Issued three a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription lor U-| nited States (except Chicago) per year I ^3 00, lor Europe $3.-j 50. For City ol Chi-? cago $3.50. Li^TZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajati ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879 "J^fasloga tlacij ŠTEV. (No.) 146. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 14. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER. 14, 1Q22. LETO (Vol.) VIII. ZOPETNI POJAV KLANOY.I SLAB PREMOG NA TRGU - 1 KRATKE NOYICE. NOYA ŠKOFIJA Kukluxklani so nastopili proti New Yorskemu državnemu pravd-niku. Kakor znano, je župan mesta New York.-Hvlan ukazal strogo postopanie proti Klanom v New Yorku. Te dni ie na dobil državni pravdni k grozilno pismo, kier mu Klani pi-šeio: "Vaše i>reganjanje Klanov ie doseglo svoje meie. \Tol-tVdi smo. ko ste 11 as hudobno obre-kovati. Sedai ie pa tega konec. Do sedai ste nastopati v javnosti kot mož brez verskih predsodkov 111 kot. nepristranski sodnik« mei tem ko' ste v resnici bfli vsikdar nizkotni j klečenlazec pred rimskim papežem.j Nanj vas veže prisesa zvest<\fre. ne; pa na vaše ljudstvo, ali na vašo zastavo. Vaša liinavščina 111«>re sedai; prenehati." — Prijatelji pravdniko-[ vi so se začeli bati z a njegovo življenje. 1 -o—-— NAŠA MESTA PREOBLTUDE-j NA. Znani statistik Hlanchard it* izdaij te dni izjavo, v kateri pravi, da ore-; ti Ameriki nevarnost radi preoblju-] denja no mestih. Prebivalstvo hiti j samo v mesta, ki so že vsa prena-J polnjena. farme se pa praznijo. " A-merika ima pred seboj velik problem. katerega bo morala kmalu rešiti. drugače bo kmalu začela čutiti, fcritke posledice. Med prebivalstvom' Združenih držav se namreč opaža zadnja leta velika apatija do dela na farmah in veliko stremljenje ljudi, da se seliio v mesta." -o- ivLETNI DEČEK SAMOMORILEC. V Chicago se je pretekli ponde-Ijek zvečer ustrelil 1 vletni deček Gustav Tuchband, učenec publične šole. — Uzrok samomora je baje razočaranje. ker ga učiteljica v šoli ni vzela, da bi igral ulogo v šolski fcožičnici. Drugi pa pravijo, da je uzrok, ker ga ie mati kregala. — Glavni uzrok ie pa v resnici pomanjkanje prave vzgojo. Ko bi bil deček dobil pravi pojem o življenju in njega odgovornosti pred P.ogom, pa bi tega ne bil storil. — Sad moderne naše vzgoje. -o-- TURKI PROTESTIRA TO PROTI NADZORSTVU LIGE NARODOV. Lausanne. 11. dec. — Glede teritorialnih in drugih lastninskih pravic, ki jih zahtevajo zavezniki od Turkov na konferenci za svoje podanike. ki vodijo ali bodo v bodočnosti slučajno investirali v razne industrijske naprave v Turčiji, ne morejo priti Turki ne zavezniki do sporazuma. Zavezniki odločno zahtevajo. da se mora dovoliti od strani Turčije, da.se stavijo te garancije teritorialnih in lastninskih pravic pod varstvom lige narodov, ki Ho pazila, da bodo te pravice nedotakljive, naisi bo -od katerekoli strani. Turki odločno protestirajo proti temu predlogu in izjavljajo, da jim kai takega nikdar ni mogoče podpisati, ker to bi naravnost vezalo Turčiji roke pri upravi, in Turčija bi ne hila ničesar drugega, kakor navadni vazal zaveznikov. To so stvari, ki se tičeio notranjega ustroja turške države, tako izjavlja turška delegacija na mirovni konferenci. Kolikor se tiče predvojnih dolgov Turčije zaveznikom, jih Tur ška delegacija potrjuje, in se bo naj-Hrže Turčija zavezala jih poravnati v zlatu iste vrednosti, za kolikor ie dolgov. Pod nobenim pogojem pa Turčija ne bo sprejela zavezniškega predloga, ki se tiče njenih teritori-jalnih zadev. letošnjo zimo zadovoljni z vsakim; . .. — Britanci so opustili svojo opo-Konzumenti premoga moraio bitij ziciio proti Franciji, radi nameravane okupacije rurskega industrijalne-ga okrožja, katerega mislijo Francozi zasesti slučajno, akofbi Nemčija ne hotela ali ne mogla plačati pred- premogom, ki jim pride na trg. ali se pa podvreči državnemu nadzorstvu za razdeljevanje premoga, ki pa v tem oziru kaže prav malo res-! nega zanimanja. Taka ie novica v, tem slučaju. Severne države silno poprašujejo z a premogom. Kolikor največ ga; morejo dobiti ga pokupijo za svoje zavode, ki imajo povečini prazne kabine. Naraščajoča zima seveda - to povprasevanie povecme. „ Zadnje čase prihaia na trg, kot izjavljajo konzumenti zelo slab premog. ki ni vreden denarja, ki se ga plača zani. Od druge strani pa prihajajo poročila, da imajo operatorji premoga dovolj po svojih skladiščih. Zlasti v Illinoisu izjavljajo, da ie dobrega premoga dovoli, a vendar na trg prihaja slab premog, ki ie za take namene, kot za gretje bolnišnic in drugih takih zavodoy, ki so| opremljeni z modernimi "Furnaci"; neraben in se iz njega ne dobi zaže-ličnih rezultatov. Naprimer včeraj se je povpraše-i vanju po premogu podvojili radi; mrzlega severnega vala. Vremeno-slovci prerokujejo letos iako hudo suho zimo. Y kratkem prerokujejo velike snežne žamete in nato zopet suho vreme. Po vseh velikih mestih hite posebni odbori z urejevanjem tega problema. Eni priporočajo, da naj posamezne države ali pa federalna oblast zapleni ves premog, ki ga namenoma zadržujejo po skladiščih o-peratorji. da bi se preje znebili sla-bejŠega premoga. Eno ali drugo se mora zgoditi ; oblast, ki je izvoljena od ljudstva, mora vsekakor paziti na interese publike, da se iste neizkorišča samopoljubno od strani lakomnežev. ^ USTANOVLJENA. IZ JUGOSLAVIJE. Puceljeva brezverska šola. Njegra mesarska ekscelenca. svinjski stro- ra je bila kanonično u- kovnjak. minister Pucelj. ie ustano-nova zapadna škofija' vil Prvo kmetijsko šolo v Mariboru, pisanih 11 svot. , . . . , +1 „, . . , .. .. Je imel pri tei priliki slovesno sv.1 11 — Turški delegati so se pričeli I „_ - , T - r nagibati na stran Angležev na kon- kJ bo 2ačasno prokatedrala cerke^i da bi ga sprejela v svoje okrilje, š ferenci v Lausanne. Pravno, da bi L ime, twU slavnostno prio£.iva sloveči frančiškan Kraj tK In to ie vprašanje dvornih dam. tarizma. Baltiške države se nikakoi j Jvl„ipero. prvi pijonir civilizacije vi Zimska sezona in z njo dvorno ve-noceio kloniti zahtevam Litvinofa,j (aliforniji. Monterev ie bilo prvo j seliačenje je tik pred durmi To bi ki načeliuie ruslu ofidiielm delegati-j ^avno mesto California V tei ško- biIo pa hrez dvornih dam prepusto n na konterenci. . . fiii ie tudi tako imenovana Dead; in v,roti ceremonijelu. Največje te- — Romunna ie dosegla, da se o > Vallev — mrtva dolina, ki je naj-; žave dela pri tem izbira. Wahl macht vsa zemlia porazdelila \ sa ye epo-|niija točka pod morjem v Združenih < )uai. Kandidatinj ie več kot za tur-sestva se bodo razkosala med kme-j Državah. ;ški harem. Difficile est satvram non te. \s, takozvani boiaru, veliki ----o--seribere. Najraje bi v žolč pomočil posestniki, ki so do sedat imeli v TAjNI KONZISTORIJ. nero svoji lasti veliko večino zemlje, so § jugoslovanska. Resnična izgubili sedat svoia posestva. Ta Papež P11 XI. te imel 1. decern- Fn^irva^ razdelitev posestev v Romuniji bo bra ta,m konzistorij s svotimi kardi-J ™.h^T ^ n^hor Vahornf^W pozna /o-odo nali, katerih je bilo 21 navzočih. Pri;'e prisel na. Naborni koYn.