SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 48 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de noviembre - 26. novembra 1998
          -------------------------
POT DRŽAVOTVORNOSTI Komisija DZ 23 Slovence
po svetu poapria vse predlagane amandmaje
Pot slovenskega naroda v ostvarjanju ! političnega vrha - samostojne drža-Ve> je zelo zanimiva in bolj nenavadna.
Ob prihodu v današnje pokrajine, ko sm° prvič stopili v zgodovino, je narod ^el še skoraj rodovno politično ureditev. Kot vsi drugi slovanski - pa tudi furmanski narodi se je pričelo počasno taistaliziranje državne ureditve, kakor so J° videli v rimski državi. Prej smo imeli starešine, sedaj pa so se pričeli pojavljati v°Jvodi, knezi, plemstvo, v stoletjih tudi kra^i.
Ce ni bilo preveč ovir, so se taka kfajjestva utrdila in rasla: Ukrajinci, Po-feki, Čehi, Srbi, Hrvati, v XV. stol. Rusi, Pa tudi Goti v Španiji, Langobardi itd.
, Nekateri narodi so zaradi raznih ovir Zginili kot Polabski Slovani, Vandali;
; ^gi še do danes niso dosegli višjih Političnih ciljev: Bretonci, Baski, itd.
Tudi Slovenci smo bili na tem, da ^Sinemo kot politčni dejavnik. Izgubili Sttlo plemstvo, enotnost, vladanje. Polonci nas je držala le kultura in jezik. ele v prejšnjem stoletju - kakih 150 let •*e tega, smo pospešeno začeli dohitevati Pted tisoč leti prekinjen razvoj. Najprej zahtevali kultiune pravice, nato po-I Cne, na koncu pa smo v tem stoletju Prekinili s 1200 letno politično naveza-
Po vsej Sloveniji se je v nedeljo odprlo “0 volišč, na katerih je približno • -0.000 volilcev v 190 občinah volilo nove Pane in člane občinskih oz. mestnih sve-v; Na podlagi sklepa ustavnega sodišča, Je veljavna odločba, s katero je sodišče eQ časom ponovno ugotovilo neustav-9st Mestne občine Koper, (ker se ni razde-Po veljavnih določbah parlamenta) na n»očju Mestne občine Koper niso izvedli I rtev. v novoustanovljeni občini Horjul J J* 1)0<lo volitve izvedene 20. decembra j “^“di zamud pri izvedbi potrebnih volilnih ; opravil.
, Za župane se je potegovalo okoli 740 ojtf>clitlatov, za približno 3000 mest v finskih svetih pa od 16.000 do 20.000 . atov. Med kandidati za župana je °uen tisti, ki je dobil večino oddanih na' °V' ^niSače se bosta kandidata z ji® številom glasov pomerila v dru-^ ^ogu, ki bo 6. decembra, lo	lokalnih	volitev	se	je	udeleži-
li* Satn° 835.506 oziroma 54,95% volilnih Pravičencev.
Rezultati glasovanja
jp delnih in neuradnih podatkih, ki jih 95 Jala ^ePu^liška volilna komisija, in po Prfštetih ("-97% vseh glasov), je v ; 53 04* največ glasov za mesto župana, j pg! . ^ Prejela dosedai\ja ljubljanska žu-Pr^aViktonia Potočnik (LDS). Z 24,00% Ha ^asov J' s'ed> Anton Jeglič (SDS), r®*jen\ mestu je z 9,65% Primož Rode
četrt>ni S P°dP°ro SLS in SKD)- na
7 K70f111 Pa dr. Matko Vasilij Cerar (ZLSD) s 1 glasov.
člane ljubljanskega mestnega sveta r'^W^tU<jVeČ odstotkov glasov, in sicer ’ila Liberalna demokracija Slove-
n
nost do Habsburžanov ali Avstrije.
Te dni se spominjamo 80 let Jugoslavije. Odcep od Avstrije je bil veliko državniško dejanje, brezpogojna priključitev mo -narhiji 1. decembra pa le izhod v sili, kar je dokazala zgodovina, ko smo po desetletjih tudi to državo zapustili.
Pred 80 leti je naše politično zorenje prišlo do stopnje notrai\je zrelosti, zavesti in samozavesti. Nihče tedaj ni mislil na samostojnost. A dosegli smo notranjo kohezijo.
Pred desetimi leti pa smo stopili korak više in dozoreli tudi v zunanji sferi, ko smo postali samostojni in prišli v enakovredni polložaj z drugimi, starejšimi državami.
Naše napredovale in rast v političnem in državniškem smislu je po klasičnem in odličnem začetku - ustoličevalcu - skoraj zamrlo, a smo lahko imeli toliko življenjske sile, da smo v sto petdestih letih nadoknadili zgodovino in z lastnimi silam, ne s kakimi darovi velesil - dosegli višek, ko si lahko sami krojimo svojo usodo.
In kakšna bo ta? Zdaj je zgodovina v naših rokah. Ah bomo tudi vnaprej tako trdni, žilavi in spretni kakor v prejšnjem tisočletju? Upajmo, da bomo!
Tine Debeljak
nije (LDS). Z 20,52% ji sledi Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS), s 15,32% glasov Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), Slovenski krščanski demokrati (SKD) so dobili 8,68%, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 4,16%, Slovenska ljudska stranka (SLS) 3,62%.
V mestni občini Maribor vodi Alojz Križman (neodvisna lista za Maribor, SLS, SDS) z 40,99% glasov, sledita mu Boris Sovič (predlagatelj ZLSD) z 33,39% in Tone Partljič (predlagatelj LDS) s 17,53% glasov.
V mestni občini Celje vodi Jožef Zimšek (predlagatelj LDS) z 39,08% glasov, drugi je Bojan Šrot (predlagatelj SLS) z 31,03% glasov, sledita pa Janez čmej (predlagatelj SDS) z 9,98% in Željko Cigler (predlagatelj ZLSD) z 8,82% volilcev.
V Kranju je največ glasov dobil Mohor Bogataj, (46%), ki ga je predlagala LDS. Na drugem Janez Remškar (SKD) in tretjem mestu Vitomir Gros (Liberalna stranka).
V mestni občini Novo mesto vodi Anton Starc (LDS, SLS, DeSUS) s 70,13% glasovi pred Francem Koncilijem s 14,29%, Miloš Dular (SDS) ima 10,39%, Alojz Turk (SKD) 3,25%.
V mestni občini Slovenj Gradec vodi Janez Komljanec z 74,59% glasov volilcev, sledita Ivan Gačnik (predlagatelj SDS) s 14,44% glasov in Peter Vravnik (predlagatelj SKD) s približno 10,98%.
V Logatcu vodi Janez Nagode (SLS), za i\jim pa je Vladislav Puc (SKD). V Grosup-Iju zmaguje Angela Likovič (SDS), v Dolu pri Ljubljani Anton Jemec (SKD), v Polhovem Gradcu je prvi Janez Oven (SLS 33%), drugi pa Anton Gerjolj, (SKD, 19%), v Dobrepolju je bil izvoljen Anton Jakopič (SLS).
Predsednik SKD Lojze Peterle je pojasnil, daje bila večina dosedanjih županov, ki
Člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejst vu in po svetu so 19. novembra podprli vse predlagane amandmaje k predlogu proračuna za prihodnje leto, ki se nanašajo na skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Predlog proračuna za prihodnje leto za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer predvideva skupno 1,5 milijarde tolarjev sredstev oz. toliko, kot letos.
Za podporo Slovencem v zamejstvu naj bi namenili 1,3 milijarde SIT, za Slovence po svetu pa 174 milijonov SIT. Komisija pa meni, da je to premalo, in predlaga, da se proračunske postavke Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zvišajo za 7%, s čimer bi zagotovili realni obseg sredstev na ravni prejšnjega leta
Predlog proračuna za prihodnje leto ne predvideva več ločenih postavk za Svetovni slovenski kongres, Slovensko izseljensko matico in Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ampak jih vključuje pod skupno postavko „Ustavne obveznosti - podpora Slovencem po svetu”. Poslanci pa se s tem niso strinjali, saj menijo, da je izrecna navedba vseh treh omenjenih ustanov po-
Še afera
Dosedanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je trenutno na dopustu. Namestnik generalnega državnega tožilca Jože Friedl, ki je prevzel funkcijo in naloge generalnega državnega tožilca, je izdal odločbo, ki vsebuje ugotovitev, da je na podlagi dopisov pristojne komisije državnega zbora in ministra za pravosodje Drobniču kot generalnemu državnemu tožilcu mandat potekel s 14. novembrom, na po-
jih podpira SKD, potrjena v prvem krogu, drugi pa so prišli v drugi krog. Rezultat letošr\jih lokalnih volitev ni v skladu z napovedmi javnomnenjskih raziskav, je ugotovil Peterle. Težko bo sicer ponoviti uspeh, ki ga je stranka dosegla pred štirimi leti, ker so se nekatere stranke po njegovih besedah tokrat lotile predvolilne tekme zelo agresivno in marsikdaj tudi nepošteno. Kljub temu pa je Peterle prepričan, da bo izid volitev za SKD „zelo pozitiven”. V prvem krogu so SKD dobili kakih dvajset županov, v drugem krogu pa upa,j o še na kakih deset.
