r......."..................................................- ¦ • ! Jadransko vprašanje — Ultimatum. i ¦ ¦ • ¦ :..........................................................j V Parizu se zopet baranta z ozemljem, ki je naše po naravi in na katerem bivajo izključno, ali pa po ogromni višini Jugoslovani. Določa se končna meja med našo državo in med Italijo in odločiti se ima, ali naj bo Italijan brezobziren gospodar Jadranskega morja, ali pa, če se naj tudi nam od- I prejo vratca v veliki svet. če bo rešeno jadransko vprašanje pravično, kakor zahtevamo mi, nam zašije na jugu trajni mir. Če se pa zagreši nasilje nad Jugoslovani, potem je naravno, da bomo razjarjeni stiskali pesti in se vnovič pripravljali na osvoboditev svojih bratov. Antanta, ki nam je med vojno obetala pravico, je pozabila na svojo dano besedo. Mesto oljke miru pošilja nam sedaj..... ultimatu m. Anglija in Francija postavila sta se popolnoma na stališče Italije. Italija pa zahteva, kakor znano Goriško z Gorice, iel Kranjske, posebno ipavsko dolino do Idrije, Istro, pristanišče Reke, Zader, otoke Lošin, Pelagruš in Vis in nekako gospodstvo nad Jadranskim morjem sploh. Ako se ne sprejme ultimatum, se Italija pooblašča, da uveljavi takozvani londonski pakt. V tem londonskem paktu, ki je bil sklenjen leta ! 1915 proti Avstro-Ogrski, bi pa za nas isto-tako bilo zgubljeno naše Primorje, Trst, Gorica, Istra in Reka. Ponuja se nam torej le dvojno zlo, eno hujše od drugega, in med tema nam je voliti. Naša vlada še ni dala končnega odgovora, zahtevala je še raznih pojasnil. Ni pa dvoma, da ves narod odločno odklanja tako ultimarum, kakor londonski pakt. Ta volja se je jasno pokazala na mnogoštevilnih protestnih shodih, ki so se vršili zadno nedeljo sirom naše države. Tudi Ptuj in ptujski okraj, se je pridružil tem protestom. Nikdar ne bomo priznali nasilja, s katerim se nam hoče iztrgati najlepši del naše domovine, najboljši del našega naroda. Ako je tudi antanta poteptala v tla vzvišeno načelo velikega Wilsona o samoodločbi narodov, nam ostane to načelo sveto. Jugoslovani bodo sami odločevali o svoji usodi. Kakor smo otresli tisočletnega turškega in nemškega jarma, tako bomo vedeli tudi rešiti novega italijanskega suženjstva, neodrešene dele svoje domovine. Ako se nam ne prisodi zlepa, kar nam gre po božji in čloTeški postari, ne utihne nikdar bojni klic: „Gorica, Trst, Reka!"