Poštnina plačana v gotovini. Psm.aaezna številka Din 1 V I.JUBLJANI, v četrtek, dne 28. februarja 1925 'zbuja vsak dau opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. desečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 — Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. IG. TELEFON ŠTEV. 55Ž. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po isrihi. Pismenim vprašanjem naj se priloži sjsasake za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1*8,633. Naloga nacionalizma. Blok Narodnega sporazuma ustvarjen. Pred kratkim in veliko prerano umrli idealni zagrebški novinar Predrag Mitrinovič je dejal v svojem spisu O osnovah našega nacionalizma - , oa je nacionalizem samo tedaj pozitiven, kadar ustvarja take vrednote, da so re važne tudi za splošno kulturo človeštva. Vsak narod mora gledati, da doprinese nekaj k svetovni kulturi, ker le tedaj je njegov obstoj upravičen. Ne smemo biti samo konzumen ti splošne kulture, temveč tudi njeni producenti. Resnične so besede Matrinoviča in čast našemu narodu, ki je tudi v najtežjih časih bil producent kulture. Opominjamo le na naše divne narodne pesmi, ki že same opravičujejo naš narod, da sega po zakladih kulture evropskih narodov. Toda ali moremo reci, da je tudi v današnji dobi naš nacionalizem tako ]>ozitivna vodnata, kakor je bil včasih? Prva zahteva vsake pozitivne vrednote, je da je originalna. V čem pa je danes naš nacionalizem, kakor se oficielno predstavlja, originalen? Pretirani nacionalizem je doma po vseh deželah in silno govorjenje o nacionalizmu je enako poznano vsem narodom. Tudi nestrpnost ni nobena novost naših oficielnih nacionalistov in enako bi mogli konstati-rati o vseh ostalih posebnostih našega oficielnega nacionalizma. Toda pred vojno smo slutili, da bi megel biti naš nacionalizem tako originalen, kakor le malokateri drug. Pred vojno se je porajala misel o či-s,° Posebnem slovenskem nacionalizmu. Naj podamo par osnovnih črt tega nacionalizma. Vsi brez izjeme smo bili pred vojno ponosni na to, da nismo poznali šovinizma. Mi nismo sovražili drugih naroden*, temveč ljubili smo samo svojo narodno misel. In če bi pred vojno mogli mi odločiti, kako naj bo rešeno narodno vprašanje, bi dovolili narodnim manjšinam najbrie enako velike pravice, kakor se je to zgodilo te dni na Estonskem. Zvesti svoji dobrosrčni slovenski duši smo odklanjali vsako nasilje in sicer tako za sebe, kakor tudi za druge. In ponosni smo bili tudi na to, da v našem narodu ni bilo propada med inteligenco in kinotom. Bili smo v resnici ujedinjen narod In ves narod j( obvladala ena in iRta nacionalna misel. Nismo poznali niti prokopiomo v<\iik ih socialnih razlik in nevarno nasprotju med kapitalistom in proletarcem je bilo našemu narodu prihranjeno. Bili smo kratkomalo tip homogenemu malega naroda, ki jo za nacionalizem, ker ga jo ta misel dvigala in bila gonilna sila njegovega napredka. Vodno je bil naš nacionalizem plemenit In zato je ustvarjal kulturne vrednote in storil čudež, da je postal narod v dveh generacijah od naroda hlapcev in dekel civiliziran in kulturi n narod, enakovreden in deloma tudi nad vreden svojim sosedom. Naša naloga je bila, da svoj tip nacionalizma izvedemo do konctf in da pokažemo svotu, kako je mogočo braniti svojo, no da bi so pri tem kratilo pravice drugim. V majhnem bi* mogli Beograd, 25. februarja. S seje šefov opozicijonalnega bloka je bil izdan sledeči komunike: Zastopniki strank narodnega sporazuma so na sejali 23., 24. in 25. febr. 1925 sklenili sledeče: 1. Zastopniki sporazumnih strank ugotavljajo, da so njihove stranke odobrile politiko narodnega sporazuma in da so izvoljeni pri teh volitvah z izrečnim mandatom, da do konca izvedejo to politiko. 2. Da so se stranke sedanje vladne večine po načinu, na kateri so izpeljale volitve, izključile za enkrat iz vsakega sodelovanja v dovrši te v narodnega sporazuma. Sporazumne stranke ne morejo niti posamezno niti skupno iti v nobeno kombinacijo s sedanjim radikalnim klubom kot celoto, ker so poslanci tega kluba proti sporazumu in ker sporazumne stranke ne marajo in ne smejo r nobeni obliki sankcionirati takega načina vrsitev volitev, ker bi to pomenilo za bodočnost, da so vsa jamstva za pravo in red v naši državi iluzorna. 3. Da je kljub vsem nasiljem, pritiskom in potvorbam že danes jasno, da je večina ljudstva za politiko sporazuma in da bi pri svobodnih volitvah prišlo tudi formalno do najsijajnejšega in najpopolnejšega izraza. 