Leto ITI., štev. 240
Ljubljana, petek 16. oktebra 192&
Poštnina pavSahra&a.
Cena 2 Oin
» l«h»J« 4. »f«tr»|. —j
Sune mesečno acmstvo Din
Din ■$ —; m In 40-— nMbrciiA
Oglasi po tarifo.
Uredisiitvo i
Dnevna redakcija: Mikioiičeva
itev. 16/I. — Telefon itev. 71. Nočna redakcija! od 10. ure n«pr«J t Knallovl ul, »L j/L — Telefon ti j4.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upramlltvoi Ljubljana, Prešernova ulica 11. 54. — Telefon »t. 36.
Inseratnl oddelek I Ljubljana, Preleiv nova ulica it. 4. — Telelon it. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova ceata.
Račun pri poltnem tek. zavodu t Liubliana it. ti 841 . Praha čislo 78.18» Wien,Nr. 105141.
Ljubljana. 15. oktobra.
Ne-le iz Locarna, temveč tudi iz Pariza, Berlina in Prage prihajajo zopet ugodna poročila o poteku iocarnske konference. Značilno je, da se je tudi italijanski ministrski predsednik Musso. lini odpeljal na kraj posvetovanj v spremstvu številnih detektivov. Pomembna ie njegova pot že zato. ker je Mussolini pred začetkom konference naročil svoji delegaciji, da sme Italija pristati na Iocarnske zakijučke le, če bodo res odločilni in dciinitivui.
Pariz je enako kot London ves čas zasedanja kazal očividno zaupanje v uspeh konference, dočiin je nemško časopisje prevejala skepsa in često trpek pesimizem. Ko se je takorekoč že dosegel popoln sporazum glede renskega varnostnega pakta in zapadnih arbitražnih pogodb, ko se je našel za Nemčijo zadovoljiv izhod glede § 16. pakta Zveze narodov in se je s tem nemški republiki odprla pot v zbornico narodov ob Ženevskem jezeru, ko so pogajanja s Poljaki in Cehoslovaki že daleč napredovala, so pisali nemški vladni listi tako-le:
»Ni čl. 16, ki je takorekoč že odprav, lien, in tudi še nerešena vzhodna vprašanja niso ovira za nadaljevanje konference, temveč reakcija zapadnega pakta in iztočnih sporazumov na Nemčijo so tisto, kar je dosedanji optimizem izpremenilo v nasprotno. Konferenca je sedaj na točki, ko se mora nemška delegacija vprašati, če zamo predstavljata vzhodni ln zapadnl pakt zadosten uspeh. Postaviti to vprašanje, pomeni takoj zanikati ga!»
Nemčiji torej v Locarnu ne gre samo za ona vprašanja, ki so v naprej določeni predmet razgovorov. Ona hoče mešetariti, ona hoče za varnostne pakte doseči koncesije še na drugem polju. Kaj hoče Nemčija za svoj podpis pod locarnskimi papirji, je dr. Stresemann pred par dnevi tako-le nekako razložil Briandu in Cliarnbertainu:
Kolnsko cono morajo zavezniki Izprazniti, in sicer še predno stopi renski pakt v veljavo.
Zahteva zaveznikov po končni razorožitvi Nemčije s tem odpade. Pač pa naj se v smislu § 8. pakta Zveze narodov podvzame nemudoma akcija za splošno znižanje oborožen.ia.
Režim v saarski kotlini se mora Iz-premeniti tako, da sedanji deželni zbor, ki je le posvetovalni organ, postane pravi parlament in saarska vladna komisija mu mora biti odgovorna.
Plebiscit v saarski kotlini, določen za 1. 1935.. ki naj bi odločil, ali naj pripade to rudniško ozemlje Nemčiji ali Franciji, se ima pospešiti.
Končno zahteva Nemčija zmanjšanje okupacijskih čet v zasedenem Porenju, tako da upravni stroški ne bi presegali nemških predvojnih izdatkov za to ozemlje. (Po versaiski mirovni pogodbi je namreč Nemčija dolžna povrniti Franciji stroške za zasedbene čete.)
