'k Št, 27 - liCto II, *st, 16. j ulijai 1950 RESOLUCIJA ^ovenskih tržaških prosvetnih delavcev in intelektualcev, sprejeta na Protestnem zborovanju ob 30*letnici požiga Narodnega doma v Trstu Slovensko tržaško ljudstvo se je moralo v borbi proti narodnemu in socialnemu zatiranju s strani nemškega imperializma * Italijanskega Iredentizma zateči k samopomoči in si z lastaiml sredstvi in žulji postaviti svoje središče — NARODNI DOM v r«». v katerem Je osredotočilo vse svoje organizirano prosvetno delo. S tem je postal Narodni dom v Trstu žarišče vsemu 0v«nskemu prebivalstvu na Tržaškem, ki Je tako poudarilo, da Je Trst njegovo prosvetno in gospodarsko središče. Iz Narodnega doma Je na začetku tega stoletja izšlo nešteto izpodbud za razvoj in napredek slovenskega kulturnega, ^niškega ln gospodarskega življenja. j Ko Je Imperialistična Italija pod pretvezo, da osvaja nacionalno ozemlje, zasedla Primorsko, je začela z nasiljem, ki se j 1 nastopom fašizma izpremenilo v odkrit teror; preganjali so slovensko prebivalstvo in mu uničevali gospodarsko in kul-Urfto dejavnost. „ Prvo poglavje fašističnega terorja Je bil požig Narodnega doma v Trstu dne 13. Julija 1920, ki pomeni v zgodovini trža-*** Slovencev napoved narodnega iztrebljanja, obenem pa tudi pripravo za nadaljnja osvajanja. Po tem terorističnem dejanju je f začel uničevati slovensko prosveto, šolstvo In gospodarstvo in je iz Javnega življenja pregnal slovenski Jezik. Temu te* se Je slovensko ljudstvo uprlo z vztrajnim zbiranjem vseh narodnih sil in Je pozneje prešlo v odločen upor proti fašizmu. as,opili so bazoviški junaki, polnile so se ječe in posebna sodišča so izrekala smrtne obsodbe. . Primorsko ljudstvo Je tako postalo borben zaveznik med narodnega protifašističnega gibanja In se Je v narodnoosvobodilni rbi v celoti udeležilo upora vsega slovenskega naroda proti okupatorju. v. Z zmago nad fašizmom si je priborilo osvobojenje in ustvarilo pogoje, da se mu popravijo vse krivice, ki Jih je po- ^Očlla fašistična Italija. Toda imperializem nas je oropal priborjenih pravic in anglo-ameriška vojaška uprava uporablja še D za vzdrževanje in nadaljevanje krivic fašistično zakonodajo. Italijanski šovinisti so se popolnoma Izenačili s fašističnimi *t»lci Narodnega doma, prezirajo naš obstoj in nam ne priznavajo nobenih človečanskih in narodnih pravic. Slovenski tržaški prosvetni delavci ln intelektualci, zbrani na protestnem zborovanju ob 30-letnici požiga Narodnega ^•»a v Trstu, ugotavljamo, da mora anglo-ameriška vojaška uprava kot zaupna uprava popraviti krivice in poravnati kulturni ki Jo je Slovencem povzročil fašizem, ln ustvariti na tem ozemlju popolno enakopravnost na ta način, da se povrne vencem vse tisto, kar smo imeli, in da nam omogoči svoboden razvoj v narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Slovenske prosvetne, umetniške in znanstvene ustanove so na Tržaškem razvile plodno in vsestransko delovanje, a ni-■ radostnih gmotnih pogojev za uspešen razvoj. Vsem tem panogam slovenske kulture je treba omogočiti razvoj in napredek Jim zgraditi — SLOVENSKI KULTURNI DOM V TRSTU. V TRSTU, dne 9. Julija 1950. — 209 — MINABNa I«SHOWIHd Govor dr. J. Dekleve na protestnem zborovanju prosvetnih in kulturnih delavcev ob 30-letnici požiga Narodnega doma v Trstu Zahtevamo povračilo kulturne škode Čeravno so se morali Slovenci fooriti y izredno težkih prilikah proti prodirajočim in vsestransko podprtim kulturnim in političnim navalom germanizma, so uspeli s svojQ žilavostjo in prirojenim organizacijskim smislom kaj kmalu premagali vse ovire kulturnega napredka, se dvigniti iz zaostalosti, dohiteti bolj razvite narode in korakati nato tesno ob njihovem boku na raznih področjih kulturnega In gospodarskega snovanja in tekmovanja. Primorski Slovenci so kaj radi sprejeli pobude iz Ljubljane in — zdramljeni po splošn^ revolucionarnem poletu — ustanovili leta 1848 slovenski jn hrvaški izobraženci prvo postojanko V Trstu — «Slavjansko društvo« ki se je kmalu preimenovalo v «Slavjansko čitalnico« in začelo tudi izdajati prvi politični mesečnik kot svoje društveno glasilo. Nato in zlasti po letu 1868. so bile ustanovljene v mestu in okolici nove čitalnice, med .katerimi so bile najbolj agilne v Rojanu in Skednju, na Opčinah in pn Sv. Ivanu. Uspevale so kot prave učilnice za ljudstvo, ki so ga kulturno in nacionalno dvigale in vzgajale z raznimi kulturnimi prireditvami, čeprav manjšega obsega. Ome. nim naj mimogrede, da so tudi tedaj Italijani z neprijaznim očesom spremljali stremljenje Slovencev po kulturnem napredku in že tedaj priredili proti Svetoivančanom bučne demonstracije, ko so se vračali domov po slovesni otvoritvi rojanske