4. Da so sporazumne stranke z ozi rom nu vsa pooblastila dolžne še bolj odločno nadaljevati delo za dovršitev sporazuma. Potem ko so pretresali vsa nadaljnja vprašanja, ko se je ugotovilo po- polno soglasje v vseh teh vprašanjih, potem ko so v posebnem načrtu določili glavne točke skupnega programa, je bilo sklenjeno, da združene stranice sestavijo stalno politično zajednico pod imenom Rio k narodnega sporazuma in ljudske demokracije, čigar organi bodo predstavniki, ožji in širši izvrševalni odbor in plenarne seje narodnih poslancev bloka. Zastopniki strank bloka narodnega sporazuma ugotavljajo, da vlada protiustavno in protizakonito drži v zaporni izvoljene narodne poslance, če tudi bi jih morala po izrečnih določbah člena 81. ustave in člena 108. poslovnika za narodno skupščino pustiti na svobodo takoj, ko so bili izvoljeni za narodne poslance. Razlog za to odredbo ustave in zakona je ravno ta. da ne dopusti, da bi nevestna vlada zapirajoč narodne poslance v številu, ki ji je potrebno, vplivala na sestavo verifikacijskega odbora in s tem na definitivno sestavo narodne skupščine. Zastopniki bloka narodnega spora-zuma ugotavljajo, da je tako postopanje brez vsake zakonske podlage in vsled tega čisto nasilje, in izjavljajo, da bodo sporazumne stranke v slučaju, če bi vladno nasilje preprečilo izvolitev čeprav samo enega narodnega poslanca, da ne bi mogel prhi na sejo narodne skupščine, podvzeli najener-gifnejše ukrepe, da preprečijo ustvaritev takega usodepolnega prece-denta.« Bodoča taktika bloka Narodnega sporazuma. Beograd, 26. februarja. Konference šefov opozicijonalnega bloka, ki so bile včeraj zaključene, odkrivajo jasen pogled na parlamentarno situacijo in še posebej na odnosaje opozicije do vlade. Opczicijonalni krogi so sklenili, da ostanejo — trdni napram vladi in iskreni v medsebojnem sodelovanju. SV oj delovni program in taktiko so izdelali tako, da ne more biti govora o posebnih akcijah, ki bi se vršile od strani posameznih strank bloka- Podpisan je sporazum o delu in taktiki bloka. V tem sporazumu se odražajo jasno izdelane konture državnih in pravnih vprašanj, tako da so sedaj stranke bloka vezane ne samo z enim delovnim programom, ampak imajo izdelane tudi osnovne linije skupne politično platforme. Sporazum je podpisalo sinoči 9 šefov opoz. bloka, ki so bili na seji prisotni. V imenu demokratske stranke so podpisali sporazum Ljubn Davidovič, Vo- ja Marinkovič in dr. Kasta Kumanudi, v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, za muslimansko organizacijo dr. Hrasnica, v imenu HKSS tor tirvatske Zajednice pa dr. Polič, Pavle Kadit* in dr. Nikič, in končno . Nastas Petrovič v imenu nezavisnih j radikalov. Program opozicijonalnega j bloka bo predložen dne 6. marca ! klubom vseh opozicijonalnih strank, j Stranke opozicijonalnega bloka bodo j nastopale od sedaj naprej kot celota v \soh vprašanjih, ki se tičejo važnih pogajanj in sličnih stvari. Vendar v parlamentu ne bodo nastopali kot enoten klub, marveč kot /ujeriniva opozicijonalnih strank. To pa so sklenili zgolj iz tehniških razlogov, ker bi drugače po predpisih poslovnika mogel klub kot tak postaviti samo 2 govornika, tako pa bo luhko vsaka stranka postavila po dva govornika. Ohranili bodo pa iste skupne odno-šaje pred pmisedništvorn skupščine, kakor so bili dosedaj. Vsakemu Članu bloka bo še dalje pristajala pravica, da izkoristi poslovnik ža sebe in da ob priliki debate vsaka stranka odredi enega ali dva govornika. To m nanaša zlasti na one debate, ki so proglašene kot nujne. Nobenih pogajanj z redikali. Ileogiad, 25. februarja. Pred sestankom klubov opoz. bloka se bo vršil ponovni sestanek šefov klubov, na katere*« s.) bo razpravljalo še o važnih vprašanjih, kakor bo pač nanesla potreba. Ta sestanek je predviden 6. marca. Na seji vseh klubov bloka se bo definitivno potrdilo, kar je bilo sklenjeno na včerajšnji seji šefov bloka. Blok je ves čas po vo-tvah in po vseh izjavah, ki sp bile podane službeno ali neslužbeno uvidel, da radikali ne morejo ali pa nočejo spremeniti svojega kurza. Ker pa blok ne more sankcijonirad onega nasilja, ki ga je vlada vršila pred in po volitvah in na katero nasilje se opira današnji izid volitev, je blok sklenil, da bo odredil svoje stališče brez ozira nato, kaj se z druge strani misli. Kar se pa tiče abstinence, bo blok v tem vprašanju ponovno razpravljal, finitivni sklep v tem oziru, še ni stor-storjen, vendar je iz komunikeja bloka jasno naziranje, ki vlada v bloku. Na enem prihodnjih sestankov bo govor tudi o onih skupnih programa ti e-nih točkah bloka, ki so bile sprejete kot prve v skupni program bloka. To so obenem tudi tiste točke, na katerih je slonela Davidovičeva vlada in ki so prišle tudi v vladno deklaracijo. Vsekakor je značilno za sedaj tudi dejstvo, da je prenehal ožji in širši blok in da se orni kompaktnost, ki je dosedaj bila v ožjem bloku, razširi n« ves blok, ki obsega tudi HRSS. Blok jo na ta način postal politična enota mi zunaj. Razmerje sil v parlamentu je sledeče: : opozicijonalni blok 189 proti 142 radikalom, ali pa 163 pristašem vlade proti 152 Članom opozicije, h kateri je prišteti še 5 zemljo-rudnikov, 5 Nemcev in 3 federalisti. Hinoči je odpotoval dr. Hrasnica ,Lz Beograda, medtem ko bedo ostali drugi šefi bloka še danes v Beogradu. EU M TINSKA KRALJICA PRISPE DANES. Beograd. 