- tei priliki je imel nagovor na kardi-|sar ^ : KfterJ ^zike govo- - • ' - irite? — Hrvatski, francoski, italijanski." — "f^a znate li brati in pi- Najvažnejše vprašanje. Jugoslavija stoji pred najvažnejšim vprašanjem. ki je mora pred zimo reši- največia. kolikor jih vina. — Delavski tajnik Davis bo pred-! nale, v katerem je rekel med dru 'rite ■ HUD MRAZ. Hud mraz z blizzardom in močnim vetrom smo dobili v srednji A-meriki. tudi v Chicagi. Prišel je iz severozapadne Kanade črez Monta-no. Minnesoto nad Michigan in severni del Illinoisa. Temperatura je padla na jo stopinj pod ze^o. -o- "GREH" PROTI PROHIBICITI DVAKRAT KAZNTIV. Tako ie odločilo najvišje Zvezino sodišče. Najvišji sodnik bivši predsednik Taft je izdal odločilo, da je dvojni greh, kdor se pregreši proti prohibiciji: greh proti posamezni državi in proti Združenim državam in da ie vsak tak grešnik lahko kaznovan od obeh, najprei od enega potem pa še od drugega sodišča. — Ej, bo začelo vroče postajati pod nogami munšajnarjem. kai? -o- PROHIBICITSKI AGENTI PRI DELU. Sredi najbolj obljudenega mesta Chicago ie bilo nad nekim glediščem "kompanija". ki ie imela zunaj velik napis: "Nothiel Oil and Gas .Co." Celo nadstropje je imela v na-iemu. In v resnici ie bilo po posameznih "pisarnah" polno "deskov" in veliko "safev." Kdor ni vedel in ie prišel v te prostore, je v resnici dobil utis. tu ie velika pisarna. — Prohibicijski agentje so pa izvohali, da ie pravo ime te "oljnate in plino-ve kompaniie" Nothie Pleasure and Fraternal Club" in da v safih niso razne listine, temveč same steklenice najboljšega Kentuckv whiske-ja in da se po deških ne piše. tem-večt pridno pije. In res tri voze "rezerve" so naložili in odpeljali. sati?" — "Hrvatski, francoski, itali-ianski." — "Ste li pismen tudi v cirilici?" — "Ne!" — Nato komisar pisarili: '"Zapišite: Nepismen. Sve I kultura se začne šele pri srbski ci- o-otem Ljubljani o- stro protestirala proti sklenjeni odpravi zasebnih učiteljišč v Sloveniii. s katero bi bil zamašen zadnji vir iz katerega je Slovenija še dobivala take učne moči za svojo mladino, katerim ie z mirno vestio izročala svoie male v odgoio. Umor. Na praznik vseh svetnikov je bil v Št. Rupertu umorjen Ivan Zeme iz Trebnega dola. -o- — V Rhinelander. Wis. je bik tt-moril farmarja Charles Petersona. ki ie peljal bika v mesto. Na poti se ie 'bik raztogotil in je svojega vodilca! umoril. vec sto tisoč. VAŠ DENAR BO V STAREM KRAJU NAJPREJE, AKO GA POŠLJETE SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI! ložil predlogo kongresu, da se de j gim : "Ko gledamo v svet iz visoke-portira vse tujezemce. ki bi v slu- ea mesta, katerega zavzemamo, vi-čaiu aktivno delovali proti orgrani dimo. da k nesreči obstoje še vedno zirani vladi in institucijami Zdr.i stari vzroki človeške bede in da so Držav. * se razmere poslabšale in nastale nr>- — Senator Brounsand ie te dni! ve nevarnosti in novo gorie. O se-|K"11}1 ogorčeno napadel prohibicijoniste danjih različnih konferencah Evro-jri ^ kuitUrobojnežem Tujost v kongresu svoji izjavi ie nava- Peiskih diplomatov papež resno to- l^roti Kulturo do inezem. lugua \ Kongresu. \ b\ou i^mvi 11 iw •..•„•, nnrndnm nnhf- vanska kmetska zveza te na svote tal. da so uradniki v večini, ki pa-jzi. cla ne prinasaio narodom noDe-: 7hnrnviniti ^ ziio na prohibicijo pijanci. "ih koristi, temveč, da gorte m ne- ot)cnem ZDormanni Iz Havane se poroča, da ie vi varnost novih vojska se vedno ve- bližini mesteca Camaguev se pripe-jčaio, ker razočaranje in nezaupanje tila velikanska razstrelba v tamošn ji I narodov v diplomacijo narašča. "In sladkorni tovarni. Nad sto tovarni- to ne bo nikdar bolje, dokler vele-| ških delavcev ie ubitih in tovarna sile ne bodo primešale smislu pra- je vsa razdejana. ! vičnosti še tudi ljubezen in usmi — V Topeka pri Kansasu je n.pienje." — Sv. oče je znova povdar-decembra vlak zadel v avtomobil, v ial tudi zahtevo, da una katoliška katerem sta se peljala Father Mc cerkev pravico da dobi kontrolo nad ■ Nieve. jezuit in redovni brat Willi- svetimi mesti v Palestini, jam Rvan. Na križišču ju ie prehitel ,vlak in ju vrgel daleč s tira. Duhov-inik ie bil na mestu mrtev. Brat je umrl tri ure pozneje v bolnišnici. — Father McNieve ie bil znan po ce lem Kansasu kot misijonar. — Znani veletrgovec v Philadel-phiji. ki ima svoie trgovine tudi po drugih velikih mestih, zlasti v New Yorku, Tohn WTanamaker je umrl na svojem posestvu v Philadelphiji. —-Bil je večkratni milijonar. Toda vsi milijoni mu niso mogli kupiti življenja. — Prihodnji evharistični kongres bo prihodnje leto v Parizu od 4. do 8. julija. Priprave so se že začele. — Tugoslovanska vlada ie imenovala naslednikom Dr. Vošnjaka za ■poslanika v Pragi bivšega - jugoslo->anskega konzula v Chicago Dr. Lazareviča. ki ie bil zadnje čase poslanik v Berolinu. j — Britanski parnik Manchester • Spiner je bil zanesen od morskih viharjev na pečine v bližini Dolgega otoka pri New Yorku. — V Chicago ie bila včerai zaplenjena po vladnih komisarjih Pil-jzen pivovarna na ^042 W. 26. Str. 'Pivovarna ie namreč proizvajala pivo. ki je vsebovalo nekoliko "kicka." ! — V Bushnell. 111. ie predvčerai-jšniim izbruhnil velik požar. Uniče-!nih ie več poslopij. Škoda se ceni ;ia SAMI SEBI KORISTITE} Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošilja. e skozi naše podjetje. To pa zato. ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene, ki jih je mogoče dobiti na borzah. VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam: 500 — kron .......... S 2.15 1,000 — kron .......... S 3 95 5,000 — kron .......... $19.00 10,000 — kron .......... $37 00 Italijanskim liram: 50 — Lir ............ $ 3.20 100 — Lir ............ $ 5.85 500 — Lir ............ $28.00 1000 — Lir ............ $56.00 Pri večjih svotšh. ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu v tem listu. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA TATOLIŠKEGA DELAVSTVA Izhaja trikrat na teden. V AMERIKI. Edinost Publishing Comoany. 1S49 W. 3and Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago. Illinois. Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Ali ga bodo — Slovana? "Prevelik je, toraj je tujcem strašan, bogat je, roj tujcev pa — lačen!" Zato pa je sklenil sovražni njih svet: "Raz zemljo orjaka zatrimo, da mine nas groza in večni trepet, da svet si njegov razdelimo!" S. Gregorčič. Strašno! "Od Urala do Triglava," še dalje, tik pred nos Italijana, dasi je Triglav postal Tricorno, "Krkonoše do Balkana," tudi še dalje, od Baltiškega do Črnega in Kaspiškega morja, in še daleč, daleč tja v nepregledno Sibirijo . . . vse Zeleno! Strašno! Kaj je to? Talijanski general R. Bencivenga je razgrnil pred seboj zemljevid Evrope, in postale mu je zeleno pred očmi. Narodi so na zemljevidu označeni po raznih barvah, Slovani z zeleno, in general je s strahom zapazil, da je zelenega strahovito veliko. Ta neizmerna zelena polja, ti zeleni Slovani pa hočejo do — morja. Do katerega? Do več celo. Hočejo predvsem do Našega morja — Mar« Nostro — na Jadran, in hočejo do Egejskega morja in do Baltiškega in ... Pa pustimo zaenkrat italijanskega generala, da ne umrje od strahu. — "Prevelik je, toraj je tujcem strašan . .." Kdo je najprej zapazil, da je zelenih Slovanov preveč, da so strašni ? Marsikaj bi lahko povedali o prejšnjih dobah, a vsakdo lahko poišče to v zgodovini. Nas zanima sedanji čas. Zeleno nevarnost, je najprej zapazil Anglež, prebrisan je, kramarska duša skozinskozi. gleda stoletja naprej. "Strašan" je Slovan. Ne ni strašen. Strašno slab je celo, skoro da mrtev. Ajdimo toraj . . . raz zemljo orjaka zatrimo ... si je mislil Anglež in postavil Finsko in Estonijo in Latvijo in Litvijo, napravil med severnim in južnim zelenim poljem močan jez, zaukazal zasesti lačnemu c'tujcu" Trst (sprva se je hotel celo sam tja vsesti), dal enako lačnim in zvitim Grkom Tracijo, vzel Bolgarom Dedeagač. dočim se je sam vsedel v Gdansko in v Carigrad. Kdor ne vidi, da je vse to povzročil "Zeleni" strah, je slep. Ali mislite, da Koroški plebiscit ni tudi angleško delo? In plebiscit se naredi tako, kakor ga hoče tisti, ki ga dela, zato smo morali sijajno propasti. "Vzamete (one razpadle Avstrije), karkoli hočete," tako so se glasile prve vesti z Pariza, ko Anglež še ni govoril. A prišel je prebrisani kramar, z njim še bolj zviti Italijan in začela sta zeleno polje rezati in obrezavati. ker je preveliko, in Sloveniji odrezala Trst brez pardona, Koroško pa bolj kirurgično, a enako neusmiljeno. Koliko krika je bilo po 10. oktobru 1. 1920.! "Kdo je zakrivil propast? Koga naj loputnemo? Kdo je vzrok narodne nesreče? Maister, Srbi, Trunk, Jo-vanovič. klerikalci, liberalci, uradništva, svečeništvo, učiteljstvo . . . ? Kdo?" tako je odmevalo po slovenskem časopisju. Pa se je Anglež muzal nad našo naivnostjo, in Italijan še bolj. Zanimivo in značilno je bilo, ko je v Celovcu začela plebiscitna komisija z delom. Rus, največji "ze-lenjak," je stal takrat pred Varšavo ... By gosh so bili drugače tako strašno togi Angleži — gibčni okoli jugoslovanskih delegatov! Dobro ie, da Rus ni prišel v Varšavo, ako bi bil, I bet Your life, Koroška bi bila naša. Ko je ruska nevarnost minula, je bil konec angleške gibčnosti. Prej tako toplo srce je postalo mrzlo ko kamen, vse na naši strani je bilo "unfair." dokler ni bil "kašprlšpil" kakor so se gospodje, radi izražali. Pa me "Glas Naroda" še danes napada! To je samo mala epizoda, a značilno za Angleško stališče nasproti "Zelenim." Posamezni, Slovanom prijazni Angleži n. pr. Watson (Scotus Viator), pri tem ne pridejo v vpo«štev. Nemci so od nekdaj glodali ob zelenem polju. Lepe kose so nam od-jedli. Zadnja vojska je glodanje nekako zajezila. Gospodarsko še hočejo glodati zelena polja in silijo v Rusijo, politično ne bodo dosti opravili; brez politične moči pa gospodarsko podiranje izgubi na nevarnosti. Da bi Rusijo kdaj mqgli izrabljati politično, celo pri sedanjih razmerah, ni misliti. Sicer vlada Rusiji zdaj Žid in z njim precej nemškega duha, a IZ SLOVENSKIH NASELBIN. H Pueblo. Colo — Pošiljam Yam ' Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo ie mali doniš, knte-e^a prosim obja-| ime'.o v naši župniji društvo Naj-vite v Edinosti. Tu v naši našel- ;r.veteišega Imena svoio skupno sv. bini smo imeli te dni 40-urno pobož- spoved in sv. obhaiilo. Obojno tako nost. ki ie iako dobro izpadla v vseh m^deniško kot moško društvo sta SRŠENI. ozirih. Prišli so k nam č. g. Tudnič iz Denver ja. pomagati našemu oreč. g. župniku Fathru Cirilu. Father Tudnič so nam iako lepo slikali v svojih krasnih pridigah za- se v velikem številu udeležila skupnega sv. obhajila pri pol 8. sv. maši. Zvečer na letnem glavnem shodu dr. Naisv. Imena je bilo spreietih v društvo po cerkvenih in društvenih krament presv. Rešniegn Telesa, uradnih obredih 6 novih članov, ki Veliko ljudi tudi takih, ki drugače so se pridružili Kristusovi armadi, ne gredo v cerkev je prišlo k tem Na seii se je izvolilo tudi novi od pobožnostim. jhor za bodoče leto 1023. Predsedni- Lastite šolske sestre so pa za te kom ie izvolien naš navdušeni ka-pobožnosti prekrasno okrasile cer- toliški mož. Mr. Maks Omerzel. Za kev. Pa tudi šolsko mladino so kra- tajnika pa Mr. Frank Koziek. Za sno uredile za molitve pred Naisve- zapisnikarja Mr. Albin Zakrajšek in teisim zakramentom. Vsako uro sVza blagajnika Mr. Tahn Kosmach. ise zameliavali. Vse še rado moli. le Molekul, mi veruješ, da bi me bilo do peta sram, se od takih težaških kulijev, kot si ti in consortes, slovenske slovnice učit. Kdor je sedel mei slušatelji enega največjih slavistov, ki ie z nožem svoje kritike neusmiljeno seciral tudi tisto, kar ie črno na belem tiskano v raznih besednjakih in pravopisih, od katerih si ti odvisen, ker si preomejen. da bi mogel soditi, kaj ie prav, kaj ni, tistemu ni treba kakor bacek slediti raznim pretiraiočim "špičarjem." Ti pa lahko pišeš, če ti drago, ne samo bralec in čitalec, ampak tudi brilec in ušilec. To je slovenščina raznih takozvanih nižjih škricev. ljudi one kategorije, ki se po pravici imenuje srednjošolsko gnojišče, kamer spadaš tudi ti, a še to le po milosti. * * * Peter ie strašno hud na Proletar- ca, ker ie pobasal Kristanovo "jerb-šno." Pravi, da niti na pogreb ne bo ■ Dosedanji naš predsednik, Mr. mosk.h in oa fantov ie premalo. Tu -Mihael Zeleznikar je pa imenovan orišeI; ko ^ to zaciral in se potem stegnil. Kaj se hoče za "ierbšno" se di ti bi morali spoznati vrednost po- od glavnega odbora nadškofijske boznosti tn-dnevnice. Zveze društev Najsvetejšega Imena Vsa fara se prav lepo zahvaljuje za okrožnega nadzornika in organi-c. g. Fathru Tudmču za njihov trud.'zatoria društev. To je posebno odliki so ga imeli z nami te dni pri tri-|kovanie našegn društva, ki dnevnici. Daj ljubi Bog iim še mnogo let delovati v vinogradu Gospodovem ! Pozdrav vsem ------ "'likom široin Amerike! J. M. -o- priča, kako