-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*Iav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- • GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z.
JT.— NO. 1549
"'•» ■■»''»r ibr Ari mt IdpNi „f Mareh Sr*. Ittrm.
CHICAGO, ILL., 19. MAJA (May 19) 1937.

Publishtvl We«*kly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXII.
BOJ MED A.F.L. IN CIO 9GRAZA PRIDOBITVE UNIJ
JOHN L. LEVVIS PRAVI, DA JE TO KAR POČNE WM. GREEN, IZDAJSTVO NAD DELAVSTVOM
Izključevanje in suspendiranje unij CIO iz centralnih organizacij
Neuspešni poskusi za poravnavo spora. — Proces v novo orientiranje ameriškega delavstva
SEDANJA borba za prvenstvo med Ameriško delavsko fede-i racijo in odborom za industrialno organizacijo je zgodovinske važnosti ne samo za bodočnost unij kot takih, ampak vsega ameriškega delavskega gibanja. Glavna odgovornost za današnji konflikt leži na ramah eksekutive A. F. of L., ker ni hotela pričeti izvrševati sklep predlanske konvencije za organiziranje delavcev v masnih industrijah. John L. Levvis je taman argumentiral, da je to naloga, ki se je ne sme zanemariti Ko je uvidel, da AFL pod sedanjim vodstvom ne bo storila ničesar izdatnega, je resigniral iz eksekutive federacije in ustanovil s sodelovanjem voditeljev desetih unij odbor za industrialno organizacijo. Za organizatorično kampanjo so mu dale pridružene unije na razpolago pol milijona dolarjev in z delom je takoj pričel. Tedaj je postala tudi eksekutiva AFL pozorna in pričela s kampanjo za strokovne unije v vseh obratih, v katerih se je odločil CIO za zgraditev industrialnih unij. Ob enem je izposlovala, da je bil v kongresu predložen osnutek za zakon, ki bi določal, da morajo delavci glasovati po poklicih — to je, mašinisti zase, električarji zase, navadni delavci zase, o vprašanju, katera unija jih naj zastopa pri kolektivnih pogajanjih s kompanijami. S tem je hotela federacija s pomočjo postave zavarovati strokovne unije in zadati industrialnemu unionizmu tolikšen udarec, da se bi ne mogel odpomoči.
NEMČIJA GRADI NOVE ZRAKOPLOVE
Pogodba med Italijo in Jugoslavijo resno skalila "evropsko ravnotežje"
Jugoslavija se uradno odpovedala pravici do Julijske Krajine, Reke in drugim jugoslovanskim krajem, ki jih ji je vzela Italija z nasiljem
bila do ne- kakršnih se razne dežele osre- ročje. za najopas-Jdotočujejo druga napram dru-
Jugoslavija je davno smatra na nejso nasprotnico Mussolinije-ve Italije. Ne zato, ker je to hotela, ampak ker jo je Mussolini v to primoral! Njegovo Časopisje je zmerjalo Srhe, da so barbari in sposobni le za svinjske pastirje. Mussolini ni prav nič skrival, da je njegov cilj o-svojiti .Dalmacijo in pretežni del Slovenije. Hrvatski, kolikor si je ne bi osvojil, je obljubil dati 'neodvisnost". V ta namen je vlada v Rimu izdala že mnogo milijonov lir za gojitev hrvatskega separatističnega gibanja.
Kar iznenada pa je pred nekaj tedni Sinila v svet vest, da se je Mussolini v svoji politiki z ozirom na od noša je z Jugoslavijo premislil ter začel napram nji namesto sovražne povsem prijateljsko politiko. V
Beograd je poslal svojega j vija odpovedala Reki, ki je po "kronprinca" (zeta) grofa Ci- vseh naravnih zakonih njeno
gi. Ali se je Jugoslavija docela od vrnila od Oehoslovaške in Francije ter se nagnila k Mussoliniju in Hitlerju? Ako se je, ali je s tem kaj pridobila? Ali je postala njena vlada plen intrig Vse to in se marsikaj drugega je vpraševalo posebno ljudstvo Jugoslavije, toda pravega odgovora ni zvedelo,., ker je cenzura v tej balkanski deželi tako stroga, kakor malo-kje na svetu.
Kaj pravzaprav uključuje pogodba med Mussolinijem in Beogradom ?
Sedanje meje vzajemno zajamčene
Ena najvažnejših določb v dogovoru med njima je vzajemno jamčenje sedanjih mej. To pomeni, da se je Jugosla-
l 'ničen je velikega zrakoplova "Hindem urg v katerem je izgubilo
Zamah unij CIO
Ampak stvar ni bila tako enostavna. CIO je dobil med delavstvom veliko večjo oporo, kot pa je bilo ljubo starim konservativnim vodjem strokovnih unij. Uniji jeklarskih in avtnih
delavcev sta se razvili v največje izmed ameriških delavskih . ,	...
organizacij. Ojačale so se vse druge unije CIO. Tudi iz urada	K°iva	IzdaJstv° ameriškim delavstvom. Opiso-
A. F. of L. poročajo, da so njene unije dobile par sto tisoč no-	v? Je* a °	Je ^een skušal preprečiti poravnavo stavke avt-
vih članov.	nl" delavcev pri General Motors in zahteval, od governerja
Ako bi mogle obe ti skupini delati skupno, ne bi bilo dolgo, I MurPhyja, <**	dovoliti nikakega sporazuma med stav
ano, ki je odtrgal Jugoslavijo od čehoslovaške in Francije ter jo pritaknil na os Rim-Ber-lin.
Ker ima Jugoslavija jako
življenje 39 o«eb, ni oplatilo Nemčije in obljublja zgraditi nameMo prej- strategiČllO legO dalje ker je »nje zračne ladje ki je bila ponos nemške tehnike, nov zrakoplov. Enega	i „„	.. « ...» ima ie v gradnji! za drugega pa delajo načrte, t*! .liki je •Hindenbu^' MJ™a *!la najboljSlh nad Boito^om na poslednji vožnji v Lakehurst, N. J., kjer ga je pokončala V Evropi, m ker poseduje Jll-ektplocija plina in požar. " ~ goslavija naravna bogastva ter ----- ----- -— ■ zelo rodovitna polja, je sporazum med Beogradom in Rimom vzbudil v evropski javno-
ko bi enotna organizacija štela deset milijonov članov. Ampak namesto enotnosti se je treba sprijazniti z dejstvom, da gre vsaka svojo pot Ena se drži starih metod in forme, druga pri-
in
karji in korporacijo General Motors brez priznanja njegovih strokovnih unij.
Precejšnja frakcija na tej konvenciji je zagovarjala pred-
njeno
pristanišče, dalje, da se je odpovedala vsemu jugoslovanskemu Primorju, mestu Zadru itd., v zameno pa je Mussolini obljubil, da bodo smeli Jugoslovani v Italiji v bodoče moliti v svojem jeziku . . . Ampak te obljube NI V- POGODBI, pač pa je bila dana UST MENO. časopisje v Italiji je ni niti omenilo, dočim jo je vlada v Beogradu na vsa usta na-sti ne samo senzacijo, ampak glašala, zato. da ZAKRIJE tudi vprašanje, kaj lahko po- svoje IZDAJSTVO, ali bolje, meni v različnih ©količinah, v | svoj skok v Musolinijevo na-
Istra, Gorica, Trst, Reka, Zader, Vipava, Postojna, Idrija itd, so zdaj ITALIJANSKE krajine tudi kar se URADNE-ga stališča Jugoslavije tiče. Beograd je pogodbo slovesno podpisal in obljubil ne samo spoštovati ampak tudi vzajemno braniti sedanje meje med Italijo in Jugoslavijo, ako potrebno. Ce pride Italija v spor s kako drugo deželo glede svojih mej, ali Jugoslavija glede svojih, sta se v pogodbi obvezale, da bosta druga drugo obvestile o vseh takih nesoglasjih, zato da bosta potem toliko laglje skupno branile svoje "skupne' interese.
Vse točke v prilog "duceja"
Ta točka je torej popolnoma MUSSOLINI JE V A pridobitev.
V sedanji vladi je zastopan slovenski klerikalizem osvojim glavnim predstavnikom dr. Antonom Korošcem, ki je pomagal v sklepanju zveze z Mussolinijem, je pa dvomljivo, če njegovi pristaši na Slovenskem soglašajo z njegovim IZDAJSTVOM. Ko so hoteli de-j monstrirati proti, jih je njegova (dr. Koroaceva) žandarme-rija razgnala še predno so se mogli organizirati. Sicer pa, kaj slovenski katoličani sploh hočejo drugega, ko jim je vendar Mussolini obljubil, da bodo njihovi rojaki v Julijski (Nadaljevanje na 2. strani.)
znava spremembe v industriji, v političnem in ekonomskem ,og: da ** ,m*™J« poseben odbor, cigar naloga bi bila konferi-zivljenju, in uči, da se mora delavstvo organizirati v soglasju rat\ z ek8ekut,vo AFL m 8 C,° za »P™™ Ko je Lewis končal Memi spremembami, kakor so se organizirali tudi delodajalci, j %vo)	)ettn*™Ctr,0 °Pustlla Djvid Dubinsky je Levvisu
Stara AFL še zmerom zastopa nestrankarstvo v politiki, druga P« se pripravlja za svojo politično akcijo in je že v zadnji kam-
DEMONSTRACIJE JUGOSLOVANSKEGA DELAVSTVA ZA SOLIDARNOST S ČEH0SL0VAŠK0 REPUBLIKO
panji posegla v politiko kot organizirana skupina.
Sporazum zdaj nemogoč
Ker je sporazum torej nemogoč, se nesoglasja med njima večajo. Mnogim lokalnim unijam je AFL vzela čarterje, češ, da pomagajo s svojimi aktivnostmi CIO, ne pa AFL. Na oljnih Poljih je AFL pričela v boju proti CIO z dualno unijo in ustanovila jo je tudi v tekstilni in več drugih industrijah. Unija progresivnih rudarjev v Illinoisu je bila povabljena v AFL. V Chi-cagu je bila izključena iz AFL unija učiteljev za odraščene in unija klerkov. V slednji so organizirani tudi pisarniški nameščenci SNPJ.
V raznih stavkah pod vodstvom CIO so člani AFL ostali na delu in v nekaterih slučajih je poslala na mesta stavkarjev »voje člane, češ, da stavk nasprotnih unij ne priznava.
Stavkaštvo unije proti uniji
John L. Levvis je v svojem govoru na konvenciji ILGVVU v Atlantic Cityj u označil te aktivnosti AFL za pomoč korpora-clJnm, o Wm. Greenu pa je dejal, da je to, kar počne on in nje-
zagotovil, da ILGVVU ostane v CIO.
Formiranje nove unijske zveze
Ker so bile razne "Lewisove" unije izključene iz okrajnih in državnih federacij, so pričele ustanavljati svoje. Tudi neka predsednikov in drugih odbornikov okrajnih in državnih delavskih federacij je bilo izključenih, ker so s podpiranjem CIO prelomili zavezo, da bodo zvesti le AFL. Vsi ti hočejo, da se CIO reorganizira po državah, v okrajih in v splošnem, v zvezo unij, kajti sedanja CIO je bila ustanovljena z edinim namenom, da organizira delavce v masnih industrijah. Taktika AFL pa jih je primorala, da se združijo v svojo zvezo.
Naloga, ki jo nekdo mora izvršiti
Pisati o teh bojih za nas ni razveseljivo. Vsak zaveden delavec bi pač raiše solidarno kakor pa razkosano delavsko gibanje. Ampak boj je tu in nastal je vsled fundamentalnih vzrokov. Ker AFL v kritičnem momentu ni razumela svoje zgodovinske naloge, so se je lotili drugi proti njeni volji in izvršili jo bodo po mnogih težkočah, prej ali slej. Ta naloga pomeni organizirati dvajset milijonov ameriških delavcev v industrialne unije in za delavsko politično akcijo.
Delavstvo v Jugoslaviji je dala! Tega si ni upala, kajti socialistično, kakor je bilo tak čin bi jo v očeh svetovne
i pred diktaturo. V Sloveniji je i javnosti še bol j prikazal za za-
. .	. . . . .... . , veznico Mussolinneve Italije!
J to očitno izkazalo ob priliki se-
pn
stega rednega kongresa Zveze rudarjev Jugoslavije, na katerem je bil najznamenitejši gost socialist Kari Brožik. predsednik unije premogarjev v Oeho-
Kongres Zveze rudarjev Jugoslavije je bil resnično delavski kongres — to se pravi, načelno povsem drugačen, kot pa so konvencije ameriških u-
slovaški in podpredsednik in- n,i' k,or *°.vori1 ,0 ° sl,už,bah ternacionalne unije rudarjev.i,n »la 0 »višanju plače kak kvo-
unije
On je eden najsposobnejših linijskih vodij, znan v mednarodnem delavskem gibanju kot malokdo, in slovenski delavci so njegovo prisotnost na zboru v Celju izrabili do najvišje mogoče mere. Vladi v Beogradu ni bilo ljubo, da se je Kari Brožik odzval, toda kako bi izgledalo, če bi mu vstop prepove-
—. i
Del Irske noče "svobode
Katoliška akcija v Ameriki v pomoč španskemu fašizmu
;der na dan in o skrajšanju delavnika. Ta kongres rudarjev Jugoslavije je bil ob enem socialistična manifestacija v najpopolnejšem pomenu te označbe.
Ko je nastopil zastopnik mednarodne zveze rudarjev, češki socialist Kari Brožik, je bil burno aklamiran. Govoril je v ceščini. Zveza rudarjev Jugoslavije je določila dr.! znamo.
Raismana, da bi Brožkov govor ponovil v slovenskem jeziku, ampak zastopnik (komisar) jugoslovanske vlade, ki je Brožka poslušal, je ukazal, da se njegovega govora ne sme prevesti . ..
Kari Brožik se je oglasil tudi v Mariboru, v Trbovljah in v par drugih krajih. Povsod ga je sprejelo tisoče delavcev, ki so na ta način povedali režimu v Beogradu, da so socialisti in da to tudi ostanejo, pa če se režim v Beogradu še tako trudi v naporih, da zatre delavsko giibanje. Dosegel je bas obratno. Diktatura, ki je na krmilu Jugoslavije, je v socialnem oziru ena najslabših in na jbol j ignorantnih izmed vseh fašističnih in napol fašističnih diktatur, kar jih danes po-
Eamon De Valera je nedavno izdal proklamacijo, s katero proglasa Irsko 7.a svobodno, demokratično republiko. Ločitev od Anglije naj bi bila s tem Po-polna. Ampak premier severne Irske Viscount Graigo-von je De Valeru odgovoril, da Ra njegova proklamacija ne veže. Njegov del Irske ostane zvest Angliji, kakor doslej, in t* bo južna Irska delala severni kake sitnosti, bo izzvala civilno vojno. Te razlike in nesoglasja izvirajo največ radi vere. Prebivalstvo južne Irske ■ie katoliško, dočim dominirajo severni del protestanti, ki pod nobenim pogojem nočejo katoliške "svobode", zato so rajše P°<1 Anglijo.
Katoliški veljaki v Zed. državah ne vodijo samo propagande v prid fašizma v Španiji, ampak ga tudi finančno podpirajo. Avtoritativna katoliška revija Commonweal je posvetila eno izdajo popolnoma španskemu fašizmu in njen urednik Michael VVilliams se v nji zgraža nad ameriškim časopisjem, Češ. da piše gibanju španskih fašistov krivično, dočim poveličuje "rdečkarske mesarje".
Isti urednik je eden vodilnih članov fašističnega odbora za pomoč Španiji (American Committee for Spanish Relief). Nadel si je torej slično ime kakor odbor, ki je bil ustanovljen, da pomaga finančno in s potrebščinami španskim lojalistom.
"Ameriški odbor za pomoč Španiji" pravi, da je 'nepolitičen" in "nepristranski". Kako "nepristranski" je ta odbor, je dokaz omenjeni VVilliams in pa blagajnik odbora Ogden H. Hammond. ki je izjavil: "Moje simpatije so z generalom Francom." Pod Hamondovim in Williamsovim vodstvom je bila organizirana akcija za zbiranje fonda pol milijona dolarjev, ki se ga bo porabilo v pomoč tistemu delu Španije, ki so ga okupirali fašisti. Sklicala sta tudi velik shod v Ne\v Yorku, na katerem so katoliški politiki udrihali po "barbarskih marksistih" in hvalili re-bele, ki se bore "za vero in civilizacijo".
Pod krinko " neprist ran ostiM se je omenjeni "ameriški" odbor za pomoč Španiji" obrnil
na vse ameriške bogataše za gmotno pomoč in je verjetno, da bo s temi metodami nabral še več kot pol milijona dolarjev. Predsednik odbora Basil Ilarris je na shodu v dvorani Carnegie v Ne\v Vorku nako-lektal pet tisoč dolarjev za generala Franca. Prispevale so jih katoliške organizacije in posamezniki.
Na vseh shodih in listih pripovedujejo, kako brutalno more "rdečkarji" uboge duhovnike in nune, čeprav jim je iz poročil v dnevnem časopisju znano, da so fašisti pomorili s dvojimi aeroplani že tisoče in tisoče katoliških mož in žen ter
njihovih Otrok. Katoliške Baske koljejo fašisti vse od kraja. zato ker branijo svobodo svoje avtonomne dežele.