V	splošnem je SKD malce napredovala od zadnjih volitev, SDS obdržala isti rezultat, pač pa SLS precej nazadovala. V krajih, kjer so pmladne stranke nastopale skupno, so dosegli boljše rezultate kot če so nastopili ločeno. Tudi to je dobra izkuši\ja.
Te volitve so bile že nekakšna generalka za državnozborske volitve, na katerih bodo volili po večinskem sistemu, kakor je odobril plebiscit pred dvema letoma.
trebna zaradi njihove nadaljnje avtonomnosti. Zato so soglasno podprli predlog amandmaja, ki ga je pripravila komisija, da se postavka razdela tako, da se Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu zagotovi 6,9 milijona SIT, Svetovnemu slovenskemu kongresu 8,6 milijona SIT, Slovenski izseljenski matici pa 48,5 milijona. Obenem je komisija podprla predlog Iva Hvalice, da se Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu zagotovi 20 milijonov SIT in predlog skupine, da se Svetovnemu slovenskemu kongresu zagotovi 23,5 milijona SIT.
Komisija je podprla še dva amandmaja, ki ju je predlagal poslanec Hvalica. Po prvem naj bi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu dobil novo postavko - sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu v znesku 20 milijonov SIT, v skladu z drugim pa naj bi pri Upravi RS za telekomunikacije odprli novo postavko -RTV pretvorniki ob meji z Italijo in avstrijsko Koroško v znesku 100 milijonov SIT.
Komisija je podprla še tri predloge amandmajev, s katerimi naj zagotovili sredstva za sanacijo Knafljevega doma na Dunaju.
Drobnič
dlagi tega pa je posledično izpeljana ugotovitev o upokojitvi. Drobnič bo tudi na ta odlok vložil pritožbo,
Drobnič namreč vztraja, da državni zbor na svoji seji sprejme sklep o i\jego\i razrešitvi. Predsednik komisije DZ za imenovala Lavrinc pa je dosedanjega generalnega državnega tožilca opozoril, naj zakonsko določene dolžine mandata ne interpretira po svoje.
Združena lista, ki je največ j a nasprotnica Drobniča, pa od vlade zahteva, da končno prekine koalicyske igrice, uskladi predlog za novega državnega tožilca in ga takoj predloži državnemu zboru v imeno-varye. ZL meni, da vlada kljub temu, da že dolgo ve za iztek mandata dosedanjega generalnega tožilca, s svojo neodločnostjo dopušča sedanje obnašanje Antona Drobniča
Nekaj dni pred koncem svoje službe je Drobnič na okrožnem sodišču v Ljubljani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v procesu zoper škofa Gregorija Rožmana, generala Leona Rupnika, šefa poličke Lovra Hacina, domobranskega polkovnika Milka Bizjaka in generala SS Ervina Rosenerja, ki so bili leta 1946 obsojeni in nekateri usmrčeni.
Drobnič se je oprl na ugotovitve višjega sodišča ob prvem poskusu obnove postopka zoper Rožmana, saj je to konec lanskega leta ugotovilo, da so bile določbe kazenskega postopka bistveno kršene. Vodstvo te nove zahteve je Drobnič poveril svoji verjetni naslednici Barbari Brezigar.
STRAN 3:
Minule iluzije
Občinske volitve
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
ŽUPANJA ODSTAVILA SEKRETARJA MESTNEGA SVETA
Ljubljanska županja Vika Potočnik je dva dni pred lokalnimi volitvami s položaja sekretarja mestnega sveta (MS) odstavila Milana Zvera. Predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič v zvezi s tem poudarja, da je zato »nezaslišano, da si je dosedanja županja Vika Potočnik dovolila poseči v delovanje MS in izničiti sklep, ki ga je ta organ sprejel”. Kovačič želi javnost opozoriti na resno nevarnost, da bo županja odstavila uslužbence sekretariata, ki niso politični somišljeniki LDS in ZLSD.
ITALIJANSKA VLADA SEZNANJENA S PROBLEMI SLOVENCEV
Senatorja levosredinske Oljke Fulvio Camerini in Mitja Volčič, sta se v Rimu srečala z novim italijanskim vladnim podtajnikom Umbertom Ranierijem, ki dgovar-ja za odnose s Srednjo in Vzhodno Evropo, in ga opozorila na problematiko slovenske marysine. Parlamentarca sta v pogovoru z Ranierijem, izpostavila predvsem tri odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti: priznanje Glasbene matice kot državne glasbene šole, odobritev zaščitnega zakona in spremembe državne zakonodaje o javnem financiranju tiska. Ranieri pa je zatrdil, da bo vlada tako v odnosu do slovenske manjšine kot v odnosu do Slovenije nada-ljevala prejšnjo pot.
KOMISIJA DZ O ODGOVORNOSTI VLADE
Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo, ki med drugim ugotavlja zaostanek pri prilagajanju slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu, odraža realno stanje pripravljenosti Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo, je na seji ugotovila komisija DZ za evropske zadeve, ki jo vodi predsednik Lojze Peterle (SKD). Komisija je na vlado naslovila tudi pričakovanje, da naj vlada ugotovi, kdo je v posameznih ministrstvih odgovoren za zaostanek Slovenije, in sprejme ustrezne ukrepe, tudi kadrovske.
PORABSKI SLOVENCI
Predsednika Slovenije Kučan in Madžarske Goencz sta se v Monoštru udeležila slovesnega odprtja slovenskega generalnega konzulata, ki ga bo vodil generalni konzul Zlatko Muršec. Ta je kot svojo glavno nalogo navedel pomoč manjšini in pospešitev njenega razvoja. V Monoštru so odprli še Slovenski kulturni in informacys-ki center. Predsednika sta pred Slovenskim domom, kot so ga že poimenovali porabski Slovenci, zasadila lipo - simbol slovenstva. Kučan in Goencz sta v Monoštru govorila tudi o novem mejnem prehodu Verica-Četinci ter radijski postaji za Slovence, ki naj bi začela oddajati prihodnje leto.
ROMUNSKI PREDSEDNIK V LJUBLJANI
Romunski predsednik Emil Constanti-nescu je končal dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Glavne teme predsedniških pogovorov so bile sodelovanje obeh držav na področju vključevanja v Evropsko zvezo ter zvezo NATO, konflikti na Balkanu ter poglobitev predvsem gospodarskega sodelovanja med državama.
TOVARNA TAM BI PREŠLA V TUJE ROKE?
Ameriški poslovnež indijskega rodu ter večinski lastnik družbe M. Tam International iz Kalifornije John Eapen je na okrožnem sodišču v Mariboru vložil ponudbo za
odkup premoženja nekdanjega Tama v celoti. Družba je z namenom obnovitve proizvodnje gospodarskih vozil na lokaciji nekdanjega Tama že letos spomladi v Maribora ustanovila podjetje MTI Evropa, ki bi v primeru uspešnega nakupa Tama nadaljevalo njegovo blagovno znamko in njegove zdrave proizvodne programe. V naslednjih petih letih bi v tehnološki razvoj in posodobitev proizvodnje vložilo 70 milijonov dolarjev, letno pa bi proizvedlo 500 avtobusov, 3000 šasij, 2500 industrijskih vozil in 2000 traktorjev. Optimalno proizvodnjo naj bi podjetje doseglo čez dve leti, ko bi letna realizacija znašala 400 milijonov dolarjev, podjetje bi dajalo delo 1700 zaposlenim in 5000 delavcem pri kooperantih v Sloveniji.
KRAPEŽ SI JE PREMISLIL?
Minister za obrambo v odstopu Alojz Krapež je 22. sporočil, da obvestil predsed-' nika vlade Janeza Drnovška, da umika svoj odstop s funkcije ministra za obrambo, ki ga je ponudil 20. oktobra, in sicer ,.zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, v katerih je prišlo do njegove takratne odločitve”. 2. oktobra sta Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD) vložili interpelacijo zoper ministra Krapeža, in sicer zaradi zlorabe uradnega položaja za osebno okoriščanje. Krapež je nato Drnovšku izročil odstopno izjavo in obenem izstopil tudi iz SLS.
MED HRVAŠKO IN SLOVENIJO
Odbor za zunanjo politiko hrvaškega sabora je razpravljal o odnosih s Slovenijo. Po razpravi je zunanji minister Granič povedal, da je sporazum o premoženjskopravnih odnosih takorekoč že dogovorjen. Tudi kar zadeva sporazum o JEK, državi soglašata z nadaljevanjem pogovorov na temelju solaštništva v prihodnjih štirinajstih dneh, a ne o sovlaganjih v elektrarno. Državi soglašata tudi s pripravo sporazuma
o	arbitraži za Ljubljansko banko, čeprav o tem, kdo bo razsodnik, še ni odločeno. Pogajanja o kopenski meji so tik pred koncem in blizu rešitve, pri morski meji pa razmišljajo vsaj o začasni rešitvi, če ni mogoče doseči trajne. Vedno pa kot zadnja rešitev ostaja tudi arbitraža, je izjavil Granič in poudaril, da bi rešitev mejnih problemov lahko oznanili že do konca letošnjega leta.