poznajo pri glavnem uradu navdušeno delo našega društva Holv Name. Naš duhovni vodja, g. župnik. ie pohvalil v svojem letnem poročilu delovanje naših članov in našega društva. Glavno delo za pri-hodniost ho organizacija naših mla-deničev. kar je začel že Father Leo Waukegan, 111. — Delavske razmere so ponavadi. Dela se dobro, le plača ie maihna. Po kaj bi pravil o z iako dobrim vspehom. delu, bom pa rajše povedal, kako sem se imel na Zahvalni dan (Chicken dav). Zjutraj sem ob navadni uri u-stal, kar slišim našega petelina prav žalostno peti. Pa kaj je bilo vzrok? Vzrok je bil pa šotno ta. da so mu vse kokoši pobili. Potem pa grem malo na sprehod in sem šel mimo Takašetovega doma, tam pa še petelina ni bilo več. I11 ko grem še naprej pa srečam Pinkače. ki so šli potrkavat. In res komaj so začeli potrkavat pa primarširajo gor po 10-ti cesti naši Borštnarji, ki so obhajali petnajst-letnico in so šli k maši. katera ie bila za žive in mrtve člane Borštnarjev. Po maši gremo pa vsi h Draslerju. Tam ie predsednik Borštnarjev povabil pinkače in druge (seveda mene ne), da so šli nad tistega petelina. ki ni več peT. No — sem pa na vso jezo eno smodko skadil. pa mi pridejo spet zjutrajšne misli v glavo, da petelin žalostno poie. pa jo uberem domov še po ta drugo kurjo nogo. Popoldne sem šel v "Slovenski Narodni Dom", kjer je "Samostojno Društvo" obhajalo deset-letnico, in sem šel gledat igro "Lovski tat" in vse drugo, kar so imeli na programu.' Prva točka na programu je bil govor predsednika Mr. Lah-a. ki je iako slab govornik, precej od začetka ga ie polomil, ko ie rekel, da ie bila prva in druga Tednota ustanovljena preveč na politiki, a tretja pa ie dala vsem svobodo. (Hm. da moliti ni treba itd.) Kar se pa tiče društva, je pa najmočnejši v Wau keganu, ima 70^ članov in članic o-beh oddelkov. Denarnega premoženja imajo skoraj $13.000.00. Potem druga točka je bila petje (mali zbor), ki so peli prav dobro in tudi druge točke pred igro so bile dobre. Naposled se je pričela igra. Kar se tiče igre. so igralci znali besedilo dobro, ampak igranje--- posebno tista dva orožnika. Mislim, da iih ie igrovodja slabo navadil. Seveda en par igralcev je dobrih, posebno Lovro Ogrin. Dosedanji odbor, kateremu ie naT čelovai naš navdušeni Mr. Michael Železnikar ie storil v minulem letu veliko za to društvo. Pri društvu je j zaznamovati zelo lep vspeh. Na član- ; stvu se je veliko pridobilo. V bodoč nosti je pričakovati še lepšega napredka. kakor kažejo vse ugodnosti. Rojaki se približujejo če tudi počasi ali vendar stalno v to društvo Naisv. Imena. V kratkem bo društvo imelo zopet svojo prireditev. Prireditev se bo vršila v cerkveni dvorani. Čas prireditve bo občinstvu pravočasno naznanjeno. — Iz lolieta so se mudili zadnjo nedeljo na obisku pri evojih sorodnikih Mrs. Marv Skul. Mrs. Martin Turečič in Miss M. Skul j. — Iz Eveletha je prišel na poset v Chicago tamošnji ugledni roiak Mr. F. Gori anc. Obiskal je nas. ki smo se ga prav zveselili. V Minne-soti pravi, da se ie že ta severna na- še bratje zlasajo, pa se ne bodo prijatelji. * * * Tugoslaviio' more menda le še čudež rešiti. A iaz sem prepričan, da če bi jo papež čudežno rešil, bi Zvon-ko gotovo rekel, da z Belcebubom hudiče izgania. * * $ Predno bo Zvonko končal roman Nostradamus, bo že lahko začel dru- zega z napisom Nos stradamus. * ♦ # Rad bi vedel, ie li mei plevami Delavske Sloveniie več ameriških ali ruskih zlatih zrn. * * * i Rndoveden sem. če ie Proletarec jod Kristanovega fonda toliko na stran dal. da bo za pogreb. Sicer pa ne bo treba veliko. Gnoj se v gnojnem košu vozi na njivo. Saksariev ata. ki ta busines kipaio, ga bodo za par centov spravili kamor spada. * * * Po mojem mnenju ie izmej vseh naših nasprotnih listov Glas Svobode naši stvari najmanj nevaren in najmanj škodljiv. To se zdi paradoksno, a ie resnično. Kajti kjer hudič preočitno kaže svoje roge in svoj rep. tam se mora z muhami zadovoljiti .Ko bi bil Evi v raju roge in rep pomolil iz vejevja, bi bila bežala in Adama na pomoč klicala. Ker io ie v belih rokavicah kavalirsko prijel mu ie nasedla. Dokler bo v Glasu Svobode v svoji pravi unifor- selila. in da jih ščiplie za nos in u-}di nastopal, kakor zdaj, bo dobil sesa* samo tisto, kar ie že itak niemu za- pisano. Zato pa iaz mislim, da ko bi on kako Tednoto vstanovil, bi si raj- — Naš cerkovnik Mr. Avguštin ie obolel in ie prisiljen za par dni ostati doma. Upamo, da bo v kratkem ši zbral Glas Naroda kot Glas Svo okrevaj in zopet vršil svoio službo, bode za s\*oie glasilo, ker bi z Gla-^— Našega preč. župnika Fathra som Naroda boljši biznes delal. Kazimirja smo v nedeljo pri večerni | —__.._ pobožnosti zopet zagledali pred al- ise in oder pa lahko rečem, da Rusija se bo te more otresla in že zdaj celo še pod staro oziroma novo so še nailepši, kar sem iih še videl. boljševiško uniformo postaja tujim ušivcem vroče, da strašno trobenta jo na "Rueckzug." Seve s tem nemška neobzirnost za slovanstvo še ni izločena. Da se Nemcu strašen "Drang nach Osten" za vselej izpodbije, je treba, o čemu še pozneje nekaj, strnjene slovanske falange. — Francoze lahko preskočimo. Niso slovanski mejaši. Dasi njih duh ni brez vpliva na zeleno polje in se človeške sebičnosti ne morejo izne-biti, kadar se za Slovane zanimajo, se more vendar lahko poudariti, da o kaki Francoski nevarnosti za slovanstvo ne moremo govoriti; neposredno pa bi nam, o tem priča zgodovina, tudi oni škodovali, ako bi politična konstelacija govorila tako njim v prid. Konec svetovne vojske in njihov obrok južne Rusije jih kaže v čudni luči. kakor za prejšnje čase pove vse beseda Sebastopol — Pridemo do Laha. Če o kakem narodu, velja o njem, da je "zemlje lačen," kakor ga tako mojstersko označi Gregorčič. Zemlje je pa le tam, kjer so .zelena, slovanska polja. Dozdaj je zobal in zobal in si pri-zobal nekaj Kršnega Krasa, pa tudi ta mu ne sme ostati, a Lah je Rimljan, toraj intrigant cona il faut, da ga ni. Polovica vseh homatij po vojni bi bila izostala, ko bi ne bilo Laha, to stoji. Kako je mešal in še meša v širši politiki, nas ne zanima, a tembolj nas zanima, kako se vede nasproti zeleni, slovanski barvi. — Kako piše zviti Nitti o Slovanih, je znano. Strašno se mu smilijo prej "maledetti tedesehi," dasi ga pri vsi jezi nad zeleno barvo prav nič ne ovira, ko obenem sladko govori na srce Čehom in jemlje pod zaščita svojih — krempljev Bolgare. Tudi v Rusiji se mu je strašno mudilo, n radi rdeče, temveč radi zelene barve. (Dalje prihodnjič.