26. februarja. Službeno poročajo, da dospe danes ob 2. popol-ša kraljevska dvojica se odpelje rudne i iimunska kraljica v Beograd. Na-mumki kraljici do Nov. Sada naproti. mi dokazati, na katerih načelih bi moral sloneti sporazum narodov in proti hrupnemu in terorističnemu nacionalizmu bi morali postaviti mi pacifističnega. Naš nacionalizem bi moral biti zaveden, pa pri tem strpen. Bil bi strpen proti tujcu, še veliko bolj pa proti lastnemu bratu. Bil bi to nacionalizem idealistov in s ponosom bi ga mogli vedno pokazati pred svetom. Kako pa se uveljavlja naš oficiel-ni nacionalizem danes, pa je druga pesom. Rtrpnost Je izginila, prepadi se stalno in umetno večajo, homogenost naroda je zaigrana in ni več po- Ija, kjer no bi strankarstvo razbilo enotnosti naroda. In zašli smo celo tako na napačno pot, da se nadaljno cepljenje pozdravlja in do so smatra bojkot v lastnih vrstah kot napredek. To zablodo mor« ozdraviti pravi nacionalizem, ki moru biti kit spajanja za narod, no pa pomagač pri raz-druževanju. V tem je ona prvih nalog našega nacionalizma in samo tisti, ki to nalogo vrši, je nacionalist. Vsi drugi pa »o rušilci narodne moči in naj nastopajo še tako pod senco nacionalnih gesel. BOUSEVIŠKA PROPAGANDA N JUGOSLAVIJI. Beograd, 26. februarja. Beograjska mestna uprava poroča alarmantne vesti o akcijah boljševikov v Jugoslaviji in o veliki delavnosti balkanske federacije na Dunaju. V propagandistične svrhe je v Jugoslavijo poslala sovjetska vlada mnogo denarja. CKSK08L0VAŠK1 PARLAMENT 815 SE8TANE 5. MARCA. Praga, 26. februarja. Parlament se sestane 5. marca. ^Narodna politika* piše o možnosti razpustitve parlamenta In o novih volitvah. Todorov o stanju na Bolgarskem. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu je podaj beograjskim novinarjem sledečo slino o stanju na Bolgarskem. Dejal je: Po mojem mnenju se nahaja Bolgarska v položaju latentne državljanske vujne. S ladiii sistem političnih ubojev, Lot edin odgovor na borbo opozicije, je nagnal ljudi, da odgovarjajo na nasilje * nasiljem. Tako je postala Bolgarska po krivdi vlade iz dežele demokracije Ln ustavnosti, dežela političnih zločinov, brez zakona, brez sodišča in brez politične svoboae. Krvniska vlada Cankova misli, da more z zločini v masah udusi-ti narodni pokret. To je divjaška iluzija. Obsedno stanje, preka sodišča in mane ubojev ne bedo preprečili padca režima, ki nima opore v narodu in ki se upira samo na bratouboje. Evo, danes »mo dobili poroCilo, da je odšlo kakih 1') vladnih poklicnih ubijalcev v Beograd in Prago, da ubijejo zadnje pred-,-tavitelje Bolgarskega zemljedelskega sa-veza. Pred Iren i dnevi je javil sofijski tisk, da sem bil ja?, ubit v Pragi. — Dokaz več za zlcčinsl e namere sofijske vlade. Pa tudi v slučaju, da bi bil jaz ubit, ne bo to rešilo režima banditov, nad katerim se spleta osveta naroda. Na vprašanje, kako bi bilo mogoče urediti razmere na Bolgarskem, je dejal Todorov, Edini izhod iz situacije bi bila — ra-/,en revolucije — ustvaritev izvenstran-karske vlade, ki bi izvedla svobodne vo- kraje! litve, rezultat katerih bi dal narodno I vlado. To bi zasiguralo spoštovanje zakona, življenja in imetja vsem bolgarskim državljanom. Ce bi imel v zadnjem trenutku kralj Boris energijo, da to izvede, potem bi mogle bolgarske razmere postaii normalne. Vsaka druga sprememba vlade ne bi mogla obvaro- S vati državo pred revolucijo. Mi zemljo- j radniki nismo profesionalni revolucio- i narji. Mi smo za zakonito borbo. Toda j za nas aksiom eden od osnovnih načel francoske revolucije, ki je izražen v Zemljoradniški poslanski klub bo v najbolj »uergičui opoziciji proti vladi P. P. v duhu programa S. Z. in podpiral bo vsako akcijo, ki gre za tem, da se vzpostavijo red in zakonitost v državi ter spoštovanje političnih in gospodarskih državljanskih svoboščin. 4. Pozdravlja vsak korak k iskrenemu, poštenemu in bratskemu narodnemu sporaz- umu Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa naj : delu. . pride od katerekoli strani in obljublja w svojo parlamentarno in moralno pomoč, ker je narodni sporazum glavni predpogoj u normalen gospodarski, kulturni in socialni razvoj države. i oživlja vse zemljoradnike, da nadaljujejo svoje delo za čvrsto organizacijo S;>vezu *em-ljoradnikov in da še naprej moralno in materialno podpirajo pokret v njegov«« Politične vesti- »Samouprava*, glasilo radikalne stran- ; ke, odločno odklanja kombinacije sJutarnje- , . , ... • i xi i ■„ .i.. ga lista« in pravi, da se radikali od sanio- deklaracnah o pravicah človeka in dr- \ , , ' . , , .... „ . ... * • jr i ! stojum demokratov ne bodo ločili. K temu zavljana in ki se glasi: Kadar so vse ! politične svoboščine suspendirane in je j zakonita borba onemogočena, tedaj je : poslednje zatočišče naroda: pravica na oborožen upor. Glede očitkov bolgarske vlade, da so emigranti, ki žive v Jugoslaviji izvedli napade na bolgarski teritorij, je dejal Todorov: Vlada Cankova rabi nekoga, ki ga krivi za svoje notranje neuspehe. Ona dolži emigrante za vsa dejanja, ki jih izvršuje sama. Ona inspirira posamezne napade, da bi mogla dolžiti emigrante. Jaz pa imam pozitivne informacije, da so bili emigranti, ki so se vrnili domov, ubiti. Vlada je nato razglasila, da so padli v borbi z emigrantskimi četami. Bi v resnici rad znal. od kje so se vzele emigrantske čete v notranjosti Bolgarske, kakor je slučaj z uboji emigrantov, ki so se vrnili v Filipopel, Sumen