čitalnice. Kakor sem že pripomnil, datira 2e I* leta 1848 prvi poskus slovenske publicistike, ki je bila postavljena na trdien temelj, ko je izšla dne 8. januarja 1876 prva številka «EDINOSTI», ki je postala leta 1894 dnevnik in prenehala izhajati pod pritiskom fašističnega terorja — s celo kopico drugih tednikov in publikacij — dne 4. septembra 1928 po več kot 62 letih koristnega dela za tržaške Slovence. Tudi druge panoge kulturnega udejstvovanja imajo svoje korenine daleč nazaj v preteklem stoletju. Kot osrednja matica naše odrske umetnosti, ki je povezovala številne diletante iz raznih krajev in usmerjala odrsko dejavnost, je bilo ustanovljeno leta 1902 «DRAMATICNQ DRUŠTVO*, ki je doži velo izreden razmah in umetniško višino z ustanovitvijo stalnega odra in krasno dvorano v upepeljenem Narodnem domu. Zaradi usmerjanja glasbenega delovanja Je bilo ustanov, ljeno »PEVSKO IN GLASBENO DRUŠTVO V TRSTU«, ki Je bilo prvotno podružnica leta 1872 ustanovljene Glasbene matice v Ljubljani in se osamosvojilo ter preimenovalo v »TRŽAŠKO GLASBENO MATICO* zaradi spremenjenih političnih razmer. Stremljenje po napredku In osamosvojitvi je prišlo do izraza tudi na drugih področjih javnega izživljanja, zlasti pa na gospodarskem. Pot ,*i je utiralo prepričanje, da ni enakopraven in svoboden narod, ki sicer lahko uporablja svoj materinski jezik in ima svoje šole. če ni enakopraven tudi na gospodarskem področju. Se več: da je prazno besedičenje o narodni enakopravnosti, če ima sicer narod formaln0 politično svobodo, toda če na gospodarskem področju tvori samo dodatek gospodarskemu sistemu imperialističnih sil. Kakor med ostalimi Slovenci, je tudi na Primorske® P. gnala močne korenine zadružna misel, misel medsebojne po,ri0L Kot prva zadrug« je bilo leta 1898 ustanovljeno še sedaj 0 stoječe veliko «GOSPODARSKO DRUŠTVO V SKEDNJU«, teremu s0 kmalu sledila slična po namenu in obliki; v ljah, Rojanu, Lonjerju, Nabrežini itd. Tem poskusom krai® nega značaja gospodarske krepitve je sledila «TRZASKA p SOJILNICA IN HRANILNICA«, ki je začela s svojim Ael. vanjem leta 1883, čeravno je bila zaradi raznih ovir reg13". rana šele leta 1891. Leta 1905 je bila ustanovljena s kaPlta . stičnimi tendencami »JADRANSKA BANKA« leto nato • «TRGOVSKA OBRTNA ZADRUGA«. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati vse gospoda^* ustanove, ki so bile posejane skoro po vseh večjih krajih morske. Narodni dom je bil sedež glavič tržaških kultornih organizacij Pred avgustom 1904, ko je bil dograjen Narodni dom,)' bilo v Trstu in okolici močno razvito društveno, drama*1., in glasbeno življenje, ki je imelo vse pogoje za nji razvoj in potrjevalo pravilnost izreka, da iz tL raste veliko. — Ravno ta razbohotenost kulturnega .g, gospodarskega snovanja je »uijn0 zahtevala gradnjo rodnega doma, ki naj bo središče predvsem našega ku\x|[i nega izživljanja in dostojen predstavnik doseženih in nalog tržaških Slovencev. Zamisel, da se postavi v srebi-mesta Narodni dom, je naletela pri vsem slovenskem P1* j. valstvu na navdušen sprejem ln pripravljenost, da vsakdo r speva svoj delež k uresničitvi načrta, ki je po svojem presegal celo domišljijo širokopoteznih prvotnih zasnovate1^ Mladi in stari, ubogi in bogati, meščani in okoličani, so ''L. seboj tekmovali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, s terimi se je kril le drobec ogromnih stroškov, ki so Pa^tsti breme nalašč za t0 ustanovljene družbe, katere glavni delnL|i je bila Tržaška posojilnica in hranilnica, v katero so se s ter prihranki najrevnejših slojev, predvsem služkinj, delavce'- ,f kmetov. Ti so tudi tekmovali v' prostovoljnem delu, ki se*\ v Trstu prvič uvedlo v tako velikem obsegu. Kdor Je vprežno živino, je prevažal stavbeni material, drugi so g*Ii pri razkladanju in nakladanju, tretji so na stavb* opravili stotine in stotine ur prostovoljnega dela, za katero J je bll0 povračilo zadovoljstvo, da se impozantna stavba, e 0 največjih in najlepših v Trstu, z njihovim sodelovanjem vl i dviga, z mirnostjo lahko trdim, da noben narodni zrastei s tolilc0 ljubeznijo in požrtvovalnostjo vsega sl° ^jo skega prebivalstva kot tržaški, y katerem se Je počutil vsa — 210 — 0S6t etitnf -9l to it v lastnem domu. Dan otvoritve Narodnega tforoa Je bil Oselja, zadoščenja ln slavja tržaških m okoliških Slovencev. j^.V domu so Imele sedež glavne tržaške kulturne organiste kot n. pr. Dramatično društvo, Slovensko narodno gle-Šl*»h'’ Slavianska Čitalnica z izredno bogato knjižnico, Tržaška matica z vsem inventarjem in inštrumenti, telovadno bodb o ®^oltol>>. akademsko ferialno društvo «Balkan», Delavsko društvo, dalje Tržaška posojilnica in hranilnica, v lšl4 v ^"°i tJalatti se je tiskala «Edinost» do februarja • ko se je preselila v nove prostore v Ul. sv. Frančiška, Wn*!? fašizem zatrl- Pole8 navedenih organizacij je imel »tal dom svojo kavarno, restavracijo, hotel in več privatnih kovanji. i„ Narodni dom, ki je postal središče kulturnega, političnega Sjji^kkpodarskega delovanja, je bil od pričetka trn v peti trža-2 j1. *redentistov in nacionalistov, ki se niso mogli sprijazniti V’s^.Von»> da so Slovenci prenesli svoje središče iz predmestja ti^^ino mesta, ki sq ga smatrali iredentisti za svojo izključno Mileno. Jasn0 je, da so se po vojni, ko je Italija zasedla te kraje Si® vplivom naraščajočega fašizma, ki je imel v Trstu oporo, življenjski pogoji za Slovence in za njihov 8{JUrni razvoj temeljito poslabšali, čeravno so «1 Tittonija do »Vdh*® *n kralja sveto obljubljali, da bo Italija kot domovina fl/~kde dala Slovencem in Hrvatom vse možnosti in sredstva, ‘tki lahko napredovali na vseh področjih. Vsi so izrecno ih ^evali vsako misel zatiranja in raznarodovanja kot ne-a sedež Jadranske banke, Hrvatske štedionice, srbske šole, tir‘|*ve kavarne, gostilne Lenčka in toliko drugih poslovnih ,6tiLV posameznikov in podjetij kot na pr. špedicijske družbe '»Ho > k£tere skladišča so izropali kot šakali. Ali res ni Ulj, hiogoče ustaviti pogroma proti Slovencem, ki so bili po teP«bi, napadeni, ranjeni itd., ne da bi bili kaj zakrivili? ž,gorja, toliko škode in nihče ni bil aretiran, kaznovan, %u"n° so bili krivci znani. Nasprotno, glavni zločinci so bili 'tis Vani- In kako ne' sai ie Giunta napravil vse za čast du. k ? ®«j so zublji Narodnega doma končno očistili Trst, ki vJe * močjo svojih tradicij postavil na čelo fašizma — tako Oij1 govori Rino Alessi. A Miehele Risolo v svoji znani knjigi da 13- julij 1920. predstavlja višek povojne tržaške zgo-cij» 6 111 odločilno preokretnico v razvoju failstične revolu-\ i ?°žig Narodnega doma in sploh datum 13. julij pomeni k« **kem najbolj junaško delo, za Slovence pa najtežji udarec, *ton?®a posledice čutimo še danes, pomeni padec v prejšnja 'a> pomeni ogromno materialno škodo. Tedaj sq bile ce- njene nepremičnine Narodnega doma a« 11 milijonov lir, pr e« ralčnlne pa na 16 milijonov. Toda poleg tega je bil s poligona Narodnega doma dan signal za naskok na kulturne in gospo* darske pozicije slovanskega prebivalstva. Požigali, rušili in ropali so ljudsko premoženje po vsej Julijski krajini Se nekaj podatkov, ki jih navajam, čeravno so znani. Upepelili ali razdejali so prosvetne domove v Pulju, pri Sv. Ivanu pri Trstu, v Rojanu, v Barkovljah, pri Sv. Jakobu. Na* padan so tiskarne in uredništva slovanskih listov. 12. XII. 1920. so razdejali tiskarno «Edinost», rušili so zgradbe in oropali ljudsko premoženje. V začetku 1929. so zadušili vse slovenske in hrvatske liste, »Edinost«, kot rečeno, je bila zatrta 4. 9. 1929. Poitalijančili so zemljepisna, rodbinska in celo krstna imena. Gez 115.000 rodbinskih imen je bi'° popačenih. Prepovedano je hilo petje slovanskih pesmi. Z dekretom št. 1796 z dne 15. X. 1928. so prepovedali uporabo slovenščine in hrvaščine na sodiščih, čeravno sta bili že zdavnaj prej de faeto pregnani. Italijanščina je postala izključno uradni Jezik, uničili so vse slo-vanske osnovne šole. ki jih je bilo še pred aneksijo 581. S kraljevim dekretom št. 2191 z dne 22. novembra 1925 je bil popolnoma odpravljen pouk v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ista usoda je doletela srednje in strokovne šole. Vzporedno 3 tem državnim nasiljem se je vršilo prisilno poitalijančevanje, otroci niso smeli govoriti v materinem jeziku ne v šoli ne na cesti. Ta grožnja je segala celo v družino. Od 820 slovanskih učiteljev so skoro vse odpustili. Veliir0 so jih pa pregnali v notranjo Italijo. Ista usoda je doletela tudi ostalo državno urad-ništvo, ki je šlo v tisoče. Po društvih so plenile in ropale naprej fašistične bande, pozneje pa tudi vladni organi. 7. ukazom ministra za notranje zadeve z dne 19. julija 1927 so prefekti razpustili vsa slovenska prosvetna društva, katerih je bilo leta 1922. še 388, in zaplenili njihovo nemajhno premoženje, med katerim je bil0 mnogo zgradb, ki so jih zasedli fašisti. Isto usod0 so doživele gospodarske ustanove, razpustili so nič manj kot 310 zadrug z 92.000 člani, katerih premoženje, v kolikor ni končalo v žepih raznih komisarjev-llkvldatorjev, je prešlo v roke fašističnih ustanov. Zverinsko mučenje slovanskega prebivalstva se je stopnjevalo iz leta v leto. Zapiranje, pretepanje, stielja-nje. internacije in konfinacije so bile na dnevnem redu. Fašistični 2ločinci so uprizarjali procese, med katerimi je bazoviški najbolj poznan po svoji krutosti, da bi uničili življenje in obstoj slovenskega in