Ta nemški »spisek že!ja» je vzbudil splošno konsternacijo. Da bodo precej zahtevali za pristanek na varnostni pakt, to se je slutilo, da pa bodo zahteve tako dalekosežne in da pridejo v trenutku, ko je takorekoč dnevni red že Jzčrpan, se ni pričakovalo.
Toda po Chamberlainovi Izjavi so dospela pogajanja že tako daleč, da si nobena država ne bi upala prevzeti odgovornosti za prelom. Zatorej sta se Briand in Chamberlain po?aiala dalje, čeprav s srdom v duši. Zdi se, da je nemški manever uspel. Smatra se kot trotovo, da pride do izpraznitve Kol-na. če ne pre^ pa takoj po ratifikaciji locarnskega pakta. Nemčija odstopi od zahteve 00 splošnem razoroženju. zavezniki pa s Kolnom izpuste iz rok zalog za nemško definitivno razorožitev. Tudi glede porenskega režima ne odide Nemčija prazitih rok. Glede saarske kotline je »sicer komnetentna Zveza narodov, toda znano je, da so v tei instituciji velesile vsemogoče. Torej, se bo tudi tu mogel najti izhod podoben <~nemu glede § 16. Zvezinega pakta. Morda se Nemčiji posreči ob tej priliki doseči še kake olajšave določb versaj-ske mirovne pogodbe glede letal in ze-pe!:nov . . .
Med tem časom so se tudi v Berlinu vršila posvetovanja ministrov pod Hindenburgo* im predsedstvom. Državni tajnik dr. Kcmpner. Iti ie prišel poročat iz Locarna. se je danes v zrakoplovu vrnil zopet v Locarno. Od njegove pošte je odvisna usoda konference.
Ce v zadnjem trenutku ne nastopi zo. pet nepričakovan preokret. bodo te dni parafirani v Locarnu renski varnostni pakt ter zapadne in iztočne arbitražne
poeodbe.
Kdo bi ta m. da bo to ogromen dogodek v povoini zgodovini? Prva konferenca. ki piinese tolažbo ne-le Nemčiji, ampak ttidi drugim udeležencem. Francozi odideio iz Locarna v žepu z angleškim jamstvom proti ponovitvi dogodkov iz leta 1914. Nemci odneso domov celo vrsto koncesij, angleško-ita-'ijansko jamstvo proti francoskemu iz- ; "snadenju iz saoada, zagotovljen se- i
Pašič prevzel posle predsedništva vlade
Konferenca s Pavlom Radičem in posvetovanja z tadikalskimi ministri. — Sestanek z ministrom dvora. — Pašič gre danes v Topolo. — Afera nadškofa Šariča.
Beograd. 15. oktobra, n. Dopoldne ob 10. je posetil minister Pavle Radič predsednika vlade Pašiča na njegovem stanovanju. Temu obisku se pripisuje v političnih krogih precejšnja važnost, ker je bilo na njem govora o sestanku med ministrskim predsednikom in Stjepa.iom Radičem. Minister Pavle Radič se je totem peljal v ministrsko predsedni-štvo. kjer je našel ministre Trifunoviča, Uzunoviča, Gjuričiča. Slavka Miletiča in Krsto Miletiča.
Nekaj pred 12. uro je minister gosp. Pašič zopet prevzel posle min. predsedništva, ki mu iih je izročil gosp. Gju-ričič. Pašič ie ostal v svojem kabinetu ter se dalj časa posvetoval z ministri. Ob 5. popoldne je prišel gosp. Pašič zopet v predsed.iištvo vlade, kjer ie dolgo konferiral z ministrom gradjevin Uzunovičem. Kasneje je povabil predsednik vlade k sebi ministra dvora Jan-koviča. kateremu je v svrho informiranja krone razložil svoje naziranie na celokupni politični položaj. Okrog 6. zvečer ie ministrski predsednik telefo-nično govoril s Topolo. Verjetno ie, da gre jutri gosp. Pašič v Topolo h kralju
v avdiienco. S Stjepanom Radičem se verjetno sestane šele po svojem povratku iz Topole.