in druge treoa pripomniti, da je za pisavo Samouprave« najbolj merodajen dr. Laza Markovič, ki je iz Ja.._.o umljivih vzrokov za samostojne demokrate. — Komunike Srbske stranke. Glavni odbor Srbske stranke je izdal na svoje volilce ; proglas, v katerem pravi, da je z gnusom | vzel na znanje postopanje vladnih slug in j zlasti onih, katerim je bil mandat važnejši | ko pa srbstvo in ki so povzročili preganjanje pristašev srbske stranke. — Radikali in naši klerikalci. Beograjska >hOJiuJ«K pravi, da so radikali v tem vprašanju zelo rezervirani, da pa ni rau^valom j nesimpatična misel, da bi z našimi klerikalci i utrdili svojo vladno večino. Klerikalci pa so : več iio rezervirani. = .Na a vlada o razmerah na Bolgarskem. Z ozirom na vesti bolgarskih listov, kaKor odnoSajem obeh dežel. Amerika poseduj* nezaslišano bogastvo in zato je dolžnost A«t»-rike, da je primer velikodušnega narod*. r- Francija prot. udeležbi Nemčije na trn-oroiiiiem jiomereiui. Francosko zuna&j* ministrstvo z vso odločnostjo izjavlja, da »s bo francoska vlada pod nobenim pogojem dopustila, aa bi se nemška delegacija udeležila medzavezniške razorožitvene konference. Ne ho pa se -protivila Francija, da s* pripuste h konferenci nemški strokovnjaki v sluč.^u, da bi na konferenci bila sprožena vpraš.-.uja, ki niso v mirovnem dogovoru predvidena* — Mosk; a za izključitev poslanca Bubsika iz češkoslovaške komunistične stranke. Tretja internacionala je odposlala češkoslovaški* komunistom sledečo brzojavko: »Tovariši in tovarišice! Komintern odobrava izključitev gnilih elementov in izreka svoje prepričanje, da se bo češkoslovaška komunistična stranka združila okoli svojega centralnega izvršnega odbora a — Ce bo ta moskovski blagoslov da - - naša vlada podpirala bolgarske revosu- i češkoslovaškim ekstremnim komunistom do-cionarje, je izdala naša vlada oster demanti, i sti pomagal, je seveda drugo vprašanje. j£u v katerem pravi med drugim: Pred vsem j enkrat vse kaže na to, tla se bo razkol na-treoa vedeti, da so taki (revolucionarni) do- j daljeval in da bodo pozicije češkoslovaških Horthy povzročitelj umora. Glasilo madžarskih socialnih demokratov, »^lepazava« je pričela ostro kampanjo, da dožene morilce novinarjev Somogyisa in Bacsosa. Odkritja >Nepsza-ve< postajajo vedno bolj senzacionelna in sedaj je zapleten v nje že sam upravitelj Horthy. Glavni namen »Nepszavec pa~je bil prisiliti vlado, da govori glavna priča o umoru obeh časnikarjev; bivši notranji minister Beniczky. Ko se je izvedelo za umor obeh časnikarjev, je odredil Be-wiczky obširno preiskavo, ki je bila tudi v vsakem oziru uspešna. Ugotovljeno je bilo, da sta bila časnikarja ubita od petih oficirjev. Ves dokazani material je nato izročil Beniczky vojnemu ministrstvu, ki pa je vso stvar potlačilo. Ker je »Nepszava« očitala Beniczkyemu, da je -kuial potlačiti to afero, je Beniczky izjavil, da je pripravljen povedati imena morilcev, če ga vlada odveže dolžnosti poročilo je pripravljena >Nepszava« nastopiti pred sodiščem dokaz resnice. Dne 14. februarja so se zbrali v svečano okrašeni obednici »Gerhardus« notela ob oficirski mizi oficirji, med katerimi je bil tudi mož, ki se ga ne imenuje z imenom, temveč se mu daje ime »po-tentatc. Ker pa se v Budapešti ve, da je tedaj stanoval v Gerhardus hotelu Hor-thy, razume vsa Budimpešta pod >po-tentatonK državnega upravitelja Horthy-ja. Med oficirji so bili tudi nekateri, ki so nadzorovali cenzuro. Ti so bili ogorčeni, da si upa »nesramni Somogyi pošiljati svoje članke še v cenzuro. Od teh člankov sicer ni nobeden izšel, toda nesramnost prve vrste je, da si to destruktivni žid upa sploh še pisati.«; Razgovor jo končal pri mizi sedeči »potentat« z besedami: »Dosti je bilo že s tem govorjeno! Sedaj sc pravi trdno zagrabiti!« Drugi dan po pogovoru je bil dati na godki na Bolgarskem vsaKodnevni in sicer < po vsem ozemlju, število bolgarskih kmetskih beguncev pri nas je vsak dan večje in je od prvotnih 700 naraslo na 2000. Iz tega se more sklepati, da postaja strankarska borba na Bolgarskem z vsakim dnevom ostrejša. Naša država je po mednarodnem pravu primorana, da te begunce sprejme. Toda naše oblasti imajo najstrožje odredbe, da te begunce razorožijo, da jih oddal je od meje in da preprečijo vsako njihovo politično udejstvovanje. Zato so vesti, da bi ti begunci sodelovali v bolgarskih notranjih bojih, izmišljene in jasno tendenciojne. — Y'oung ?,a velikodušnost Amerike. Bivši generalni agent reparacijske komisije Young je imel ob priliki otvoritve univerze v Baltimore govor, v katerem se je dotaknil j tudi vprašanja francoskih dolgov. Young je j dejal, da naj opuste francoski in ameriški ; listi glede francoskih dolgov Ameriki vsake | komentarje, ki bi mogli škodovati dobrim komunistov znatno oslabjjene. — Nova volilna >reforma< na Madžarskem. Na podlagi informacij od uglednega poslanca vladnih strank konstatira »Nepszava«, da bo slonela nova madžarska volilna »reforma« na sledečih načelih: u lasu je se povsod i javno. Le v velikih mestih je dopustno tajno glasovanje. Glasovanje so more razvelja viti, če je vladal v kakem kraju teror ali če so .ii volilci s hujskanjem tako vznemirjeni, da niso mogli glasovati, oziroma, da se je na nje na protizakonit način vplivalo. i oslanec, ki je neupravičeno v parlamentu (to velja za od sej izključene), sr sme Kaznovati z ječo do enega leta in * suspendiranjem njegovih pravic. Poslanec tudi ne sme poslušati nobenih navodil, ki jih dobi izven parlamenta ali celo od tujih državljanov ali korporacij. To je mišljeno zlasti za socialne demokrate. — Primati .1« treba, da je dobro preskrbljeno, da bodo madžarsiv. trinogi ostali na vladi. uradne molčečnosti, ker drugače bi bil j razpolago oficirjem na povelje vrhovne sam kaznovan. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo' dovoljeno BeDiczkyemu govoriti. Toda do danes Beniezky še ni dobil fega dovoljenja. Med tem pa uadaljuje »Nepszava svoja odkritja, ki so za razmere na Madžarskem vedno bolj porazna. »Nepszava« izjavlja, da more svoje trditve dokazali pred sodiščem. V noči od 17. na 18. februarja, torej v noči, ko ata bila umorjena oba Časnikarja, so priredili oficirji Pronay-evega in Ostenburgovega detašmana v hotelu Palače pojedino na čast nadporočnika Ko-vareza in poročnika Mešava. Z a pojedino ni bilo nobenega povoda, razen umor obeh novinarjev. . , _ Se bolj pomembno je poročilo »Ne- žarske, ki še naprej ščitijo morilce, pszave" ■ erftanku, na katerem je bil Ne rečemo drugega, ko ubogi madžar sklenjen umor Somogyisa. I udi za to komande avtomobil. 16. februarja so oficirji Ostenburgovega detašmana avtomobil pripremili, 17. februarja so dobili za umor določeni oficirji odprta povelja za odpotovanje iz Budimpešte in v noči od 17. ua 18. februarja je bil umor izvršen. Dne 20. februarja so bili morilci ugotovljeni, dne 21. februarja pa so zapustili oficirji v avtomobilu BudapeSto in se vrnili šele potem ko je pričelo vodili preiskavo vojaško pravdniStvo, ki je smatralo za svojo nalogo, da najde priče, s katerimi so ddkazali merilci svoj alibi. Pripominjamo, da se je od morilcev eden obsodil sam in se ustrelil, eden pa jte zblaznel. Ne jemljejo pa si zločina k srcu ostali Drobne vesti. Generalni komisar za nemško odškodnino sporoča, da je plačala Nemčije tekom prvih pet mesecev, odkar se izvaja Dawesov načrt, 395 milijonov zlatih mark. t, in (talija 32 milijonov zlatih mark. Število francoske vojske v mirnem stanju znaša 83.474 oficirjev in 651.984 mož.. V za-sedenem ozenuju je 3682 oficirjev in 103.736 mož. , ... Zdravje angleškega kralj« *e jo zelo zbolj-Salo. Kralj odpotuje na Sredozemsko morje in obišče najbrie tudi Dubrovnik. Za časa njegovega odhoda ga bo zastopalo regentstvo. Papež in tisK. Ob priliki otvoritve etru-škega muzeja se je razvila med papežem in novinarji zanimiva debata, koncem katere je dejal papež: Vi ste vedno velesila in zato nosite veliiio odgovornost, blagoslavljam vas obenem z vašo močjo in odgovornostjo, da dobro uporabite svojo moč in da vam bo dal vaš čul odgovornosti vedno zadovoljstvo. Lloyd George jo imel v Walsallu velik Prosveta. : rr i" imani se,'"nii ,noBow l srri.k&,part nn rod! Ostre resolucije zemljoradniškega glavnega odbora. V pondeljek je zaključil Glavni izvrševalni odbor Saveza zemljoradntkov in izdal sledeče resolucije: 't. Vlada j« z denarjem, nasiljem, lažmi in zlasti falzifikati zlorabila oblast celokupnega uradniškega aparata kakor tudi h plačanim časopisjem ne samo falzificiraia narodno voljo, temveč tudi uspela, da pokrije svoje delo (izvirnik je neverjetno oster, op. ur.) r. nacionalnimi gesli. Glavni izvršilni odbor obsoja volilne in povolilne nasilne in koruptne metode P. 1». vlade, ki uiso samo pokopale vere našega .naroda, temveč tudi vero tujine v zakonitost, ustavnost in pravo demokracijo našega naroda Oddaja čast Žrtvom strašnega volilnega terorja in veruje, da ne bodo te žrtve brez- uspešne, temveč da bodo pospešile končno zmago Saveza zemljoradnifcov. Enako pozdravlja neustrašno borbenost in idealno po-žrtvovalnost vseh svojih pristašev in zlasti omladine ter jih poživlja, da vsled falzifici-ranih volilnih rezultatov ne klonejo duhom, temveč da vztrajajo v neenaki borbi za zoni Ijoradniška prava. 2. Šavez zeml!oradnikov smatra, da na tak način falzifieirrma narodna volja ne daje jamstvi za pravilen razvoj države in zato zahteva razveljavi enje poslednjih volitev kot popolnoma nezakonitih in razpis novih vo litev z jamstvom popolne svobode in zakonitosti. vez zemljoradnikov bo ' nt edin pred-v '1 y - emljpradniškega ir rod ' nastopni v o';t!čirh vpr S-'nji’ h p osto o. enco. Mednarodna konvencija o avtorskem pravu. Generalni tajnik Zveze narodov je pozval vse člane Zveze, ki še niso podpisali bernske kouveucije o avtorskem pravu, da store to čim preje. Predsednik nomške republike dr. Kbert je bil operiran na slepiču. Operacija je izpadla dobro. Največji zrakoplov na »v«|u bo zgradil za Ameriko bivši šef-konstrukter Zeppelinovih delavnic. Zrakoplov bo dvakrat tako velik lovedi (seveda gre samo za izpovedi glede prve ljubezni) priobčuje od Ester Lombardo ustanovljena in vodena >Vita feminile«, prvi iieaski list v Italiji: Vročekrvni Gasparini *toji fce uajbližje, vsaj kar se tiče časa ... Matilda Serao. neapolitanska pesnica. Toda v oaaprotju z Gasparino njena prva ljubezen ni bila zadnja. Matilda Serao se tudi ni zastrupila. marveč živi veselo dalje. >Moja prva ljubezen? No. ta hipotetični doživljaj se iz- Jack London: (22.) Borili doživljaji. Itonicin Južnega morja. — Mi dečki hoteti te proklete črne Marv. — je rekel Bellin-Jama. — Kaj boste počeli s črnimi liary'.’ - J* \ p raftal Sheldon. — Ubiti jih, — je rekel Beilin-Jama. — Zakaj pa vi dečki z menoj teko govoriti? — je vprašal Sheldon z vedno bolj srditim glasom. — Veliki zvon že zvoniti. Vi ne spadati sem. Vi biti na polju. Ko bo veliki zvon zazvonil in ko vi pojeste, potem priti sem in govoriti o dveh črnih Mary. Sedaj pa vsi črni dečki oditi od tu — Vsa tolpa je čakala, da bi videla, kaj stori HeUin-Jama in Bellin-Jama je ostal. — Jaz ne iti, — je dejal. —• Pazite se, Bellin-Jama, - je rekel Shl-don ostro. -- Drugače veu> poslati na Tulagi in tam vas zelo pretepsti. — Bellin-Jama je bojevito gledal navzgor. — Vi se hočete z menoj boriti, — je dejal ter dvignil »voje pesti na tisti značilni način, kakor so to običavali storiti črnci, k) so se vrnili s (jueenlanda. Toda na Salomonskih otokih, kjer je malo belih mož in mnogo črncev in kjer beli vladajo, pomeni tak po*.iv na dvoboj nečuveno žalitev. Črnci se ne smatrajo vTednim, da bi »e drznili pozvati belega moža na boj. fudi bi doeegfi v tem samo to. da bi jih ta polteno naklestil. Is vrst poslušalcev se je oglasilo pohvalno mrmranje, ki je veljalo Bellin-Jamovi odločnosti. Toda Bellln-Jamov glas je fte zvenel v oaračju in pohvalno mrmranje j« baš za šumelo, ko je preskočil Sheldon ograjo ter planil naravnost navzdol. Od vrha ograje do tal je bilo petnajst čevljev in Bellin-Jama je *tal tik pod ograjo. Sheldonovo telo ga gublja v temi preteklosti ... Saj sem vendar najstareiši: izmed italijanskih pisateljic ... Sicer pa takozvana prva ljubezen, katere se človek spominja, ni nikdar prva. Vedno se spomniš kake prejšnje, polem zopet prejšnje itd., čim dalje posežeš v svojo preteklost. In Matilda pripoveduje,, kako se je zaljubila z desetimi leti v tridesetletnega zdravnika, .. i je zdravil njeno bolno prijateljico, pripoveduje, kako srečna je bila, ako ; jo ie smatral ta njen Adonis vredno kratkega pozdrava ali pa celo smehljaja. »In potem? In potem ... nič. Nič se ni zgodilo, da ... ne spominjam se niti. kako sem ozdravela od svoje tajne ljubezni. Ne spominjam ’ se ničesar več. Niti naslednika ne .. .< Ko ji je bilo pet let (precej mlada je | biha), se je Rezika prvič zaljubila. Zaljubila j pa se je v nrinca iz Andersonove pravljice, j Njena ljubezen torej ni bila nevarna. Bila j je približno tako nedolžna kakor prva lju- j bežen Sioile Aleramo, ki je bilo zaljubljena ; z dvanajstimi leti v svojega črnega mačka >z blestečo črno dlako, iskrečimi se očmi, magnetičnim smrčkom in gracijoznimi kretnjami.« >To je bila moja prva ljubezen ... Veliko let pozneje je podpisaval mož, ki me je nazival včasih ,levinja", včasih .miška', svoja pisma z ,il tuo gatto‘< (tvoj mucek), ne da bi imel pojma o svojem predhodniku .. .< In Sibilla nadaljuje s hvali-saujem svojega četveronožnega mačka — ne simboličnega —: »Vedno se mi je dopa-dal. Kaj zahtevate več od ljubezni? Ko sem postala ženska ter mislila, da mora pomeniti ljubezen spojitev dveh duš, medsebojno razumevanje itd., sem se varala. Morala bi se bila zadovoljiti, kakor v mačka zaljubljena mlada deklica h tem, da bi bila uživala samo zunanjost bitij, ki sem jih srečala v življenju, ne da bi bila od njih česa zahtevala.< V šolskih klopeh se odigrava prvi roman Ade Negri. Ljudskošolska učiteljica, ki si je pridobila pozneje h svojimi socialističnimi pesmimi tako popularnost, se je seznanila l dvanajstimi leti v svojim *ženiuom<. Z dečkom, ki ji je dejal na igrišču: »Ce hočeš, postanem tvoj zaročenec in ti moj« zaročen- ka. Zadovoljna in srečna sem bila, da sein imela končno svojo skrivnost... Dejstvo, da sem se naročila*, me je v lastnih očeh visoko povzdignilo. Nekega dne pa mi je rekel dečko v obraz: ,Veš kaj, jaz prekličem svojo besedo. Našel sem drugo nevesto, ki je lepša od tebe.' Cinična brutalnost fantiča je vplivala name, kakor curek ledenomrzle vode. Ljubezen je izginila. Samo v svojem ponosu sem »e čutila žaljeno. Bolela me je misel, da me je izpodrinila druga, ki je lepša od mene. Misel, da se utegne najti v življenju vedno druga, ki je lepša od mene in ki me bo izpodrinila .. .< Zrelejše so življeuske izkušnje (če se smemo tako izraziti) lepe Egerije fašizma, Mar-gerite Sarfatti, katere slika na naslovni strani lista »Vita feminilec spominja na bohotno zleknjeno boginjo kakega Rubensa, ki bi razdražila samega Jupitra. Margerua se zaljubi šele s štirinajstimi leti, in sicer, o proza, intelektualno-politično! Njen ideal ie štiridesetleten socialističen apdstol. Soprog Rusinje. Od zahteva sliko od nje. Ona mu pošlje sliko Shellerja in napiše: iMojepra najljubšega pesnika prijatelju, ki ga najbolj spoštujem.