^ Ta zadnje točke so bile petje, ka tero so peli "Čitalnični Mešan zbor". O petiu pa le toliko rečem, da po-trebuieio našega tenorja in nekaj žensk in deklet, pa dobrega pevo-vodio. (brez fraka), potem bi že šlo. Po igri sem pa šel naravnost v Opekatovo dvorano, kier ie bil naš cerkveni besket bal. Glih prav sem prišel, fantje so se tako rovali za beskete. da iih ie bilo veselje poslušati. Beskete so bili od $10.00 do .00. Tako so eden drugega dražili. Ampak to so bile malenkosti. Za ta zadnii besket, ko so se zanj poganjali Franceti — Father Ažbe — Opeka in Petkovšek in so ga nagnali do $«;o.oo. Rečeno je bilo: kateri plača naiveč za besket. ta dobi tudi kozo — Krjavlieva Lizi — in tako so jo dobili Father Ažbe. Ob devetih smo začeli jesti. Ko smo se pa enkrat dobro najedli, smo začeli plesati. Tu smo se vrteli do polnoči. Kakor sem slišal od odboruikov se je pri besket balu prav dobro napravilo — skoraj šest sto dolarjev. ^. Zdaj pa skoraj že moram končati, če ne bo res moj dopis romal v koš. S pozdravom Kritik. tarjem. Vsem faranom se je pojavilo na obrazih veselje, da ie preč. g. župnik vspešno prešel skozi kruto bolezen pljučnico, za katero ie o-bolel. -o-- So. Chicago, III. — Prihodnjo soboto. dne 16. decembra bo imel Rev. Dr. Srečko Zamjen svoje predavanje v Ewing dvorani. Vsi Slovenci in Slovenke se uljudno vabiio. da se tega predavanja udeleže v obilnem številu. Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer. Rojaki, ki bi radi slišali kai o svo-ii stari domovini, naj prideio v soboto večer v Ewing dvorano, kjer bo Dr. Zamjen povedal marsikaj zanimivega o njih rojstni domovini. Vsak si naj ako le more tudi utrga mali dar za mladinske domove, za katere zbira preč. g mej Slovenci po Ameriki. Torej na svidenje v soboto večer v Ewing dvorani. Poročevalec. UTRINKI, Če bodo zločini rastli. kakor rastejo. bo treba poštene in pravične pozapreti. da se jih obvarie pred roparji in zločinci. Evropejski narodi morajo, ali zaupati eden drugemu, ali pa eden drugega v nos suvati. Najrajše delajo zadnie. Veliko boli dobička nosno ie prodajati, kar drugi ljudje rabiio. kakor pa rabiti, kar drugi ljudje prodajajo. -o- Ženske v več ozirih i»rednjačiio pred možmi. N. pr. po zimi lahko nosijo slamnike celo zimo hrez pritožb. -o- Kadar dekle pove taatu, da i o lahko poljubi, če jo more »ieti, dekle vedno pazi, da se ne ustavi v takem kraju, da bi jo fant ne mogel ujeti. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše comače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjam?, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO. Pošiljateljem se najtopleje priporoča: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd Street Chicago. III. "ED IN O S T" Tristu zelenih, pa še an ta črn povrh* Bai heks! Dži viz! Doggon! Per mei dunei! taku sem pa hud inu hezen. de b kar s kože skoču. ke b ne blu taku marzlu in b se ne bau. de b se prehladu! Kar premekastu jeh bom! Vi. mister editar. al se boja oni fcdei pabulišal al ne? Nei mien dons tu poveio! Al se boio. al se ne bo-jo? lest sem set tega oreiklanja, pa ie viže ven! In čem gmah imet! M ui periatle sa pa tud taku dial de čie gmah imet, pa ie amen. Zdei k se ie Zgunka tako strašansk nad netn zmašvov in tak maišvaine per-šveru. in k sem ieh taku lepu prosu una raiža. de nei daie sacialistam in pa vsem našem učenakam posebno i« moimu brate Peterčku in pa atat Zaksarii gmah. Pa ie vse zastonj. Oni se ne boia nekol sprevabernli kukr kakšen piianc, k se sprevabr-ue takat. k se v jama zverne. Taku »e tud vani ne bojo. Al zdei ieh bom pa iest v roke vzev. Zdei iem bom pa iest pakazu kaj Pavle zna in ieh bom nauču testeh kozjeh malituc, kukr ieh ie Keriavel znov molet k ie huič du hudiča na dva kosa premiku. Zdej se nei pa le Derpravje. Le za k a ga vani mujga per j at la Peterčka in pa Zaksarjuga atata Per gmah ne peste? Al ne vidie, ka-ku strašansk sta vaba učena? Na-met^t de b nehna učenost občudval in se kie per neh naučil, pa iem na vsaka stvar prec antverh dajo in za-spikaio. Kaj rejs mislijo oni. da sa na i bel učen v ceil krajnsk v vame-rik* de boia vsi taku mislel. kukr boia oni tie? Sei sem jem že un bart diau. de le zakaj se samu vani taku zmirai zaganjajo v sacialiste in tiste naše učene gaspude. ke taku učene caitenge pišejo. Pa če mal »rot ver kdu kei napiše, le kega je tre i ha prec suj nus noter vteknet. Tf. kega pa mislijo, da sa ani? Al neima vsak pravica pisat, kar če? Pa če se mal kdeJ zlaže, kdu se pa nei5 Un dan k sa taku strašansk spet srdu napal mu i ga brata Peterčka Zaksarievga atata se mi ie taku feržmahal. de sem prec vzev pervi trcn in sem se v Nai iork pelu. Sem ^iau: "Vei m. de se bo nežnu srcu *nuiga precartanga brata Peterčka taku jekal in vem. de se bo cort srce. kukr ga imaio Zeksarju ata vad ^ame grimenge kar topil, ieh pa mo- rem iet mal patroštat." Sem pa šu. In rejs. Peterček je same grimenge taku glabok v munšajn pagledu. de ie imu take oči. kukr latuce od kislega mleka. Zekzariu ata sa pa ble kar plav same ieze in žalast. "Veš Pavle." sa dial, "tist tvoj e-ditar bo mene še pad zemlja sprav. Ne da mi gmah, pa ga mi ne da!'* "Ve i ste. ata," sem iem diav, "kar neč namaraite. Kar patroštajte se! Ga bom zdei pa jest v roka perjev!" "Ie kaj mu pa tnorš? Kolkrat sem era že jest mislu v roka perjet. Kol-kat sem mislu že, da sem ga fentu. Kai sem vse že paskusu, de b ga fentu. Sem ga paliemanam dau čez. Sem ga na krvava rihta tožu. Sem ga dau zarutnekam čez. Sem vse magoče kamisiie sklicu in ga iem ;dau čez. Sem suiga perjatla Lojzka, j ki je taku kulanten človek, poslov na vse strani, de b ga panal. Vse! k kanjaški sem šu. h forčentelerci sem šu. de b ga zagavarila. Ta. vse. vse sem probov, pa misliš, de sem ga fentu? Ta, sei sem ga rejs?! Vselej, . ie biu samu še bol karajžen, pa še bel mačan! Taku, de ie reis za sca-gat. Test bom obupu, pa kaj si bom naredu. Taku ne more iet naprej, pa ne more!" Saše mi pa ata taku zasmilil, de sem še jest smerkat začeu. k sa taku strašansk pa nedovžnem pregaj-nan, k ieh vani taku per gmah ne neste in iem nehnu ta žalhtnu serce taku strašansk žaiie. Sem pa diau: "Wei. mu i ata, nekar ne iakajte. Kar patroštejte se! Ga bom pa zdei iest v roke vzeu tega strašanskega člavejka. Bom vidu. če še jest nei bom neč opravu per nem." Sem pa' mal premislil in premislu in rejs sem ana kunštna stuhtu. "Vejste. kaj. ata," sem diau.) "zdei sem jo pa že ano stuhtu! Karj m jen ga pestite! Ga bom že iest pa-! nu za zmerei. Bai gali. de ga bom." "Ei. Pavle, Pavle, ti ga ne poznaš! Kar cviblam, de b ti reis kej napravu per nem." "Bom! bom! I.e mjen verjemi-! te!" "Kai boš pa iiaredu ?" "Prov ana tain sem stuhtu! Samu kaštal vas bo tri tavžent. Kai?, tri tavžent? Dveiset rad dam. samu i če ga fentaš. Sej vidiš, de mjen nei j več za živet taku. me preveč