V sedanji civilni vojni je padlo že okrog milijon Špancev — večinoma civilnih prebval-cev. Ako bi katoliški fašistični I propagandist v Zed. državah | meli kaj moralnega čuta. ne bij govorili "o rdečkarskih mesar-j jih", pač pa priznali, da je general Franco mobiliziral za pobijanje katoličanov v Španiji celo mohaniedanske Mure. ki gotovo ne mesarijo zato, da tu branili civilizacijo in katoliško vero. Tudi Hitlerjevi letalci, ki bombardirajo civilno prebivalstvo, niso bili poslani v Španijo, da branijo vero. Vojna v Španiji je torej vojna za fašizem na eni in proti fašizmu na drugi strani. Kdor podpira i generala Franca, je fašist in tisti katoličani v tej deželi, ki kolekta.jo zanj, so podporniki j fasi/ma.
RESNICA, KI JO JE VREDNO VPOŠTEVATI
Skoro vse ameriško časopisje posedujejo milijonarji. Urejevano je njim v korist. Milijone delavcev v tej deželi ne čita drugega kot kapitalistične liste. Ker poslušajo samo eno plat zvona, ne vedo, da so zavedeni in da pljujejo v lastno skledo.
Delavski listi v teh razmerah s kapitalističnimi ne morejo tekmovati. Ampak so več kakor vredni, da jih delavci naročajo in čita jo, kajti brez delavskega tiska ne bo delavske fronte in ne trajnih delavskih zmag.
Eden izmed listov, ki je delavstvu vseskozi zvest in njegovo bojevno glasilo, je '"PROLETAREC". Če bi naši ljudje to resnico boljše zapopadli kot jo, bi bil "Proletarec" najbolj razširjen slovenski list.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
l»Uj« juiotlovanika Delavtka TUkovn« Druiba, Chicago, l|l.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za cele lvto $3.00; sa pol leta $1.75;
za čotrt Ivta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in morajo biti v naietn umdu najpozneje do pondeljka pt»pol<lnt> Aa priobčitev v itevilki t«'fc<xVt<<l tetina. _ _
ZADRUŽNIŠTVO V SLOVENIJI IN DRUGOD V JUGOSLAVIJI
PROLETAREC
Publishetl every Wc*Jne»dey by the Jujro*lav Woi4cmen's Publishin^ Co.,
Inc. Established 1906.
Kditor ....................................................................Frank Zaits.
Bumiikas Manager.......................................jCharle« Pogorelec.
A-^L Bditor arwl Aast. Business Manager.....Joseph Drašler.
SUB8CRIPTION RATBS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Yrar $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvnd.le Ave.	CHICAGO, ^A.
Telephone: ROCKVVELL 2S64.
Fordova agitacija proti unijam
Henry Ford je za svojih 140,000 delavcev v velikih skrbeh. Obvaroval bi jih rad unije. 44če se organizirate, bo unija imela monopol nad vašimi službami. Plačevati boste morali članarino, zato da bo nekaj odbornikov živelo v udobju, vi pa ne samo da ne boste imeli od tega nobene koristi, ampak le škodo od unije." Monopol nad industrijo je kvaren ljudstvu, pravi Ford, in prav tako kvaren je po njegovem mnenju monopol unije nad delavci.
Vzlic temu pristopajo v unijo tudi delavci v Fordovih tovarnah. Nedvomno jih je s svojo propagando pridobil proti organizaciji precejšnje število, toda tudi organizatorji ne drže križem rok in organizirani Fordovi delavci jim pridno pomagajo.
Ford ni edini, ki bi rad svoje delavce otel pred 44unijsko nevarnostjo". V jeklarski industriji deluje stotine kompanij-skih agentov, ki pod. masko prijateljstva do delavcev trosijo razne uniji kvarne govorice, ali pa v oviro pravi uniji ustanavljajo takozvane "neod-visne unije". Pred La Folletto-vo preiskovalno komisijo se je odkrilo veliko trikov, s kakršnimi kompanijski prodanci de-moralzirajo delavce, da jih napravijo nesposobne za organi-airanje v pošteni uniji.
Kampanja za organiziranje delavcev v masnih industrijah bo v teh okolsčinah vzela zelo dolgo, predno se jih vzgoji za unijo.
Le zavedno, inteligentno delavstvo je v stanju jačati svojo organizacijo in jo varovati pred zavajalci in raketirji. linija je delavcem v korist, kajti ako jim ne bi bila. bi korporacije ne trosile stotisočakov v propagandi proti nji.
Seveda je med unijami marsikatera, ki ne zasluži imena unije. Ustanovili so jih raketirji sebi v korist, ali pa so jih osvojili pozneje, ker je bilo članstvo brezbrižno. Dolžnost člana unije je, da se briga za svojo organizacijo, da goji med svojimi tovariši razredno zavest, da varuje demokratično formo unije in voli v vodstvo ljudi, ki so spofTObni za urade, v katere kandidirajo in vredni zaupanja. Unija s takim članstvom je zmerom dobra za delavce in raketirji je ne morejo izrabljati. Unija nezavednih, brezbrižnih delavcev pa mora prej ali slej postati plen nepo-štenjakov in v njeno vodstvo prtdejo ljudje, ki so pripravljeni »prejemati podkupnine in služiti kompanijam, ne pa delavcem. Kapitalisti niso zoper take unije, čeprav zelo radi objavljajo, kako je ta ali ona postala posest raketirjev. Po-Atena unija pa jim je trn v peti in se je branijo dokler morejo, magari z nasilji in kakršnimikoli drugimi sredstvi.
Ravnatelji korporacij z vsemi nezadovoljni
Ravnatelji korporacij se pritožujejo, da so se časi zanje zelo spremenili.. Delničarji zahtevajo visoke dividende dvakrat ali celo štirikrat v letu, zvezna vlada hoče visok dohodninski in korporacijski davek, in zdaj prihajajo z zahtevami ie delavci, ki se upirajo celo v takih obratih, v katerih se nikoli ni bilo stavk n unij.
Nekatere korporacije so pred leti preselile velik del svojih produkcijskih aktivnosti v južne države, kjer ni bilo unij in kjer so bili delavci pri volji delati za vsako plačo. Ampak unijski organizatorji so prišli tudi na jug, delavci so se že marsikje organizirali in dogodile so se stavke, ki so bile za kompanije zelo draga stvar, čeprav je unija vsi. t sovražnih oblasti le malokje zmagala.
če bodo davki še višji in ako bodo delavci zahtevali več in več, bo treba cene še bolj naviti, pravijo ravnatelji — ampak kje se bo vse to nehalo!
Vzlic njihovemu tarnanju pa finančna poročila izkazujejo, da so dobički narasli in da delničarji nimajo vzroka za pritožbe. Delničarji torej niso krivi slabega razpoloženja ravnateljev, pač pa razni davčni preiskovalci, ki brskajo po knjigah, da kompanije ne morejo vlade več toliko goljufati kakor nekoč, in pa unijski voditelji, ker tako oblastno zahtevajo koncesij za unijo celo od tako mogočnih korporacij, kot je General Motors, jeklarski trust, Fordova družba itd. Se bodo morali pač privaditi, kajti ko se delavci organizirajo tudi politično, bodo zahtevali še kaj drugega kot zvišanje mezde in skrajšanje delavnika.
- Jugoslavija ima za regulira-j
nje zadružništva zelo konfuz-j ne in neenake zakone, šestnajst let se zadruge prizadevajo, da bi vlada predložila zakon, ki bi bil zadrugam v korist, ne v oviro, in ki bi bil veljaven za vso državo. Končno je obljubila, da to stori. Doslej so bili privatni interesi vedno v stanju zavlačevati rešitev vprašanja zadružništva in razvoj zadrug ovirali, ampak na vse večne čase to ni moglo trajati. Z oziram na novi zakon je "Delavska Politika" priobčila o zadrugah sledeči članek :
"Naše delavsko zadružništvo je po velikanski večini organizirano v Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, ki je zbrala doslej v svojem členstvu 104 zadruge. Večina teh zadrug se nahaja v Dravski banovini (Sloveniji), vendar ima Zveza v svojem članstvu zadruge tudi v Savski banovini, Beogradu, Te-aliču, Sarajevu, Splitu itd. Razvoj pokazuje lep napredek. Resnica, da kriza ni prizanesla našemu zadružništvu in da ga je, lahko rečemo, ponekod zadela še ostreje kakor privatna pridobitna podjetja, katerim ni treba polagati javnih računov. Saj je notorično, da se davščine v kritičnih letih niso znižale, ampak raje povišale in da je vso davčno, trošarin-sko in taksno obremenitev pošteno morala prenesti predvsem zadruga veliko bolj kot katerokoli privatno podjetje.
Delavci so se pri naši Zvezi organizirali zlasti v dveh prav-cih: to je v konzumnih in produktivnih zadrugah. Ugodnosti za delavca-člana so v obeh slučajih popolnoma jasne. Dasi naše konzumno zadružništvo še ni tako močno, da bi moglo samo z uspehom zniževati cene za konzumenta, je vendarle skoro povsod, zlasti pa po deželi preprečilo, da se cene niso prekomerno povišale. Produktivno zadružništvo, v katerem opazujemo jako solidne in lepo se razvijajoče zadruge, pa je marsikakemu delavcu dalo in mu še daje kruh, ki bi ga vsled današnje brezposelnosti zastonj iskal pri privatnem kapitalistu. Pa tudi ostale panoge zadružništva so v naši Zvezi zastopane. Posebej ^loramo povdariti kreditne zadruge, izmed katerih so se nekatere že
razvile v močne denarne zavode, ki nudijo svojim članom cenena posojila na primerne obroke. Z malimi izjemami so vse naše kreditne zadruge po-polnpma likvidne in izplačujejo hranilne vloge kakor pred krizo, česar ne moremo trditi o zavodih, ki imajo pretežno kmečke dolžnike. Dalje imamo v naši Zvezi še zavarovalne, stavbene, tiskovne in druge zadruge, katerih vsaka izpolnjuje v delavskem pokretu nalogo v svojem delokrogu.
Res je, da je delavsko zadružništvo v nedavni preteklosti doživelo par bridkih preizkušenj, (zlasti ko je moralo likvidirati "Konsumno društvo za Slovenijo" in da je vzela kriza eno ali drugo zadrugo, ki je bila grajena na pretrhlih temeljih; vendar vse to ne more vzeti poguma onim zavednim delavskim zadrugarjem, ki vestno in nesebično vrše tiho delo za zboljšanje položaja in končno osamosvojitev delavskega razreda na gospodarskem polju. Saj je namen zadružništva čist in idealen ter ni usmerjen na doseganje dobička, ampak le na jačanje gospodarskih koristi - njegovih članov.
To je kolektivizacija ideje, pa tudi kolektivizacija kapitala od spodaj navzgor.
16 let se je zadružništvo borilo za enotni zadružni zakon. Skupni napori izgleda, da bodo rodili sedaj uspeh in se bodo enkrat vsaj pravni odnosaji v zadružništvu normalizirali. Treba pa bo, da se nadaljujejo napori tudi za gospodarsko poboljšan je zadružništva, ki si bo sčasoma priborilo v državi tisti položaj, ki mu po njegovi nesebični ideji gre. Trdno verujemo, da bo tudi ta faza zadružne borbe -enkrat uspešno zaključena."
Organizatorji CIO na delu
Salem, O. — Javnosti želim sporočiti, da so tudi v nase mesto prišli organizatorji CIO, da organizirajo neorganizirane delavce. V ta namen so sklicali 8<^o ali shod in od začetka je zelo slabo izgledalo, ker se delavci niso hoteli vpisati v unijo. V tukajšnji tovarni Mu-linc Corp. izdelujejo avtne pri-tik line. Zaj>osleni so delavci raznih narodnosti. Slovencev je le kakih pet. Že tri tedne se vršijo shodi in seje in to po dvakrat na teden. Vseh delavcev v tej tovarni je nad 2000, v unijo pa se jih je vpisalo o-krog 1400, torej dobra polovica. Upam, da se bo organiziranje dobro obneslo ter da bo uspeh. Omenjena tovarna je v resnici ciganska delavnica. Sedaj delavcem nagajajo s tem, da morajo delati dolge ure. O rezultatu organiziranja in poteku unijskega gibanja med našimi delavci sledi dodatno poročilo pozneje. — F. M.
KONVENCIJA SNPJ
Društvo "Francisco Ferrer" se je pritožilo proti klubu št. 1 JSZ radi jednotine dvorane
redne konvencije žbo sta v imenu društva podpj.
Enajste
SNPJ, ki se je pričela prošli pondeljek, se je udeležilo o-krog 230 delegatov in glavnih odbornikov. Tudi gostov je mnogo, še več pa jih pride v Cleveland koncem tega tedna. Po številu je to ena izmed največjih - konvencij v zgodovini SNPJ.
sala M. J. Turk kot predsednik in Victor Zupančič kot tajnik Klub št. 1 je najemal dvor* no SNPJ za zabavo na Silve, strov večer še v starem poslop. ju in potem vsa naslednja leta. Prejšnji hišnik jo je parkrat oddal drugim in iz tega je na-stala afera, s katero se je pe-čala seja glavnega odbora dva-
b organizirana sku- krat in konvencija. Obe avto-nunistična. V Cleve- riteti sta izjavile, da je klub
Lepo priznanje Majskemu Glasu
Springfield, 111. — Z veseljem moram zapisati, da revija Majski Glas," ki smo jo <1 ubili pred par tedni, nad kril ju je marsikatero delavsko publikacijo tako po vsebini čtiva kakor |m> svojih lepih ilustracijah. Kar se tiče članstva društva št. 47 SNPJ. je tudi treba priznati, da so segli po Majskem Glasu tudi mnogi taki člani, ki sicer niso naši pristaši. To je vsekakor dobro znamenje za naš delavski napredek! — John Gorsek.
Najboljše pina je komi
land je prišel tudi Geo. Wit-	do dvorane na omenjeni večer
kovič, urednik pitbfburškega	moralno upravičen, ker jo je
"Napreja" in tajnik njihove ■	prvi in nato stalno najemal,
organizacije Spoler. Komunisti	Lani je klub št. 1 plačal za
so izjavili, da so pripravljeni	dvorano SNPJ $250 najemni,
sodelovati skupno s socialisti	ne ali več kot katerakoli dru-
za delavska načela. -	ga slovenska organizacija. V
Precej je tudi takšnih dele-	zadnjih šestih letih je plačal
gatov,. ki so na prejšnjih kon-	klub št. 1 za dvorano SNPJ
vencijah bili v boju proti so-	$1,665.50 najemnine. To je
cialistom. Kako se bodo osre-	kajne lepa vsota in društvo bi
dotočili na tej konvenciji, mi zdaj, ko to pišem, ni še znano. Prejkone bodo večinoma ostali nasprotni našemu pokretu.
to lahko upoštevalo. Za oglašanje v "Prosveti", v sredinih izdajah, mora klub št. 1 plačevati 50c od palca več kakor društva. Tiskovine za prireditve naroča klub v jednotini tis-članov in somišljenikov JSZ karni. Letos je klub najel dvo-
rano SNPJ za štiri prireditve. Ves prebitek priredb porabi
jje med delegati in glavnimi odborniki približno sto. Svojega "bloka" niso ustanovili, niti ni- klub za gojitev svojih aktivno-so predložili za kon venčne od- sti na kulturnem polju in za bornike nikake liste kandida- delavsko agitacijo.
jo na prejšnjih 1 Podatke o izdatkih za najemnino dvorane je zbral Ju-
to v, kakor so konvencijah.
je vršila pri red i-
Nemško "pagansko gibanje" priznano za vero
Nemška vlada je priznala nacijsko pagansko gibanje — ki se razvija v nemško nacijsko vero, za enakopravno religijo z drugimi verami.
Pogodba med Italijo in Jugoslavijo resno skalila "evropsko ravnotežje"
Municijska industrija v Angliji ne bo se državna
Angleška vlada ie v začetku maja odgovorila, da ni za po-državljenje municijske industrije, ker smatra, da je pod privatnimi lastniki lahko vzor-nejše obratovana.
Diplomat, ki je preveč govoril
Ameriški poslanik VVilliam E. Dodd je slab diplomat, ker govori česar ne bi smel in pa ker je mislil, da se resnico lahko pove. Svojim demokratskim kolegom je namreč pisal, da naj podpirajo Rooseveltov program, namesto da ga sabotirajo, kajti v Zed. državah je fašistična nevarnost večja, kakor si predstavljajo, če ne bi bil napisal nič drugega, bi mu v kongresu še ne zamerili kdove koliko, razjezil pa jih je, ker je ob enem napisal, da so nekateri multimilijonarji pripravljeni potrošiti magari milijardo dolarjev, da si izvojuje-jo faAstično diktaturo. Naravno, da se je vsled tega zameril ne samo svojim nedemokratičnim demokratom, ampak tudi milijonarjem. Zahtevali so, da naj pride na dan z imeni, česar ni hotel storiti, ker pač nima dokazov črno na belem. Noben kapitalist ne bo odprto Izjavil, da je za fašistično diktaturo in strmoglavljenje demokratične vlade, pa če fašistično gibanje še tako podpira.
"Duče" bojkotiral kronanje
Benito Mussolini se je silno razsrdil nad Anglijo, in sicer tako, da je svojemu časopisju prepovedal omeniti cirkuško kronanje angleškega kralja Jurija VI. z več ko eno vrstico. Baje so Benita razjarili angleški listi in angleška vlada sama, ker je dovolila, da je angleško časopisje svobodno pisalo o sramotnih in strahovitih porazih italijanske armade na Španskem. Angleški listi so primerjali ta zgodovinski poraz groznemu porazu italijanske armade v svetovni vojni pri Kobaridu in pa porazu pri Adovi v Abesiniji pred štiridesetimi leti. Obenem je "duče" prepovedal vhod vsem angleškim listom, razen trem, in pozval je iz Anglije vse italijanske poročevalce.