* Čudno razmerje se nadaljuje s tem, da pošilja prijatelj »bakfišu< socialistične knjige in pesmi ter obratno. Naposled zagreši Margerita celo socialističen članek v provincialnem lističu. Zato ji pošlje apo-stel košaro florentinskih vrtnic. Ta košara je odpria Margeritinim starišem oči in romana je bilo konec. >sele< s petnajstimi leti se zaljubi Clarice Tartufari, toda njena idila ima že primesi prepovedanega-. Mala Clarice stanuje kot sirota s svojim bratom, ki mu dela šolske naloge, v vui svojega strica Pesara. Ena izmed teh nalog je tako originalna, da razburi profesorja in ves pennal. Naivni brat prizna, da mojstrskega dela ni napisal on, marveč sestra. Najboljši poet v razre.u, gimnazijec Renato izroči bratu takoj pismo za sestro, v katerem irdi, da so v nalogi izražene ideje Platonove. Razvije se korespondenca. Predvsem izjavi gospodična Clarice •r. ogorčenjem, da o gospodu Platonu še nik- ; dar ni ničesar čula. Korespondenca «e a* •; daljuje, in tako pride seveda do intelektualnega zbližanja. Naravno je, da ne ostaa« j samo pri tem. V počitnicah napravi poet izlet v vilo in pri tej priliki pride do razkritja ljubezni. >Sediva v salonu pri buteljki vina in tiho reče Renato: »Pričakujem odgovora na vprs-I šanje, ki ga še nisem stavil...‘ ,Da, da,‘ : sem vzkliknila s fanatizmom mučenika, ki | vidi smrt pred seboj. ,Hvala/ je odvrnfi v hipni ekstazi, ,od tega trenutka si v oblasti moje volje...' S sklenjenimi rokami asm se vrgla nazai v fotelj. Hotela sem, da oi bila njegova volja veletok, da bi se vtopils v njem .. .< Žal stvar ni potekla tako romantik* Zakaj hipnotičnega Renata so zalotili a dr* go, z neko dijakinjo Rossinijevega liceja a« prepovedanih potih, in Claricin poskus, da umre prostovoljno od lakote se je izjalovil ob zdravem apetitu mlade dame in dofcri kuhinji strica. Za kratek čas. Dva slepca. Ali imate kake sorodnike, ubožec?* >Da, imam brata, ki je tudi slej). Tod* ! vidiva se kvečjemu vsakega pol lete enkrat. Šaljivo vprašanje. »Ali veš, kaj postane vedno manjše, li« i bolj je vlečeš?« »Ne!« »Smodkak Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glarni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljaai. k' v padcu ziidelo in podrlo. Niti udariti mu ni bilo treba. Črnec je ležal na tleh. strt in brez moči. Joana, ki jo je nepričakovani Sheldonov skok presenetil, je videla Carix-Jamo, ki je iztegnil roko in zgrabil Sheldona za grlo, dočim je v istem hipu planilo okrog sto črcev naprej, hoteč ubiti belega moža. Hipoma je imela v rokah revolver in Carix-Jama je izpustil Sheldona ter se s kroglo v rami opotekel vznak. V bežnem hipu je nameravala ustreliti divjaka v ledja, kar bi bila na to kratko razdaljo prav lahko Izvedla, toda tolpa divjakov, ki je planilu naprej, je premaknila ciij in vsled tega ie bil Carix-Jama zadet v rame. Bil je to hip, ko je bila nevarnost na višku in okoliščine skrajno neugodne. Cim te imel Sheldon prosto grlo, je treščila njegova pest in položila Carix-Jamo poleg njegovega orata na zemljo. Tako je bil upor zadušen in pet minut kasneje »o že odnašali r>bu brata v bolnico, uporniki pa so odhajali pod vodstvom paznika na delo. Ko je prišel zopet Sheldon na verando, je našel Joano, pogreznjeno v palubni naslonjač in plakajočo. Ta pogled ga je razburil mnogo bolj kot upor, ki ga je bil pravkar zadušil. Ženu v salzah je bil zanj pogled, ki ga je spravljal v zadrego. In če je bilo ta žena Joana Lacklandova, pri kateri je bi) vajen doživljati najbolj neobičajne stvari, ga je to naravnost osupnilo. Motril jo je od vrha nizdol ter. omnkai ustnice z jezikom. — Zahvaliti se vam moram, je začel. Brez dvoma ste mi rešili življenje in reči moram — Takoj je razkrila obraz ter mu pokazala »voje srdito in zasolzeno obličje. — Nepfidiprnv! Strahopetec! — je kriknila. — Krivi ste, da sem streljala na človeka in tega dosedaj še nikdar nisem zagrešila! Saj je šla krogla samo skozi meso in on ne umrje na tem, — jo je tolažil nerodno. Kaj je meni do tega? Streljala sem pa vendarle! Ali Vam je bilo treba skakati doli? To je bilo surovo in strahopetnol - Toda, če vam rečem. — je pričel pomirjevalno. - Pojdite! Ali ne virfite, da vas sovražim? Da, sovražim vasi Pojdite! Hočem io! Sheldon je prebledel od jeze. — Toda povejte mi vendar po pameti, zakaj ste sploh ustrelili? — Ke-er ste belokožec. ~ je ihtela. — Moj očka ne bi bil nikdar zapustil belokož-ca v nevarnosti. — Toda vi ste to povzročili. Niste imeli pravice, postopati na tak način. Poleg tega pa to tudi ni bilo potrebno. — Bojim se, da vas ne razumem, — je dejal kratko ter se obrnil prof. Pozneje še spregovoriva o tem. — — Glejte vendar, kako jaz postopam s temi dečki, je rekla, med tem ko je on ob6tal pri vratih ter jo uljudno poslušal. — Imam tu dva bolnika, ki jima strežem. Ko ozdravita, mi bosta popolnoma udana; nočem, da bi živeli v neprestanem strahu za svoje življenje. To tudi ni potrebno — zagotavljam vas, da je vsa ta osornost in surovost nepotrebna. Kaj zato, če so ljudožrci. Ljudje so prav tako kakor vi in jaz in s prizanesljivostjo