V ministrstvu za zunanje posle je imel dopoldne minister dr. Ninčič konferenco z našim delegatom za poga>a-nje za konkordat z Vatikanom dr. Ja-njičem in ie govoril z njim o aferi sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Naša vlada bo najbrže zihtevala od Vatikana. da odpokliče dr. Šariča z njegovega mesta, ker ne more več trpeti njegovega nepatriiotičnega delovanja. O tej stvari je razpravljal nocoj tudi ministrski predsednik Pašič z ministrom ver Trifunovičem.
RADIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD.
Zagreb, 15. oktobra, a. Danes dopoldne ie govoril Stjepan Radič telefonično z Beogradom s svojim nečakom ministrom Pavlom Radičem. ki ga je informiral o položaju in ga pozval, naj takoj pride v Beograd, ker to zahtevajo nove razmere. Zato se je nocoi ob 9. odpeljal Stjepan Radič z brziin vlakom v Beograd. Spremlja ga zupet poslanec dr. Kežman.
Prve kombinacije nove politične kampanje
Vprašanje Radičevega podpredsedništva odgodeno ad calendas graecas. — Glavni predmet Pašičevega sestanka z Radičem. —
Rekonstrukcija vlade. — Politične intrige. Beograd. 15. oktobra, p. Današnji
dan je bil že popolnoma v znaku parlamentarnega zasedanja. V Beograd je prišlo že mnogo poslancev, vsled česar je politično življenje znatno oživelo. Ministrski predsednik Pašič je imel ves dan konference z radikalskimi prvaki. Jutri dopoldne pride Stjepan Radič. Pravijo, da se je minister Pavle Radič že domenil s predsednikom vlade glede sestanka s Stjepanom Radičem.
Glavni predmet sestanka bo pač vprašanje eventualnega vstopa Stiepa-na Radiča v vlado. Kakor se v radikalnih krogih govori, smatra g. Pašič zahtevo g. Radiča. da bi postal podpredsednik vlade, za neizpolnjivo. G. Radi-ču bo formalno predloženo, da se to vprašanje odgodi, dokler ne bo sprejet zakon o centralni upravi, v katerega bi se mogla vnesti institucija posebnega podpredsednika vlade. Seveda zna-či ta formula odgoditev podpredsedniškega vprašanja ad calendas graecas. Da se izogne tudi drugim apetitom. namerava g. Pašič vprašanje rekonstrukcije vlade sploh odgoditi. Ali pomenja to odklonitev Radičevega vstopa v vlado sploh, še ni iasno in se bo videlo po povratku g. Pašiča iz Topole in po njegovem sestanku z Radičem. Nocoj se
zatrjuje, da je verjetno, da bo Pašič pristal, da vstopi Radič v vlado kot minister brez portfelja. Na nedeljski seji radikalskega kluba se bo rešilo tudi vprašanje konflikta ministra saobračaja Radojeviča z Brodarskim sindikatom in z bivšim ministrom Staničem. Tu bi moglo priti do spremembe.
Kar se tiče skupščinskega predsedništva. ki se ima v jesenskem zasedanju na novo izvoliti, se splošno smatra, da ostaneta predsednik Trifkovič in prvi podpredsednik Subotič na svojem mestu, drugega podpredsednika in dva tajnika dobijo radičevci.
Cim bolj se bliža parlamentarna kampanja, tembolj se naravno širijo ugibanja in intrige. Tako se prinisnie prihodu voditelja slovenskih demokratov dr. Žerjava poseben pomen in «Vreme» že kombinira, da bo dr. Žerjav z dr. Pivkom in Jura.iem Dcmetro-vičem podpiral radikale. Značilno je. da so samostojni demokrati predmet obče pažn.ie in da se politični kro?i silno interesira.io za njihovo bodočo taktiko.
Z velikim zanimanjem pričakuie politična javnost nedeljske seje radikalskega kluba in splošno se sodi. da se bo na tej seji zopet pokazala absolutna avtoriteta g. Pašiča.