SLOVENSKI INŠTITUT NA DUNAJU
Minister za znanost Lojze Marinček, rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger in rektor mariborske univerze Ludvik Toplak so v slovenskem domu Korotan na Dunaju podpisali Izjavo o ustanovitvi Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) na Dunaju, ki bo deloval kot društvo v prostorih Knafljeve ustanove. Minister Marinček, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl in oba rektorja so izrazili zadovoljstvo ob podpisu skupne izjave in poudaril pomen inštituta, saj ta spet odpira možnosti za že tradicionalne povezave med Slovenijo in Avstrijo.
VAJA NATO V SLOVENIJI
V	Sloveniji se je začela v soboto vojaška vaja Cooperative Adventure Exchange (CAE 98), ki in bo do začetka decembra potekala na območju štirinajstih občin na Dolenjskem, Kozjanskem in v Posavju. Gre za eno večjih taktičnih vaj poveljstva in enot zveze NATO, ki prvič v zgodovini poteka izven območja držav članic NATO. Po besedah načelnika generalštaba SV, brigadirja Iztoka Podbregarja je Slovenija kot gostiteljica CAE 98 precej pridobila, saj gre za idealno priložnost za širšo promocijo Slovenije tako v mednarodnem pogledu kot tudi sicer.
Včasih je težko izbirati snov, ki naj jo na tem mestu obdelavamo. Dogodi se namreč, da več snovi zasluži podrobnejšo analizo, za kar pa seveda ni prostora. Danes se bomo omejili v galvnem na notranje volitve v Povezavi, čeprav tudi afera v senatu zasluži, da jo vsaj nekoliko bolj podrobno pogledamo. Oba dogodka sta ključne važnosti za bodoči razvoj argentinskega političnega in ustavnega življenja.
APARATI, STRUKTURE IN PODOBNI IZRAZI
Ne bomo se ustavljali predolgo ob kandidatih samih. Naši bralci so tako že precej seznanjeni s tem, kaj pomeni eden in drag izmed kandidatov; kaj vocija vlade prestolnega mesta De la Rua in kaj poslanka gospa Graciela Fernandez Meijide. Razne ankete napovedujejo prepričljivo zmago radikalnemu kandidatu. Tukaj pa se znova srečamo z vprašanjem udeležbe neodvisnih volilcev, to je tistih, ki niso vpisani v nobeni izmed strank.
Umestno je, da se ustavimo ob tem vprašanju, ki je ključno za zorenje argentinske demokracije. Prav te dni smo znova dobili dokaz, kaj pomeni udeležba volilcev, oziroma kaj če izostanejo, ko smo po internetu hlastno lovili novice o slovenskih lokalnih volitvah. Ne moremo se znebiti občutka (boije, prepričanja), da bi bil izid precej drugačen, če bi se vsi udeležili in oddali svoje glasove.
To se kaže tudi pri tukajšnjih „primar-nih” volitvah. Če se ankete izvedejo le v sklopu članstva strank, Da la Rua dejansko pogazi svojo nasprotnico, če pa se povpraša za mnenje splošno občestvo volilcev, se razlika bistveno zmanjša.
Argentinci niso navajeni na take „odpr-te” strankarske volitve, vendar imamo že precedent in prav v Solidarni fronti. Skoraj štiri leta nazaj je Chacho Alvarez prednjačil v anketah za predsedniškega kandidata Fronte, pa ga je potem Bordon premagal prav z glasovi neodvisnih, ki so se presenetljivo številčno udeležili volitev. Nekaj podobnega se je zgodilo v prestolnici, ko je pred zadnjimi poslanskimi volitvami Daniel Scioli pogazil strukturo prestolniškega pe-ronizma (sicer z blagoslovom predsednika Menema) in zasedel prvo mesto na poslanski listi prav tako s pomočjo nečlanskih glasov.
Ti primeri pa segajo globoko v osrčje argentinske politične tradicije, v kateri je bil kaudižizem bistvena postavka, strankarski aparat pa neizpodbitno orožje v njegovih rokah. Kažejo, da je mogoče prebiti tradicijo in strukture, če se volilcem nudi vredno ali vsaj zanimivo alternativo. To je bil tudi primer Menema, ko je tekmoval s Cafierom za predsedniško kandidaturo leta
1989.	Zato v nedeljo ne bo toliko važen izid volitev, (večina opazovalcev soglaša, da bo zmagal radikalni kandidat) kot pa vprašanje, koliko neučlanjenih volilcev bo oddalo svoje glasove. Od rastoče ali padajoče prostovoljne udeležbe na volitvah je odvisno, če lahko trdimo, da ljudi kljub korupciji v vladi in strankah na sploh zanima politično delovanje in jih skrbi usoda države.
Prav domneva da „saj itak vse nič ne pomaga”, ali „saj že vemo kdo bo zmagal” je tisti strup, ki ubija zdravje slovenske politike, medtem ko je rastoča udeležba pri argentinskih primarnih volitvah, teh sedanjih in pozneje peronističnih, zarja, ki vzbuja upanje na svetle dni, pa naj glasovi padajo bolj na levo ali boij na desno. Že dejstvo, da je tako „kaudižistična” stranka, kot je ravno peronizem, sploh pristala na odprte .primarne” volitve, je znak, da če narod hoče spremembe, pride do spremembe prej ali slej.
Tone Mizerti „ONA” IN „ZA VSO ARGENTINO”
To sta bili gesli obeh kandidatov, ki * spopadeta to nedeljo. Gospa Graciela Je dala poudarek najprej na svojstvu ženske.; potem pa hotela povedati, da je pač različna od nasprotnega kandidata: „samo” o® da lahko reši razne probleme, ki tarejo ai gentinski narod. De la Rua pa je naglas* zlasti uspehe svojega vladanja prestolnih Zato so v propagandi omenjali razne zd®' vstvene pridobitve, boijše mestne storit^ na področju šolstva, zdravstva in sociali oskrbe in predlagali, da z glasovanj®11 razširijo te ugodnosti „za vso Argentino ■ Gospa, ki nima vladne izkušnje, upo® blja in prikaznje upanje, De la Rua pa ^ dejstva, čeprav je boljše, da jih gledam^ politično in ne strokovno, ker bomo nw vprašati, zakaj je odšel njegov prvi gospj'' darski „minister”. Že takrat se je govon1 da zato, ker ni soglašal z visokomi fondi^ socialno skrbstvo, ki je glavna podlaga v la Rujeve propagande. To je bil tudi e“e glavnih spotičnih kamnov med radikali frentisti ves čas predvolilne kampanje-Vendar, kijub grozečim napovedim skorajšnjem razsulu, je Povezava vdržal®^ se ni razbila. Celo ni bilo večjih zaplett>v zadnji propagandi, kije na eni strani De la Ruo z Menemom, na dragi pa GraOf lo in imela napis „ona ali oni”, češ, De Rua je povezan z menemizmom. Opazo’ ci so splošno sumili, da je propagan1 organiziral neznanec v bližini vlade k1 zadnji poizkus razdora v Povezavi. Sev< je bilo vsem jasno da imajo le pove* kakšen izgled za uspeh, ločene bi jih tak drugačen peronistični kandidat že v p pu nadvladal. Tako sedaj stojijo pred do? pričakovanimi volitvami in delajo racUF za bodočnost. Že dejstvo samo, da časo«J toliko nadkrilj ujejo peronizem, ki bo slične volitve šele marca ali aprila pri" njega leta, pomeni prednost, ki jo vi verjetno podcenjuje.
ZA VSAKO CENO
• c
Medtem pa peronizem nadaljuje s 5 jim osvajanjem senata. Stranka in voCVj peronistične senatorske skupine so Potr
li, da bosta prisegla oba osporavana •
o!"
torja. Senat je tudi že potrdil za člana peronistična guvernerja (Juarez, SanO® del Estero in Rodriguez Saa, San Luis)
pa bosta mogla nastopiti šele po decei
,edtf
sei*
ioD*
leta 1999, ker ustava izrecno prepoV* da bi guvernerji mogli biti obenem torji.
To znova jasno kaže, da peronizfl1 za ohranitev lastne večine v zadnjem bju Menemovega mandata, ker jim tako manjkala dva senatorja, marveč v predsedniški dobi, ko bo verjetno via1 Povezava, da tedaj lahko blokira vsak" parlamentarno inciativo, ki jim ne b' po godu.
Še draga varianta se zadnje čase v< boij pogosto sliši: senat je zadnja in sodnik v vsakršem postopku P° sodb parlamentarcev, ministrov in nikov. Lahko prepreči ustavne postopa | obsodbe. S tem si peronizem zagotoV’ ne bo preganjanja zaradi številnih P1/^ pkov, katerih jo danes obtožuje op°zl m
Zapišimo še, da je volilna s0l^^» zbornica razglasila izvolitev obeh oS*\vf vanih senatorjev za neveljavno in PreP ? dala prisego obeh. Peronistični voC^L| seveda dejali, da sodišče nima kaj v senatu, ki je suveren in da bo do P*|
■	J
idi^
vseeno prišlo. Medtem je bilo tud*
slišanje obeh strank pri Vrhovnem so ^ A tudi tu je peronizem dejal, da če sodba zanje negativna, se nanjo ne f ozirali. Temu se reče: lastna vectf11* vsako ceno.
