izpušča, kadar se govori o slovenskih škofih. (Govor je objavljen na drugem mestu). V počastitev teh teharskih žrtev, med katerimi so bile matere, žene, dekleta in otroci, je Ludvik Jamnik prebral pretresljivo zgodbo, kako so otroci in celo dojenčki umirali od lakote in žeje, izpostavljeni vročemu soncu, ki jim je izpilo še zadnje moči. Zgrozi se človek ob dejanjih, ki so bila storjena zgolj iz strastnega sovraštva in maščevanja, s katerim celo otrokom ni bilo prizanešeno. Nedolžna njihova kri in njihova mala telesca so ko mlinski kamen obešena na vrat zločinskemu rdečemu režimu v domovini, ki po skoraj 40 letih še vedno slavi svoje zločine kot osvobodilni boj slovenskega naroda, v stvari pa je bil gro-bokop narodu, njegovi veri in njegovim vrednotam. Z uničevanjem nedolžnih slovenskih otrok so komunisti pokazali svojo človeško nizkotnost, katere sta bila poleg njih zmožna samo Stalin in Hitler. Za zaključek spominske svečanosti smo še skupno zmolili očenaš za vse naše pokojne in skupno z zborom zapeli Marijino pesem. Množica se je potem odpravila v hrib za romar- sko cerkvijo, kjer so postaje križevega pota na prostem. Križev pot je vodil č.g. Janez Kopač C.M. Ob doživljanju Kristusovega trpljenja smo podoživljali trpljenje naših trpinov, ki so v mukah zapustili ta svet, in sedaj čakajo veselega vstajenja po obljubi Sina božjega, ki je tretji dan po svoji mučeniški smrti vstal in nam s svojim vstajanjem odprl nebesa. Med kosilom po končanem križevem potu, so si mnogi ogledali prostor, kjer je sv. oče Janez Pavel II. teden dni kasneje imel sv. mašo. (O tem bomo drugič poročali). Ob 1.30 je bila v cerkvi slovenska sv. maša, katero je daroval č.g. kanonik Golob od sv. Petra v Ljubljani, ki se je tiste dni mudil v Kanadi na obisku. Somaševala sta čč.gg. J. Kopač in T. Batič. Na koru je prepeval slovenski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Dušana Klemenčiča. Za zaključek spominskega in spokornega romanja so bile še pete litanije Matere božje z blagoslovom, nakar so se romarji počasi razšli vsak proti svojemu domu. Kmalu po končanih obredih je pričelo tudi deževati in je bilo prirediteljem in romarjem v veliko zadoščenje, da nam je dež skozi vse slovesnosti do zadnjega prizanesel. Prihodnje leto bomo obhajali 40-letnico vetrinjske tragedije in če se ne motim, tudi 10-letnico, odkar smo v Mid-landu v sodelovanju obeh torontskih borčevskih organizacij postavili spominski križ. Prav in primerno je, da že sedaj mislimo na to, da bomo spomin na naše pomorjene brate in sestre še bolj slovesno obhajali, ter znamenje križa, zlasti našega slovenskega spominskega križa, primerno praznovali in počastili. Kakor je Ameriška Domovina že poročala, je naš redni dopisnik nenadoma in nepričakovano zbolel na svoji poletni domačiji blizu Orillije. Prepeljati so ga morali nemudoma v orillijsko bolnico, kjer je bil več dni pod neprestanim nadzorstvom. Prvo krizo je preživel in se mu zdravje že obrača na boljše. Želimo mu skorajšnjega in popolnega okrevanja, da bo kmalu spet lahko prijel za pero in nadaljeval svoje pomembno in nadvse hvaležno delo dopisnika Kanadske Domovine, ter v slovenski skupnosti z isto energijo navduševal, svetoval in pomagal pri reševanju slovenske problematike. Peter, naše molitve so s Teboj, Bog pa naj Te v bolezni tolaži in krepi in vrne zdravje! Otmar Mauser Rojaki! Oglašujte v Ameriški Domovini I Otmar Mauser: VSTANI ZEMLJA SLOVENSKA Divje goske gnezda