hrvatskega naroda. V imenu rimske kulture se je širilo najstrahotnejše barbarstvo. Otroke, ki so se pogovarjali v svoji materinščini, so čakale pajsurovejše kazni, učili so jih v tujem otrokom nerazumljivem jeziku klevet in žalitev lastnega naroda in svojih staršev. Slovenska oeseda, ki so jo že davno pregnali iz vsega javnega življenja, se je morala umakniti tudi iz cerkve, katere najvišji predstavniki, kot n. pr. škofi Mahnič, Kalin in Sedej, so bili preganjani do skrajnosti. Kljub pobesnelemu divjanju in ustrahovanju niso zlomili odporne sile slovenskega naroda, kar je prišlo zlasti do izraza v času narodnoosvobodilne vojne, ko se je slovansko prebivalstvo Julijske krajine skoraj v celoti priključilo borcem za svobodo, demokracijo in neodvisnost ter za združenje z matičnim narodom, Naše ljudstvo se je žrtvovalo tudi za narodno in kulturno svobodo, trdno verujoč v iskrenost in pravičnost zaveznikov. Ze med borbo Je obnavljalo svoje prosvetno življenje in svoje šolstvo, plamen narodnostne mržnje je spremenilo v plamen bratstva med narodi in svobode. Slovansko prebivalstvo cone A, ki se je od' začetka vojne pogumno borilo, prelivalo kri in žrtvovalo svoje domove in polja, Je upravičeno pričakovalo, da bo okupacijska oblast odpravila sledove fašističnega barbarstva. Tudi to se ni zgodilo, čeravno so našli način in sredstva, da so zadovoljili upravičene restitucijske zahtevke preganjanih Zidov, kar odobravamo. Al! res ni mogoče, da bi okupator, ki je tudi z našo pomočjo premagal nacirašizem, vrnil naša rodbinska in krstna iinena, kakor jih je fašizem odvzel? Ali ri's nj mogoča, da bi dal našim hribom in vasem prvotna imena? Ali je nemogoče, da bi uvedel slovenščino kot enakopraven jezik l italijanščino, čeravno ji; moral še znameniti tržaški patricij in pisatelj D. Rossetti leta 1816. dokazovati v smislu razpis,) službe mestnega tajnika tožilke občine, da obvlada poleg italijanščine tudi kranjščino. Ako ne verujejo, naj si ogledajo «Osservstcre Triestino* iz leta 1816. stran 1337. Ali res ni mogoče, a proli slovenskemu gospodarskemu življu se Je pričela, lahko rečemo še pred italijansko okupacijo naše dežele. O tein imamo pismene dokaze. Šovinistični in iredentistični meščanski krosi v Trstu se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da se Je gospodarsko in kulturno življenje naroda, ki so ga smatrali za manj vrednega, bujno razvijalo. Tako piše Giorgio Pitacco, bivši župan tržaške občine, v svoji knjigi (iPassione Adriatica«, ki je izšla leta 1928: «V tistem £l>u- Kupilo je obširno zemljišče na trgu nasproti cerkve, 51 r Je zgradilo veliko hišo s prostori za svojo gostilno in ob-SlM* za gledališke predstave, kjer Je imelo Slovensko y a*liS(e svoje zadnje predstave po požigu (iNarodnega doma» j^estu; 2. Delavsko in obrtniško konsumno in gospodarsko dru s v° "Jadran« (pri Sv. Jakobu), ust. I. 1906 (40 članov); 3. Gobarsko društvo v Ilojanu. ust. 1. 1903 (25 čl.); 4. Gospodarsko 5 Uš'v0 pri Sv. M. Magdaleni Zgornji, ust. l. 1903 (61 Članov); (inertno in konsumno društvo Sv. Ivan pri Trstu, ust. 1. 1903 I * f'anov); 6. Posojilno in konsumno društvo na Opčinah, ust. . Is»0 (6o članov); 7. Konsumno društvo v Rojanu; 8. Konsum-društvo pri Sv. M. Magdaleni Spodnji; 9. Gospodarsko dru-rv° na Vrdeli (Fernetič); 10. Gospodarsko podporno društvo v JwMi; 11. Gospodarsko društvo na Kontovelu; 12. Konsumno „ Posojilno društvo v Barkovljah ter 13., 14. in 15. Konsumna . KStva v Banah, na Kontovelu in v Lonjerju; 16. Kmetijska **^a za Trst in okolico, ust. I. 1894 (149 članov). *?med vseh naštetih konsmnnih zadrug, ki so se pečale sko-ijJ pljučno s krčmarsko obrtjo, je bila v gospodarskem pogle-Kmetijska družba gotovo najkoristnejša zadružna ustanova; V*Ja se je z nabavo vseh potrebščin za obdelovanje zemlje. ^ važno in koristno vlogo so Igrale tudi proizvajalne zadruge, ( sPadajo že v višjo organizirano obliko zadružništva in so se r*di tega razvile pozneje. 7. ^•ovenskih proizvajalnih zadrug Je 1. 1907 delovalo v Trstu ^brtnijsko društvo v Barkovljah, ust. |. 1881 (70 članov); ftnijsko društvo pri Sv. Magdaleni Spodnji, ust. I. 1897 (47 (2« v); Mlekarna v Hrušici (z dvema podružnicama) ust. 1. 1902 »j Cl.); Katoliško tiskovno društvo v Trstu. ust. 1. 