Kjer vladajo diktatorji, nima ljudstvo nobene besede. Diktator v svoji silni domišljavosti lahko počenja kar hoče in milijoni ljudstva ga morajo poslušati. Nismo nobeni prijatelji kronanj in takih cirkusov, za katere mora delovno ljudstvo plačevati in od katerih nima nobenih koristi, ampak ta Mussolini jev bojkot je nov dokaz, kako daleč lahko sega predrznost brutalnega fašizma v vseh panogah življenja.
krajini laliko "molili venskem jeziku"!
Značilna točka v pogodbi je, da se obe deželi zavezujeta ne samo spoštovati, ampak tudi vzajemno braniti meje druga drugi. V slučaju, da se Anglija in Francija zapleteta v vojno z Italijo, bo morala Jugoslavija BRANITI Mussolinija. kar pa vzlic pogodbi ni verjetno raditega, ker ne Slovenci, ne Hrvati, ne bodo hoteli tvegati SVOJIH življenj ZA Italijo! Obljuba sedanjega režima v Beogradu Italiji je torej le PAPIRNAT?: vrednosti. O-čitno je, da Italija Jugoslavije
(Nadaljevanje na 2. strani.) slo-
mejo ali ne, ne vemo. Možno je, da goje prav tako za vratne misli, kakor Mussolinijev zet. Vzlic temu jih je slednji uka-nil, kot bi jih nihče ne mogel boljše.
Nova pogodba povečava tudi kvoto jugoslovanskega uvoza v Italijo. To je gospodarska pridobitev za Jugoslavijo — toda samo na papirju, kajti pogodba določa, da se uvoz v Italijo poveča NA UPANJE, za ri-ziko pa jamči — jugoslovanska vlad?, z drugimi besedami, jugoslovansko ljudstvo! Trgovci bodo prodajali Italiji les, premog itd., ne da bi jim
Prošlo nedeljo se prva medkonvenčna tev, namreč desetletnica federacije SNPJ. Popoldne je bil predvajan program, zvečer pa je bila plesna zabava v obeh dvoranah SND. Največ delegatov je prišlo v Cleveland v nedeljo popoldne in zvečer.
V	pondeljek zvečer so bili delegati povabljeni na zabavo in večerjo v Slovenski delavski dom v Collinwoodu. V torek je priredilo zabavo društvo 'Comrades', za v sredo je na sporedu igra "Vražja vdova", v če-
|trtek je shod JSZ, na katerem j bodo govorili R. M. Dulea. I). J. Lotrich, Chas. Pogorelec, Frank Zaitz in morda še kdo drugi. Predsedoval bo Louis Zorko. Ta shod bo v avditoriju i SND.
V	petek 21. maja bo koncert mladinskih zborov in v soboto | banket. V nedeljo bo prireditev članstva angleško poslujo-čih društev in v pondeljek 24. maja diskuzija v angleščini pod okriljem JSZ. Za referan-te v razpravi so bili povabljeni Max Kumar iz Pennsylvani-je, Louis Vartz in John Lokar iz Clevelanda, in I). J. Lotrich iz Chicaga. Predsedoval bo Walter Wesley. V razpravi bo imel vsakdo priliko izraziti
• svoje mnenje.
I Prireditev slovenske šole bo v torek 25. maja. Vprizorjena
stin Zaje, JSZ.
tajnik kluba št. 1
Dvojna mera zagovornikov "reda
. • »
in mira
V vseh industrialnih konfliktih govore zagovorniki privatnih interesov o redu in miru, ki ga ogrožajo delavci. Ni je stavke, kjer bi kapitalistična propaganda ne kazala na delavce in jih dolžila kršenja zakonov. Ampak kadar ti zagovorniki organizirajo drhal-ske napade na delavce, kadir jih obsipajo s plinskimi bombami ali streljajo vanje in zbijajo na tla s količki, pravijo, da počno to v korist reda in mira.
ne bo branila pred nikomur. | ta plačala za naročeno blago v
pač pa je sklenila pogodbo z njo edino sebi v korist, zato da zavaruje svoj hrbet v pretečem konfliktu z Anglijo in v tem slučaju tudi s Francijo.
V bran za Italijo
Najškandaloznejša točka v pogodbi meti Italijo in Jugoslavijo je določba, da ne bo ne prva ne druga dovolila v svojih mejah napadov na drugo. Ko hitro je pogodba stopila v veljavo, smo se uverili, kako zelo je grof Ciano UKANIL Jugoslavijo Vsi delavski časopisi, ki jih prejemamo iz Jugoslavije, imajo v svojih vesteh in v člankih VRTANO VSE, kar je 4neprijateljskega" Italiji! V Jugoslaviji je tisoče beguncev iz Primorja. Izdajajo knjige in liste. Njihov glavni časopis "Istra" je bil vseskozi ureje-van kot BOJEVNO glasilo za
gotovini. Zato ga jim bo plačala jugoslovanska vlada, tej pa bo Italija odplačevala v obrokih . .. Tudi v tem oziru je samo Italija na dobičku, Jugoslavija pa na škodi toliko bolj radi tega, ker bo s svojimi financami in s svojimi surovinami POMAGALA hote ali nehote jačati italijanski imperializem!
Tudi Hitlerjevi diplomati so v prošlih mesecih prihajali na posete v Beograd in tudi njim se je posrečilo skleniti trgovsko pogodbo, od katere ima SAMO Nemčija koristi!
Beogradska nesposobnost
Ako bi bila jugoslovanska vlada pametna, bi se oslonila na Prago, Pariz in Moskvo.
Namesto tega pa je Ceiki obrnila hrbet. Zdaj ima Hitler toliko boljšo priliko, da jo nemo-
"Pravična" justica
V Levvistonu, Me., je bilo šest organizatorjev CIO, med njimi socialist Powers Hapgood, obsojenih na šest mesecev zapora, ker so kršili "sodno prepoved", ki je bila izdana proti stavkujočim čevljarskim delavcem.
Ravnateljev korporacij in drugih magnatov, ki se bore za privilegij izkoriščanja delavcev, ne pošlje v zapor noben sodnik. To je radi tega, ker bogataši kontrolirajo tako-
bo na nji igra "Pastirček in i
princeska".	! zvano justico. To ne bo prene-
*	halo, dokler si delavci ne osvo-
Odbor za pritožbe je dobil je politične moči.
med drugimi pritožbo društva--
Francisco Ferrer št. 13 SNPJ, ki pravi, da bi moralo dobiti dvorano SNPJ za zabavo 31.
Fašisti in komunisti
"v Zed. državah pišejo kapi-
decembra kako društvo, ne pa talistifni propagandisti zelo socialistični klub št. 1. Prito- P°*osto 0 komunistični nevar-
Stavke na Japonskem
Vojna je boj, v katerem ne-dolžniki pobijajo drug drugega, dočim stoje tisti, ki so jo zakrivili, ob strani, in aplav-dira jo.
Na Japonskem se je prošle tedne dogodilo veliko stavk in kapitalistično časopisje je za-! htevalo, da se stavkovni epidemiji stori konec. Veliko organizatorjev jc bilo aretiranih. V
osvoboditev primorskih Jugo- tono napade. Rusije Jugoslavi-slovanov. Po novi pogodbi Ja *e ni priznala. MORA TO NEHATI. Italija Hr. Maček jc v Imenu Hrva-pa bo v zameno nehala podpi- tov izjavil, da jih nova pog:)tirati dr. Ante Paveliča in nje- ha \ Ita,ii° ne veže, ker niso gov pokret za "samostalno hr-',m<i|1 l>n sklepanju prav nika-vatsko državo"! Torej je tudi'ke b«*«**«1- Ampak dr. Maček ta točka kapitulacija .Jugosla- vz,ic temu ni nevaren. Resen vije in le Italija JE NA DOBI-Inasprotnik izdajalski politiki
Trockijevo razsodišče
Neuradni ameriški odbor, ki si je sam nadel nalogo, da nepristransko preiskuje in pro-najde, dali je bil Leon Trocki kriv ali nekriv moskovskih ob-dolžitev velezarote, se je vrnil v Ameriko in njegov načelnik profesor John Dewey je izjavil, da ni ničesar pronašel. Dostavil je. da je njihovo "razsodišče" prišlo le do tega zaključka, da je odprlo novo pot k j nadaljnim preiskavam. Ome-; njeni odbor se ne ozira na po-
nosti. Ampak neki člankar či-kaške Tribune ne soglaša i njimi. Pravi, da ima v tej deželi fašizem veliko več pristašev in boljše financirano propagando, kakor pa komunizem. To je resnica. Ako odštejemo od komunističnega gibanja tiste ljudi, ki jih kapitalistični kričači nalašč prištevajo h komunistom, dasi niso, im* komunistična stranka prav malo pristašev.
ČKU.
Zavratna dežela
Italija ni še nikdar držala ► razen dokler jc bilo
j «edanjega jugoslovanskega re-' žima je edino le delavski raz-1 red. Vlada to ve, zato ga pre-1 ganja pod pretvezo vojne zo-1
Unija hlapcev
Med rudarji v cinkovnih rudnikih v Kansasu, Missouri-litično ozadje in resničnost te-j ju in Oklahomi neguje kompa-ga na eni ali drugi strani; pro- nija V neodvisno" patriotično najti skuša le, če je Trocki res unijo, ki ima v svojem proRra-bil glavni krivec moskovske za- mu med drugim sledečo fczja* rote proti sovjetski vladi. Eden vo: "Naša organizacija je ab-član odbora je resigniral kma- solutno proti stavkam, ker lu po prihodu v Mehiko. So- uverjeni, da ni delavcem še no-vjetski poslanik v \Vashingto- bena koristila." nu Trojanovski je dejal, da je Namen te "unije" je bil j«; bil odborov poskus velik po-^sno demonstriran v zadnji lom. De\vey nikjer ne pravi, da stavki rudarjev. Njeni člani
besede
per "komunizem". Ampak bit-
zatiranju stavk ni med kapita-jto samo nji v prid. Niti je ne|ko bo izgubila, ker s tako politiko ne bo dobila med ljudstvom nikake izdatne opore.
hzmom ene in nobene razlike.
druge dežele
bo v pogodbi z Jugoslavijo. Ali državniki v Beogradu to razu-
ne bi bile obdolžitve nemogoče ali mogoče. Vse je lahko mogoče. Njegov odbor pa ni mo-
sami nahujskani prodanci rudniških družb, so verjeli, da izvršujejo patriotično dolžnost
gel ugotoviti ničesar, kar bi la- in odganjajo komunizem vf»e-hko vedel že pred odhodom v lej kadar so stavkujoče rudar-Mehiko.	je fizično napadli.
S
mjf>rn
w
MI4H
VALERIJAM PIDMOCYLNYJ:
MESTO
R O M A \
Poslovenil za "Proletarca" TONE SEL1SKAR
	
	
ti	
	
(Nadaljevanje.)
In je šel k Nadijki, čeprav si je ni želel. Toda, ker je nameraval priti k nji kakor imafovalec, naj jo obiAče tudi poraženec. Čakala ga je na ulici in ga je veselo pozdravila.
Kar nagnila je glavo od veselega trenotka in se je nasmejala, Stepan pa ji je hladno dejal:
—	Zdravo, Nadijka!
Od*la »ta v Carski park. Nadijka se je imejala, bila je vsa srečna, pripovedovala mu je o prvem dnevu rednega pouka na tehniki. Oni pa je stiskal zobe. Najbrže se je tudi v njegovi šoli pričel pouk? Pa naj se! Zaprl se je vase ter mračno gledal v svet sko-i\ reietko, ki si jo je sam nadjal. Nadijkin smeh ga je dražil, njena radost ga je žalila. Kar odvratna mu je postala in to občutje mu je ta hip ugajalo.
—	Kaj piše Semen? ga je vprašala, ker ni videla njegovega razpoloženja.
—	Nič ne piše, je odgovoril.
Pa tudi zares ni vedel — saj pisma svojega vaškega tovariša niti prečita 1 ni. Nadijka ga je začudeno pogledala.
—	Kakšen pa si danes, Stepan ko, ga je plaho nagovorila.
Ničesar ni rekel in tako sta molče prišla do vznožja Carskega parka. Ta mollk je žalil dekle in obstala je močno zadržujoč solze.
—	Domov pojdem, če me ne ljubiš . . . Stepan jo je prijel za roko.
—	Ljubim te. Pojdiva!
Čutil je svojo oblast nad dekletom in hotel je, da se mu pokori. Vse njegovo maščevalno razpoloženje se je zdaj zgnetlo nanjo in tudi udaril bi jo, če bi ne hotela iti.
Ko pa sta prišla na vrh se je z nižine dvignila v nebo plavičasta raketa in se v višini utrnila z zamolklim treskom. Zažigali so bengalični ogenj. Rdeče, rumene in plave rakete ao švigale v višave, s svojimi blestečimi repi osvetljavale obzorje, pokale so in padale nazaj na zemljo v roju svojih lastnih isker.
Stepan je vzel iz žepa poslednjo cigareto in jo prižgal.
—	Vsi so bedaki! je mrko spregovoril. Nadijka je prvikrat v svojem življenju na-
vduieno opazovala to čudovito barvno igro ognjev in je pozabila na žalost svojega fanta.
—	Kdo? ga je vprašala, ne da bi vedela za njegovo misel.
—	Vsi, ki to gledajo!
—	Saj midva tudi gledava, je plaho pristavila vsa prestrašena od njegovega glasu.
—	Mar misliš, da tebi na čast zažigajo? »e je surovo nasmejal Stepan.
Vzdihnila je. Stepan pa se je obrnil s hrbtom proti raketam in odšel. Molče ga je dohajala in mu pogledala v obraz, ki je bil v plamenu cigarete hladen in top.
čez nekaj hipov sta obstala v gošči, kjer se je končavala aleja. Od tu naprej je peljala k vodopadu le steza. V zraku je ležal duh po trohnobi in vlažnosti kakor v duplini. Ko *ta tako stala nad prepadom, ki je bil v temi ie bolj grozoten, sta zrla na ono stran v temna velikanska drevesa in utonila sta v strahotnem molku. Tišina naokoli se je zatajevala kakor pred izbruhom orkana, šum mesta pa je hrumel semkaj kakor odmev oddaljenega groma.
Cigareta mu je ugasnila in ves nestrpen jo je vrgel v prepad. Obrnil se je k dekletu, ki je vse razveseljeno začutilo njegov pogled.
—	Stepanko, zakaj si tako hud? ga je vprašala, ko se je naslonila nanj.
Nenadoma pa jo je objel, prižel k sebi z neko razdivjano strastjo, z neko gorečo zlobo po maščevanju. In v tem silnem objemu je Pozabljala Nadijka vso njegovo prejšnjo hladno odsotnost. Prijela mu glavo z rokami, hotela ga je stisniti k sebi in ga poljubiti. On P* Jo je nemo dušil v svojem objemu. Uprla •e je z rokami v njegova ramena, da bi ga odrinila od sebe, toda spustila je roke in je zaječala od bolečine, bliskovito se je zavedla, da jo upogiba, da ji kolena klecajo in Ogledala je nad seboj zastrto progo neba. Zrušila se je na hrbet, zadrhtela je od ne-
nadnega dotika hladne trave na golih steg-nih in obležala je vsa pridavljena k zemlji od neme teže njegovega telesa.
Potem sta sedela na klopi nad reko, ki se je neslišno pretakala spodaj pod njima. Skozi oblake in listje dreves se je na zapadu prikazala svetla luna in risala po vodi hladne arabeske.
Stepa na je mučila želja po tobaku in v pesti je trgal papirčke svojih lahkih cigaret.
—	Zakaj molčiš? je vprašal Nadijko ter vrgel v zrak koščke papirja.
Otožno ga je pogledala ter padla z obrazom na njegova kolena.
—	Saj m< ljubiš —? je komaj slišno dahnila.
Stepan pa jo je vzdignil in posadil poleg sebe.
—	Ljubim, čemu sprašuješ?
Tedaj je glasno zajokala. Ihtela je in se dušila v svojih neugnanih solzah.
Stepan se je ozrl okoli sebe.
—	Ne jokaj! je surovo ukazal.
Nadijka pa je jokala in v solzah je gubila
zavest in voljo.
—	Poslednjikrat ti rečem — prenehaj! je dejal še enkrat in jo stresel za roko.
Prenehala je, pa je spet zaječala od notranje sile, da je bil ves besen.
—	Pa bom šel, če je tako! Vstal je. In nenadoma je kriknil:
—	Sama si kriva! Ti. ti si kriva!
In ves srdit jo je zapustil.
IX.
Ničesar se ni spremenilo v hiši št. 37 na Nižnjem Valu, četudi se je enemu prebivalcu sesula gora bolesti na njegovo dušo. Krave so bile očiščene, napojene in nakrmljene, vode je bilo v kuhinji na pretek za vsakoga, vse je pričalo o skrbnem redu, nikjer ni bilo opaziti nikakoršnih sprememb in če bi semkaj prišel kak izgubljen korak, bi bil bolj očit, kakor izgubljeni mir našega Stepana.