svoja že so zapustile, v jatah odletele so v toplejše kraje, za soncem, ki toploto in življenje daje, dokler ne bodo s pomladjo domov se spet vrnile. Tudi mi zapustili svoje smo domove, odšli za svobodnim soncem smo v tujino, s seboj ponesli smo slovesa trpko bolečino, zdaj le v mislih obiskujemo bratov in sestrš grobove. Kot ptice, ki na topli jug so odletele, čakamo pomladi, da domove naše bo ogrela, ko slovenska zemlja velikonočno pesem bo zapela, in luči vere in svobode v domovini z novo silo bodo zagorele Vstani zemlja slovenska! Zadosti bilč prelite naše je krvi, iz prsti naj tvoje nove poženo kali, in narod naš, v ljubezni Tvoji znova zaživi! Govor g. Staneta Pleska ob slovenskem romanju v Midland, 9. septembra 1984 Dragi romarji! Leto za letom se spominjamo in govorimo o naših pomorjenih. Letos bom spregovoril o trpeči slovenski družini. Morda se to na videz zdi neprimerna tema za spominski dan, a ker je bila slovenska družina tista, iz katere je izšlo toliko dobrega in ki nam je dala toliko mučencev, je prav, da ji posvetimo ta spomin. Družina je najosnovnejša celica vsakega naroda. Kakršna je družina, taki so narodi, taki so časi - smo že dostikrat slišali; in to drži. Najbolj idealna se mi zdi kmečka družina pred vojno: oče, mati in otroci. Oče-go-spodar, tih in zgaran, včasih trd in neupogljiv kot bi bil iz kamna. Pa vendar se je zavedal svoje majhnosti in odgovornosti pred Bogom, živel je po načelu, da kdor ne dela, naj tudi ne je, zato je bil prvi in zadnji pri delu; rad je bil vesel, imel pa je tudi srce za trpeče in je rad pomagal. Prepirov ni načenjal, svojih pravic in žuljev pa si tudi ni pustil jemati. Bil je kot kralj na svojem gruntu, kot duhovnik v svoji družini. Če je bilo treba, je tudi udaril, kot se je to zadnjikrat zgodilo v času revolucije. Kakor je bil oče glava, tako je bila mati družini srce. Vdano je sprejemala žrtve in tiho prenašala težo dneva in trpljenje. Materinstvo ji je bil najsvetejši poklic, zato je bila srečna ob kupu otrok. Naj jih je bilo še toliko, za vsakega je imela polno srce ljubezni, vsakega je imela najrajši, za vse je delala, molila in se žrtvovala kot dogorevajoča sveča. Svojim otrokom je bila prva in najboljša učiteljica: učila jih je izgovarjati prve besede, z njimi je prepevala slovenske pesmi, učila jih je spoznavati Boga, učila jih je razločevati dobro in hudo; učila jih je moliti, sama pa je molila največ in za vse. To so bile v kri vcepljene lastnosti, to je bila vera naših očetov, to je bila ljube- zen, dobrota in molitev naših dobrih mater. To so bili stebri slovenstva, na katerih je rastel naš narod, rod za rodom. In vzdržal je 14 stoletij. Saj ni bilo vedno in povsod vse prav in brez greha, mlada kri je bila vedno vroča, toda naš človek se je vedno držal zemlje in ljubil je svojega Boga. Kakor se je kri pretakala iz roda v rod, tako je nepretrgana ostala tudi vez, ki je Slovenca vezala z nebom in zemljo, pa naj je bilo v dobrih ali težkih časih. Dni preizkušenj Slovencem ni nikdar manjkalo, hujše kot je sedanja nevarnost pa menda še nikoli ni bilo. Tedaj se je ponovno izkazalo, da slovenstvo in vera nista bili le prazni besedi. Saj še vemo, kako se je začelo: podtalno organizirana komunistična partija je po svojih revolucionarjih, narodnih odpadnikih in lažnivih prerokih dobremu napovedala boj. Začeli so padati najboljši, najprej redki, potem v vedno večjem številu, cele družine z otroki in starci