0 slovenski narodni vladi 1918 in državi SHS
Na Slovenski matici je 18. in 19. novem-t®*) potekal simpozij nit temo Narodna vlada, država SHS in slovenske zamisli o Prihodnosti pred letom 1918 in po njem. Udeležence sta na odprtju simpozija poživila predsednik Slovenske matice prof. dt Joža Mahnič in ljubljanska županja Vika
Potočnik.
V	delovnem delu simpozija so se naj-PreJ zvrstili referati uglednih domačih zgodovinarjev. Peter Vodopivec je pripravil idjjo z naslovom Od Habsburžanov h ^'adjordjevičeru - med strankarskim politikantstvom in iskanjem nove identitete, m Perovšek - o slovenski samostojnosti v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Bo-
Balkovec - o narodni vladi SHS med poljano, Zagrebom in Beogradom, Darko olinar - o univerzi, literarni vedi in nacio-R*31 literarni zgodovini, Vasilij Melik - o Hribarju med Avstro-Ogrsko in Ju-Soslavyo. Sledili so referati Walterja Luka-dd (Janez E. Krek in Jugoslavija), Franceta ozmana (Slovenska nacionalna demokrata pred letom 1918 in po njem), Mirka dplovška (Prizadevanja za oblikovanje °venskega parlamenta v prvem desetletju Jdgoslovanske države), Janka Pleterskega
(Šušteršičev pogled na jugoslovansko gibanje in Jugoslavijo) in Ervina Dolenca (Slovenski intelketualci in avtonomizem).
V	četrtek so bili na programu zgodovinski orisi Voduškovega posega v jugoslovansko vprašanje (Boris Paternu), Novača-novih idej o slovenski republiki (Igor Grdina), o Primorcih v Julijski krajini in Jugoslaviji (Egon Pelikan) ter referat Lojze Ude in njegove kritike slovenske politike v 20-ih letih (Boris Mlakar).
O	teh zgodovinskih temah so ob 80-letnici oblikovanja slovenske državnosti spregovorili nedavno tudi v prostorih parlamenta, kjer so konec oktobra predstavili pomembno publikacijo Arhiva Republike Slovenije z naslovom Sejni zapiski Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenjo 1918 -1921. 1. del: od 1. novembra 1918 do 26. februarja 1919, kakor tudi dva zvezka iz zbirke Viri Arhivskega društva Slovenije, namreč 12. zvezek z naslovom Zamisli o gospodarski ureditvi po drugi svetovni vojni v narodnoosvobodilnem gibanju, ter 13. zvezek z naslovom Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1929).
30-let Teritorialne obrambe
Predsednik RS Milan Kučan je na sla-J^estni akademiji ob 30-letnici ustanovitve entorialne obrambe Slovenije dejal, da
^ 1968 takratni Izvršni svet Skupščine Realistične republike Slovenije ustanovil u3" SR Slovenje za splošni odpor. „Od ga dne naprej slovenska vojska v Vejšem obdobju ni nikoli več bila ukirje-
»a in Več
razpuščena. Ni nam je bilo potrebno na novo ustanavjati. Danes se tudi entje Slovenska vojska.”
Predsednik Slovenskih krščanskih de-aratov Lojze Peterle, nekdanji obrambni antster Janez Janša in nekdanji povejnik ^RUalne brigade MORIS Tone Krkovič so kovinarski konferenci opozorili, da sim-
bolika in vsebina praznovanja oziroma državnih prireditev ob 30-letnici ustanovitve TO pomenita potvarjanje zgodovinskih dejstev. Simbol, sestavjen iz rdeče zvezde in uradnega simbola Slovenske vojske, pa je po rjihovih besedah „velika politična napaka, politična sabotaža, izzivanje in stop znak pri približevarju naše države Evropski zvezi in zvezi NATO”. Teritorialna obramba takratne SRS je formalno prenehala obstajati oziroma razpadla 15. maja
1990.	V tem primeru nikakor ne gre za kontinuiteto, kot to željo prikazati nekateri, temveč gre za žalitev državjanov Slovenje, ki so se leta 1990 na plebiscitu odločili za samostojno in demokratično Slovenjo.
Minule iluzije - esej o komunistični ideji 20. stoletja
lo
,	°' novembra je pri Založbi Mladinska
ja tvf ^hjiga francoskega zgodovinar-krm atlC0*sa Fureta Minule iluzije - esej o ^Histični ideji 20. stoletja. v re za p >unizma
za prvo veliko zgodovinsko sintezo 20. stoletja, v kateri avtor opije n °^nos Uudi do komunistične ideje, ki dni p, ^aUodu živela veliko d je kot v Vzho-. Lvropj Komunizem je izginil, preden je tQV a uf>anje svojih privržencev, in Fure-'aijiga je esej o njihovih minulih iluzi-gled °^se^en> teme j it, dokumentiran pre
f «ki
f[
3
J
, z8°dovine ene najboj protislovbnih ‘ °gj v zgodovini človeštva. Številni kri-
s° kpjigo ocenili kot eno najbojših komunistične ideje v Evropi.
5®®iik Aleksander Zorn je ob predsta-dejal, da to ni krjiga o zločinih, Z® sl	° ideji, ki je pomembna tudi
Rvensko politično kulturo., in §e 0V te knjige ni zgodovina komunizma Vitla z8°dovina ZSSR, marveč zgodo-je (i azUe- Zgodovinar komunistične ideje ti s c anos gotov vsaj tega, da ima opravi-tie n Ppiboma sklerjenim krogom moder-toCtiČne domišUije, ki ga je odprla ok-Styar 3 rev°luc ja, zaprl pa razpad ZSSR.
Je Bila rešena šele tedij, ko je izginil, tajpo °0*8 Euret je na začetku svojega tuembnejšega dela zapisal, da „če
Predlagana ustanovitev največ petih novih škofij
V	študji, ki jo je pripravila spomladi komisja za ustanovitev novih škofij in jo posredovala škofom, so podrobno predsta-vjeni predlogi za ustanovitev največ petih novih škofij (celjske, murskosoboške, kranjske, novomeške in novogoriške), ki naj bi jih poleg obstoječih treh škofij - te se bodo seveda delile - kmalu imeli na Slovenskem, je na novinarski konferenci povedal Peter Kvaternik, ki je omenjeno komisjo vodil. Pojasnil je še, da so pri pripravi predloga upoštevali več kriterjev, ob koncilsko-pas-toralnem še zgodovinskega, sociološkega, demografskega, teritorialnega in gospodarskega; dva predloga za nove škofije pa so zavrnili, saj tem kriterjem nista ustrezala.
Sporna pa je tudi predlagana delitev sedanje koprske škofije, saj bi po besedah koprskega škofa Metoda Piriha nova koprska škofija brez novogoriške težko samostojno delovala. Ob teritorialnemu argumentu za delitev oziroma prostorski razpotegnjenosti škofije, ki ga poudarja komisija, so namreč po besedah koprskega škofa pomembni tudi finančni in gospodarski pogoji, ker je več kot polovica duhovnikov v škofiji doma iz goriškega dela pa bi tudi na tem področju nastala praznina
Dokončno bo nove slovenske škofije
imenoval papež s posebnim dekretom.
V	prihodnjih tednih bodo v vseh slovenskih dekanijah potekala posebna sinodalna zasedanja, na katerih bodo predstavniki različnih ravni verskega življenja govorili o temah, obravnavanih na sinodi. Na podlagi teh in vseh ostalih pripomb in predlogov bodo sestavih t.i. delovno gradivo, o končnem dokumentu slovenske sinode pa bodo glasovali na drugem in predvidoma zadnjem sinodalnem zasedanju leta 2000. Tem pripravam na vseslovensko sinodo ter na leto 2000 sploh se je v slovenski cerkvi pridružila tudi posebna pobuda o pripravi seznama mučencev - pričevalcev na Slovenskem. Gre za 204 oseb, ki so dale življenje med drugo svetovno vojno in po njej, s čimer naj bi se ohranil spomin napje, ne bodo pa avtomatično razglašeni za blažene.
To jesensko zasedanje SŠK so posvetili tudi obravnavi odnosov med slovensko cerkvijo in državo. Po nadškofovi oceni so se ti odnosi izboljšali, državne in cerkvene komisije so se večkrat sestale in da lfijub temu, da konkretnih rezultatov še ni, vendarle kaže, da se država nagiba k temu, da bi s cerkvijo oziroma Svetim sedežem sklenila kakšen sporazum.
Mohorjevke za 1999
Zunanja oprema Morjevega koledarja
za leto 1999 kaže zgodovinski dogodek za Slovence - beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška, katerega portret je na naslovni strani. Sicer pa je koledar ostal zvest svoji obliki. Priložen mu je tudi stenski koledar s podobami cerkva v slovenski pokrajini in mislimi škofa Slomška.
Knjiga Bogdana Kolarja Na misijonskih brazdah cerkve je bogato likovno opremeljen izčrpen pregled misyonske dejavnosti med Slovenci od začetkov do današnjih dni. Vsebuje tudi seznam slovenskih misijonarjev in misijonark.
Vsak klas je zlat avtorja Ivana Sivca je 24 črtic - kratkih pripovedi iz avtorjeve
mladosti.