1907, Zadru-A 0Pravičenih posestnikov na Opčinah, ust. leta 1906 (180 čl.); jJr^Sa opravičenih posestnikov v Padričah, ust. I. 1907 (SO čl.); |..aružnica Mizarske zadruge v Solkanu (poleg podružnic na Reto v Splitu). Denarne zadruge r,^, preidemo končno na denarne zadruge, ki so spadale med Dr|\ažneJše in najmočnejše ustanove in so bile prav zaradi tega “Jet najostrejših napadov Slovencem sovražnih sil. v v ^ podeželske ustanove so spadale hranilnice na Opčinah, 'oy ^U’ v Dolini, pri Sv. Ivanu, v Trebčah, na Proseku in Kon-e|u. Ostale denarne zadruge so imele vse svoj sedež v Trstu: CJ *. Najmočnejša med njimi aTržaška posojilnica in hranilni-v Ustanovljena leta 1891 (s 4289 člani), ki je imela svoje urade rwlnem domu, ki ga je sama zgradila in ki so ga fašisti po-1 za časa «liberalnih» vlad. i|, Najstarejša tržaška zadruga »Gospodarsko društvo v Sčed-*' 1888^’ ki se Je v zadnjih letih svojega obstanka preit j a,° v posojilnico in hranilnico. Glede postanka te zadruge IjjJjHimivo, da je bila ustanovljena zato, da bi si ščedenski zemlji ' Posestniki zavarovali lastnino dela morskega obrežja, ki *** gričem Sv. Pantaleona, blizu bivših žaveljskih solin. To l((. 'J*šče Je Gospodarsko društvo v prvem desetletju tega sto-k„") Prodalo petrolejski čistilnici in si je z dobljenim denarjem in,® '0 Prav v sredi vasi lepo posestvo s poslopji, v katerih so 'a Potem svoje sedeže vsa ščedenjska društva in kjer so se ‘idnji vojni zopet nastanile ljudske organizacije. J »Osrednja banka čeških hranilnic«. ru Trgovskoobrtna zadruga v Trstu, ust. 1906 (436 čl.). Ta za-a Je najbolj zanimiv pojav v tržaškem zadružnem gibanju, se tipični predstavniki zasebnega (individualnega) gospo-nJ(?*Va. trgovci, zatekli k zadružništvu, v katerem so ti spoznali °'Jše sredstvo za zaščito svojih koristi. Skoda, da Je italijan-b||a ^sedba zadušila tudi to našo gospodarsko organizacijo, ki bi v svojem nadaljnjem razvoju vsaj pokazala praktično go-arsko-razvojno pot iz starega v novo gospodarstvo. ,*»• Zadružna zveza v Trstu, ust. 1. 1905. V tej zvezi je bilo I. Jj ' Včlanjenih 21, l. 1924 pa že 227 zadrug, in sicer 85 denarnih, *°nsumnih, 6. mlekarskih, 1. vinopridelovalna, 2. stanovanj- ski In 1 mlinarska. Od teh je bilo v tedanjih italijanskih pokrajinah: v tržaški 40, v furlanski 19 in v istrski 68. Število pri teh zadrugah včlanjenih udov je prekoračilo 47 tisoč in denarni promet članic Je znašal 110 milijonov lir; to bi ustrezalo skoro 10 milijardam lir današnje vrednosti. K zadrugam je treba prišteti še nekatere usianove, ki so bile ustanovljene s slovenskim ali slovanskim kapitalom in so imele obliko delniških družb. Med te spadajo: Tiskarna »Edinost«, Jadranska banka, Zivnostenska banka, 2 češki zavarovalnici. Taka Je bila približna slika slovenskega gospodarstva v Trstu, ko je Italija zavzela Trst in Primorsko. Od vsega tega ne preostane nič ali skoraj nič. RAČUNAJO, DA JE SAMO VREDNOST PREMOŽENJA DENARNIH ZAVODOV V TRSTU OB ITALIJANSKI ZASEDBI ZNAŠALA OKROG 50 MILIJONOV ZLATIH KRON, ALI PO DANAŠNJI VREDNOSTI DENARJA, OKROG 15 MILIJARD LIR. CE K TEMU DODAMO INVENTAR TEH IMOVINO VSEH O-STALIH USTANOV, BILO JIH JE OKROG 50, MISLIMO, DA SE NE MOTIMO. CE TRDIMO. DA SE SKODA, KI JO JE POVZROČILA ITALIJANSKA OKUPACIJA, PRIBLIŽUJE 20 MILIJARDAM LIR V DANAŠNJI VREDNOSTI. Vsekakor pa jo daleč presega, če bi pri tem hoteli obračunati in oceniti go-spodarsko vrednost takratnih tržaških in okoliških ustanov s perspektivo nadaljnlega razvoja. To Je materialen račun, ki bi ga lahko predložili krivcem vsega našega gorja in njihovim naslednikom. Ni potrebno posebno poudarjati, kakšnih načinov se Je fašizem posluževal za uničenje vsega tega ogromnega premoženja. Omejili pa bi se na najznačilnejši primer Tržaške posojilnice in hranilnice. Prvi udarec: požig Narodnega doma, last posojilnice: 30 milijonov lir tedanje škode, nad milijardo in pol današnjih lir; požigalci so še dane« na svobodi in niso bili sploh inkriminirani zločinskega dejanja, ki je nasprotno predstavljalo olajševalno okoliščino za druge Giuntove zločine v Italiji. Drugi udarec: prodaja pogorišča v ozračju moralnega in materialnega pritiska za smešno nizko ceno 1 450.000 lir. Tretji udarec, ki je dobil že popolnoma legalno obliko: dokončna prisilna likvidacija podjetja. Dvalset let pozneje avmMa 1940, ko Je tržaški prefekt razpustil upravni odbor posojilnice in postavil na komisarsko upravo odvetnika Kerziča. ki je vse premoženje malo pozneje izročil mestni hranilnici cCassa di iti-sparmio«. Naj omenimo, da je ta poslednja ustanova izpred prve svetovne vojne izkazovala še ob likvidaciji lepo aktivnost, čeprav je morala dvajset let kljubovati težkim časom. Računajo, da je dCassa di Risparinio di Trieste« s prevzemom Tržaške posojilnice pridobila okoli 3 milijone predvojnih lir čiste vrednosti. Samo rezervni sklad je v bilanci Tržaške posojil-nice za leto 1939 izkazoval 1,298.666 lir. Pridobila je ogromno premoženje v nepremičninah, hišah in zemljiščih, ki jih Je vnovčila po mnogo višjih cenah, kakor so bile računane v bilanci, ter vse vloge slovanskih vlagateljev 8.135.473. Da bi si naši čitatclji lahko