Skrbni trgovec se je založil za zimo s kurivom. Zapuščeno dvorišče Gnidyjev se je vzdramilo. Vozniki so se prerekali, kolesa so škripala in klade bobnele. Prišli so kmetje, ki se ponujajo na vogalih ulic s svojimi sekirami, pilami in žagami. Vsaka takšna delovna enota je imela po dva odrasla korenjaka in po enega fantiča, ki je odnašal nasekana drva, kajti težjega dela po naredbi otroške zaščite ni smel izvrševati. Stepan jim je raderolje pomagal. Ves dan je vztrajno žagal in cepil ter je s takšno jezo udrihal po polenih, kakor da bi imel pred seboj prave sovražnike. Razposajeno je obračal težke hlode kakor veje, pogovarjal se je s kmeti o njih življenju, njihovih potrebah, o prosvet-nh krožkih v njihovih vaseh. Ko pa so -odšli se je zavedal svoje neiskrenosti in prav težko mu je legla laž na dušo. Ze večkrat je bil opazil to spremembo, nasilno je odvračal misli iz te zagate, zdaj pa si ni mogel nič več prikrivati: vas se mu je odtujila. Obledela je v njegovih spominih, kakor obledi svetiljka na dnevni svetlobi. Kljub temu pa je še vedno visela z vso težo nad njim kakor očitek, kakor strašilo.
Ko je zvečer ves utrujen ležal na postelji, se je nenadoma spomnil na pismo, ki mu ga je po Nadijki poslal tovariš iz vasi. še zdaj ga ni prečital. Našel ga je v žepu vsega po-svaljkanega, da je bilo zdaj kakor kakšno staro spričevalo. In tovariš je pisal: ...vsi mislijo, da si odšel le za trenutek in da se vsak čas povrneš. Navadili so se nate. Delo zlagano napreduje, saj poznaš naše ljudi! Dokler jih imaš na uzdi vozijo. Zdaj bodo tudi Aleksa Petroviča pozvali v okrožje, čudno — vse, kar je dobrega, beži od nas. In če dobro premisliš le nesreča obdrži ljudi na vasi. Tu sediš kot da bi bil zaklet. Kadar pa se kdo odpelje, tedaj zgrabi človeka, ki mora tu ostati, da bi se razjokal, čas bo da bi se oženil, toda opustiš vse to, ker se ti še misliti ne ljubi. Praviš, da se boš za Rožič' povrnil in da se bova tedaj pogovorila. Jaz pa mislim, da te ne bo! Kaj pa si pustil tu — mar ženo, otroka Dolgčas je. Tam imaš mnogo prijetnega dela, izanimivega in kmalu nas boš vse pozabil. Nove tovariše si boš našel. No, pa vsaj piši . .
(Dalje prihodnjič.)
"STAVKA" PRED RELIFNO POSTAJO
Benjamin Paliffero v Chicagu je pripeljal tvoje pohištvu pred relifni urad in se s »vojo družino nastanil pred njim. "To je nn« sedeča stavka," je dejal. Zahteval je direkten relif, dočim rnu je relifni urad ponujal delo. "Za delo nisem več imoten," jim je odgovoril.
JAPONSKA ZRAČNA VOJNA FLOTA
Japonska »e ponaša > aeroplani, o katerih pravi, da lahko tekmujejo i vojnimi letali katerekoli druge deiele. P.r njenih no.,|Cev ra.dej.nja in smrti je na tej sliki.
Izčrpek zapisnika redne |takozvanem seje odborov JSZ dne 2. aprila 1937
OGLAŠAJTE
V
PROLETARCU
Navzoči: od eksekutive JSZ. Frank Alesh. D. J. Lotrich, Frank Udovich in Frank Zaitz. Peter Kokotovich in Geo. Maslach odsotna vsled dela izven Chicaga. Joško Oven za svojo odsotnost ni navedel vzroka.
Od nadzornega od bora JSZ navzoča Anton Garden in Justin Zaje.
Od nadzornega odseka slovenske sekcije John Hujan, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz.
Od Prosvetnega odseka Peter Bernik in tajnik JSZ ter Prosvetne matice Chas. Pogorelec. L. Beniger odsoten.
Predseduje Frank Udovich. — Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Dopisi: Pogorelec in Zajec prečitata razna pisma, nanašajoča se na naše aktivnosti, ki «o sprejeta na znanje. Razprave o njih so se udeležili I^očni-škar, Justin Zajec, Frank Aleš, Garden in ChW. Pogorelec.
Na pismo iz urada Hrvatskih i Srbskih radničkih klubo-va. v katerem nas pozivajo na prirejanje skupnih shodov v prid delavstva v Španiji, sklenjeno, da se jim pojasni, da mi že več mesecev delujemo v tej akciji, da smo pisma za prispevke ža devno razposlali in sklicali tudi nekaj shodov direktno v ta namen, na drugih pa apelirali za sodelovanje.
Splošno mnenje je, da izdelamo v tem smislu posebno resolucijo in Frank Zaitz predlaga, da se jo predloži v čim-krajšem času, za kar se naj skliče izredno sejo, ako potre bno. Dalje naj se pripravi razne druge resolucije o načelnih vprašanjih. Soglasno sprejeto.
V odbor za sestavo resolucije z ozirom na naše aktivnosti v prid delavstva v Španiji so bili izvoljeni Garden, I/otrich. Alesh, Oven, Ločniškar in Fr Zaitz. Predsednik proglasi vse izvoljenim.
Anton Garden priporoča, da se naj v pomoč španskemu de-avstvu aranžira nadaljne skupne priredbe k jer in kadar mogoče. kajti potrebne so zelo. Lotrich utemeljuje to sugestijo, ki je sprejeta.
Z ozirom na pismo iz urada Hrvatskih i srpskih radničkih klubova (pisal ga je S. Loyen) predlaga Alesh, da ker imamo akcijo že pričeto in dobro organizirano, je najboljše, da naljujemo z akcijo kakor smo jo začeli.
Poročilo tajnika. — S. Chas. 3ogorelec v svojem poročilu izvaja, da je bila izredna konvencija soc. stranke tudi za našo federacijo velikega pomena. Asesment je konvencija zvišala, toda podrobnosti mi še niso znane. Mnenje konvencije e bilo, da se naj članarino zviša s 15c na 40c. V tej vsoti e vključena tudi vsota loc, <atero bo strankin urad vračal glasilu stranke, zato da bi ga prejemali vsi člani, lOc pa — ako sem si pravilno zapomnil, pa bi prejemali nazaj klu-ali federacije. K temu je reba vpoštevati, da bodo tudi državne organizacije naložile posebno članarino, morda po
sliding scale", to se pravi, na podlagi dohodkov posameznega člana. Ako k temu prištejemo še prispevke za vzdrževanje našega urada, bi morali naši člani plačevati o-krog 75c na mesec.
Po mojem mnenju je stran-
Ka z zvišanjem asesmenta storila napako, ki ji bo v prizadevanjih za ohranitev starih članov in za pridobitev novih v veliko oviro. Ameriški delavci niso vajeni plačevati v političnih organizaci jah , visoke članarine in je tudi zdaj ne bodo plačevali, ker jih je še za nizko težko' pridobiti.
Soc. stranka je imela meseca februarja na podlagi raz-pečanih znamk (5,488 članov, isti mesec leto poprej pa 15,-618 članov. Vsled razkola in drugih vzrokov je torej v teku leta nazadovala za 9,160 članov. Da-li so zaključki izredne konvencije taki, da bodo nazadovanju storili konec in stranko spet spravili v tok napredovanja, bo pokazala bodočnost. Moje mnenje je, da vsled nekaterih svojih sklepov ta stranka ne bo mogla nikoli postati masna stranka. Za našo zvezo je torej še vedno v ospredju vprašanje, ali naj v tej negotovosti še vedno sledimo stranki na slepo, ali pa se opredelimo v svojih mejah za socialistično delo zgolj med našim ljudstvom, dokler se ameriške socialistično usmerjene struje same ne zedinijo za e-notno politično in vzgojno socialistično delo. Prej ali slej bomo morali o tem vprašanju resno razpravljati.
V	današnji soc. stranki je JSZ edina pomembna narodnostna federacija, kajti češka, italijanska in nekatere druge, so majhne in izmed njih jih jej(j le par, ki imajo res aktivne klube. V stranki so poleg naše še sledeče federacije: četška, italijanska, litvinska in poljska. Slednji dve poslujeta več ali manj samostojno, podpirata soc. stranko moralno, a znamk od nje v prvih dveh mesecih tega leta nista naročile.
V	sklad za delavstvo v Španiji, ki se bori na strani svoje republikanske vlade, smo zbrali do datuma te seje $1,551.90. Od te vsote je bilo poslano me-rodajnemu odboru v Nevv Vork do zdaj $1,455.47, stroški za poštnino in tiskovine ter pisma, ki smo jih poslali dru-i štvom raznih naših jed not in zvez, pa so znašali približno $55. Vse razpošiljanje pisem
e bilo izvršeno brezplačno. Pri tem delu so nam pomagali ob večerih razni sodrugi-in sodružice. V tem skladu imamo sedaj še nekaj nad $41, ki jih odpošl jemo v nabrani namen v prihodnjih par dneh.
JSZ je imela v svoji blagajni dne 31. marca $809.07. Pro-letarcu dolgu jemo za knjige, i ~ <i smo jih prejeli za Prosvetno
:— * n rt n n a
noč" spravijo pod orožje velikansko vojno mašino 55,000,-.000 mož. V tem pride v poštev 48 militarističnih držav, izmed katerih na zadnjem mestu so Združene države, ki ne razpolagajo nit s pol milijona oboroženih vojakov. Rusija je na prvem mestu glede vojne pripravljenosti in Italija druga. Kitajska ni všteta, računa pa se, da ima nad milijon mož pod orožjem, ako pride do konflikta.
Sovjetska Rusija poseduje največjo armado na svetu. Nad en milijon in pol mož ima regularne armade, medtem ko njena skupna armada šteje 19,490,000 vojaško treniranih in oboroženih mož, katere lahko vsak trenutek pokliče v aktivno službo. Italija je druga s 6,294,394 izvežbanih mož, vključivši nad milijon regularne armade. Francija je na tretjem mestu s šest milijoni treniranih mož, Japonska z nad dva milijona mož, Nemčija z nad dva milijona izvežbanih mož, Anglija nad en milijon, medtem ko jih ima Rumunska nad dva milijona, čehoslova-ska blizu dva milijona, Poljska istotako in Jugoslavija nad milijon in pol. Za temi pridejo ostale manjše države, ki imajo manj ko en milijon treniranih mož za vojno klanje. Pri vseh teh številkah pride v poštev regularna armada, rezerva in o-stale vojaške enote, katere se lahko pokličejo "pod zabavo" vsak čas.
Kaj to pomeni
Predvsem to, da so militari-stične države do zob oborožene, "da se bojijo druga druge," ljudstvo pa mora plačevati za vzdržavanje militarizma zaradi svetega profita im-perialistov, ki hočejo obdržati svoje komercialne domene in trge ali pa si prisvojiti nove.
Nad 55 milijonov mladih fantov in mož je pod orožjem, ki so vsak čas pripravljeni prelivati kri "za domovino", kakor jim v imenu "patriotizma" pojejo demagogi in profitarji. Z vojnim pripravljanjem se namreč profitarji zelo okoristijo. Vse dosedanje vojne so bile največje zlo za delovne sloje. Ne le. da so delovni sloji morali doprinašati največje žrtve na bojnih poljanah in doma, temveč so vselej morali
PETINPEDESET MILIJONOV MOŽ POD OROŽJEM...
Vojaške avtoritete v Wash<iKam more privesti to ogromno ingtonu so izračunale, da mili-j pripravljanje, ki ne koristi ve-taristične države lahko "čez ] likanski večini milijonov ljudstev, ki nimajo od tega nikake koristi, ampak le žrtve, se lahko ugane. Vse to vodi edinole v propast, v še večje zasužne-nje delovnega ljudstva. Diktatorji so v blazni tekmi za ohranitev svojih tiranskih režimov, katere pa skušajo raztegniti na druge države. Male državice, pravijo njihovi predstavniki, se morajo tudi pripravljati, da jih ne pohodijo velike...
šele ko bodo ljudstva prizadetih držav spoznala,, da so njihovi sedanji predstavniki njihovi sovražniki, ko bodo spoznala, da z vojnimi pripravami ne bodo prišla do miru in napredka, šele takrat se bodo lahko porabile milijarde, ki se danes izdajajo v vojne namene, za kaj boljšega: za ljudsko izobrazbo, za javni dobrobit — za resnični napredek delovnega ljudstva in vsega človeštva !
Poročilo o slavju S. D.
La Salle, III. — Na dan Prvega majnika, ki je že okrog petdeset let mednarodni delavski praznik, smo tukaj v La Sallu praznovali 25-letnico u-stanovitve organizacije SND in 20-letnico njegove otvoritve obnem. Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali pri tej proslavi in pripomogli, da je bila uspešna. Zahvala gre pevskemu zboru Soča, kvartetu zbora Prešeren iz Chicaga in članom angleško poslujočega društva Mohavvks SNPJ za programne točke. Imeli smo dobre govornike. Nastopil je John Vogrieh iz Chicaga, eden iizmed soustanoviteljev S. I)., dalje župan dr. M. H. Orr, ki je vzidal temeljni kamen pred dvema de-setletjima, in nam priljubljeni Joško Oven iz Chicaga. Ponosni smo, da nas v drugih naselbinah priznavajo za napredne rojake. V dvoranah S. D. zborujejo vse tukajšnje unije, katerih je v Ut Sallu nad 20, in naš Slovenski dom imenujejo "VVorkers' Home" ali Delavski dom. Za lep uspeh slavja se imamo zahvaliti vsem društvom v La Sallu in v sosednjih naselbinah Oglesby, Peru, De Pue, posebno pa rojakom v Springfieldu, ki so se pripeljali na našo slavnost v tako velikem številu, da so nas vse prav veselo presenetili. Iskrena zahvala vsem domačim, okoli-
doprinesti največje žrtve tudi škim in zunanjim posetnikom v denarju. Davčni vijak so ve-jza P°™oč in sodelovanje. O dno oblasti pritisnile na revno I)rillki bom<> Pospt vrnili, ljudstvo.	Poročevalec.
Militaristične države so v i v jem kosanju za premoč na zemlji, na morju in v zraku. Tekmujejo med seboj na vseh poljih vojnega oboroževanja.
Razstava Peruškovih slik
Cleveland, O. — V nedeljo 16. maja je bila v SND otvor-jena razstava Peruškovih slik in bo trajala do 23. maja. Tako imajo delegati in gostje, ki so prišli na konvencijo SNPJ, priliko videti slike našega u-metnika in s tem spoznati njegovo delo. Razstavljenih bo o-krog 80 slik. V tej zbirki je slika "Cankarjeva bela krizante-ma", dalje "Ubiti narodni vrč",, "Pomlad /.a plotom" itd. F. Zaitz poroča, da je bilo K tej razstavi je bila izdana na seji gl. j>dbora SNPJ pover- posebna spominska knjižica, v
kateri je šest posnetkov Peruškovih slik. Kdor le more, naj si nabavi kako izmed slik tega našega mojstra, da mu bo krasila dom. — Poročevalec.
mestnika nima, ker so bili na prošlem referendumu v ta odbor samo trije kandidati. Ostala dva člana tega odbora sta Beniger in Bernik, in Pogorelec tajnik.
Odbor Prosvetne matice priporoča, da se naj na izpraznjeno mesto izvoli Joseph Dra-slerja. Soglasno odobreno.
jeništvu JRZ priporočeno, da naj dovoli primerno vsoto v pomoč delavcem v Španiji. Predlaga, da se eksekutiva JSZ pridruži tej sugestiji. Sprejeto. V. Ločniškar predlaga, da naj naši zastopniki v pover jeništvu predlagajo vsoto $200 v ta namen. Podpirano in sprejeto.
Garden poroča o konvenciji soc. stranke. Sledi splošna razprava in nato zaključek seje.
Na vsakega prebivalca ena podgana
Zvezni oddelek za agrikulturo pravi, da je v Zed. državah 123 milijonov podgan, .ali približno toliko kakor ljudi.
maticof $757.04.
Na podlagi nadaljnega poročila tajnika JSZ je sklenjeno, da se plačuje v Social Se-curitv sklad kakor določa zakon. to je, zveza svoj del in nameščenec ali nameščenci svoj določen del.
Prosvetna matica — John Rak. član odbora Prosvetne matice, je odstopil, ker se je preselil v Pennsylvanijo. Na-
100 odstotni
porastek na vloge hranilnega oddelka v dveh letih
Vložite tudi vi svoje prihranke v
Kaspar American State Bank
1900 Blue Island Avenue
Vloge zavarovane po Federal Deposit Insurance Corp. KASPAR AMERICAN SAFE DEPOSIT CORP.
oddaja varnostne predale v najem po nizki ceni.
MICHAEL ZOSČENKO:
1» E I, A i, E J A
Pelageja je hjla nepismena. damami in se meni, nepismeni
ženska. Niti podpisati se ni znala.
Njen mož pa je bil sovjetski funkcionar. (seprav je bil preprost človek, vasčan, po petih let ih bivanja v mestu se je vsega navadil. Iu ni se znal samo podpisati, vrag vedi, kaj je še vse znal.
In sila nerodno mu je bilo, ker je bila njegova žena nepismena.
"Pelagejuška. vsaj podpisati bi se naučila," ji je dostikrat dejal. "Saj ni dolg najin priimek. vsega sta dva zloga — Kuč-kin, ti pa še tega ne znaš
... nič kaj všeč mi ni to, res _ _ »»
ne ...
Pelageja pa je ob takih prilikah zamahnila z roko in odgovorila :
"čemu mi bo to, Ivan Niko-lajevič. Počasi se staram in roka mi ne bi nič kaj hitro tekla po papirju. Zakaj naj bi se zdaj učila in se ubijala s tistimi neumnimi črkami? Naj se rajši pionirji učijo, jaz bom tudi brez tega lahko živela."