Ana z zelene domačije avtorice Lucy Maud Montgomery je knjižna uspešnica v zahodnih založniških programih, tokrat prvič prevedena v slovenščino, namenjena pa je pravzaprav otrokom, sty pripoveduje o posvojenki Ani.
Prav tako so otrokom namenjena Pisma prijateljici, avtorice Betke Vrbovšek, ki je izšolana v zdravstvu in v vzgoji predšolskih otrok. Pisma so razmišljanja v dvoje o vzgoji otroka od rojstva do časa, ko mora iz varnega naročja doma med ljudi. Opremljena je s prijetnimi fotografijami iz družinskega življenja in avtoričinimi meditacijami v prostih verzih.
m
Ustavno sodišče
hočemo razumeti moč političnih ideologij, ki so napolnile 20. stoletje, moramo poseči k njihovemu rojstvu ah vsaj mladosti; samo še na ta način lahko opazimo nekaj njihovega nekdanjega sjjaja. Fašizem je bil upanje, dokler se ni onečastil z zločini... Kar zadeva komunizem, se še dotikamo njegovih najlepših časov, saj je kot politični mit in družbena ideja za dolgo preživel svoje polome in zločine, predvsem v evropskih deželah, ki niso neposredno prenašale njegovega zatiranja... Razumevanje našega časa je mogoče edinole, če se znebimo iluzije o niynosti... Nič ni bio neizogibno in zgodovina našega stoletja bi bila lahko drugačna. Zadošča, da si predstavljamo leto 1917 v Rusyi brez Lenina ali weimers-ko Nemčijo brez Hitlerja... Stoletje je razložljivo, kolikor je to sploh mogoče, če mu vrnemo značaj nepredvidljivega, ki ga zanikajo prvi krivci njegovih tragedy.
Knjiga v prevodu Staneta Ivanca in Božidarja Pahorja obsega 636 strani, izšla je v nakladi 1510 izvodov, njena cena pa je 9797 SIT (60 dolarjev). Prevedena je že v vse svetovne jezike, pravico za prevod pa so odkupile že vse države nekdanjega socialističnega tabora. Izdajo knjige je subvencioniral tudi Francoski kulturni center v Ljubljani.
Tednik Mag objavlja v številki z dne 18. novembra pogovor s tremi donedavnimi ustavnimi sodniki, Lovrom Šturmom, Tonetom Jerovškom in Petrom Jambrekom. Med drugim so spregovorili o oceni svojega dela, vlogi ustavnega sodišča, in o približevanju Slovenije Evropski zvezi.
Lovro Šturm meni, da je prav ustavno sodišče od leta 1990 naprej veliko prispevalo, da je nova država začela postajati tudi demokratična. Tone Jerovšek poudarja, da je ustavno sodišče od leta 1990 naprej korenito pretrgalo in preseglo nedemokratično izročilo delovanja organov prejšnje oblasti, vključno bivšega ustavnega sodišča. S svojimi odločbami je vzpostavilo demokratične pravne vzvode.
Dejal je še, da sodišče vedno tehta med pravico in svoboščino posameznika ter posegom oblasti, ki je določeno pravico s svojim zakonodajnim ali upravnim okre-pom omejila. Pri nas pa se je dogajalo, da so prizadeti poskušali omejiti vlogo ustavnega sodišča na minimum, ki ne bi ogrozil njihovih pomembnih političnih ali finančnih interesov.
Peter Jambrek dodaja, da so posamezni predstavniki oblasti in mediji, ki so jim služih, uporabljali nekaj ustaljenih, sčasoma že kar dolgočasnih propagandnih prijemov. Na primer očitek o prekoračitvi pris-
tojnosti, o politično motiviranem odločanju, o politični pristranosti posameznih sodnikov ali pa so privolili v preprosto raven osebnih žalitev in podtikanj.
Tone Jerovšek trdi, da se ključna ustavna načela in spoštovanje temeljnih ustavnih pravic ter svoboščin uveljavljajo zelo počasi.
V	zvezi s približevanjem Slovenije EZ je Tone Jerovšek dejal, da prednosti, ki jih je imela Slovenija vse od leta 1945, ko je veljala za razvitejšo in naprednejšo v primerjavi z drugimi državami Vzhodne Evrope, nima več in da je v mnogih pogledih izrazito balkanska. Po mnenju Šturma je vključitev Slovenije v evropske in severnoatlantske integracije potrebna in niyna. Če se ne bomo vključili, bomo neizbežno postali tretjerazredna država Treba pa je razpravljati o tem, pod kakšnimi pogoji lahko potekajo omenjeni integracijski procesi.
ODPRAVA VIZUMOV
V	skladu s podpisom sporazuma o odpravi medsebojnih vizumov za državljane Republike Slovenije in Združenih mehiških držav državljani obeh držav ob vstopu v Mehiko oziroma Republiko Slovenijo od 3. novembra ne potrebujejo vizuma.
Jožetu Mikliču v priznanje in spomin
Sanhuški rojaki smo se zbrali v nedelo 15. t.m. na ..zahvalno” srečanje. O tem poročamo še na drugem mestu. A poseben trenutek smo doživeli, ko smo se spomnili dragega člana in prijatelja Našega doma, pokojnega Jožeta Mikliča.
Jože Miklič nas je prerano zapustil, ko je nenadoma umrl 26. avgusta tl. Prav posebno smo mu želeli skupno pokloniti še zadrgi pozdrav v zahvalo za njegovo neutrudljivo delovanje v Našem domu. Od vsega začetka je sodeloval še pri spočetju
načrta slovenskega središča v San Justu. Bil je videc, razgledan človek. Vedno je trdil, da je bilo potrebno vpeljati mladino v delo. Zanimalo gaje, kako mladim približati Dom, kako preboleti generacijsko razliko. Zainteresiran je bil za kulturno delo, dolga leta je pisal poročila o dogajanjih in razvajanju življenja v Našem domu, podpiral je iniciative vseh pomembnih prireditev ter inovacije našega središča (zamisel gostilne, lovske veselice, praznovanja trgatve, gradnja novega doma, priprava programov, sestavu govorov, itd.) Spominjamo se ga kot stalnega člana naših glavnih ali širših odborov, bodisi kot predsednika Našega doma, tajnika ali nadzornika.
Letos se je po dolgem času zopet vrnil v domače kraje - bil je doma v Strugah na Dolenjskem. Sam je pripovedoval, kako je bil srečen, da mu je bilo dano še enkrat doživeti neposredni stik z domačimi ravno v domovini.
Pogrešali ga bomo, saj lahko potrdimo, da smo zgubili človeka, ki je poleg vsega storjenega vedno imel pravo besedo za pomiritev razburjenih duhov na naših sejah; saj je dostikrat prav njegova beseda bila tista, ki nam je dovolila uresničiti dolgo zasnovane zamisli ter vztrajati v naših idealih.
m.b. - i.t.
I
NA OBISKU
Stružanec iz Argentine
Ob vznožju Male gore stoji vasica, v kateri sem pred 67 leti zagledal luč sveta. Svoja mladostna leta sem preživljal v teh krajih, v časih, ko ni bilo belega kruha kot danes. „Le koruzen duš moramo natepava-ti,” je bilo pogosto tarnanje sovaščanov, meso pa smo jedli samo ob klanju domačih živali. Še danes mi zvene neprestani klici očeta, da se ne smemo preveč smučati, da ne bomo „čižm zniicali”.
Kadar je šla mama v Ljubljano, do katere je bilo najprej štiri ure hoje do postaje Dobrepolje in nekako enako vožnje z vlakom, je včasih še prinesla kako slaščico, kadar pa je šel oče, je prinesel le belega kruha, kar je bil pravi praznik za kratkohlačnike. Prišla so vojna leta, odšel sem v Ljubljano študirat in povojna vihra nas je vrgla iz rodne domovine. Od tedaj bi skoraj rekel, da sem se vsak dan spominjal lepe Slovenije in rojstnega kraja, kljub temu, da sem svojo mladost preživljal v naj večji revščini. Tolika je ljubezen do rodne domovine, da še celo naši sinovi govorijo lepo in tekočo slovenščino. Ob nekem družinskem prazniku sem s sinom govoril po špansko, približala se mi je štiriletna vnukinja in mi rekla: „Veš, stari ata, ti ne smeš tako govoriti, tako lahko govori le moj drugi stari ata” (kajti njena mama, moja hčerka, je poročena z Argentincem).
Letošnji obisk je bil že tretji, zadnji je bil pred sedemnajstimi leti. Doživel sem prijetna presenečenja. Našel sem vse tri sestre še kar pri zdravju in tudi nečaki in nečakinje in njihovi sinovi in hčere so že nekoliko odrasli, da smo se lahko po domače pogovorili in se tudi poveselili. V družinskem krogu sem preživel res lepa presenečenja, skoraj bi rekel nepozabna,
Opomba:
Zadnji članek pok. Jožeta Mikliča, ki mij bi bil poslan v Slovenijo, da bi bil objavljen v listu „Naš> kraji" v Strugah na Dolenjskem
enako tudi z bivšimi sošolci in prijatelji.