ustvarili vsaj približno sliko krivice, ki je bila prizadeta slovanskemu gospodarstvu, navajamo samo seznam hiš, ki Jih Je Tržaška posojilnica imela v Trstu in okolici v času prisilne likvidacije. V samem mestu: Večnadstropno stavbo (v Ul. Torrebianca št. 19), 2 hiši pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in 2 pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji; Na Opčinah: 3 stavbe (1 z gostilno); na Konkonciu 1 hišo; v Gropadi 2 hiši; v Trebčah 2 hiši; v Sv. Križu 2 hiši; na Kontovelu 2 hiši; v Borštu 6 hiš; v Ricmanjih 1 hišo; v Dolini I hišo; v Zabrežcu 1 hišo; v Socerbu 1 hišo; v Zavljah 1 hišo; v Piav-Jah 1 hišo; v Rodiku hotel s prostranim zemljiščem; v Portorožu 1 vilo. To še zdaleč ni popolna slika nezaslišane tatvine in ropanja slovenskega premoženja. To Je tudi pogled na razvaline, na katerih morajo danes tržaški Slovenci zopet graditi svojo gospodarsko stavbo in sicer v ozračju, ki ni v bistvu nič boljše kakor smo ga Slovenci preizkusili med prvo in drugo svetovno vojno. Vse ljudsko imetje v Jugoslaviji upravljajo delavci sami Da bodo delovni kolektivi sami postopno začeli upravljati državna gospodarska podjetja in višja gospodarska združenja po «Oclalistiinem načelu, da morajo družbeno proizvodnjo upravljati neposredno sami proizvajalci, zaradi nadaljnjega razvoja demokratičnih načel ljudskega samoupravljanja, izdaja Ljudska skupščina FLRJ OSNOVNI ZAKON O UPRAVLJANJU DRŽAVNIH GOSPODAR, SKIH PODJETIJ IN VIŠJIH GOSPODARSKIH ZDRUŽENJ PO DELOVNIH KOLEKTIVIH I. OSNOVNA NAČELA 1. člen Tovarne, rudnike, prometna, prevozna, trgovinska, kmetijska, gozdna, komunalna in druga državna gospodarska podjetja, kakor tudi vso ljudsko imetje upravljajo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru državnega gospodarskega plana in na podlagi pravic ter dolžnosti, ki so določene z zakoni in drugimi pravnimi predpisi. Delovni kolektivi uresničujejo to upravljanje po delovnih svetih in upravnih odborih podjetij ter delavskih svetih in upravnih odborih višjih gospodarskih združenj, y katerih je združeno več gospodarskih podjetij. 2. člen Delavski svet podjetja iti delavski svet višjega gospodarskega združenja volijo in razpuščajo delovni kolektivi, V manjših podjetjih sestavlja delavski svet ves delovni kolektiv. 3. člen Delavski svet se voli za let0 dni. Delavski svet kakor tudi njegovi posamezni člani morejo biti odpoklicani tudi pred časom, za katerega so bili izvoljeni. 4. člen Delavski svet kot zastopnik delovnega kolektiva voli in razpušča upravni odbor ter izpolnjuje dtuge z zakonom določene pravice. 5. člen Upravni odbor upravlja gospodarsko podjetje oziroma Višjo gospodarsko združenje ter odgovarja za svoje delo delavskemu svetu In pristojnim državnim organom, upravni odbor pa tudii upravnemu odboru višjega gospodarskega združenja. V skladu s to odgovornostjo upravni odbor deluje na podlagi zakonov in drugih pravnih predpisov, na podlagi sklepov svojega delavskega sveta, kakor tudi odredb in navodil pristojnih državnih organoy ali upravnega odbora višjega gospodarskega združenja. 6. čten Upravni odbor se Voli za leto dni. V novi upravni odbor more biti izvoljena največ tretjina Slanov upravnega odbora iz prejšnjega leta. Nihče more biti član upravnega odbora po vrsti več ki' kor dve leti. Člani upravnega odbora med trajanjem mandata ne zaPu‘ stijo svoje redne dolžnosti in poslov v podjetju. Clanj ne prejemajo za svoje delo v upravnem odboru pWe' 7. člen Članu upravnega odbora ne more hiti med trajanjem n18 data odpovedana pogodba 0 delu ali služba in ne more biti V1* meščen brez svojega pristanka. 8. člen Proizvodnjo in poslovanje podjetja vodi direktor potfjeUJj del0 in poslovanje višjega gospodarskega ztrtni,a3edanja delavskega sveta sklicuje in jim predseduje pred-sveta. i^efianje delavskega sveta je najmanj enkrat y šestih '"'ih. ^''dsednilc je dolžan sklicati zasedanje delavskega sveta tev° uPravneBa odbora podjetja, sindikalne organizacije, članov delavskega sveta ali direktorja. 0 22. člen fin,} e‘avski svet Je sklepčen, če je na zasedanju navzočih Bolovico članov n , 23. člen olavaki svet podjetja: ^•obrava osnovne plane in zaključni račun podjetja; »i P* o upravljanju podjetja ln izpolnitvi gospodarske-Piana;; Sa^^0!!, razpušča in zamenjuje upravni odbor podjetja ali po-.»»c njcgove člane; )6g. 2ciaja pravila podjetja ob odobritvi upravnega odbora viš-fiospodarskega združenja ali pristojnega državnega organa; o w^Pravlja o poročilih o delu upravnega odbora in sklepa ^britvi njegovega dela; *,*Wlja 0 posameznih ukrepih upravnega odbora in ^ ° njih ali o ukrepih.pristojnega državnega organa; razoteljuje tisti del akumulacij«, ostane * porabo Jetju ali delovnemu kolektivu. 