vred. Po zakonu revolucije je bilo treba iztrebiti cele družine in to po načelu: najprej ubij, potem razloži, zakaj si ga ubil; mrtvi se ne more braniti. Naš človek dolgo ni mogel razumeti pobijanja na debelo za prazen nič, dostikrat samo iz hudobije in zavisti. Ko se je vedno pogosteje odpirala zemlja in pila kri nedolžnih, se je najprej zatekel k molitvi. O, kako je tiste čase odmevala molitev rožnega venca iz naših domov! Več ko je bilo žrtev, glasnejša je bila molitev, a pomoči ni bilo od nikjer. Še naprej so padale žrtve z edinim »grehom« na vesti, da so bile verne in po vesti niso mogle delati za cilje revolucije. Padale so dekleta v cvetu let, ker so hodile v cerkev, mladi fantje z upi in načrti, padali so očetje z rožnim vencem v roki, umirale so matere z otroci okrog sebe... Kdo mo- (Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. SEPTEMBER 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 7. — St. Clair Rifle klub prireja pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. (Rt. 44). Pričetek ob 1. pop. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 21. - AMLA West Park pevci priredijo mini-koncert v Slovenskem domu na W. 130. cesti. Nastopajo tudi harmonikarji. Za ples igra Ron Slogar orkester. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 4. - Slovenian National Art Guild priredi razstavo in prodajo ročnih del in umetnin v Briardale Community centru. Babbit Rd. v Euclidu, 12. uri do 5. pop. 10. — Fara sv. Vida priredi svoj letni banket in program v farni dvorani. Nastopajo Kres, Fantje na vasi in Al Nowak. Pričetek ob 7. uri zvečer. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. DECEMBER 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 1985 FEBRUAR 24. - Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Nova elektrarna v Solkanu NOVA GORICA - Ob občinskem prazniku, ki ga v Novi Gorici vsako leto slavijo 9. septembra, so letos na ta dan vključili prvi agregat nove elektrarne Solkan na reki Soči. Ko bodo čez nekaj mesecev vključili drugega, v drugi polovici prihodnjega leta pa še tretjega, bo iz novega objekta prihajalo 145 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je toliko, za kolikor se letno poveča njena poraba v Sloveniji. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Kanadska Domovina Iz lovske torbe SCARBOROUGH, Ont. - V okviru svoje 25-letnice je dne 2. septembra STZ organizirala Slovensko prvenstvo v streljanju na »Slovenija Trust« farmi v Bancroftu. Vsakoletno preizkušnje pušk je za lovce, zlasti za lovce na »Big Game«, resnična nujnost. Človeško oko se spreminja z vsakim letom, saj je znano, da se fokusna dolžina očesa s starostjo veča. Puške v teku leta zarjave, muhe na cevi se s prevažanjem in prtljago kaj rade premaknejo, tako, da puška često ali ne dela ali pa nese daleč v stran. Posledica tega je, da lovec žival, če jo končno vidi v strelu primernem položaju, zgreši, ali pa nesrečno zastreli, tako, da nima ne žival ne človek nič od tega. Slovenski lovci kaj radi streljajo na glinaste golobe, kar je izključno le vaja za lov na manjšo divjačino, predvsem na race in fazane, in v te svrhe potrošijo kar veliko denarja. Za preizkušnjo svojih pušk za pravi lov pa često nimajo časa, ne denarja in zato pa leto z letom zgrešijo. S tem glavnim namenom, da divjačino zadenejo, prireja STZ še 22 let zaporedoma Strelska tekmovanja. V Slovenija Trust koči se je nabralo kljub dežju v nedeljo, 2. septembra, čez 