Opazil sem tudi precejšen materialni napredek, župnijska cerkev je lepo urejena, lepo spominsko obeležje žrtvam vojne in revolucije, asfaltirana pota, skoraj bi rekel do postelj, precejšnje število obnovljenih in novih hiš in na vseh veliko rož in ti okrašeni balkoni dnjejo res prijetno razpoloženje obiskovalcu. Na zadnjem obisku sem take prizore videl le na Gorenjskem.
Tudi na duhovnem polju sem opazil napredek; zdi se mi, da so maše bolj obiskane kot nekoč, prisostvoval sem štiridesetletnici prihoda župnika v struško faro. Po slovesni maši so mu farani pripravili prisrčno priznanje za ves trud v težkih časih njegovega župnikovanja. Nastopali so farani mlajši in starejši in se v svojih govorih zahvaljevali za opravljeno delo in ga bodrili k vztrajnosti. Mladi inštrumentisti pa so delali prijetno vzdušje, moški pevski zbor mu je ubrano prepeval. Ob zaključku pa mu je ljudskošolska mladina izročila štirideset rdečih nageljnov. Zelo lep prizor!
Ob slovesu mi je bil poleg številnih daril izročen tudi zavitek, v katerem je bila knjiga in v njem posvetilo dvaindvajsetletnega sina nečaka, ki živi na našem prenovljenem domu: glasi se ..Lastovičje gnezdo”. Slišal sem, da piše tudi lepe in občutene govore. Ali se ne bi kdo zanimal za te talente in jih bodril, saj gotovo obstojajo še drugi podobni, da bi tako občina ob materialnem napredku tudi kulturno rastla. Tudi kulturno udejstvovanje v „teatru” bi bil lep doprinos tem krnjeni, sni pred vojno je bilo zelo razgibano. To so le misli, ki se človeku preletavnjo v teh in podobnih momentih, naj bodo prizadetim v premislek.
Ko sva z ženo odhnjala iz Dobrepoljske doline in še posebej iz Strug, sva bila polna prelepili vtisov ob napredku te doline in porodila se je nama želja, da, če bo zdravstveno stanje dovoljevalo, se še vrneva v struške in škofjeloške krnje, kjer se je rodila moja boljša polovica.
Jože Miklič
Pisali smo pred 50 leti...
0 Balantičevem kresu
Petletnico smrti pesnika - domobranca Franceta Balantiča so novonaseljeni slovenski pisatelji in pesniki v Buenos Airesu praznovali na dva načina. Prav v času, ko je pred petimi leti gorel živ v Krajčevi hiši v Grahovem, so se člani ..Pisateljske družine France Balantič” zbrali na svoj prvi sestanek v stanovanju svojega predsednika dr. Kovačiča ter z besedami in recitacijami njegovih in svojih pesmi in črtic, napisanih v njegov spomin, bedeli kot ob njegovem kresu.
V	nedeljo, 28. nov. pa je bila v salezijanski dvorani ... spominska recitacljska ura „Goreti hočem ... novim dnevom”. V uvodnih v besedah je predsednik dr. Kovačič omenil pomen Balantiča za naš čas ter tradicijo njegovih prireditev v taborišču, ki jo zdaj nadaljujemo v novem svetu... Za njim je Petrič recitiral Balantičev sonet Sen o vrnitvi.
Dr. Tine Debeljak je v govora Ob Balafl' tičevem kresu v pesniških primerah podal ves obseg motivnosti emigrantske literature... Nato so sledila dela emigrantskih P1' sateljev: pesnik Igor se je z močno pesmi)0 poklonil Pesniku (recitiral Breznikar), 'a' liantove izredno močne pesmi ... je podal Perharič, Prvo pismo iz Trpotčevih Piše* je sugestivno brala Žitnikova, Debevec j® recitiral Budnikovo odo Mrtvim junakom Dr. Kovačič je bral sam svoje delo V breznu, za zaključek pa je Petrič recitiral z grozo in dramatičnostjo odlomek iz Kalinove Črne maše Dies irae.
Vse nastope je z lepo besedo vezal °1 predstavljal prof. Geržinič. Prireditelji s° izdali lep spominski list z odlomkom Bala0' tičeve pesmi in izvirnim lesorezom akad slikarice Bare Remec.
Svobodna Slovenija št. 23, 1. decembra 1®^
Golobja jama je skoraj pozabljena lepotica visoko v pobočju Blok na Notranjskem. Vhod v jamo je kvadratni meter velika luknja v višini kakih 700 m. Ozek rov se kmalu razširi v veliko dvorano, ki se strmo spušča. Ko že mislimo, da ni več nadaljevanja, opazimo drobno odprtino. Spušča se skoraj navpično in brez vrvi ne gre. Od nekod priteče podzemeljski potok in poskr-
Večer slovenskega filma v Čedadu
Film Video Monitor - pregled slovenskega filma, tv videa in spletnih strani, ki jo je ustanovil senator Darko Bratina in jo vsako leto v Gorici organizira Kinoatelje -se je 19. novembra predstavil v zamejskem Čedadu. Organizirajo ga Kinoatelje, Postaja Topolove in kulturni krožek Ivan Trinko, častni pokrovitelj je občina Čedad.
Večer se je začel v gostilni Ai tre Re v Čedadu s projekcijo dokumentarca Monto-dopolo avtorice Martine Kafol in nadaljeval v občinskem gledališču Ristori s predstavitvijo še treh del: projektom Šarce od hiše avtorjev Alvara Petriciga in Susanne Grigo-letto, ki obnavlja trenutke kulturnega spomina v Nadiških dolinah, študentskim filmom Koza je preživela Saša Podgorška in celovečernim filmom Ekspres Ekspres režiserja Igorja Šterka.
bi za prho. Jama se počasi razširi. N®* vnost čudovita. Vsa je zasigana z množic° raznobarvnih kapnikov, stebrov in ce‘ zasiganih sten. Na najnižji točki jam° r jezerce, iz katerega rastejo številni stal0® miti in stebri, kar dokazuje, da je nas^1 kasneje kot kapniki. Jama je nedotaki\je,1‘’; in jo je zelo težko najti in se še teže spustl vanjo. In prav je tako.
      _   n—
Kongres Slovenske skupnosti za Tržaške
Na Opčinah pri Trstu je 22. nove111^ potekal pokrajinski kongres stranke ^ venske skupnosti za Tržaško (SSk), katerem so predstavili oceno polit*0 dogajanja na Tržaškem v zadnjih dveh tih. Pokrajinski tajnik stranke Peter nik je opozoril na odmaknjenost U11^1 ^ politike, čeprav je politična sainostoj*1 manjšine bistvenega pomena. Negativu0 , ocenil osnutek zakona za zaščito slove**8 manjšine v Italiji, ki ga je izdelal P08*®1! p Domenico Maselli. To velja zlasti za del, ki prepušča krajevnim upravam <*	;
Čanje ozemlja, na katerem bi ve". zaščita; pa tudi zaradi tega, ker ne Pre deva zajamčenega zastopstva za polih predstavnike manjšine. Na kongresu so di izvolili novo vodstvo in določili je za deželni kongres Slovenske skupi*
Slovenija,	m
Skrite lepote Slovenije - Golobja jama
Novice iz Slovenije	Slovenci	v	Argentini
YVERDON Švica- Slovenski slikar Zvest Apollonio se tačas predstavlja v Švici, kjer Je v centru Y- do 11. decembra na ogled razstava njegovih slik novejšega datuma. Organizatorji razstave ga predstavljajo kot letnika, „znanega na vseh štirih koncih Planeta”, kjer se njegova dela nahajajo v številnih muzejih in zasebnih zbirkah. Strokovnjaki ga imajo zlasti za kolorista, ki z barvo izpoveduje vesele ali strast, pa tudi eksistencialne stiske. Njegove kompozicije ■zražajo življenjsko silo in strast, do morja ® do ženske.
MARIBOR - Na Trgu generala Maistra v Mariboru je bila slovesnost ob 80-letnici bojev za severno slovensko mejo, na kateri sta predsednik države Milan Kučan in mariborski župan Alojz Križman položila venca k spomeniku generala in pesnika Rudolfa Maistra. Mariborski župan je v govoru spo-Nuul na dogodke pred natanko 80 leti, ko je general Maister s svojimi vojaki razorožil nemško zeleno gardo in Maribor priključil Slovenije. Osrednja slovesnost pa je bila v Narodnem domu v Mariboru. Slavnostni govornik na akademiji je bil predsednik Milan Kučan. Med drugim je dejal, da je bil Narodni dom v Mariboru za utrditev slovenske severne narodnostne meje v spopadu z agresivnim nemštvom ključnega Pomena in da bi brez Maistrovih ostroumni srčnih in odločnih dejanj ostali brez Pomembnega dela severnega slovenskega 0zemlja, ki je danes del slovenske države.
KRVAVEC - Prvi smučarski dan na Krvavcu je po oceni predsednika družbe RTC Krvavec Tomaža Šumija razveselil približno 800 do 1000 smučarjev. Naravnega sne-8a ni oz. ga je veter razpihal, vendar je 31 topov RTC Krvavec naredilo umetni sneg. Obratujejo tri žičnice, v novembru pa stane smučarska karta za odraslega 3000 SIT.