24. člen Sej delavskega sveta so se dolžni udeleževati direktor in drugi člani upravnega odbora. Vsak član delavskega sveta ima pravico upravnemu odbortf ln direktorju staviti vprašanja o njihovem delu. Upravni odbor in direktor sta dolžni odgovoriti na zasedanju delavskega sveta. III. UPRAVNI ODBOR PODJETJA 25. člen Upravni odbor podjetja sestoji iz 3 do 17 članov i direktorjem vred. Število članov upravnega odbora vsakega podjetja se določi s pravili podjetja, toda po velikosti in strukturi podjetja. Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morejo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji ali v osnovni go* spodarski dejavnosti podjetja^ drugi člani upravnega Odibor* pa se volijo iz vrst tehničnega in inženirskega osebja ter otru-gih nameščencev. 26. člen Delavski svet voli upravni odbor brž ko se konstituiraj Volitve članov upravnega odbora so tajne in na podlagi kandidatnih list. Hkrati s člani upravnega odbora se voli tudi določeno število namestnikov. Kandidatne liste ima pravico predlagati desetina članov delavskega sveta. Mandat članov upravnega odbora podjetja traja do volite^ novega upravnega odbora. 27. člen Upravnj odbor podjetja; sestavlja predloge o osnovnih planih podjetja; izdaja mesečne operativne plane; skrbi za pravilno poslovanje podjetja; sestavlja predlog za notranjo organizacijo podjetja in pr*#* log za sistemizacijo delovnih mest; sestavlja osnutek pravil o delovnem redu y podjetju ili Izdaja ukrepe za utrditev delovne discipline; sklepa o nameščanju nameščencev na vodilne položaje V podjetju; sklepa O pritožbah delavcev ln nameščencev zaradi odpusta in notranje razporeditve na delu; izdaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje podjetja, zlasti za racionalizacijo proizvodnje, povečanje storilnosti, znilanj* proizvodnih stroškov, izboljšanje kakovosti izdelkov, za var- čevanje, za zmanjšanje odpadkov in izmetkov; sklepa o vprašanjih delovnih norm y podjetju; sklepa o razglaševanju udarnikov in o raclonalizatorsklh ter novatorskih predlogih; izdaja ukrepe za strokovno usposabljanje delavcev in nameščencev podjetja, kakor tudi za njih pravilno razporeditev na posameznih delovnih mestih; skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih V podjetju, o plačah, mezdah in napredovanju delavcev in nameščencev, o delovni zaščiti in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev In nameščencev v podjetju; razpravlja o planu letnega dopusta delavcev ln nameščencev v podjetju in ga izdaja; Izdaja ukrepe za zavarovanje in pravilno uporabo vseljudskega imetja, ki ga upravlja podjetje, in ukrepe, da odikrljejo, preprečijo ln odpravijo škodljivstvo, razmetavanje in druge oblike brezvestnega odnosa do vseljudskega Imetja. Upravni odbor podjetja je odgovoren Za Izpolnitev plana In pravilno poslovanje podjetja. 28. člen Upravni odbor voli predsednika izmed svojih članov. Direktor ne more biti predsednik upravnega odbora. Predsednik upravnega odbore vodi seje upravnega odbora in pripravlja skupaj z direktorjem dnevni red sej. — 215 — aiNASNd IHSHOWiadl 29. člen Upravni odbor podjetja dela kolektivno ln sprejema sklepe samo na sejah. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik je dolžan sklicati sejo upravnega odbora na zahtevo posameznih članov upravnega odbora. 30. člen Upravni odbor podjetja je sklepčen, če je navzočih nad polovico njegovih člandv. Upravni odbor sklepa z večin0 navzočih članov. 31. člen Člani upravnega odbora imajo za čas, ko so zaposleni z delom v upravnem odboru, pravico do odškodnine v višini izgubljenega zaslužka. 32. člen Upravni odbor podjetja ima pravico in dolžnost, pristojnemu državnemu organu poslati svoje pritožbe in pripombe proti sklepom, odredbam ln navodilom upravnega odbora višjega gospodarskega združenja, če se mu zdi, da niso v skladu z zakonom ali da so škodljivi za podjetje, ne more pa ustaviti njih izpolnitve, dokler pristojni državni organ ne odloči. 33. člen Clan upravnega odbora podjetja, ki se ne strinja s sklepom upravnega odbora, more sporočiti svoje pripombe upravnemu odboru višjega gospodarskega združenja ali delavskemu svetu podjetja. Clan upravnega odbora more izraziti svoje pripombe o delu direktorja sam0 na seji upravnega odbora in delavskega sveta. 34. člen Člani upravnega odbora so dolžni varovati državno in službeno tajno. Člani odgovarjajo za svoje delo v upravriean odboru kot uradne osebe. 