Pelagijin mož je bil silno zaposlen in prav nič preveč časa mu ni ostajalo, da bi ga zapravljal s svojo ženo. Zmajal je z glavo — eh, Pelageja, Pelageja ... In umolknil.
Nekoč pa ji je vendarle prinesel knjižico.
"Glej, Polja." je dejal, "to je najnovejši abecednik — sa-moučitelj, sestavljen po zadnjih metodah. Sam ti bom pokazal, kako in kaj.
neumnici posmehuje?"
Se enkrat je Pelageja pogledala kuverto, potem pa je izvlekla pismo, toda kaj naj reva počne z njim, ko pa ne zna čitati.
Prvikrat v življenju ji je bilo žal, da ne zna čitati.
"čeprav pismo ni moje," je premišljevala, "moram vendarle vedeti, kaj v njem piše. Mogoče se bo zavoljo tega vse moje življenje izpremenilo, morda bo bolje, da se vrnem na kmete in primem za kmeti-ško delo."
Pelageja je zaplakala, spomnila se je, kako se je Ivan Ni-kolajevič v zadnjem času iz-premenil, brke si je lepo navil in roke pogosto umival.
Tako je Pelageja dolgo sedela, gledala pismo in ihtela. Pokazati ga tujemu Človeku, bi bilo tudi malce nerodno.
Potem je Pelageja spravila pismo v omaro, zašila suknjič in čakala, kdaj se vrne Ivan Nikolajevič. Ko se je vrnil, Pelageja ni hotela na zunaj pokazati nikake izpremembe. Mirno se je razgovarjala s svojim možem in celo namignila, da bi se rada učila in noče biti več temna in nepismena ženska.
Ivan Nikolajevič je bil tega silno vesel.
"Vidiš, vidiš, tako je prav!" je dejal. "Ti bom že pokazal, kar bo treba."
"Nu, le pokaži," je dejala Pelageja.
In mahoma pogledala lepo
Pošiljam vam obljubljeni a-j jem za prihod vlaka, ki me becednik. Menim, da bo vaša ima zapeljati na pravo mesto, žena v dveh-treh mesecih kos ravno pravi čas. Ko me spre-vsem učenostim. Obljubite mi, j vodnik v kari vpraša, do kate-prijatelj, da boste v ta namen i re postaje hočem vozni listek, zastavili vse svoje sile. I)opo-imu odgovorim, "do Irvina". vejte ji, pojasnite, kako odvra-| "Obžalujem," je dejal, naš t no je, če je ženska nepismena, vlak ne ustavi tam. Prva po-» Ravno zdaj, ob tej obletnici, I staja je Greensburg. Potožil bomo likvidirali nepismenost
"Sedeče stavke so forma anarhije in nezakonite"
Rusko zlato
Pelageja se je tiho nasmeh- Pristrižene brke Ivana Nikola-
nila. vzeli abecednik v roke, ga nekajkrat obrnila in ga spravila v omaro — naj leži tam, mogoče bo še potomcem prišel prav.
Nekoč pa je prinesel Ivan Nikolajevič domov raztrgan suknjič, ki ga je bilo treba na rokavu zašiti. Pelageja je sedla za mizo. Prijela je šivan-ko. Vtaknila je roko pod suknjič in tedaj je nekaj zašu-melo.
"Je mar denar?" je pomislila Pelageja.
Pogledala je in našla pismo, čist, snažen ovitek, na njem majhne črke, papir pa kakor bi dišal po parfumih in odeko-lonu. Pelagejo je zabolelo pri srcu.
"Ali me mar Ivan Nikolajevič vara?" je mislila. "Ali morda dopisuje z uglednimi
je\1ča.
Dva meseca se je Pelageja vsak dan učila čitati. Potrpežljivo je sestavljala besede, izbrala in preštevala črke in se na pamet učila fraz. Vsak večer je iz omare vzela usodno pismo in poizkušala razvozlja-ti njegov tajinstven zmisel.
Toda ni bilo tako lahko.
Šele tretji mesec je bila Pelageja črkam kos.
Ko je Ivan Nikolajevič zjutraj odšel na delo, je vzela Pelageja iz omare pismo in ga pričela čitati.
S težavo je razvozljala dro* bno pisavo in le vonjava dišav jo je vzpodbujala, da pisma ni.vrgla proč.
Pismo je bilo naslovljeno na Ivana Nikolajeviča.
Pelageja je čitala:
"Spoštovani tovariš Kučkin!
Pridite na veliko spomladansko razstavo \OVIII 15)37
REFRIGERATORJEV
Oglejte si te tri dobro znane električne refrigeratorje ...
FRIGIDAIRE * GENERAL ELECTRIC WESTINGHOUSE
ter PI.INSKiI refrifferator za 1937 . ..
THE SERVEL ELECTROLUX
Ne zamudite te spomladanske razstave novih refri-geratorjev modela 10^7. Primerjajte jih z drugimi in si izberite tistega, ki vam bo najbolj ugajal, po kakovosti in ceni. Obiščite Public Service trgovine še DANES.
1. Frgidaire vvith	the	3.	General Electric
"Meter-NI mer"			Triple-Trift Refri-
			gerator
2. VVestinghouae		4.	Electrolua, the Gas
Kitchen-Proved	Re-		Refrigeti*or-Perma-
frigerator			nent Sillence
Tu<li rirtigi trgovci v vaii okolici imajo v izložbi avtomatične
refrigeratorje 1917 izdelka. Pose t i te njih trgovine čimprej!
Public Service Company
OF NORTHIRN ILLINOIS
po vsej republiki in z vsemi sredstvi, zato ne bi bilo lepo, Če bi pri tem pozabili na svoje najbližje sorodnike.
Napravite to na vsak način, Ivan Nikolajevič.
S tovariškim pozdravom!
Marija Rlohina."
Pelageja je pismo dvakrat prečitala, bilo ji je za malo in
je zaihtela.
/ m i
«
Ob 75-letnici napačen vlak
Herminie, Pa. — Predno vam pojasnim to zgodbico, hočem nekoliko spregovoriti o "Majskem Glasu". Naročil sem ga sto izvodov. Par dni po prejeti pošiljatvi sem jih dobil še 150, in pa pojasnilo Chas. Pogorelca, da mi jih je poslal še toliko, ker se nadeja, da jih bom razpečal slično število kakor lansko leto. Kar ustrašil sem se -r- ne zato, da bi ga ne mogel raz pečat i, ampak časa nimam, kajti šest tednov bom zaposlen z barvanjem in popravljanjem doma. VVell, Tone ne vrača rad knjig in revij. Mislil sem si, ako jo bilo mogoče prodajati koledar 3 mesece p<> njegovem kdanju, čemu ne bi bilo mogoče preda jati tudi "Majski (»las" poznejše tedne. Saj ga bodo imeli ljudje čas čitati magari prihodnjo zimo in gradivo v njemu je večinoma stalne vrednosti. Saj je vreden kvodra vsak spis v "Majskem Glasu". Na primer satira Frank Tavčarja o svetovnem zboru živalstva, na katerem je bila gorila izvoljena za predsednico in slon za vra-
Tako jih je označil sodnik \V. R. llunter v Kankakee-
sem mu, da sem brezposeln in i . ... IA . _ . M , ... . ... •	• I iu, III. Dne 4. maja so bili pred
da naj mi da vsaj za nazai pro- . . tT
Izleti v naravo na dnevnem redu
Rusija je lani producirala ( več zlata kot katerakoli druga Cleveland (Newburgh)f q. dežela na svetu, izvzemši Ju- v	23. maja bomo imeli
žne Afrike, ki je na prvem me- *)rvi P^nik v tej sezoni. Je stu. Pošilja ga največ v Zed. cer ma,()	Pa nič žito
države, kjer dobi $35 za unčo, i ker se nadejamo, da bo dan i* za te vsote pa kupuje izdelke re<lno ,eP- Izletov v naravo pt iz gumija, stroje In razno dru- že komaJ pričakujemo. Bai T go blago. Ameriški in kanad-jtem čaMU bo Vse v najlep*e®
sto vožnjo. Mož pa mi je od- nJim štirje aplikanti za amen- ^ ^^ ^^y^Jzelenju in v cvetju, veHta^ vrnil, da je v službi za |>i >da-|sko državljanstvo. Med dru- ^ industriji pravijo da je pa je spremljan s ptičjim p*t. jati tikete, ne pa jih dajati za- K»m jih je vprašal, če smatra- Kusi ja pns!a y ^Sj^jjj
ta na prvo mesto zato, ker je
stonj ali na upanje. Drugič naj vprašam zavirača, je dejal, če vlak ustavi na postaji kamor
jo, da so sedeče stavke dobre za delavce. Aplikantom se je nedvomno zdelo, da je najbo-
želim, pa se mi ne bodo pripe- lje, če odgovore, da so proti ta-tile take neprilike. Ko sem se kemu sredstvu v stavkah in to končno vrnil iz Greensburga v so tudi storili.* "Ako bi rekli Irvin, je čas za večerjo že mi- nasprotno, vam bi ameriško dr-nil. Žena doma me skoro da žavljanstvo odrekel," je izja-
jem.
Ko sem prebral ta uvod, sem videl, da nisem navedel, kdo
nil/nil/ i\i>!i>aia	O«.!. If . •. .
itak ne pričakuje, sem si mislil, neprilika me je jezila, pa sem dejal, kamor je šla krava, naj gre še tele, in jo mahnil v teater. Kazali so slike o pripravljanju na vojno.
V napačni vlak je Tone stopil dvakrat v 34. letih. Prvič z
vil sodnik. Nato jim je pojasnil, da so sedeče stavke forma anarhije in protipostavne. A-meriška ustava jamči za varnost privatne lastnine, delavci, ki se poslužijo sedečih slavk, pa s tem zaplenijo privatno lastnino in se tako pregreše
delavci skoro nič ne stanejo.,
Oni trdijo, da so na sovjetskih Piknik prireja. Socialistični zlatih poljih uposleni večino-1	28 va« vabi. Izlet
ma jetniki, ki jih drži vlada za Priredi na J. Zornov vrt (Brad-sužnje, da ji ni treba plačevati Iey Rd >- kot v P™šlih letih, mezde. Nedvomno je v teh ar-t . Na ta Piknik vabimo rojake gumentih veliko izavisti, ker se jim zdi za malo, da jih je prekosila država, katera je bila prej v marsičem na zadnjem mestu.
ženo 33 let nazaj in sedaj dru-] I^oti konstituciji. Aplikantom gič. Sicer bi moral zavirač ali je priporočil, da naj bodo zme-sprevodnik dušleeem na vlak rom dobri državljani. Dober označiti, če so v pravem, am-1 državljan je po njegovem tol-pak vsi tega ne delajo. Zato mačenju tisti, ki se ne upira bom v bodoče upošteval nasvet izkoriščevalcem, pač pa jim in jih sam vprašal. Domov sem! "privatno svojino" potrpežlji-dospel pozno zvečer. Žena je vo kupiČi.
bila že v postelji, ker me tal	--—-r-
dan še ni pričakovala, na mizi
pa je bila voščilna karta k mojemu rojstnemu dnevu, katero mi je poslal sin iz Salt Lake Cityja. — Tone Zornik.
Priporočilo patriotič-nim Nemcem
John Raskob in davki
. ———......
• •—
Znani multimilijonar in demokratski politik John Raskob ni leta 1930 plačal nikakega dohodninskega davka, dasi soj njegove kupčije z delnicami znašale mnogo milijonov dolarjev. Zvezna vlada je letos vložila proti njemu tožbo, v kateri ga je tirjala za davek. Na enak način se je ognil dohodninskemu davku Pierre S.
časopis "Der llailgarten" priporoča Nemcem v tretjem rajhu, da naj v interesu drža- deželo ve jedo manj kot doslej, toda bomo razmotrivali. zavžito hrano naj dobro pre-'da bi bilo za Kitajsko res ko-žvečijo, pa jim bo prav toliko ristno, če se bi iznebila tistih, zalegla. Nesreča je, da mno- ki so krivi, da živi njeno ljud-go Nemcev nima dobro kaj stvo v bedi kakor v tolikšni
Kitajske metode
Ljudi na Kitajskem, ki se ne morejo odvaditi opija, proglasi oblast za neozdravljive in vojakom je ukazano, da jih u-strele. Na enak način pokon-čavajo gobavce. Ljudje v deželah zapadne civilizacije se nad temi metodami Kitajcev zgražajo, ampak tam pojasnjujejo, da je neozdravljivo bolne in pokvarjene ljudi nosni iselno vzdrževati.
Da-li je jemanje življenj, kakor počne to Kitajska, za koristno ali ne, tu ne Vemo pa.
Slovence in hrvatske pri jate-lje. Pridite v čim več jem števi-lu. Ker se bo te dni vršila tudi konvencija SNPJ, kličemo de-legatom: "Dobro došli na na-Sem pikniku!*"
Torej na svidenj«! 23. maja' Za klub št. 28 jj>Z, Joteph Lever.
Subvencije za rojstva
Rojstva v Italiji padajo. Vsled tega je Mussolini obljubil staršem plačevati za vsakega otroka, ki ga dobe na svet od 13 do 38c na teden.
žvečiti.
meri nikjer drugje na svetu.
Vsakdo plača $3 na leto za obrambo
Ako bi se davke za vojne izdatke v Zed. državah razdeli-
tarja. Vse te živali, ki jih Ta v- ju pont, ki je eden glavnih 1(>
čar opisuje, so v resnici ljudje municijskih magnatov v tej t' Vfcflk nunski, ženska in otrok
in nekateri med njimi še zeloIdeželi, znani karakterji. Katka Zupančič je spet zastopana z lepo povestjo. E. Kristana članek o nevtralnosti je globoka, resna razprava. Ko to pišem še nisem prečital vsega gradiva. toda sodeč po imenih pisateljev. sem uverien. da so tudi vsi ostali spisi zanimivi. Rojaki, priporočam vam, da
lo sorazmerno, bi moral plačati vijak nunski, žen? tri dolarje na leto.
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-ski Glas" gotovo prečitate, ako keZa slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo
Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Napadi na Madrid
v
Fašisti so pred šestimi meseci dan za dnem poročali, da Modo vsak čas vkorakali v Madrid. Zdaj ga oblegajo že sedmi mesec in v mesto še zmerom ne morejo in izgleda, da tudi v bodoče ne bodo, razen ako jim Hitler in Mussolini pošljeta nekaj polkov, še krdelo aeroplanov in tankov.
lllllEDBE KLUBOV
J« K* Ša*
ga že niste.
Radi dežja ta teden nisem mogel delati doma, pa sem se napotil preko Pittsburgha in naprej za reko Allegheny proti Harwicku in Akmetoniji čez Harmarville, Oakmont in v Verono. Ker je bil čas za vse te obiske kratek, sem prosil v Pittsburghu soprogo John Bana, da bi mu pustil nekaj številk, katere naj bi skušal raz-pečati na društveni seji ali kjer že. Mrs. Ban je bila pri volji storiti to in pustil sem ji 15 izvodov. 40 izvodov sem raz peč al v drugih izmed omenjenih naselbin. Pomagali so mi, John Gorše v Cheswicku, pri katerem ponavadi prenočujem. naslednji dan pa mi je pomagal naš stari znanec J. Drap iz Harwicka. Ponudil se mi je kar sam, da me pelje v Homerville, v Oakmont in v Verono. John rad postreže, ker razume, da je agitatorjem mogoče uspeti le, če jim si m pat i-čarji naklonijo sodelovanje. Tudi njegova soproga je navdušena čitateljica naše literature.
Z Johnom sva posel dovršila 7. maja. "Zdaj pa spet proti domu, sem mu rekel. Danes je moj 57. rojstni dan. Mogoče se je moja žena tega spomnila in me pričakuje," sem se pošalil. Toda imel sem smolo in nisem mogel domov ob pravem času. Morda je bilo vzrojp temu to, da sem pri prijateljih povžil nekaj čaš tistega, ki mu pravimo rujna kapljica. Tone Zidatišek pravi, da je taka pijača dobra za ohranitev mladosti. VVell, na svoj rojstni dan sem upošteval njegov svet.
Ko sem se pripeljal s cestno železnico do K. Pittsburgha, je bilo do odhoda vlaka še prezgodaj. 1'sta vil sem se vsled tega pri zetu in hčeri. Pri njima sem ostal nekoliko predolgo, pa sem se moral zato zelo žuriti proti postaji. Vlak je
C ALIFORNI A. Fontana: Anton Blasich. Oakland: Anton Tomšič. Los Angelca: Frank Novak. San Franciaco: A. Lek^an.
COLORADO. Created Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Bolt^zar. Walaenburg in okolica: Frank L. Tomšič.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorelec, Anton And res, Justin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak in Frank
Karun. Ogleaby: Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca in John (ioraek.
/trden: Fr. Ilersieh. Waukegan in North Chicago: Frances Zakovšek.
INDIANA.
Clinton: Tjrnac Spcndal. Indianapolia: Anton Ivančič.
KANSAS.
Arma: Anton Sular. Weat Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: John Zornik in Joseph Kor-sich.
Trenarjr: Jos. Strle.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chiaholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Eljr: John Teran.
MONTANA. Butte: Frank Jeniker. F.ast Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yellar in John Jane. Red Lodge: K. Krznožnik.
NtW JF.RSEY. Elizabeth: An»lrew Sprojrar.
NEVV MEXICO. Sugarite: Anton Orožen.
NEVV YORK. Gowanda: John Matekovich. Little Falla: Fr. Pctaus
OHIO.