gifta; in iezi. Dveiset Pavle, dveiset dobiš.1 če nučas .sam spot ga sprav in pal usta mu zaši. ali pa rake z vež." "No. to me pa hedu veseli." sem diau atet." Dveiset tavžent scer ne bom glih nucu. kakašne tri tavžent mi boste še dal prec. tri pa. ke ga bom fentu. Al gilta?" "Pavle, tu imaš moia roka! Gilta!! Pa. Pavle, kai boš pa naredu." "Vejo tam pad sveta Ana v le-, žansk kontri leži strašanski lintvern.j tam na Tezer ga imaja zaklenjenga !j Tu je strašanska zver. k ima pet! glav. Vejste, ata. tega lintverna bom! dabu in ga nainga spustu. Ak nej miselte, de ga bo ta lintvern ten-I tu?" "Pavle, kaj pa če bo ta lintvern) nai prej mene pa tebe ugriznu? Al ne misliš, de ie taka zver navarna?" "O. le neč se na bojte. Ga borna taku na ketne per vezal, da bo samo na tistka editarja skaču, nas bo pa! per gmah pustu. Veio ta lintvern je ves ariov. pa kar vogeni mu šviga iz gobca. Ko bo ven z marosta peršu, pa bo zakriču nad tistim editarjem:! Stop! Gmah! pa se bo ta editar taku ustrašu. de be prec tih." "Pavle, mal cviblam. Ti tega strašanskega človeka na paznaš! Te glih tak, kukr tist šmartenski organist. ke ie peu, "če b mi usta kdu zamašu, bom pa skez ušesa pev." Viš. ta človek je pa glih tak. Wei, Pavle, paskus. marde se ti uraima? Zamerkai si. še tri tavžent dabiš. če ga fentaš, zdej pa nared kar češ." Tak taku, vid je. kaj se jem zdej vobeta. Zdei bom pa jest prec začeu ana velika glihenga za lintverna in zdei nei se pa kar perpravja! Ker jeh pa še en mal lajkam. če se tud glih sovražnek vseh mojeh ta rdečeh perjatlu, sem jem peršu nai-prei paveidat, kai ieh vse strašanske reči čakajo. Le tu nej si zmisliio. kaj ie tu, lintvern ! Al sa ga že kdei vi-dli? Če ga neisa. jem samo tolko svetvam. nei se ga nekar ne žele! Fr. Pen gov. KRAGULJ. (Konec.) Pride pa dan, ko prevzame tudi kragulja ljubezen. Ko vzhaja neko jutro solnce svetlo in okroglo izza janških hribov, tedai ne čuti naši ropar v sebi želje po ropu in umoru,! ampak zahrepeni po nežnosti in1 ljubezni. Zavije jo visoko gori pod nebo. — Ko blesti globoko pod njim gozd in polje in srebrni savski trak. tedaj začuie iz ažurne višave njegov tožni svatovski klic "gek. t;ek. gek." "gik, gik, gik" in nato še hitro po vrsti "kjak. kjak." Kot ne-prekosljiv geometer črta obenem krasne kroge, pri čemer njegovo pisano perie leskeče zdaj kot živo srebro Idrije, zdaj kot žolto zlato goriške trte. Iz hrastja ob potoku do "»N-v.ti.n, u\.| ov teti IIV.I\Ql lic /,Clt . , ---------"" VIV J Zatu naj se pabulšajo, preden bom kmalu odgovor na svojo snubi- i . - to,. __i __, . tev. Odtod se dvigne drug kragulj, mnogo več i i od njega, kroži nad gozdom, se priviia više in više. dokler ni s snubcem v enaki višini. Vedno bliže in bliže rišeta roparja svo-'e kroge, dokler se ne sečejo; glasnejši postaja hrepeneči poziv samčev. jasnejši samičin odgovor in slednjič se združita oba kroga v ene ga samega. V ravnem poletu se vrti roparska dvojica visoko nad gozdom in pošilja v mnogoglasni jutranji koncert tam doli svoj ostri mi-iavkaioči krohot. Vso uro se zabavata. gori. zavijajoč zdaj više, zdaj niže. Kakor bi bila zmenjena, se spustita oba v trenutku doli in izgineta v gozdu. Nekaj dni nato si opa-Rusia iadra čez velike preizkus- |z*l v najgostejši gošči na visokem perpelu svuiga lintverna z marasta. Test mislem, de ie kar bul sa pabul-šet. kukr pa z lintvernom pridet v fait. Al ne? Test jem dam samu do novga leta po krizmusi cajta, de se premislijo. Test bi raie dav nem tist gnar. ki bo mene kaštou lintvern, pa bi se to. kar boia ata mien dal, lepu raztalala, pa be blu bel kšajt, kukr pa se faitat z lintvernam. Al ne? Bom po Krismusi peršu vprašet. kaku sa se preinislel. Tek nei se pabulšaio. drgač bc naine lintverna z Težanske kontre perpelu. Pavle Zgaga. nje. Bolj. kakor bi jo mogel obklati kak zunanii sovražnik, io ie obklal notranii sovražnik boljševizem. Kadar bo Rusiji Bog dal še to srečo, da se bo otresla teh skrajnih radikalnih uiedačev boljševikov. bode tudi niej vzšlo solnce boljše bodoč-j nosti. Kadar bo tam vladal navadni zdravi človeški razum in pa prava demokracija, tedai Pa bo dana prava podlaga za pravo delavsko slovansko državo. Dal Bog dočakati ta dan kai kmalu! DR. J. Y. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK boru veliko gnezdo iz suhih vei in dračia. Vedno huje ie prelo živalim v gozdu. Divja puta. ki se je kopala^ v pesku, je čutila iznenada v bokih kraguljeve kremplje; sraka za srako je morala poginiti kljub najglasnejšim protestom; lovec ni vedel. kod i&ostaiajo njegovi fazani in mladi divji zajčki ; mlinarici ie zmanjkala vsak drugi dan kaka iar-čica. __\ se hudo pa ie prišlo nad našo —. okolico, ko so ležali v gnezdu trije X3P* ŠIRITE LIST ''EDINOST" jbelovolnati mladiči in kričali po hra- ____ ____________I ni. Tedaj ie pobijala samica skoro dorasle zajce in iih donašala v gnezdo; ni se ii zdelo škoda niti najlepšega starega fazana od savskih bregov. četudi so škripali nedeljski lov-^ , _ . „ „ ,ci nad lopovstvom. ki je stalo nje 6131 St. Clair Avenue in Corner E. toliko denarja. Saj so fazani pri nas 62nd St., nad Slovensko Banko. Ie naselniki. in za kolonizacijo je Uhod je na 62nd Street. treba denarja. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozaravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. Kladrov Tine stoii v kuhinji in gleda, kako peče žena krompir. Kar zakriči stara kokodajska in z nji> vse druge in dirjaio pod svisli, se skrivaio pod koše in kamor ie le mogoče, sredi dvorišča pa vpiie stari petelin, hiti v vežo in bije s štirimi krili. Da. s štirimi. Gospodinja se tako prestraši, da ii pade ponev iz rok. Tine pa pograbi metlo in o-pleta po žarnookem. pisanem ptiču. ki iezdi na petelinu. In dobro ie zadel; kajti petelin leži na tleh. samo dvakrat še pobrca z nogami, po-le^ niega pa medli mlada žena, ki se ii ie bil zakadil kraguli. umakniv-ši se udarcu, v nedrje, od tam pa od-letel mimo gospodarjevega nosa skozi vežna vrata. Tinetovemu sinku od tega dne ni dalo več miru. dokler ni izsledil bivališče roparja, ki si upa motiti mir sredi domače hiše. To ni bila pretežka naloga za zvedenega ptičarja. Četudi ie bila pol ure hoda okrog in okrog gnezda vsa okolica kakor iztrebljena ptic in manjših sesav-cev. je pa bilo gnezdo samo le dovoli veliko za bistro oko in še najbolj podobno nesnažni mesnici. Ležali so tam ostanki mesa. kakor tudi perie in kosti od ierebic in golobov, kosov in drozgov, ščinkavcev in šoj. veveric in mladih zajčkov, pa tudi ostanki starih zajcev, srak in vran. Pa ne čudi se temu. prijatelj. Star kraguli ie vedno lačen, če si ni prav na novo nabasal golžuna: mladič pa celo v tem slučaju še