LJUBLJANA - Na 9. ljubljanskem films-ein festivalu so letos prvič odločali gledal-?• Po njihovem mnenju je najboljši film ‘‘ivljenje, kot ga sanjajo angeli Ericka Zon-c^ia, ki je hkrati edini film iz Perspektiv, ki
je odkupljen za redno predvajanje v Cankarjevem domu. Zonca, ki sicer živi v ZDA, je za model celovečernega prvenca vzel natanko toliko, kolikor „mlad” režiser (42 let) za prvenec potrebuje: dovolj skromen proračun, močno, a minimalistično zgodbo in trdno zgrajeno karakterizacijo, ki je v interpretacijah obeh igralk, cannes-kih nagrajenk Natache Regnier in Elodie Bouchez, nadvse prepričljiva.
KRANJ - Leta 1987 je Društvo slovenskih pisateljev prvič podelilo nagrado za poezijo Pesniki pesnikom, katere zmagovalca izmed sebe izberejo pesniki sami. V prostorih Društva slovenskih pisateljev je žirija, ki je pregledala pesniške zbirke iz zadnjih dveh let, oznanila imena pesnikov, katerih dela so prišla v o^ji izbor za letošnjo nagrado. Predsednica žirije Tea Štoka (njeni sožirantje so bili Aleksander Zorn, Evald Flisar, Peter Semolič in Milan Dekleva) je postregla s presenetljivim podatkom, da je v zadnjih dveh letih izšlo kar 280 pesniških zbirk, izmed te komaj pregledne množice pa so se v ožji izbor uvrstile knjige Aleša Štegra Kašmir, Daneta Zajca Dol dol, Vladimirja Kosa Cvet, ki je rekel Nagasaki, Taje Kramberger Marcipan, Matjaža Kocbeka Kreta, Toneta Pavčka Upočasnitve, Tomaža Šalamuna Črni labod in Uroša Zupana Nasledstvo. Žirija je izbrala delo Daneta Zajca, predvsem zato, „ker še nikoli doslej ni Zajčeva pesem tako pretresljivo zapela o nepresežni samoti bitja, ki se imenuje človek”; žirija pa tudi meni, „da je Dane Zajc s to zbirko ustvaril svojo najboljšo pesniško knjigo”. Zajc je poleg priznanja prejel tudi nagrado, ki letos znaša 400.000 tolarjev.
LJUBLJANA - Letos je za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji umrlo 282 oseb oziroma 11% manj kot v enakem obdobju lani. Od začetka veljavnosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa (1. maja) pa je bilo skoraj četrtino manj smrtnih žrtev (24 odstotkov manj) kot v primerljivem lanskem obdobju.
Naš dom San Justo
NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je drugi najboljši slovenski . lrnPijec Miro Cerar odprl razstavo olimpi-medalj in drugih odličij ter odlikovanj ^boljšega slovenskega olimpionika Leona *lja, med katerimi je tudi naj višje prižele Mednarodnega olimpijskega komite-•|a (MOK) - olimpijski red. Razstava o Štukljevi olimpijski in športni poti, na kateri bo ^Odstavljeno tudi novomeško sokolsko gi-a^ie, ki je pustilo pečat v življenju najsta-eJsega olimpionika na svetu, bo odprta do ' SePtembra 1999.
ZUERICH, Švica - Vrh nogometne ja-°stne lestvice FIFA tudi v novembru osta-Nespremenjen. Prepričljivo vodijo Brazil-Pred svetovnimi prvaki Francozi, Nemci, ati in Argentinci. Slovenija je tako kot ^ Prejšr\ji lestvici še vedno uvrščena na lik Inesto mec* 196 reprezentancami, ko-0r jih je na lestvici. Od slovenskih nasprotnikov v kvalifikacijah za EP 2000 je še
0 najvišje Norveška, ki je ostala na 14. ,stu’ Grčija je napredovala za eno inesto
:	Gruzija	je pridobila štiri mesta in
.'Jeposredno za i\jo 55., Latvija je 76. in ^ija 109.
.^UBLJANA - Rajko Petek je letošnji Vs W ^ate§a kolesa, nagrade, ki jo to ° leto prejme najboljši v posebnem Rad °Vanju’ 8a vodita Kolesarski klub je p'nS^a in Kolesarska zveza Sloveniji etek, ki je letos tekmoval za Savo iz tttaVi?’-V nas*eclnj' sezoni pa se bo vrnil v
1 ni klub Perutnina Radenska Rog, je
„HVALA, TONE”
na dirkah zbral 98 točk, 12 več od Valterja Bonče.
BUENOS AIRES, Argentina - V prvem kroga ETA turnirja v Buenos Airesu je bila uspešna Katarina Srebotnik. S 6:3 in 6:1 je premagala Nizozemko Seljutino.
RIO DE JANEIRO, Brazilija - Slovenska plavalca Pia Prosen in Emil Tahirovič sta se odlično odrezala na uvodni tekmi svetovnega pokala v Rio de Janeiru. Tahirovič je na 50 metrov prsno in 200 metrov delfin osvojil tretje mesto, ob tem pa je na 50 prsno kar dvakrat popravil državni rekord, najboljša slovenska znamka zdaj znaša 28,28 sekunde. Prosenova pa je v premiernem nastopu na svetovnem pokalu osvojila 7. mesto na 100 metrov prsno.
PARK CITY - Avstrijec Stephan Eber-harter je zmagovalec drugega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v Park City-ju. Odlično se je odrezal tudi Jure Košir. Po prvi vožnji je bil 11., v drugo pa je nastopil še bolje, tako da je napredoval na odlično šesto mesto. To je izenačenje i\jegove druge najboljše uvrstitve v zadnjih treh sezonah. Boijši je bil le leta 1995 v Kranjski Gori, ko se je uvrstil na četrto mesto. Mitja Kunc je nastopil nekoliko slabše od pričakovanj. Na zahtevni progi z ledenimi ploščami, kjer je bila usodna vsaka napaka, se je moral z dvema povprečnima vožnjama na koncu zadovoljiti z 22. mestom. Mitja Dragšič (42. čas) in Jernej Koblar (54. čas) se nista uvrstila v finale, Drago Grubelnik pa je na prvi progi odstopil.
očenaš za pokoj duše Jožeta Mikliča. Njega se je posebej spomnil in spregovoril o Jožetovem delu za dom Marjan Bogataj. Misli in spomin na pokojnega prinašamo na posebnem mestu.
Za tem je domači dušni pastir Tone Bidovec zmolil blagoslov pred ječijo in vsi gostje so pridno segli po okusnem kosilu, sad truda sanhuških žena. Prijeten razgovor je bil še v polnem teku, ko je pred posladkom Danica Malovrh pričela govoriti o ljudeh, ki jih je Bog posebej obdaril s talenti. Povedala je, da se med navzočimi nahaja oseba, ki že štirideset let neumorno dela za Naš dom, za skupnost in za slovenstvo.
Medetm se je odprl oder, ki ga je v ozadju krasila velika slika Toneta s čopičem v roki, pod i\jo pa z lučkami vezan napis: „Hvala, Tone”, ki se je nehno prižigal in ugašal. Fantje Mladinskega zbora so zapeli „Zadoni nam...”, nakar se je v imenu mladinskega zbora zahvalil Andrej Selan ki ja poudaril vse delo Toneta v življenju zbora. Ves mladinski zbor je nato pod vodstvom pevovodkirtje Andrejke Selan slavljencu zapel še dve pesmi.
Navzoče je pritegnil posebej pripravljen video, v katerem smo lahko videli življenje Toneta v krogu družine in v raznih veselih okoliščinah. V imenu slovenske šole Franceta Balantiča je spregovorila voditeljica
Osebne novice
Rojstvo: V petek, 13. novembra je bil rojen Tomaž Gabrijel Kokalj, sin Ivka in Anke roj. Smole. Čestitamo!
Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen v soboto, 21. novembra, Sebastijan Žnidaršič, sin Janka in ge. Cvetke roj. Pregelj; botra sta Vili Žnidaršič in ga. Olga Pregelj Mehle; krstil je dušni pastir France Cukjati. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Sreča Jezusuvega v Villa Angela (Chaco) sta se v soboto, 14. novembra, poročila Marcelo Ramon Delon in Marjana Barle; za poročne priče so bili njuni starši Herminia in Ramon Delon ter Eleonora in Miha Barle. Poročne obrede sta vodila Franci in Jaka Barle.
Čestitamo!
Zlato poroko so obhajali Janez Jenko in Angelca roj. Rogelj v San Martinu ter Anton Truden in Tončka roj. Turk v Olivosu. Čestitamo!
Smrt: Umrl je v Caserosu Andrej Petelin (77). Naj počiva v miru!
Večkrat se piše o tisti znanstveni raziskavi, ki je ugotovila da se v sodobni družbi največ uporavblja beseda ,jaz”, najmanj pa „hvala”. Gotovo ni to primer slovenske skupnosti Našega doma v San Justu, ki se je v nedeljo, 15. novembra zbrala pri pogrnjenih mizah, da izreče hvaležno priznanje ob štiridesetletnici delovanja Toneta Oblaka in se spomni tudi pred kratkim pokojnega Jožeta Mikliča.