Akron in Kenmore: Leo Rrcjrar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton* Jonh Jankovich in Mike Kopnch.
Cleveland: John Krehclj, Anton Jankovich.
{ravno prisopihal." Pogledam na!£!rard' ^ in
*	Glencoe: Albina Kravnnja.
Liabon: J. Bcrgant.
Piney Fork: Nace Zlembcrger. N f w h u r g h: Jos. Lever. Nilea: John Plahtar. VVarren: Joe Jež.
OREGON. Oregon City: Frank Strvasnik. PENNSYLV ANI A.
Rušenje španskega glavnega mesta
Dasi se fašisti zaman prizadevajo, da bi si mogli osvojiti Madrid, so mestu vendarle povzročili ogromno škodo z bombardiranjem in pobili tisoče prebivalcev. V Madridu velja prislovica, da je varnejše v t renči h kakor pa v španskem glavnem mestu.
Osvojitev Etiopije za Italijo draga stvar
Italija je imela z osvojitvijo Aliquippa: Geo. Smrekar, Bartol Ye- Etiopije $631,200,000 stroškov,
kakor je nedavno poročal italijanski finančni minister.
uro. Bila je 5:28, torej po mo-
rant.
Central City: Vincent Maljovac. Crafton: Jacob Tomec. Canonaburg-Strabane: Marko Tekavc. John Terčelj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Foreat City: Frank Pataic. Greenaboro: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Augustin. Johnatown in okolica: An<lrew Vi-ilrich, John l,ang«rholc, Ilija Bu-balo.
K ra y n-Dunlo: Louis Sterle. Lat robe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Librar y: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Luzerne: John MatiČiČ. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy.
Rmton: Anton Bopataj. Sharon: Joseph Cvelbar. Tire Hill: Jarob Streli. VVrat Nrwton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel.
UTAH.
Ilclpcr in okolica: Joseph Skerl. VVASHINGTON.
Enumclaw: <'iril F.rmenc. Renton: Frank Rcpenšek. Seattle: Lucaft Debeljak.
VVEST VIRGINIA. Star City: l^iwrence Selak. Thomaa: Lenhart VVerditiek.
VVISCONSIN.
Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard
Alpner. Sheboy gan: Fr. Stih. Wcat Allia: Vincenc Pugelj. VVillard: Mike Krultz.
WYOMING.
Diamnndville in okolica: Anton
Tratnik.
Kemmerer in Frontier: John II. Krzi-*n;k.
Ročk Springat John Jereb.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by «ppointments only Reaidence Tel.: Crawford 8440 If no aniwer — Call Auatin 5700
V aledečem seznamu ao priredb« klubov JSZ, konferenčnih organiu. cij in aocialiatičnih kulturnih dru. itev:
MAJ
CLEVELAND, O. — Shod pod a?-»pičijo klubov JSZ v četrtek 20. maja v SND na St. Clair Are.
NEVVBURGH, O. — Piknik kluba xt. 28 JSZ r nedelio 23. maja pri J. Zornu na Bradley Road.
CLEVELAND, O. — V pondeljek 24. maja diakuzija o mladinskem fi-banju med ameriškimi Slovenci r So-kolski dvorani SND. St. Clair Are.
BLAliME, O — Konferenca kU-bov JSZ in društev Proavetne matice v nedeljo 30. maja v dvorani dra* *tva SNPJ.
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Skupni piknik aoc. pevakega zbora "Zarja" ia kluba it. 27 JSZ v nedeljo 20. j«ai-ja na Pintarjevi farmi.
JULIJ
MOON RUN, PA. — Piknik klaba at. 175 v nedeljo 11. julija na Pert-mana Grove.
AVGUST
MOON RUN, Pa.—Piknik v prid Konference JSZ in P. M. v nedelj« 1. avgusta.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska pri-reditev kluba it. 1 JSZ v nedelje 17. oktobra.
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 21. ao vem bra koncart aoc. pevakega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO. ILL., — Dne 31. de-cembra Silveatrova zabava kluba il 1 JSZ ▼ dvorani SNPJ.
1938.
CHICAGO, v nedeljo 13. fobro-arja dramaka predatava.
CHICAGO, v nedeljo 10. apriU koncert "Save".
CHICAGO, v nedeljo 1. maja pr-vomajako alavje.
(Tajnike klubov in kulturne o«h«* ke klubov ter tajnike konferenc proaimo, da nam aporoče vae avoje prireditve za uvratitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako »® podatki o priredbah napačno zabeleženi.)
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI P ODPORNI JEDNOTI
FENCI/S
RESTAVR/. CIJ A IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138w
Priatna in okaana domača jedila Cana zmerna. Poatrežba točna.
tt
NAROČITE SI DNEVNIK
ROSVETA"
Stana aa calo leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba ta novo druitvo. Naalov za li»t i' im tajništvo j«'
2657 S. Lawndale At«. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA P R I N A S.
ANGELO CERKVENIK: 66
DVOJNIK*
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
Nadaljevanje.)
—	Nemogoče! Pomislite, • avgusta bo že štiri leta!
—	Če boste morali zgoraj preživeti zimo, bo prekleto bridka! Poleg vseh drugih neprijetnosti vas bodo včasih obiskale tudi vojaške patrulje. Patrulje imajo ključ od koče. Sicer se redko zgodi, da zaidejo prav na vrh, zgodi se pa vendarle, še nevarnejši pa so vojaški ubežniki, ki stikajo za kruhom in drugimi življenski-mi potrebščinami. Moral bom ostati toliko časa v tej okolici,
Ali se nikdar ne spoza-
— Zdaj nikdar več. Prosim vas, pazite prav posebno na to, da ne bo nikdar nič sam vzel, poglavito pa, da ne bo nič vzel iz tujih rok.
ka začasna samota v gorah,
nego večna samota onkraj groba.
Berenini se je zasmejal.
—	Pogljete, kakšna krasna
past! (V pridejo proti vrhu z vseh strani, me zajamejo kakor srno. Na severovzhodno stran ne smem bežati, tani je nemška meja. Ne vem, če je bila baš pametna misel, bežati v to past.
—	(Irašeak ima malokdaj pametno misel, a tokrat jo je
j imel. Tukaj vas ne bo niti hu
THE GREAT STONE FACE
Zašli so v goščavo. Veje so idič ujel, če boste zadosti pre-
jjim nagajale. Ob telesu konjiča, ki je enakomerno korakal, so se upogibale, ter se nato, ko so se sprostile, zaganjale v Bereninija, ki je korakal za konjičem. Marsikatera veja ga je močno oplazila po obrazu. Outil je oster, mrzel zrak. Be-reniniju je postalo kljub mrz-
dokler ne bom srečal kakšne |emu zraku vroče. Težko je di-ubežniške skupine. Povedal hal. To je bila po poslednji na-jim bom, kdo ste in zakaj ste porni poti v dolino Ase, preden tu-	je bil ranjen, njegova prva u-
Stemnilo se je. Pot je posta- f trudijrva pot. Ko so stopili na jala vedno bolj zapuščena in ozko jaso, se je čutil sprjšče-vedno bolj strma. Berenini se nega. Zajel je zrak s polnimi je večkrat spodtaknil. Oskrb- j pljuči.
nikov konjič pa je kar prvi sto- — Vidite, tam zgoraj na vr-pal navkreber. Poznal je do- hu je koča. šo dobrega pol ki-
uro, pa bova
bro pot.
—	Še dobro na vrhu.
—	Ali pridejo kdaj patrulje tudi ponoči?
—	Skoraj izključno. Ponoči lahko brez skrbi spite. Kvečje-j mu, če bi bilo
lometra. Ali vas je zdelalo, a?
-— Precej me je zdelalo, g >-spod Novak.
— Nič ne de, boste bolje spali.
Bil je že skrajni čas, zakaj j noge so postajale uporne. .... , Novak je odklenil vrata, oba ♦ k-	izrednega j stopila v kočo. Novak je
ter bi prišla na vrh kar stotni-, prižgal svetiljko
J«; V tem primeru bi vas ubež-; Berenini se je kar oblečen niki, ki jih je vsepovsod dosti, ! zlekni, na matrace.
0bve8tl11-	I — Pokrite se! Drugače vas
—	Prepričan sem, da me bo kmalu streslo.
bodo iskali.	Novak ga je pokril. Uru je
—	...pa ne našli, kakor	legel pred vrata. Konjič pa je doslej nikogar niso. Nemara bi	udarjal s kopiti ob tla. katerega našli, če bi se res po-	*
trudili in pobrigali, če bi jim Berenini je zgodaj vstal, kaj bilo na tem. Pa jim ni. Vsa- j Konj se je mimo pasel okr >g kdo gleda le, kako bi prišel do koče. Pes je nepremično sedel kruha, še vsekdar, kadar so na soncu pred vrati ter gledal stikali po gozdu, so nam po- v dolino. Ob vsakem šumu, ki strelili po nekoliko zajcev, se je slišal iz hoste, je dvignil Glavno jim je, da pridejo do ušesa. Daleč naokrog so se vi-mesa. Tudi častniki so prava deli samo vrhovi gričev, sam > smetana tega soldaškega mle-j vrhovi visokih smrek. Nikjer ka. Živijo tja v en dan. Vsako nobene vasi, nobene koče, nu-povelje izvršijo skrajno povr- bene hiše. Berenini svoj živ šno in brezbrižno. Takšna ar-j dan ni videl podobne pokra-mada mora monarhijo poko- jine.
pati. Popolnoma drugačni tiči Veverice — bilo jih je mtio-pa so tam na oni strani meje. isro — so skakale z drevesa na Čez mejo nikakor ne smete iti. ; drevo. Očividno so se igrale,
vidni in pametni.
—	Kam bi jo vi pobrisali, če bi čutili lovce za petami
—	Nikamor. Tu bi ostal. Vse naokrog je toliko skrovišč, da bi moral biti res na vso moč pretkan in izredno srečen, kdor bi vas hotel zajeti. Koliko votlih dreves imate na vsakem koraku, koliko goščave! Skri-jete se lahko v toliko in toliko vdolbin, skalnih razpoklin, naposled si lahko tudi sami napravite primerno skrov&če. Preiščete ves teren, časa boste imeli dovolj! Kdor vas bo hotel ujeti, bo moral šele teren preiskovati. Noč pa vam nudi nešteto možnosti pobega. Glavno je, da vas do noči ne najdejo. -Poleg vseh drugih stvari, ki vam dobro kažejo, imate še psa. ki mu ni noben policij- Leta 1907 je bil Ivan Can-
!skl i)es kos-	kar kandidat social-demokrat-
Dopoldne mu je Novak raz-,ske stranke za poslanca. ()l> kazal vso kočo. Uredil mu je, tej priliki je izdal na volilce! vso zalogo hrane. Nasekal mu sledeči oklic: je tudi za dva. tri dneve drv. Ne v strahopetnih besedah, |
—	Za zimo si morate napol- ne v praznih obljubah — temniti vso drvarnico. Do dveh
©lit FALCON rOlIM II
Activities from Week to Weeh
A great many people think that in	am »ure she need« no introduction,
th* South it in vvonderful, no troub-	for she i* already known by ali
les, nothing to do, and everyone is	through her fine accordian playing.
having a good tirne. No, readers, it	Together vvith Klale Krek she has
isn't as yt>u think it is. The »hare	played fine music on niany pro-
: crc;r>erB and the vvoikerrf, blaek and	gram'. Her sister, Angeline/is also
( vvhite, are having a hard time. From	talented, for she ean tap dance veiy
I one o t manv letter« in the book en-	vvell. i ■ itled, The Disinherited fipeak, comes ♦ thi*, written by a poor share cropper, In our next column we will have
The English in this letter has b«*en	a report, by one of our Falcons, on
Kreatly changed, as the writer, a	the trip to Clarendon Hill«. ncgro share cropper, has had very • little education. No Pa.ar.n, the *panish word
,4l was sick, and they vvoukl not	for "They Shall Not Pass," is the
Tuy my doetor bili. I live a half mile	title of a very fine book written by
from the wel|, and when I vvas sick	Upton Sinclair. This book deala vvith
my wife had to go and cut wood by	the history making vvar in Spain, and
the ridge, so we could live on, and	j« the story of a group of American
buv fome medicine."	,bi,yS who fou^ht in the vvar an«l stop-This is but one of the hundreds of the Fascist* at the gates of Ma«l-
exam>ples of vvhat the share cropper«	rj<j, The priče of this book is only
are going through, dovvn in the	twenty-five cents, and can be pur-
U8unny" South,	chased at the Slovene Labor Center.
* *
Union mada means shorter hours, That vvill be ali for this wcek, higher vvage*, and better vvorking m0re next vveek.
conditions.
Our Falcons.—Jos«»phine Pluth. I
Frirndthip! Ernrit Drrshar, Falcon Editor.
Ivan Cankar in delavska politika
njtf..o streho!
Delavci! Vam ni treba šele kazati, kje je vaš tabor: sami ga boste našli, ker ste si ga sami ustvarili! Vaš tabor je so-eialna demokracija!
Fašistična propa ganda laži
Nedvomno bi vas prijeli ter izročili avstrijski vojaški oblasti.
—	Gospod Schacher pa mi je vprav nasprotno svetoval, češ da ima v Spandenauu prav dobrega prijatelja, ki bi mu del na roko.
—	Gospod graščak je naiven. Tisto prijateljstvo sega
preganjale, vreščale.
Nepopisno lepo! Kes, lepo! Toda. minili bodo dnevi, tedni, mogoče celo meseci. Berenini pa bo sam. Sam! Uru bo z njim in nepregleden gozd, poln ta-jinstvenosti, poln groze. Kdo ! ve, kaj skriva gozd v sebi Ponoči sam. Vedno sam. Kje je
tretjin je že polna, še eno tretjino, to je kakšnih pet, šest metrov morate še nažagati in nasekati. Vsak dan dvoje, troje hlodov, pa boste v enem mese-.cu imeli polno drvarnico.
Berenini ni še nikdar v svo-| jem življenju ne žagal, ne sekal. Dela sc ne boji. I»til se bo vsakega dela! Zavihal bo rokave, saj je zadosti krepak in močan. Bo že kako šlo.
Samo obiskov, nepričakova- j nih in nezaželjenih obiskov se je bal.
Proti večeru se je spustil oskrbnik v dolino.
Uru je ležal pred vrati koče in žalostno zavijal.
— Uru, tukaj me čakaj, dokler se ne vrnem.
Pogladil ga je po glavi ter odšel.
Berenini je ostal sam.
več jasno in razločno govori	Angleški zgodovinar in pri-
socialna demokracija!	znani kritik militarističnih
Jasno in razločno oznanja.	*tn'mIienj major J. F. C. Ful-
da je odločna in odkrita sovra-	,er' kl se Je ne<i»vno vrnil s fa-
žnica sedanjega reda človeške	«?tw,ne*a teritorija v Španiji,
družbe. Ona oznanja, da je njen poslednji cilj, porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delovnega ljudstva. zato da se bogato redi par ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali.
Socialni demokraciji očitaj > njeni obrekovalci, da jemlje vero delavcu in kmetu. Kako brezvestna laž! Socialni* demokraciji je vera sveta stvar in zato zahteva, da naj se je ka Kri
kjer je proučeval uporniško situacijo, je napisal svoje vtise in jih objavil v londonskih listih. Odločno je izjavil, da so fašstični uporniki zgradili laž-njivo propagando na tem, da hočejo Španijo "rdečkarji" u-gonobiti. S to pretvezo so se
vrgli v boj, da starejo napred-' pertains to youth alone, "Youth and
nega duha, da uničijo ljudsko u's Future"
vlado. Pri tem pa jim poma- r ,vhat	lUtu/e * *0uth;
.. . . '	... , . polities and in the fraternal and la-
ga.io nemški in pa italijanski bor fields? Will the youth of today fašisti.	go on eleetinj? unscrupulous politi-
Nemškim in italijanskim fa- cilins into "t?** or wi'l they turn
around and do s«vmething about it?
SYMP0SIUM AND MASS MEETING IN CLEVELANDTHIS WEEK
The S. N. D. on St. Clair Avenue | ing long hours, making only enoujrh vvill be bost to quite a few new faccs to eke out an existanee. Ali this in during the next frvv weeks. The a land of plenty. Does our jrenera-rea-on may be obvious to the greater tion realize ali these facts? What majority of r«»ader«, hewever, if ( povver* does youth have at it's dis-there is some one who does not knovv, t ponal and hovv can it use them? allovv me to state, that the SNPJ I Some of these nue«tions vvill come Tonvent on is in town. This year it up and I hope, will be answercd by i» lar»rer than ever, both in the at-1 our four speakers Monday, May the tendance and in the amount of vvork 24th. to be done.
Just vvhat has Sub-Pranch No. 27 done aSout the r*>lendid opportuni-tie« presented by the advent of this convention? It has arranged for a symposium to be held Monday, May 24 at eijjrht o'clock in Room 1, the nevv building of the SNI) on St. Clair Avenue.
Th«« following people have accepted our invitation to speak, Ix>uis Jartz and John lx>kar of Cleveland, Max Kutner of Penns.vlvania, and I>onald J. I^otrjch of Chicago. We feel that these people are quite ea-p;»ble of satisfying the greater number of people vvho vvill attend. The subject chosen i« very extensive and
XIII.
a t o zanteva, na naj se je ni-	istom gre za dve glavni nrido	aroun<' an<i oo sometmn-g about it.
;ir m o v 1 i v ivKii.in,, 'uint	i ; a •••	If ?o, vvhat? Will the youth of today
ui nt v uiti \ posvetne oojei	o Ivi: šnaniii hi r»H vcrro.	» > l .