ni sit. Čez nekaj dni fantič res iztakne gnezdo in v nedeljo eredo triie mladi junaki, da uničijo zalega roparskega viteza. Že je prvi plezalec sredi borovega debla, pa se mu zaleti samec proti glavi, da glasno zakriči in na vso moč hitro hlača doli. Se tri mu ie dal ljuti ropar za na pot. Pred otroci je imel odslei kragulj mir. Ni pa poznal premirja lovec Tanče, ki ie bil naravnost besen na roparja zavoljo ugrabljenih zajcev in ierebic. golobov in divjih kokoši. Prizadeval si ie na vso moč. da bi našel gnezdo, a ni se mu hotelo posrečiti. Preiskal ie predlesie, kjer so imeli kragulji navado gnezditi, a zastoni ie bil niegov trud. Pazil je. ne bi bi ugledal kragulja krožečega; a če se mu ie to tudi posrečilo, gnezda tam ni našel. Kragulji so postali pretkani in zviti ko kozji rog. Odkar so dobili lovci puške. ki se tako uro prožijo, se je skril kraguli z družino v najtemnejše gozdno goščo. Prihulieno drevi h gnezdu, skrivoma ga zapušča, nič (Dalje na 4. strani.) ROTAKOM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM naznanjam, da sem otvoril svojo lastno gostilno mehkih pijač. Vsem. jamčim, da bodo pri meni dobili vedno dobro postrežbo in najboljše vsakovrstne pijačee. Za obilen obisk se vsem najtopleje priporočam! Rojaki ne pozabite na geslo: SVOJI K SVOTIM! T. M. IVANŠEK, Soft Drink Parlor. 1801 W. 21 st. Place Chicago, 111. ssxxssxss: AKO SE BOSTE SPOMNILI, da Vaši sorodniki in znanci v daljni stari domovini obračajo te dni svoje žalostne oči k Vam — strici in prijatelji v Ameriki — proseč Vas pomoči, ne pozabite jim poslati denarnega daru, s katerim jim boste osladili te praznike. Ako pa mislite poslati kaj denarja v prihodnjih tednih, je sedaj napriprav-nejši čas, zakaj pozneje bodo vse pošte, kakor po navadi pred prazniki, preobložene s pošiljatvami. Pripravljeni del Vašega daru si pa najbolj zagotovite, ako pošiljatev odpošljete po priznano najbolj varni KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Avenue CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN DOBIČEK $1,250.000.00 _ PREMOŽENJE, $13, 000,000.00. JUGOSLOVANSKA BANČNA TRDNJAVA V AMERIKI. SUKNJE Najboljše v Chicago $20 do $50 Naše letošnje suknje imajo čudovito vrednost. So krasno izdelane, fino podložene z podvlako. v vseh barvah. SUKNJE Z KOSMATIMI OVRATNIKI, S PASOVI IN NA Z NAPOL PASOVI. KAKOR TUDI BREZ PASOV z in brez žametovih ovratnikov. Izdelane po najnovejši modi v vseh poljubnih velikostih na izbero. OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI g Posebna vrednost v oblekah za može in mladeniče "single and double breasted" obleke z dvojnimi hlačami iz najboljšega, volnenega blaga po posebnih cenah po: $22.50 do $50.00 Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jelinek & IVIeyer 1S0O to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street j..,. „ ai.,. • •": . . t .•..., ... v., • • 1 £. 'II - ■ 1 M .-^TliMTM ... , ... M,............. EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. |siji, in ni mogoče, da bi mu ne pritrdili in ne kaznovali Mance. S to veselo zavestjo je zaspal mirno, se prebudil; prva njegova misel je veljala zopet komisiji, ki ga čaka. Skrbno se je obril in čakal, ali pridejo od Spodnjih po vodo. Niso prišli. Iz mestnega vodnjaka jo je nosila Manca, in ni bila malenkost, napojiti toliko živine. Trikrat je morala £ti z vedri in trikrat tako daleč je imela, kakor je imela k Zgornjim. Noge so ji na ledu drsele, prečnica je tiščala v ramo, voda iz veder se je izlivala po potu, da je imela nogavice vse mokre. "To je prvič in zadnjič," se je tolažila, — Mopoldne bo že drugače, kakor je bilo včasih, komisija bo že oprala Adamu glavo, vzela Dodli vrtec, ukazala, da se mora ograja podreti, da bo prost pristop do vode, kakor je bilo že od davnih časov." Pozlačeni kazalci na stolpni uri so že kazali skoraj devet, ko se je v razmočenem snegu majal od mestne hiše k Porazilovim občinski stražnik, v uradnem plašču, z uradno čepico na glavi. Načrt je nesel pod pazduho zvit v okroglem zavoju kakor bojno trobento. Takoj za njim sta šla kot strokovnjaka in izvedenca oba "prisednika" — kakor pravijo v Klenči še po starem občinskim svetovalcem — Konrad in Rolf, oba v "Nekaj bom že ukrenil," pravi slednjič Adam, prinese iz drvarnice žagico, sekirico, dleto, košček vrvi, in do večera je tako popravil vra-tica, da so se za vsakim, ki jih je odprl, samogibno zaprla; malo da rqu niso peta odbila. » Bil je gotov. Kakor da je komaj čakala, da odide, glej, pridirja Manca z vedri po vodo. "Ta bo pogledala, se smeje Dodlička na tihem in jo opazuje skozi okno, kako odpira, kako mora pridrževati vrata z roko, da more s praznimi vedri skozi, in komaj stori korak, vrata "bum," da je kar odskočila in siknila. Gotovo si je oprasnila nogo. Jeza je pograbila Manco. Postavila [govorici in noši še vedno bolj kmeta nego meščana. Zagledala sta žu-je vedra na tla, zagrabila vratica, dvignila jih iz tečajev, polomila sa-;ParJa SePla počakala nanj. Martin in Adam sta pozdravila "pravico," mogibno zapornico in jo vrgla stran. "Voda je naša kakor vaša! Ce se predrznete zapirati, razbijem vrata na drobne kosce." ' Adam se je vračal iz drvarnice, kamor je nesel orodje. Slišal je, da jkar ie in imeli bom° še v sušcu sanenec in metelice Manca vpije kot divja, videl je uničeno svoje delo — in tu, na njegovem jtem uvodu so šele prešli k uradnemu opravilu, dvorišču, se predrzne ta ženska ukazovati in razgrajati. I "Tak, fanta, kaj pa imata pravzaprav med seboj ?" je prijazno nago- "Poberi se!" je zavpil na njo od daleč, kakor bi jo hotel posvariti, voril oba brata s svojo modro glavo trški predstojnik; takoj nato pa je stala sta vsak pri svojih vratih s hudim, trdim izrazom v licih. Nekaj časa se je govorilo samo splošno o vremenu, da pomlad sicer ni več daleč, a da bo treba še čakati, preden se vreme ustali; sneg mora še pasti. Po naj zbeži, dokler je še čas, in že je nameril korak proti njej. Manca mirno vleče vodo, kakor bi se ne tikal nje ta ukaz. "Poberi se, pravim!" je velel še enkrat Adam, in sedaj že prav pri vrtcu. "Kadar bom jaz hotela," se je odrezala Manca. Kot podivjan bik ie skočil sedaj Adam. Zagrabil je eno vedro, in že je letelo čez vrtec — čez dvorišče in ograjo z vodo vred k Spodnjim, zamahnil je, in drugo ji. letelo za prvim, zagrabil je prečnico in se ozrl po Manci. Zagledal je še njene pete med vrati. Dvignil je prečnico, da so verižice zarožljale, in zakričal za njo: "Skrajni čas — razbil bi jo bil na tebi!" Nato je vrgel še prečnico za vedri. Dodlička se je v hiši vsa tresla od strahu. "Sedaj bom pa ključavnico napravil, in kdor mi stopi sem, temu razbijem noge! Na svojem sem in