Pravzaprav je bilo vse napovedano kot „posprava slovenskega dne”, da slavljenec ne bi prehitro zvedel, kaj se pripravlja in preprečil načrt, saj vemo da ni prijatelj nikakih javnih priznanj. Zato se je vse pričelo v najlepšem redu, ko je napovedovalka Danica Malovrh otvorila prireditev in je predsednica Mici Malavašič Casullo pozdravila navzoče in jim izrekla zalivalo za vse delo in trud ob tako lepo organiziranem in uspelem Slovenskem dnevu, ki je bil letos v sklopu te krajevne skupnosti. Seveda ni manjkalo gostov iz drugih krajev in zastopnikov organizacij naše skupnosti.
Napovedovalka je nato omenila, da je skupnost letos za vedno zapustil član, ki je Našemu domu od vseh začetkov pa prav do svoje smrti posvečal mnogo časa, skrbi in ljubezni. Vsi navzoči so za tem zmolili
Angelca Klanšek in se zahvalila slavljencu, zlasti ker je sodeloval pri tolikih odrskih nastopih in s svojo umetnostjo otrokom „pričaral življenje onkraj morja pod Triglavom”. Mala Marjan Godec in Marjana Kla-reich, učenca slovenske šole, sta ugotovila da skupaj štejeta komaj polovico let, ki jih je Tone daroval delu za skupnost, in tudi izrekla zahvalo in mu izročila slovenski šopek 40 rdečih nageljev. Za Zvezo slovenskih mater in žena se je zahvalila Nežka Nad. na 6. str.
Mali oglasi j
TURIZEM
-el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
SOBOTA, 28. novembra:
Sklepna prireditev tečaja ABC po slovensko za otroke in odrasle ob 10. v mali dvorani Slovenske hiše.
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Srečanje zakoncev z msgr. V. Kobalom ob 17. uri v Slomškovem domu.
SKA: Msgr. dr. Mirko Gogala: Vera in teologija danes, ob 20. v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. novembra:
Srečanje mladine z msgr. V. Kobalom na Naši domačiji.
SOBOTA 5. decembra:
Sklepna prireditev Rožmanove šole
v San Martinu: ob 18.30 akademija, igra ..Zvezdica zaspanka", ob 20.30 miklavževanje.
Prešernova šola na Pristavi prireja spevoigro Sneguljčica ob 19.30.
Sklepna prireditev Slomškove šole in miklavževanje ob 18.30 v Slomškovem domu.
Prihod sv. Miklavža v Hladnikov
dom ob 20. uri
NEDELJA, 6. decembra:
Sklepna prireditev Balantičeve šole
in po njej prihod sv. Miklavža ob 17.
Sklepna prireditev Prešernove šole na Pristavi in miklavževanje ob 19.30.
V	Rožmanovem domu celodnevna prireditev z mašo in skupnim kosilom. TOREK, 8. decembra:
Sklepna prireditev Baragove šole v Hladnikovem domu ob 20. uri.
Šolska počitniška kolonija v domu dr. R. Hanželiča
Kolonija, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija, bo od 26. decembra 1998 do 10. januarja 1999.
Cena na otroka je 330 pesov. Za člane Zedinjene Slovenije, ki so s članarino na tekočem, pa 300 pesov. Polovico vsote se plača ob vpisu, ostalo pa do 22. decembra. Prijave v društveni pisarni od ponedeljka do petka od 10 do 19.30.
Pri prijavi je treba navesti otrokove podatke in izpolniti dovoljenje za potovanje.
Zedinjena Slovenija.
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel
msgr. dr. Mirko Gogala
z naslovom,
VERA IN TEOLOGIJA DANES
V soboto, 28. novembra 1998, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, R.L. Falcon 4158.
ROZMANOV DOM
Celodnevno srečanje z sv. mašo ob 11.30 za vse dobrotnike in prijateljskim kosilom bo na Miklavževo nedelo, 6. decembra 1998.
Vsi prijatelji in dobrotniki prisrčno vabljeni, da se Vam ob slovesu leta še posebno zahvalimo za Vaše darove in sodelovanje ter si voščiimo sreče, zdravja in božjega blagoslova.
Odbor
Naš dom...
Nad. s 5. str.
Kržišnik, ki je posebej omenila še ženo go. Heleno in družino, ki je s svojim razumevanjem tudi pripomogla tako bogatemu udejstvovanju slavijenca Toneta v življenju skupnosti.
Dušni pastir Tone Bidovec je trdil, da „koliko ljubezni ste vložili v delo za skupnost, ve le Bog”, in se Tonetu zahvalil za vse, „kar darujete svojim bratom po krvi in po veri”. Podpredsednik osrednjega društva Zedinjena Slovenija Lojze Rezelj se je najprej vsej sanhuški skupnosti zahvalil za trud ob tako uspelem Slovenskem dnevu, zlasti pa se v imenu društva pridružil počastitvi Toneta in ga stavil za zgled dela in požrtvovalnosti vsem rojakom. Končno se je Tonetu zahvalila tudi mladina na poseben način. Najprej je fokloma skupina zaplesala argentinski ples, nato se je Monika Klareich slavljencu zahvalila za „vse neprespane noči pred mladinskimi dnevi in drugimi prireditvami”. Posebej sestavljeno pesem je predstavil Marcel Brula. Končno ni mogel izostati gasilski ples v izvedbi mladinske folklorne skupine, ki je navdušil navzoče.
Predsednica doma Mici Malavašič Ca-sullo je nato slavljenca povabila na oder in mu izročila spominsko plaketo z grbom Našega doma in še svetinjico Srca Jezusovega, gospe Heleni pa šopek rož. Ni manjkalo priznanja bratom Oblak, ki so tudi vedno z razumevanjem spremljali delo Toneta. Spregovoril je še Tone sam, ki se je najprej zahvalil vsem sodelavcem, „ki se skrivajo za kulisami in nikoli niso prejeli šopka rož”. Zahvalil se je mladini, šoli in ostalim organizacijam, ki so mu „nudili možnost”, da je lahko kaj dobrega storil.
Spomin mu je pohitel v trenutek, ko se je moral ločiti od domovine, na svetinjico Matere božje, ki mu jo je podarila sestra Leja, in gaje spremljala čez dravski most in vsa leta begunstva in izseljenstva. Zahvalil se je Bogu, staršem, bratom in sestram, pa tudi skupnosti. „Skupnost bomo ohranili toliko časa, kolikor bomo sami hoteli” je prepričeval navzoče. Spomnil se je še sodelavcev, ki so že odšli, Frida, Mikliča... Resnično ganjen se je nato vrnil k ženi in v krog svoje družine, medtem ko so mu vsi navzoči z navdušenim ploskanjem izrekali nenehno priznanje.
Kosilo se je potem še raztegnilo in nadaljevalo ob kavi in prijateljskem pogovoru, ob gledanju videa slovenskega dne, medtem ko je na odru svetlobni napis nenehno migotal dve besedi, ki sta gotovo stalni izraz sanhuške in vse slovenske skupnosti: „Hvala, Tone”!
-e.-t.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeIjak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
?.St-b c o «|*|
TARIFA REDUCIDA Concesion N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš*1 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanj6 z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.RJ*
Estodos Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
S®
Izredno poceni prodam hišo v San Martinu
Calle 54 Mitre št. -5541 z odobrenim posojilom
STANISLAV ŽUPANČIČ
Quintana 2450 - San Martin - Bs. As-tel. 755-2678
Balantičeva šola
Sklepna šolska prireditev in po njej prihod sv. Miklavža bo 6. decembra, ob 17. uri
	
	
	
	
	
	
	
	
IMETI ALI NE IMETI
To je vprašanje. Da boste imeli, vam bo pomagala Sloga. Našli bomo za vas najboljšo rešitev. Tudi z malimi zneski boste ustvarili kapital. Izrabite zlato priložnost za boljši jutri! Obiščite nas! Informacije: 656-6565
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 24. novembra 1998	
1 dolar	163,00 SIT tolarjev
1 marka	95,56 SIT tolarjev
100 lir	9,65 SIT tolarjev
NEDELJA, 13. decembra:
Članski asado Društva Slovenska vas ob 12.30 uri v Hladnikovem domu.
Gospod, zgodi se Tvoja volj<*•
Z globoko žalostjo sporočamo, da je v nedeljo, 1. novembra 19^ pri 84. letih po kratki in trpljenja polni bolezni mirno zaspala v Gospodu naša ljuba in dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta
Jožefa Mehle roj. Šeme
Iskreno smo hvaležni župniku Toniju Bidovcu za podelitev sv. zakramentov v bolezni, molitve ob krsti, pogrebno sv. mašo, poslovilne besede in vodstvo pogreb3-Zahvaljujemo se tudi prelatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti, Zvezi mater in žžr>3 za šopek in molitev rožnega venca in vsem, ki ste jo prišli kropit, se udeležili sv. iTias® in jo spremili k večnemu počitku.
Priporočamo jo v molitev in v blag spomin.
Žalinjoči; mož Alojzij
otroci: Lojze, Jožica, Cvetka, Marija in Jože
zeta in snaha Aleksander Avguštin, Jože Petelin in Marta Pa_e*
vnuki: Marija, Peter z ženo, Janez, Danijela z možem,
Sonj8’
Ana Marija, Marta, Damjan; Dana in Jože
v ZDA sestra Frančiška vd. Habič z družino ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, ZDA, Slovenija