50 ljudi. Kmalu je začelo pokati, da se je kar gora tresla, člani so preizkusili puške in tekmovali. Te tekme je v glavnem vodil načelnik M. Žejn, pri streljanju na 200 m sta mu pomagala D. Šinkovec in L. Mavec, na 400 m pa J. Prelogar in D. Šinkovec, na 75 m v .22 kalibru pa T. Mavec in F. Gormek. Lokostrel je pa vodil Z. Nadj, pomagal mu je A. Konje. REZULTATI: Težki kaliber - 200 m 1. - Janez Prelogar 29 2. - Dore Šinkovec 26 3. - Zvonko Nadj 24 — Peter Prelogar 24 5. - Frank Gormek 23 Težki kaliber - 400 m 1. - Frank Gormek 18 2. - Dore Šinkovec 12 3. - Marjan Žejn 6 4. - August Konje 4 - Tatjana Mavec 2 .22 kaliber 1. - Frank Gormek 28 2. - Peter Prelogar 28 3. - Jože Žejn 28 4. - Janez Prelogar 27 Govor g. Staneta Pleska ob slovenskem romanju v Midland, 9. septembra 1984 (nadaljevanje s 5. str.) re objeti gorje, kdo prešteti solze in zbrati kri, ki je stekla po naših tleh? Nihče! Toda -prešlo je mučenje, prešla je smrt... ostale pa so zadnje besede mučenih, ki kot znamenja ob poti kažejo na tisti hudobni čas in bodo kot bakle svetile še dolgo potem, ko bodo »osvobodilna borba« in razni »heroji« samo še prekli-njan spomin. »Meni je vera vse!« je ob mučenju zaklicala učiteljica Marica Nartnik. »Živel Kristus Kralj!« je Vinko Mravlje zapisal v svoj dnevnik, ko je že slutil, da se mu bliža smrt. »Odhajam nedolžen na morišče... Vi ste morilci in izdajalci, ne mi... Le ubijte me, zmagali pa ne boste«... je bilo zapisano na stenah kočevskega gradu po zloglasnem procesu, ko so jih na smrt obsodili 17, pomorili pa na stotine. »Rajši v smrt kot v partizane!« jim je vrgel v obraz mladoletni fant iz Loža, ko se je napol živ privlekel iz internacije in so ga prišli mobilizirat. Za to so ga odvlekli ven, ga zaklali in vrgli v brezno. »Rajši imam mrtvega domobranca kot živega partizana«, so bile besede mnogih slovenskih mater ob pokopavanju svojih padlih sinov. In koliko umirajočih pogledov in smrtnih krikov je za vedno obviselo nad našimi vasmi, kjer nedolžno prelita kri še zdaj vpije v nebo po maščevanju. Bog ve, kdo je več trpel: ali mučeni, ali drugi člani prizadetih družin, ki so bili prisiljeni stati ob strani in gledati to nesmiselno klanje? Nad vso to hudobijo pa ob z velikimi črkami zapisano trpljenje naših mater, ko so jim v Teharjih iz rok trgali dojenčke in otroke, ki so komaj shodili, ter jih metali na kamenje kot polena, kjer so umirali od ran in vročine. Kaj je podivjana partizanska vojska počela z našimi dekleti, si lahko mislimo, opisovanja teh orgij papir ne prenese. O pobijanju vrnjenih domobrancev je bilo že dosti povedano in napisano, vso grozo pa bomo zvedeli šele'onkraj groba. Vse to so žlahtni sadovi slovenske vere, ki jo je dala dru- 5. - Toni Žejn - Ana Žejn 25 25 Gostje: - Odstrel za prvo mesto: F. Gormek 30 .22 kaliber 1. - NickBardia 26 P. Prelogar 28 2. - Louis Defilipič 26 J. Žejn 22 3. - Jim Clarkson 7 Lokostrel - 40 m Težki kaliber - 400 m 1. - August Konje 22 1. - Charlie McLain 27 2. - Zvonko Nadj 16 2. - Louis Defilipič 10 3. - Frank Gormek 15 3. - Nick Bardia 6 4. - Kristina Žejn 7 Borut žina. Zato so prav družino tako nečloveško razbijali na kosce. Ko je bilo masovno klanje opravljeno, so se spet spravi i na deželo, na samo trdnjavo slovenstva. Z vabami o lepšem življenju, pogosto pa tudi z grožnjami, so kmečko nila i no spravili s trdnih domačij v tovarne, kjer so jo političn0 prevzgojili. Ko se je ta mladina znašla, je bila duhovno Pra zna. Zaželela si je ven, v tuj' no, in glej čudo, režim je dovolil - za tuje devize m » načrte partije, ki so bili ta ra še prikriti. Kmalu se je začelo vsejjeva nje južnjakov v Slovenijo, so še globlje minirali slovensko družino tako v vers kot narodnem pogledu. 