ostanem gospodar jaz," je razsajal Adam in pritrjeval na stebričku ključavnico, veliko kakor dlan. "Bomo videli," se je čudovito mirno, skoraj škodoželjno oglasilo ou nasprotne strani. Bil je Martin, ki je prišel iz hišnih vrat v nedeljskem suknjiču in se napotil naravnost k žuf>anu. "Tožit gre. gotovo gre," je ugibala Dodlička. nekoliko plašna, sicer pa ponosna na odločni nastop možev. "Naj gre, še cesar mi ne more ukazovati na mojem ! Nisem nevoščljiv človek, voda je dar božji, ne kupujem je, privoščim jo tudi največjemu sovražniku, tembolj pa bratu, četudi smo v sovraštvu, toda ne pustim, da bi kdo segal po moji lastnini." "Škodo trpeti pa še molčati, tega bi ne delal nihče —" razmotriva pravniško tudi Dodla; "kaj pa se nam more zgoditi, pa naj toži, kjer hoče. Kolikrat sem se ustrašila, ko sem se vrnila z njive in videla, da so vse kokoši v vrtu, zelje okavsano, čebuljček izkavsan, da ga niti poznati nisem mogla." Proti večeru je pritekla Dodličina mati. "Kaj pa se je zgodilo že zopet?" je vprašala še med vrati. "Po Klenči pripovedujedo, da je Martin vzdignil na vas 'komisjon*. Ali ste se menda zopet radi vode? Otroci, o-troci, da nimate pameti!" "Komisjon," je pritrdil Adam, "stražnik je že bil pri nas, mestna pravica pride ob devetih." — Nato je razložit z Dodlo materi, kaj in kako se je zgodilo. • "Angel varih naj vama stoji na strani, da ne bodeta napačno govorila in da se bo vse dobro končalo," je voščila Krejčeva Adamu, ko jo je spremil in zaprl za njo vrata. Pogledal je tudi ključavnico, ki je visela na vrtu. Nedotaknjena je visela na stebriču tako, kakor jo je bil tam obesil. "Pokažem jim, po čem je maslo," se je postavljal Adam še v pernicah in skoro veselil se je drugega dne. Čisto resnico bo povedal komi- strog3 nadaljeval: "Ne pozabita, da sta brata in da *je sramotno, ker kličeta drug na drugega "pravico". Sedaj pa nam povejta, kaj in kako imata med seboj, poravnali vaju bomo in potem mora biti mir. Govori toraj, Martin, zakaj si nas klical?" POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. S<* priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. S A 4 A A p t A A J i f f f 4 KOLEDARJI! ■ Grdinovi, veliki stenski koledarji so sedaj vsem na razpolago. Vsaka družina ga lahko dobi v Clevelandu in okolici ' 'ZASTONJ" in sicer vsaki čas na sledečih prostorih : V glavni prodajalni za pohištvo 6019 St., Clair,-v stanovanju A*. Grdi-na 1053 E. 62 St. za Colin wood, Notingham in Euclid, O. pa v podružnici na 18526 St. Clair, za New burgh in okolico pri trgovcu Jos. Jeriču na 3611 81 cesti. Kakor rečeno, koledar lahko dobite, ne da bi od vas pričakovali, dfc morate takrat kaj kupiti. Tudi vaši otroci jih lahko dobijo za vas, ako jim vi napišete na listek. Drugače jih pa otrokom ne damo, ker jih nekateri zlorabijo, vedno jih odnašajo, ali pa celo prodajajo. KOLEDARJI so za bodoče leto tiskani v Slovenskem in Angleškem besedilu; vsakih je polovica. Pri naročbi za koledar, morate povedati? katerega želite, in ker je 1923. že 20. leto, odkar je bila ustanovljena trgovina za pohištvo, zato so koledarji tiskani v ta namen, v reklamo trgovine in pogrebnega zavoda. Kdor pa hoče imeti koledar v druga mesta, ali ga naroči za v stari kraj, ta mora plačati vsaki koledar z poštnino 25c.. ali pa $1.00 za 5 komadov. Pišite na: Anton Grdlna Cleveland, 0. p GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo m večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je ''Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, III. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to f 4 4 4 4 (Nadaljevanje s 3. strani.) več mu ne pride na misel, da bi visel nad družinskim^ drevesom ia naznanjal s tožnimi vskliki in hre-ščečim smehom svoi prihod. Pritajeno ie vse njegovo delo in nedelo. Sokol selec sedi na svojem opazovališčti, na veji starega doba ob gozdnem robu ; očitno in svobodno stolu ie tam. da se svetijo njegova bela prsa v solncu ; kadar se vračajo golob je domov, jim zavihra nasproti in si poišče v zraku plen. Kanja sedi vidno na mejniku in čaka poljske miške, postolka potrepe-tava nad njivo. Vsi love pošteno in odkrito. Kragulj pa ropa kot kak klati vitez ali v ta posel prisiljen če-taš v Makedoniji. Nekega dne opazuje lanče srnjaka, da ugotovi za gospodarja njegovo pot. Pa priskak-Ija izza vrbovega grma zajček in zHne v visoki travi. Tedai nenadoma završi izza grmovja nekaj rjavega ; v travi zaveka, a preden mo-. re lovec pomeriti, kragulja s plenom že ni nikier več. Tedai mu nastavi Tanče košaro z belim golobom kot vabo. Tri dni je past odprta, četrti dan pa ie samec ujet. a goloba je zadavil, četudi sam jetnik. Lovec ga vrže živega v kletko veliki uharici za iužino. A kot besen se zakadi kraguli na sovo, ki se skriie v strahu za lovčevim hrbtom. Z veliko težavo ujame lovec kragulja in ga podari učitelju, ki napravi kletko zanj. Tu zdi nemo v kotu, divje gleda krog sebe in se-zapraši kot obnorel proti mreži, če-ise bliža kak človek. Nekai dni pozneje dobi družbo.. Njegova samica ie bila tudi zašla v past. Pozno zvečer io prinese Tan-iče učitelju, ki io vtakne v kletko k j samcu. Ko pride drugo ititro trledat j novo dvojico, sedi samica žareč i Iv. joči v kotu. od samca pa leže sam« j še koščice in perie t>o tleh. To je pa j za učiteljevo dobro srce vendar ne-;koliko preveč: zato pokliče lovca.. ; da konča bestijo. ki hoče ; Isolutno svobodo počenianja. i privošči nikomur drugemu. Ko hodi nekai dni nato j zopet t>o g<»zdu, zasliši j mladih kraguljev in najde na ta na-jčin gnezdo. Poklice svojega Mnka ,da spleza na drevo. V gnezdu naj-i de še dva mladiča; od tretiega 50 bile samo še kosti; niegova nat>o! ; sestradana bratca sta ga bila požr-Jla. ■ Odslej je bil mir v ijraoi. se a o-i ie ne ianče-vkan je- Dolžnost Slovencev v Chicagi je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar ie za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. X,.44 4444 4 4 * * * * 4 4 4 * * * X (.44444444. 444444444444444444* Pri prodajanju vstopnic. "()h. Mr. Vi, ali bi ne kupili ene^ vstopnice od mene? Gre se za jakt dobro stvar za našo zabavo." "Seveda ! ali bi mi vi ne hoteli povedati za katero dobro stvar se grt ori tem ?" Ponuiavka: "Naš glavni namen s temi vstopnicami je pokriti stroške., ki smo jih napravili pri naši zadnji zabavi." J. KOSMACH. 1804 W. 22nd Str., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj,pokladam stenski papir Najboljše delo. najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni po§et. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar Cigarete 436 West 29th Street, Chicago, 111. DOBRE so! IO4 Kupi te cigarete, hrani denar. ..... V. - j." . ■ , i