• . . . . . „,. , '	.... ' ' Ul raui ^gra-	>ro on vvorkin«: for bigtfer and better
.nstus je rekel: li pa. kadar	dih trdno fašistično državo,	fraternal organizations to insure the
moliš, se zakleni v svoj hram	ker jim bi ta omogočila glavni	i*'0^0 »jn»'n*t the hazards of sick-
in tvoj Bog te bo slišal! — Ni	cilj — svobodno izkoriščanje	nLos<4 and.disJtbility? F40' how? And
no fnlol ,1« nfl;,i: • i .. .. , ,J	i then, there is youth in the labor
;<t Itn«,, ua pojui \ poiiuciu	naravnin virov, to je surovin,	fieid. Does youth vvant to see the
hoj in da v imenu vere obrekuj	ki lih Italija in Nemčija potre-	^ame situation that it has witne«sed
svojega nasprotnika!
Contrary to nio>*t other yeara, this year May 2nd turned out to be a niče day. A dav that makes one steer the family bus toward t h«- wid«- open ppaces, But, I must aay that the attendance at Zarja's concert vvas not depreclated a great deal hy this desire. The prrgram went off as smoothly as usual and I think that everyone vvas sati^fie 1 vv;,h the vvholi« affair. The financial end of the Concert turne«! out for th<* .better and everyone is satisfied. In
other vvords, it vvas a success. *
Not to be outdone b.v the Sub-braneh, the members of Branch No. 27 have arranged to hold a mass meetimr of their ovvn on Thursday, Mav 20. The admission beirz free aml exrp<M,tin'g a larire crovvd, the Auditorium of the SND has been ac-ouired. Sneakers vvill be, Frank Zaitz, editor of Proletarec, Donald Lotrich »nd a representative of the S. P. in Cleveland. The Chairman for the evenirg vvill be Ix>uis Zorko. Socialist singing »oeiety "Zarja" vvill fill part »f the program by singing a fevv choral seleetions.
After the meetirrg, there vvill be music and rcfreshments in the an-nex. So don't forget these dates
Polkovnik Mtiller je pozval i Obrekovalci socialne demo- fašistični upor organizirala Vondrička.	krači je ji očitajo, da je sovra- Mussolini in Hitler. To se je
— No, tele, ste si ohladili žna kmetu, In očitovalci vedo, godilo takoj, čim se je Italiji
bujeta. Fuller trdi, da sta špan- j in the P8^7 — pl®nta closed down i Thursday, May 20 and Monday, May
people exploited by owners, vvork-1 24. — Andrew Turk
urkman.
t, -j	is-	5 i tisto Življenje, ki ga fa tako
komaj do mej območia ponoč- ,- , « n'' . . , J
. , j ii tr	ljubil: Pozimi mu bo sneg xa-
ne vinske družbe. Kadar pa gre za — domovino, ne pozna pruski plemič ne prijatelja, ne sorodnika, ne brata, ne očeta.
—	Po vašem mnenju ne kaže, zatorej, pobrisati jo čez mejo.
—	V Nemčijo nikakor ne. V tej razdrapani državi ste še vedno mnogo varnejši.
Uru je stopal tik ob Novaku. Semtertja je zamolklo zaren-čal.
—	Zakaj renči?
—	Zajec mu diši.
—	Pa se ga ne loti?
—	Ne sme.
piral izhod iz koče. Kdo ga bo pozimi obiskaval? Kdo bo ga zil po snegu, ki bo mogoče za-!
glavo?
Vondriček je molčal.
—	Govorite vendar!
—	Gospod polkovnik, mislim, da sem nekaj odkril.
—	No?
—	Zdaj sem zvedel, kdo je
padel en meter na visoko? Ko : posredoval. cl» je dobila sestra
bi bila v bližini vsaj kakšna bajta!
Bil je močno potrt, ko je stopil predenj Novak. — No, kako ste spali, gospod profesor?
—	Prav dobro, gospod Novak.
—	Pa niste videti kdo ve kako veseli!
—	Samote se bojim. Brez družbe ne morem živeti.
—	Še vedno je boljša krat-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Najverja slovenska knjigarna v /rd. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 SO LAWNDALF. AVENUE
Hela potni list za Švico.
—	Saj to vemo.
—	Vedeli smo samo napol. Vedeli smo, da je dobila potni list po priporočilu lige za zaščito človeških pravic, nismo pa vedeli, kdo je bil tisti, ki se je pri Ligi zavzel zanjo.
—	Saj je stara članica Lige.
—	Je že res, a aktivna ni nikdar bila ter nisem mogel verjeti, da bi bila Liga res njo določila za zastopnico na tistem mednarodnem ^ženskem kongresu. J
—	No, pa ffe zvedeli?
—	Zvedel sem. Moj poklicni tovariš, ki še zdaj službuje na Dunaju, mi je pomagal. Njen pomagač je bil dr. Schacher, pol kovni zdravnik in poslanec. Ko je pobegnil, Fran-ceschini, je bil dr. Schacher s svojo družino v Trentu. Po vseh dosedanjih uspehih poizvedovanj moram sklepati, da
I se je ubežnik skrival v njegovi i vili. Prvo sled sem, zatorej, na-šel.
—	To je bore malo . . .
—	Upam, da mi bo uspelo po i z vedet i, kje se ubežnik skriva. Trdo delo bo, slutim pa, da
!ne bo brezuspešno.
—	Kaj nameravate zdaj storiti?
—	Nameravam iti na Dunaj ter nadzorovati nekaj dni v.*o dr. Schacherjevo korespondenco.
—	Dajem vam svoj blagoslov in toliko dopusta, kolikor ga rabite.
da lažejo! Desetletja je slepo hodil slovenski kmet za klerikalno stranko, dokler nazadnje ni našel poti v Ameriko in na Nemško! Slovenski kmet in kmetski delavec je dandanes obubožan in obremenjen in spoznal bo, da klerikalna stranka ni delala in ne dela zanj, temveč edino le za nadvlado duhovščine; spoznal bo nadalje, da socialna demokracija ni samo stranka mezdnih delavcev, temveč vseh trpečih, zatiranih in nesvobod-nih.
Obrek ovale i socialne demokracije trdijo, da je sovražna obrtniku. Tistemu obrtniku pa. ki so mu dosedanji prijatelji, krščanski socialisti, tako zelo pomagali, da pada zato hitreje v proletarstvo! V svojem obubožan ju, v svojem strahu pred prihodnost jo je spoznal proletarski obrtnik, kje je njegova stranka.
Socialna demokracija je stranka vseh delovnih, v svojem delu izrabljenih, nesvo-bodnih slojev. Ona je stranka malega uradnika, ki je v svojem obstanku tako zasužnjen in nesiguren, v svoji moči tako izrabljan kakor vsak drugi delavec. Ona je stranka učitelja, ki je poleg svoje beraške plače bolj odvisen, kakor mezdni delavec od svojega delodajalca, kmetski delavec od svojega gospodarja.
Socialna demokracija je edina resnično neodvisna in zati edina resnično močna »tranka; ona je stranka zatiranih in za-
posrečilo podjarmiti in priro-pati Eitopijo. Mussolini je bil pijan svoje 'zmage' v Abesiniji in nato se je vrgel na Španijo, kjer se je ljudstvo otreslo sto-
ON THE LABOR FRONT
In Hollywood, bitter feeling in the strike of movie technicians vvas in-U-nsifi«'«! by reports that movie starš
letne tiranije in si izvolilo svo- Were hiring guards to eseort them to jo demokratično vlado. Dikta- stU(lio* through pieket-lines.
torja Musolini in Hitler sta se tudi bala Za svoj prestiž in bala, da se ruska sovjetska propaganda preveč širi v Evropi, to je, da bodo postale demo-
Work on G. M. C. Strikes
In Detroit, o-fficials of General Motors corporation, and agents of the United Automobile Workers' union strove to halt a nevv wave of | strikes that the closed six G. M. C. i ... , ,	„	, plants in Flint. Saginavv. Mich., and
Krativne države premočne za | janesville, Wis.
obstoj diktatorskih držav.
Drugi izvedenci trdijo, da je nesrečna Španija "le nekak eksperiment" za bodočo svetovno vojno, ki se pripravlja. In špansko ljudstvo mora plačati z ogromnimi žrtvami nedolžnih otrok, žena in starčkov, da se ne govori o žrtvah mladih fantov in mož, ki so padli na bojnih poljanah. Fašistična propaganda proti "rdeči nevarnosti" se jim je delno posrečila, kajti znano je, da se Anglija bolj nagiblje generalu Francu kakor pa legalni španski vladi. Ta propaganda, zgrajena na lažeh, ima svoje korenine v svetovni vojni, s katero se je zaveznikom posrečilo zdrobiti centralne sile. Toda danes je situacija drugačna. V špansko civilno vojno niso zapletene evropske države "oficielno", ampak zahrbtno, nemška in italijanska vlada pa nastopata tudi odprto proti španski demokraciji.
In Atlantic City, N. J., the International I<adies (iannent VVorkers'
SURE CURE FOR IN FIRMI TIES
Forty thousand Italians found un-fit for any service in previous exani-inations have been ordered to r«»port again for rmnlical examination.
"The Italian Fascists," comments The Minnesota Leader. "apparently
union considered a resolution aecus-ing the suipreme court of usurping the povver to declare legislation invalid.
At Nashville, Tenn., a bili declar-ing sit-down» strikes in Tennessee a misdemeanor vvas sent to (Jov. Gor-don Brovvning for signature.
In the Pittsburgh territory vvhere OIO organizational vvork is being carried on strongly among the steel work«'rs, there vvas some aetion last vveek an«! vve cxpect to see much mor«> soon.
SEARCHLIGHT
(Continu«kd from page fi.)
Our Cleveland folks should not fail to participate in the mas*m<'et-ings vvhich vvill be held during the SNPJ Convention; one on ThurHay, May 20 and the other on Monday, May 24. It is seldom that we have take the attitude that men who are I such a grand opportunity to speak
destined to be cannon fodder any-hovv need not neces*arily be in very good health."
T	-- —L. .............
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
to so niany distant friends at one time. We must utllize Lt to the full ad vant age.
This is the dangerous asre. Man has developed just enough skill to destroy the earth and not quite enough sense to save it.
Cities vvould lik«« to quit eatimating their population by relief roll.s—but oh k>rd hovv long vvill it be?
Radio nevaren instrument
(Dalje prihodnjič.)
V Hamburgu v Nemčiji je sodišč«' obsodilo skupino ko-su ž nje nih, ona je stranka- ena- munističnih simpatičarjev na kosti in svobode, edina od kri- zaporne kazni od dveh do še-ta in zmagesvestna sovražnica stih let, ker so poslušali radio vsakega hlapčevstva in vsake | program iz sovjetske Rusije, neenakosti. Za izsesovalce in V tretjem rajhu je to smatra-izkoriščevalce ni prostora pod no za veleizdajo. «
6ARETINCIC & SON
m ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
T«L 1478
POGREBNI ZAVOD
424 Rroad Street JOHN3TOWN, PA.
Listen to the Yugosla<' Radio Hour of
PALANOECH'S IRAVEL BURLAU AND FOREIGN EXCHANGE
Station WWAE. Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago. — H ar. 3006
arTBnžMimnrniiuriimntmniin.TBnrnit-TntinTTmitinmirn^
Milwaukee Leader
Najvefjl amerlUki socialistični dnevnik. — Naročnina: Jtfi.00 na leto, $3.00 za leta, $1.50 za tri mesece.
i
Naitov! S40 W. Junmu At«.
M!LWAUKLE, WIS.
------.....-...... j
A Yukuhi„. vVeeklv Devoted
»o th<* In ter*.« t of ».»p Workers
OFFICIAL OKl.AN OF Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
&DUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MON WEALTH
NO. 1549.
Published w»t kly at 2301 S. Lawndale Ava.
CHICAGO, ILL., May 19, 1937.
VOL. XXXII.
What Is The Working Class?! JSF symposium
------I IN CLEVELAND
Unorganized, ueting only to carrv out the vvill of others, it han been nothing—a plaything at best for politicians—a covv to be milked—the last interest ever to be considercd.
Yet, it has done ali the vvork of the vvorld—laid the railroads, built the homes and faetories, manned the ships, dug the ore, grovvn the food, girdled the globe vvith eopper eables, kept life h um m ing.
The vvorking class does ali the sane things necessar.v 1\>r the continuous life of society. It is soeiety. Tho "ladies and gentlemen" vvho are not of the vvorking class are a useles-* ex-crescence on the body social.
"This so-called upper strata that mas<|u»Tades as "society" is not only a use less grovvth, but a viciously malignant one. The insane acts of vvar and vvas te and destruetion committed by the vvorking class are done to carrv out the vvill of this parasitic grovvth. This parasitic grovvth must be cut off, or it vvill des-troy society.
Misorganized, aeting only for a section of its members here and there, the vvorking class can at best only make societv and itself avvare of its importance, by ceasing for a vv hile to perform some of its funetions. Our men and vvomen go back after their strikes, vvith some fevv gains vvon, vvith some nevv sense of povver and self-respect, to carrv* out once more t h v* vvill of those vvho rule and rob us, vvho vvaste thc great heritage of our natural resources, vvho plot to set us at each other's throat in some great vvorld vvar.
Organized as One Big Union of tht> \Vorking Class, vve can act as a class for ourselves, carry out our ovvn organized vvill, establish our ovvn planned economv of abundance, -and b.v making our ovvn class the great constructive force in the vvorld, banish fear and worry and vvant forever from the life of man.
"It is the historic mission of the vvorking class to do avvav vvith capitalism."
Are you vvith us?
, English Section of Braneh 27, i JH>, wilI sponsor a »ympoMuni ou Mon luy, May L'-Ith. The uftair vvill be helU in Room I, Slovane National lloine, at X:00 p. m.
"Vouth -Its Future" has b« eti choseii as the subject for di rti 1'lu.s is a topvc that overly disetused thi that is foremo t in niany thi'. is t h«-groups (Mich as the American Vouth Corigie Bo> Girl Scout«, Cwpp Vire ti i rit*, ha vi« bi* on
Our Doinga 11 ore und There
By Joseph Drasler
SOCIALISTS SLPPORT AFL EFFORTS TO\YARO INDUSTRIAL UNIONISM
Socialists are being vvarned by the national executive committee of the Socialist party against promoting dual unionisni in fields whcre the American Federation of Labor is effectively organizing.
This waa revealed by Max Ras-kin, VVisconsin member, on his re-turn from the committee'« quarterly session« in Philadelphia.
Praise vvas given b.v the committee to the CIO drive for industrial unionitm, but at the same time, Ra<-kin said, committee members cen-sured CIO leadership in states where "raids" are being made in erafts in uhich the AFL has estabii-hed itself.
A^rer on VVasconsin
"Committee members expre«sel agreement that VVisconsin is one of the fevv states in vvhich the AFL has organized many plants on an industrial union bas is," Raskin said.
"In most other states, the AF L has been lethargic in this re*pect. The VVisconsin State Federation of I>abor, the committee declared, has on the contrary been aetive in pro-moting industrial unionism."
Raskin explained that the committee took the vievv that the CIO should campuign primarily in those fields that have either been untouch-e<J by the AFL, or in vvhich the AFL has been unsuccessful in organizing.
Indorses Alliance Drive
The committee also voted indorse-ment of the national drive of the Workers' Alliance for an inerease of thc VVPA and relief appi opriation
HELP TO DEFEAT THIS VICIOUS BILL
I^al^or organizations and officials ali over the country are bombarding legislators at Wa«hington vvith let-ters and telegvams demanding that the Sheppard-Hill bili to "take thc profit out of vvar," but vvould actual-ly provkle for a Fascistic dietator-ship, destroy the ef feetiveness of unions and enslave the vvorkers, be defeated.
The vvarmongers favor the bili because they are n ion/ way from being convinced that their profiteer-ing vvould be de«rtroyed.
Cleveland Citizen.
,by congress from 1'•_» billion dollars as proposed by President Rooseveit, to .'J billion dollars, as urged in a bili ; by Kepreaentative CJeralJ Boileau, I F.-P.. VVisconsin.
The ailian.-e is to bring a "mas.« ' lobby" to VVashington . to vvork for 'the Boileau bili, beginning May 15, and hold demonstration« measure in ali major citie
O')
for on
the May
i viii.
ean n* Ver oe is a problem thr minds ot reason youth tted Falcons, an i te.)
orgam/.ed. 'The fact that the youth ol today shall be in the forefront on the fraternal, laboi, political and rehgtou* fields. in the lu-ture, should be inducement enough for a large turnout ui a forum of this nature. The old must make way for the young 't is an »nexorabl law of nature. VVhen the time comes, vvill youth be prejtared tu >;ep .nto the shoes of its predefes »»rs hovv vvill it aet—which way vv.U it go? Thfse and other i|Uestions vsili disiussed. If youth and »t s future means anythinjf to vou (and it should) be sure to attend this \viu-posium.
Max Kumar, of I niver-al, I'a.; honald J. Lot i k h, »m Chicago; L<i Jartz and John Lokar hu.e accepted to speuk. VS aiter A i >i» y, aeiive member of Knglish Section vv.ll pre-. >ide as chairman. Brtty Jaris.
John Kak of Johnstovvn, Pu., is al-»vour topy? If riot, order immediatc-readv at vvork on hi* third or-l« r of i ly from PROLKTARKC at tw» nty the Ma.v Herald. John Matekovu h of i five cents per cop\\ This very Iiberul <Iovvar.:l.i, N. V. vvrit« s that he got ' priče is niade pos-obje because of the rid of his f ir t order in about tvso large number vve have ot le red. Th • hours time and a ks for ten more story deal* vvith a group <»f Aineri <op e . \ tclev am from Fiank IV- c{;n boy. uho join the International
GROWTH OF THE C. I. O.