jih polagoma spravimo k pameti. Saj ravno v tem »e razlikujemo od nizkih živali. — Prikimal jo z glavo in odšel. Mislim, da sem neodpustljivo bedasta, ga je pozdravila par ur kasneje, ko se je vračala z obhoda po plantažah. — Bila sem v bolnici in onemu možu se godi prav dobro. Njegova rana sploh ni opasna. — Sheldona je prešinil občutek neskončne sreče in veselja, ko je divel. da se je njeno razpoloženje izboljšalo. Glejte, vi ne razumete položaja, - je začel. Črnce j# treba obvlpdati predvsem s strogostjo. Uljudnost je prav lepa reč, toda s samo uljudnostjo jih ne obvladate. Ver- jamem vam vse, kar mi pripovedujete <> Havajcih in Tahičanih. — Pravite, da se i njimi lahko uljudno postopa in jaz vam to verjamem. Nimam izkušenj ž njimi. Vi pa zopet nimate izkušenj s črnci in zato va<* prosim, da v tem pogledu verujete meni-Crnci se prav znatno razlikujejo od vaših domačinov. Vi ste vajeni na prebivalce Polinezije. Ti dečki tu pa so Melanezi. To »o črnci. To so zamorci — poglejte samo nji hove kodraste lase. In vrhu tega so Se nu mnogo nižji stopinji kot afriški črnci. Verujte mi. velika razlika je med temi in onimi. Ne poznajo niti hvaležnosti niti sočutja-niti uljudnosti in če se obnašate proti njim uljudno, vas smatrajo za norca. Oe ravnate ž njimi popustljivo, si mislijo, dn se jih tajite. kajti skušali vas bodo dobiti v svoj1 pest. Da vam razjasnim potek nerazdeljivega procesa, ki se vrši v možganih črnca, mi dovolite, da vam opišem misli, ki se mu rode v glavi, kadar sreča tujca na svoji stepi. Njegova prva misel je strah? Ali ga bo tujec ubil? Ko opazi, da še ni mrtev, je nje gova prihodnja misel: kako bi mogel tega tujca ubiti? — Bil vam je tu naseljen neki trgovec Packard. Približno dvajset milj od obrežja. Ponašal se je, da vlada črnce samo uljudnostjo in da nikdar nobenepa n<-udari. Posledica je bila, da jih sploh ni obvladal. Prihajal je včasih v svojem noiukem Čolnu na obisk k llughie-u in k meni. Ce je posadka njepovega čolna sklenila, da pojde domov, je moral prekiniti obisk ter jih spremljati. Spominjam se, da je Packard neko nedeljo dopoldne sprejel najino povabilo, da ostane pri obedu. Baš so priuesll juho. ko je Hughie opazil črnca, ki je gledal pri vratih v sobo. Stopil jo k njemu, kajti to je bil pre»toj>et zoper navade na Bernnde. Vsak Črnec mora tu poslati po slugi sporočil« in ostati pred dvoriščem. (Dalje prth.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 beted Din V - 50 para. vsaka nadaljna beseda Sprejme se j Pisarniška moč » mimikrijo nlijagimnailje« 'WL v T*ch predmetih. Ponudbe na upravo Htta pod šifro: »Temeljit la dijak«. Kupi se jtf' 8TKLA2A ca knjige, dobro ohranjena, tudi iz mehkega lesa. Po-oudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »TAKOJ«. itnožna popolnoma vseh pisarniških del, iriee službe za takoj ali pozneje. Začasno reflektira samo na hrano in stanovanje. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: Rovna in marljivo. Išče se «iaa***nje v Ljubljani obstoječe is 1 *«be in kuhinje. Plača te od BOO d« 400 Din mesečne najemnine. Po utidbe na upravo lista pod »Takoj«. Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini %a sobarico, pomoč v gospodinjstva ali varuhinj« k »(rokom. Ponudbe prosi uu upravo lista pod »Poštena ia marljiva« Din 300* Proda se »akuiaturnl papir po i Dia kg, kje. pov* upr. »Nsrodn. Dnevnika-* Kupi se aagrade *»em», ki preskrbi bivšem« skladiščnika mesto pisarniške sloge pašnika ali skladiščnika sa takoj ali poaaeje. Ponudbe na upravo lista pod »ifro: »DELO 700« enodružinska hišica v sredini ul •koiiei mesta Ljubljane, Ponudbe a n* *edbo kraja in cene na upravo lisi* pod Dokumenti , kavHja, vrednostne papirje ia drago-renosti sprejema v shrambo proti potrdilu UOHPODARHKA P18ARNA dražb« s a. i. v Ljubljani. W#Hava alka 1 II. Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad „Nsrodn. Dnevniki! E. L. Bulwer ii levi «»f, nad vse priljubljeni zgodovinski roman v 2 delih - toplo priporoča v na kup za ceno broš. Din 56' , vez. Din 68 — vsem ljubiteljem dobre knjitje Zvezna knjigarna Marijin trg 8. Išee se ia iia-c podjetjn v Dnlniuriji elektromojster za vzdrževanje večje električne naprave. Monterji, ki se izkažejo l daljšo prakso pri napravah za visoke napetosti (5(XH) volt) imajo prednost. Le prvovrstne moči, ki imajo sposobnost kot glavni elektriki, naj pošljejo svoje ponudbe uu »K 11 K I Dt, Triosle. Vin Macchi#T»lli S II. Gospodična mirne narave iftče sobo s separatnim vhodom Najraje v bližini dramskega gledališča. - Ponudbe na upravo lista pod: >1 marec<. Na dobro in ceno domačo hrano so sprejme reč gospodov in gospodičen. Naslov »e brve v upravi lista. V plombiranih vrečah po SO kg rnxpo«ll)a najceneje Ia angl, kovnžkl premog Ia angleški koka la nngleSki premog trgovina s kurivom DOM. tKB!N, MublJnriB Wolfova ulica 1 U. ivUedlttc: M«f«Uov» 19. OOHAVMA: »»t iloinnfce prunopt, dr« In i ob vod) , . N« mnlol Prtporofa potrebi Cine *a llvUJe, kropite, fevljurje, »etlln d®I ■Hodno blago, pletenine. k*«'. Ifelhe, nafcaarr, lonletno MoffO. Tal« to« MS Teleto« «5