3 je šlo vedno vse samo na s a še, dokler pred nekaj leti par ' ja ni prišla na dan ž u®0t° _ tvijo, da Slovenci m111 svoje zgodovine, ne svoje ture, torej nismo narod, smo velikosrbski Part‘j* a,0 še pleme nekje v Alpah, svojevoljno začeli priprav J ^ »skupna šolska jedra«, ki drugega kot poskus popo n uničenja slovenskega i621*3’ je največja dobrina in osnov prvina vsakega naroda. To pomeni narodni umor-ki je bil cilj obeh tiranov, k Ija Aleksandra in zločinsK maršala Tita. Propaganda F še naprej bobna staro P* J gandno laž o »svobodi s skega naroda«. Hva 3 .. tudi po vsem tem so se na ^ ^ nekateri komunisti, ki s ^ temu uprli, tako, da s skupna jedra vsaj zaen tičala na mrtvi točki. ^ Ob vsem tem se z ,®r eS vprašujem: Ali Sloveni bije plat zvona? vse Kaj pa mi pravimo na to? Ali res ne vld!m. brat-dogajanja? Našiočetje ‘ li0 in je so ljubili svojo «raW dom kol punčiM svoj« ,l(, sa, tako, da zemlja P nih ljudeh ni bila niko daj, a ko je šlo za narod, P ^ vico in vero, SO pu j s0 prijeli za puške. Med n s0 pa vedno bolj redki ta > ^ pripravljeni za f ^vi n« doprinesti, da o kakŠ govorim. . Naš kmet je z nek3J r šole ali tudi brez teh z i ^ spoznal, da je šlo z ^j, reči, naša inteligenca P da. kimi izjemami dojame- * nes gre za sam obstoj3 j, naroda. Drži se ob str le čaka konca, kakrše ^ bo. Tako zadržanje Je * nerazumljivo zato, c -0t $ sami komunisti pnzn toliko opevana »^"od3' borba« ni bila boj 23 ^ ^ vo svobodo, ampa tjjg. Prof. dr. Jože Velikonja KJE, DOMOVINA, Sl? U. to J Največji del slovenskih izseljencev v svetu je šel tja za hihom. Zato je njihovo gle-anje na staro domovino ali na n°vo domovino pogojeno P° možnostih zaposlitve ali ^služka. Slovenstvo je ostalo kulturna oznaka, ki so J° Prinesli s seboj, a jo odložila n' Ve^ P011"6*5113- Marsi-aj ostaja koristna, ker si s Pomočjo starih vezi najdejo Pot in oporo v novem svetu: Preko znancev izveš za ®0Žnost zaposlitve, v sloven-^ ’cerkvi srečaš domače ljudi, s ovenski gostilni prideš do kancev in kranjskih klobas, °rda tudi do harmonike in 0vcnske popevke. Kulturne potrebe redko se-el° preko čitalniške zanese-^°sti in krajinske domačnosti. rugern rodu slovenske prvi-® zamirajo in marsikdaj za-veffJ°’ Sk°P* spomini iz pripo-°vanja staršev se zmaličijo ^spoznavne podobe. (Naj navedem en primer: y Velikanje me je pred leti jecu’ Sem tu<^’ J32 Avstri-oče v0t njegov prastari rodi. o ne^e je uSibal, če ni po m Hrvat. ker je med doku- mašnoT6-1 v 8lagolici Pisano nek ° knJigo. Ko me je pred pri 3J meseci spet obiskal, je sva 6Se* S Se^°j dokumente in ni- ra2Vozlala, odkod izhaja je80v r°d. Johan Velikanje roje Junan vetiKanje, {gj J! v ^Podnji Idriji, je kon- SoSl!ijolNoveminestu’ Nev^81^6 v K°Pru> odšel v Im v Minnesoto leta J D/* < Žb0 ’ pustd duhovniško slu-dom °PUst^ tudi redne stike ^ jo ?cj0ln' Njegovi potomci živimi v }? ^’nnesoti in v Yaki- vestnerZaV' ^ash'n8ton- ° Z3-stVu ^ ’n zavednem sloven- ni v»x etrti in Pet* generaciji Sel. d 8°VOrd*: G3^ Je bil ve-ske ir. SCrn mu odkril sloven-6 Irenine.) izselil 0bsežna Je množica Cev.k'CeV in nPhovih potom-dru^be' S° S*Cer sestavn’ del ohranj V novem svetu, vendar trdno zavest sloven- ske Ke8a i t