A Little Over a Year in Existence Seems to have
the Key to Success
tavs .i-ks for more copies.
Favor able reports are eoming in f i •> i n most t»very section to vvhich thn H< raU ha i>een shippfd. VVe st il have <iuite a number of eonies on han<l every la t one of wh;< h shou! 1 be put into the hands of readers. The material in this year's issue is too
llfi.tade and stop the (iates <»f Madrid.
Fascists at thi
The Sjning Song Festival in vvhich five Slovene ehoru>es participatrd di«-w «»ne of »he large-t er<»wds to t ver gather at the SNI) n VVaukegan. It w a s deeided that this Festival good to I h* left la.ving around on our be mad.' an annual affair to In- held shelves. Pusto the sale of tli- -m ti a	—TVo
i m«'nv!»ers
you have'on hand and don't be bash-ful about ordering more.
Th most No. I eeive
Falcon group s one promising sections of
of the Rranch
JSF', and should therefore re-ii much attention as vve can
possibly give it. In th«> Falcon clas« eu» younv~ters are reeeivinp ti fine •••ain n" and vvill later tran^fer into the Social Studv Club and into the brftftch proper as
t li.ler tb«'te- pre>ent in-truc:res
from each singing group
make up the committee in charge. *
An important and vvell e h osen topic, "Vouth—Its Future" vvill h< discusscd at the Sympostum being sponsoreil by Cleveland comrades on Monday evening May 2 Ith. This affair vvill be hehl in Room 1, Slovene National Home, *:00 P. M.
The s.peakerss li-t includes I)onal I easor.ed veteran . i ^ lotrich, uho -is undoubtedl.v the most aefive leader among the SNPJ and JSF youth and defer.der of th
III I. II A O
The loyalists at Bilbao are making a heroie detense. May they turn the tide, a^ vvas done at Ma ti d. ltiibao is a Catholic stiongiiold anl the Catholics there are i«»yai:.st.-. In any plače vvhere the chutih is ii>,\.»! to the people, it ha> nothing t«» fear from them vvhen they eome into povver. But it has extermination to
mu. h ntereste.l in their class which i it,>r iaM<l u ,liv«' SN,'J , held every Saturda.v morning at l^nn^lvam«. L.oui<» \ artz the Slovene Labor Center. There are stili a large number of children vvho 4» parents are members of Braneh No. 1, and vvho live close en< u'h o th< Center be able to attend the cla^ses.
fear at the hands is dictatorial rule the people.
• f Fascism, vvhich not the rule of
J. S. F. Conference in Blaine, Ohio
An appropriation of only lion dollars vvould mean the elimina-tion of f»004000 vv.U kers from VVPA rolls, it vvas declare«!. — So.:. Call.
The JSF Conference scheduled for BridgefM»it, Ohio, ha<» been chaiu ' at the la*L meeting of Braneh No. 11, to Blaine, Ohio. This vvill b • on VI iy j ii. hil-!;l0'at lhl'	Lodge No. .:;;.{ Hali,
beginning at 1 (» a. m.
Ann Beniger, . thev ar»* getting ati . < d ication that no hui-giou-Ie trained P^nciple. of these tuo workingmen's •. i. I • could 'iv • /nem ai 1 are verv o-ga»«;/.a-ions. VLiv Kumar, popular
leader in aetive
member of the Fngli-h Section of Braneh 27 and John Lokar of the SNPJ Lodge, "Sti ugglei s", VValter VVesle.v vvill preside as chairman. This list of speaker« ajut the topic vvhich has been chosen should make the S.vmposium an attraction vvhich the eomra<les vin Cleveland and thr* young delegate« !»> the SNPJ Convention vvill not pass up.
*
The Slovene Social ('-enter Club met la t Saturday at the Labor Center to diseuss matters jn-rtaining t«» the < lub and to give the member« an the JSF and the Socialist' Party" of :«MM»<»rtunity to renew their member-Americo. Th • rresent industrial up. ' card«. There was plenty ol good h'e:i val ha - effee»e I many of tli? ('al< Hni ,irmk< on h^l^,, an<l a 1 SNPJ member« ln »hop« anl plant« '' prevailed. i he rhember«hip vvhere t hey are cmp!oycl. Man v of	of ,hr rTub H -rowin^r 1'«ht
them vvere able to be of great help to the cause of unionism vvhen their
plants we?it on strike because they | A three a t ]day, "Ciganin' vvas have been < du nted to the tvvint of
Coming into contact vvith !h VPSL members in Chicago, vvith CIO and A. F. of L. organizer« anl also among the Communi-t we fmd tliat th:y have a vvarm feeling to-vvard* the SNPJ and the prineiples on u h i c h it i- organized, its member ar. I rhe work they are carrying on in
HEAD-LINE FANS
The Soviet Cnion has 9,250 nevv »-papers vvith thirty-eight million readers. During the Czarist days of 1913, 851» newsp»pers vvas the maximum publishing quota.
But there aren't enough nevvspa-pers. The l(.b'{7 Russians vvant more.
sian.
accompanied by cart »ons.
As for the. press m general, of tb 1 \r.U) publications, I.t>74 vvere issue 1 by plants aml factorie«; 2,112 by state farm« and maehine-tractor -ta tions; 1»lry universities. They up pear in sixty-nine languages. There are more than 150 languages in Russia novv, of vvhich about eigthy-eight have accepted alphabets. Of thes,-many have been fonned or»ly in recept years, most!y on a Lat in ba- is.
Principal reason for the shortage is 1 !:a.st .y< Jr;
lack of paper. Fxpe,ts e-t imate that !	,n	than Ru«-
if nevvsprints vvere plentiful, papers like Pravda, ("Truth"), official organ of the Communist Party, an 1 I zvrst ia, ("Nevvs"), official me lium for the Soviet Government, both could inerease daily circulation from 1,500,000 to 10,000,000 copies a <lay.
Compared vvith American cir-ula-tion figures, these Russians ciphers vvould be sufficient to send subserip-tion, a«lvertising and editorial department ma nage rs into fever-| pitehes of joy. But the hard-workin^ follovvers of Marx-I>enin-Stalin look at the entire pieture vvith a different i e.ve. Their approach to the questionj of nevvspapers is fun<lamentally and diametrically opposite to American i standard«.
Russian nevvspapers are printed for the good of the readers; not only f for amusement or entertainnicnt. | Column« one and tvvo embrace a serious editorial about some important facet of economic life. Records of sovving in «undry ]>arts of the nation or achievements of the Stakha-novite* are reeorded with the regu-larity of American stockmaiket re-j>orts. Foreign nevv«, stories of national interest and aviation in vvhich the Russians are keen enthusiasts j are found on the front page. Political articles and editorial« are usuallv
knovv ing vvhat the Ameiica i*- to.la.v,
Manv of them learned darn fa-t whtot they tanie into contact vvith cops and company. tug«. They sot»n found out vvho the ~eo|** are hired to serve.
The prin iple« on vvhieh the SNPJ is organize 1 have serv»'d it and ser-
the feature <»f the program spon mred elas struggle in Braneh N.». 20, at tlu- Social Tui i Hali, 1H51 Belmont Vvenue, Sunday, May l«th. R<»v Burt. secretarv of the Socialist Partv and (ieorge Maslach, addri.....d the gathering-
. A ma>- meeting i-« being sj>on -or<* 1 by Branehes 27 and l.» in Cleveland on May 20 in the laige audit »riutn ved it vvell durimr the life of the or-!of the Slovene National Ihmie on St. ganization. The proof is there so Clair Avenue. The -peakers vvill be don*t let anyone change your opin- Donald J. I. »trich. Frank Zaitz. ions vvith th"ir stheme of un ler- editor <>f Proletarec, Charles Pogo-mining the prineiples on vvhich the tele , secntary of the Jugoslav So-organization is l»a-e<|.	cialist Federation, Robert Ihilea and
*	probably other« vvill he added to the
About half of our order of Cpton li^t. I.om Zorko vvill a. t as chairman SinclaVs lati s; book. No PASA- tln- program. The singing -ociet.v RAN! (They Shall Not "Pass) has al- "Zarja" vvill be featured on the pro-ready been so ki. Have you ordered gram.
Ilir C. I. O. Is Coniini; of Age
lu the vvorld of labor organization, the preme nt i- a period of turmoil and great grovvth. C, L O. head-quartei- in VNa-hingtori and iu ali th<- different region«, citieand in-idustrie« are a melting |x»t into vvhich prohh ms of ali kinds are <laily and almo.-t hourly throvvn.
At these center«, the tuniultuou« I and • \ubei ant demand« of hundreds .of thousand« vvho never before knevv vvhat a union vvas, jostle together and com pel attention.
Out of this turmoil of grovvth, and j often confusion, out of this melting pot «»f widely--varying demands, thi re i> novv beginning to emerge th<* firm metal of a nevv and greater ! labor movement.
The C.I.O., born a little more than a year ago as an idea, a committee and a cause, is novv ffoing j through a period of transition. Quew-tion« of due«, chaVter«, regional re-presentatives, industrial council«, and organizational f«uTn genera!!y, are the outvvord and te hnical signs of ( .1 O.'s comng of age.
C»rowth Rather Than Changr
ll.is the general policy of the C. I. O. changed in this period?
Originali)' the C.l.O. confined it; oiganizing activities to one or tvvo of the mass-production industries, sueh as steel, automobile«, and rubber. Novv it iv not onlv concentrating on *uch industries as textile« and oils, but it is also opening its doors vvide j to ali other unorganized vvorkers uho de-iie the benefits of industnal organization.
Originally, the C.l.O. declareil its purpose to be the organization of t h* unorganized into the A. F. of L. Thi« purpose vvas rudely frustrated by the sU pension of the unions vvhich made th«> attempt. Novv the C.l.O., at long last, has been force i to the building of Ihe nevv movement outside the strueture of the old.
Vet these developnients do nof tnean that there has been a change in the basic principle- and policy of the C.l.O.
The purjvose—an 1 the praetice— -till remain« the building of labor organization vvhere none existed be-fore, not the invasion of organizel-fields. The results are stili the trengthening of laboC« hand.
They Couldn't Be Krp! Out
Successful organization is eon-ta-ritois. The C.l.O. could n<»t have confined itself to one or tvvo indus taies, even if it had vvanted to.
Once it vvas seen that a laboi
leadership had »merged uhich meant business—an<l uhosc idea of orinn-izing wa< to go out and organi*« not to sit around in hotel lobbies «nd plot charler-snatehing against thow uho organized themselves vvorkers from every industr.v began knocking af the door« of the C.l.O. organizinjr commit tees.
And uhen it became obviouf« that the C.l.O. hud the k. y to success the demand became ovenvhelming.
For a vvhile the C.l.O. tried hard to stick to its concentration on its Tnain industries, and to provide in makeshift fashion for those vvho uished to join it from other indus-trie«. The policy ua« to refer i«uch groups to the A. F. of I.. union« in their fields, or else to charter them temnorarilv into C.l.O. unions which made no final claim« to jurisdiction.
Several results followed from thi« policy, First, most of sueh group« reftised to go into the A. F. of L. unions to uhich they wete referred; they said they vvanted to get into the C.I.O., and they meant just that. Secondly, the adherem-e of unrelat-ed groups h-nimo an embarrassment to many 'C.l.O. unions, uhich also felt they could not give them the ser-viee to uhich they uere entitled. Finally, manv sueh gr< uips found j themselves vvith no plače to go; they thought of themselves as C.l.O,, organized under its inspiration, even entered into agreements in its name, and yet th<*y liad no formal eonnec-t ion.
Confusions and difficulties of many kiruls have resulted from the he? itation of the C.l.O. to aece.pt ali the organizational inipli« ations of the nevv movement uhich it has cKtablished. But n<»w at last the pro-visions are made for the regular ehartering and acceptance into the C.l.O. of those uho are already with it in eVerything but name.
Solidarity Vs. Scabbery
Tvvorecent incidents illustate the faithfullnes« of the C.l.O. to its orig^ inal purpose of organizing the un-organiased, and not disr-upting exist-ing union«.
The first is the C.l.O. reputation of unauthorized attempts to inject it into the organized building indui-t rv in New Vork Crty.
The secoml is the solidarity ex-pressed by Direetor Brophy, and de-monstrated by C.l.O. representative« in Los Angele«, vvith the striking motion pieture erafts, although they are not part of the C.l.O.
By L. C.
SCHOOL'S OUT!
William Cullen Bryanl:
The Antiquity of Freedom
O Freedom! Thou art not, as poet« dream,
A fair young girl vvith light and delicate limb«,
And uavy ttessp* gushing from the cap
VVith which the Roman muster < rouned his slave
VVhen he took off the gyves. A hearded man,
Armed to the teeth. art thou; one mailed hand
(irasps the broad shield. nnd one the suord; thy brovv
(Ilorious in beauty though it be^ i* scarred
VVith toke ns of old uar; the massive limb«
Are strong vrith «truggling. Power at thee has launched
His bolts, and uith his ligbtnings smitten thee;
The.v could not cpiench the life thou hast from heaven.
Merciless power ha« dug thy dungeon de ep,
Aml hts strart nrmorers, by a dozen fire«
Have forged thy chain; yet, uhile he deems thee bound
The links are shivered, an«l the prison vvall«
Fall outuard; terri.bly thou springe«t forth,
A* springs the flame above a burning pile,
And shoutest to the nation« who return
Thy ahoutings, vvhile the pale oppresor flies.
Searcmlicht
ii,.......
Donald Lotrich
„„.llll
Masses of people thronged to Eng-land to vvitness the spectacle eloun-ing of the ages, the crouning of a Ving. In the very front lines along 'he route of the procession were h<»rdes of vvorkingelass vvomen, vvait-iriL% staring. peering for one glance at a couple vvho have no more reason to be king and quccn than have the •uerillas. Its ritual the people vvant. It is fake ceremonies thev cvave for. It is pomti and splendor, costly gar-ments and regalia« (for vvhich the people pav), that attract« them. The «o'k t * can live in miscry, vvhat does that matter. Thev are vvilling tO starve just so that th'»v aa vvitness the greatest spectacle clovvning of the ages.
*
II, i ust en I, those very vvoikers vvho made thc coronation sueh a success. thev uould learn to think and reason no parasitic king and queen vvould ever get to the coronation stage be-
cause brains
people properlv
i ve and, ue are hrppv to say, our comrade« and friends have given \vorthy assistance to these organ-izors. As is generally the čase, only a fevv aetive neople are sufficient to ynread the CIO idea thru out the plant and certainly it require« hut > fevv capable persons to svving the vvorkers vvhen they meet to deter-mine their af f iliat ion. At Dryden Rubber vvork- an othervvise 1 tfeles« eompanv union vvas svvung into the ranks of the CIO by some of our people. The VVilson-Jones Loose Leti Co. strike vvas won but not u'ithout the help of Socialists and some of our peonle. The International lUr-vost< r W orle s are aflame vvith CIO propaganda much of it spread by our comrades.-And right n<>w vve »re asking those people of ours vvho vvork at th«- VVestern Felt VVorks to assist in the campaign to organiz? that shop. A nucleus has been got ten. The CIO men are on the vvho ean use their grounds. Ali that need to he done fo need no sueh figure- to enroll in the union and spread the
message to join, too.
vour fellovv vvorker« to
heads. If, instead, the vvorkers vvould reason justl.v thev could ali live in a King-. heaven. But tradition so demand« that the manv be thought- A trooHly numhAr took jn the ^u-les« and thus vvork against their <nvn	,)arlv'(vf (hl, Socia, rIub of the
interest s and suffer. therehy. The j sloVom, L„hor rcntpr last Saturday one good thing about the coronation nipht VVhatever else is «aid about that it is nou over and vve won't J M|ph nn affajv jt wa, quito Worth-bc bothered with scenes and pa*os whUe M<| rniov.,Mo nml necessary.

full of manufaetured tattle.
*
This is being vvritten just before the opening of the SNPJ Convention uhil»» the delegate« are streaming to Cleveland and vvhile some are laying the groundvvork for the usual elimin-ation of the Socialist ideal in thc«! SNPJ. I have hope« that the dele-1 gMt< s vvill aet vvith intelligenee and retain the uorkingclass charaeter and ideology of the SNPJ. In fact. I have hope« that vve <a»n improve on the present poli y. May I, too, ex-pr<*s« my vvi^hes for a successful ^ Nl
p it \ention. Th^rr is	tn
Tor the uorkers even in a fratemal convention of this type. The SNPJ has been shouing the uay to ali others. It can improve its position and speed up its journey greatly, by being mindful of it* ta-ks and its position. (»reetings to the delegate«.
Manv nevv. people are novv joinin* the Social Club an<l old timer* »r* reneuing their memhership according to our custodian.
*
Kuropean reportet-s are novv pretty much agreed that the Spanish Loyal-ist are bound to lick the Fa*irt re-bels and their rebellion. vvhich i« good nevvs. Hovv the l<oyali-<ts with-stood the odds until novv is a remark-able feat. Thev have had to sacrifir* { much and if tbc> vv.n th< >
the vvorkers elsevvhere the a cemorv. h"\\ !o ftivvarl tU* united efforts of the fascists.
(Continued on page 5)
In «mm* emmmunitv organirers of
the CIO have been exceedingly act-|
NOTE
More Engliah rrport« and Articles on Page 5.