33. <člen Upravni odbor podjetja more zaradi preučevanja posameznih vprašanj in priprave predlogov o zadevah svojega področja sestaviti posebne komisije iz vrst delavcev in nameščencev podjetja. IV. DIREKTOR PODJETJA 36. člen Direktor organizira delovni proces v podjetju in neposredno vodi izpolnjevanje Plana ter poslovanje podjetja ob izpolnjevanju zakonov in drugih predpisov upravnega odbora podjetja ter odredb in navodil pristojnih državnih organov, upravnega odbora in direktorja višjega gospodarskega združenja. Direktor neposredno odgovarja za izpolnjevanje zakonov, drugih pravnih predpisov in odredb pristojnih državnih organov ter zagotavlja njih uporabo v podjetju. 37. člen Direktor podjetja v okviru gospodarskega plana in v skladu s sklepi upravnega odbora podjetja sklepa pogodbe in razdeljuje obratna sredstva. Pogodba je veljavna, brž ko jo direktor sklene. Direktor zastopa podjetje pred državnimi organi in v pravnih odnosih in posameznih fizičnih in pravnih oseb. Pooblastiti more drugo osebo, da zastopa podjetje v določenih pravnih zadevah. 38. člen Direktor podjetja sprejme delavce na delo in namešča nameščence v podjetju, razen tiste, za katere je s posebnimi predpisi drugače določeno, in ukrepa o njih delovnih odnosih s podjetjem. Direktor podjetja ukrepa o odpustih delavcev in nameščencev, če ta pravica ni na podlagi splošnih predpisov prenesena na druge osebe v podjetju. Delavci in nameščenci imajo pravico do pritožbe proti vsaki odločitvi o odpustu ali o razmestitvi na drugo delo upravnemu odboru podjetja, ki končno sklepa. 39. člen Direktor podjetja razmešča delavce in nameščence na posamezna dela in odreja njihove dolžnosti. Delavci in nameščenci podjetja so odgovorni direktorju svoje delo v podjetju. Direktor podjetja zagotavlja delovno disciplino in P° vanje podjetja. 40. člen |f Ce direktor sodi, da sklep upravnega odbora nasPr0 ,|, ZBkonu, pravnim predpisom, planom ali odredbam pristoin . aVit* državnih organov, je dolžan 0 tem nemudoma obvestili upri , odbor višjega gospodarskega združenja ali pristojni drŽaV". organ ter začasno zadržati izpolnitev sklepa, dokler uPraV„i odbor višjega gospodarskega združfenja ali pristojni držav^ organ ne sprejme končnega sklepa. Upravni odbor višjega 8 spodarskega združenja ali pristojni državni organ je dolta izdati odločitev takoj ali najpozneje v desetih dneh. . , Direktor podjetja more podvzeti ukrepe, ki so potrebni izpolnitev plana in pravilno delo podjetja na področju uPr?j'j. nega odbora, če Jih ni upravni odbor pravočasno podvzel. v rektor poroča o podvzetih ukrepih upravnega odbora prvi seji. V. DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN DIREKTOR 41. člen ,e. Delavski svet višjega gospodai skega združenja volijo lovni kolektivi vseh združenih podjetij v sorazmerju s svoi številnostjo. Delavski svet višjega gospodarskega združenja sestoji iz do 200 članov. «2. člen •Upravni odbor višjega gospodarskega združenja sestoji ** do 15 članov z direktorjem vred. ... Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morajo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji ali v osnovni t0' spodarski dejavnosti posameznih gospodarskih podjetij. 43. člen Direktorja višjega gospodarskega združenja namešča zidij Ljudske skupščine FLRJ ali prezidij ljudske skupšč' ljudske republike ali ljudski odbor 44. člen S posebnim zakonom bodo določeni predpisi o načinu vo- litev, področju in delu delavskih svetov in upravnih o^01^. višjih gospodarskih združenj, kakor tudi o položaju In p“ob stilih direktorja. VI. PREHODNE IN ZAKLJUČNE DOLOČBE 45. člen .bil* Vlada FLRJ bo y sodelovanju z vladami ljudskih repu ln s centralnim odborom Zveze sindikatov Jugoslavije P°i_ vzela ukrepe, da bodo volitve v delavske svete in upravne ^ bore podjetij opravljene takoj po uveljavitvi tega zakona. 46. člen .ji S posebnim zveznim in republiškimi zakoni ter s pre“f >j vlade FLRJ bodo na podlagi načel tega zakona izdani nadaH” predpisi o delavskih svetih in upravnih odborih podjetij višjih gospodarskih združenj 47. člen pj Do sprejetja zakona iz prejšnjega člena more vlada izdajati z uredbo predpise o delavskih svetih in upravnih , borih višjih gospodarskih združenj, vlada FLRJ in vlade II skih republik pa predpise za izpolnjevanje tega zakona. 48. člen Ta zakon bodo ustrezno uporabljala tudi gospodarska P1 jetja družbenih organizacij. Vlada FLRJ more izjemoma predpisati, da se za vojna gospodarska podjetja delovni kolektivi za upravlj* podjetja sestavljajo drugače, kakor je predpisano v tem z»k ter hkrati odrediti njihovo področje. ^. V podjetjih, ki še nimajo pravil, bo število članov dPr nega odbora določil delavski svet. 49. člen ofjl Predpisi osnovnega zakona o ‘državnih podjetjih ,n ...ji. predpisi, ki so v nasprotju s tem zakonom, prenehajo ve, 50. člen , j,ii Ta zakon stopi v veljavo osem dni p0 objavi v «Urau listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«. .oo- 216 0S6I Bfunf -91