Nemčija podpiše varnostni pakt
Besedilo varnostnega pakta sprejeto. — Mussolinijev prihod v Locarno. — Zaključna seja v soboto. — Pred odstranitvijo težav za sklep vzhodnih pogodb.
Locarno. 15. oktobra, s. O nadašnji dopoldanski seji ie bil izdan sledeči sporazumni komunikč:
«Na današnji osmi plenarni seji je bilo sprejeto celokupno be?ed:!o osnutka varnostnega pakta. Nato je prišlo na dnevni red vprašanje razsodiščnih pogodb. Zastopniki Poljske ln Češkoslovaške so bili povabljeni, naj se udeleže seje. da slišijo poročilo pravnih s ro-kovnjakov o njihovem delu na osnutkih razsodiščnih pogodb med Nemčijo In Belgijo Be«ed:la teh pogodb so udeležene delegacije sprejele. Zastopniki Po'jske in Češkoslovaške so nato poročali o stanju lastnih pogajani z nemško vlado glede osnutka razsod ščne pogodbe. Sklen'eno je bilo pridržati odobritev raznih pogodb kakor tudi razpravo glede vprašanja, kdaj nai se objavijo, za eno poznejših sej.»
Popoldne so se v privatnih pogaia.iiih med delegati interesiranih držav nadaljevale podobne razprave glede vzhodnih razsodiščnih pogodb.
Ob 4. popoldne ie dnspel semkaj v spremstvu kabinetnega šefa in številnih tajnih detektivov italijanski ministrski predsednik Mussolini ki se ie najprej zglasil v Grandhotelu. kier je sedež zavezniških delegacij. Nato se je odpeliai v vilo kom. Marinellija. čigar sin je načelnik fašija v Locarnu. kjer ga ie pričakovalo mnogo novinarjev. Kot prvi ga je obiskal angleški zunanji minister Chamberlam. ki se je razgovarjal ž njim približno eno uro. Nato ga je po-
setil tesinski državni tajnik Cattoni, katerega ie spremljal šef toskanske policije Rossi.
Popoldne se ie vrnil z letalom iz Berlina nemški državni tainik dr. Kempner.
Zakluična seia konfercnce. na kateri se bodo podpisale sklenjene pogodbe, ie končnoveliavno določena za snboto.
Pariz, 15. oktobra. I. »Agcnce Havas» poroča iz Locarna: Nemška delcgacija ie prejela pooblastilo za podpis varre> stnega pakta.
Locarno. 15. oktobra. 1. Nemčija je pri s!opila k varnostnemu paktu ter odobrila arbitražni pogodbi s Francijo in Belgijo.
Poslednje razorave na konferenci veljajo načelom obveznega razsodstva za vzhodne pogodbe. Tudi tu ie upati, da bodo vse težave odpravljene. Glede pogodbe s Polisko. ki bo nekoliko drrgač-na. ie še nek al nesoglasij, ki jih pa bodo kmalu odpravili.
KAKO JE POTOVAL MUSSOLINI
Milan, 15. oktobra, e. Mussolni Je danes ob 8.30 ziutraj prispel semkai. Za njegov odhod fz Rirra so včeraj znale le maloštevilne zaupne osebe. Tudi o Mussolinijcvem prihodu v Milan sta bila obveščena le milan ski prefekt ter postajenačelnik. Na kolodvoru so min. predsednika pričakovali, drž. podtainik Orandl, ki je prispel včeraj iz Locarna, Arnaldo Mussolini. prefekt in kve-stor. Mussolini je nadaljeval potovanje v Locarno z avtomobilom, da se udeleži zaključnih pogajanj iocarnske konferenc«.
Nemška vlčda pristala na Iocarnske sklepe
V Berlinu potrjujejo uspeh varnostne konference. — Kaj zahteva Nemčija od Češkoslovaške in Poljske.
Berlin, 15. oktobra, d. Nekateri listi so tr-dffi, da je poslala nemška delegacija v Locarnu državnega tajnika Kempnerja v Berlin. da bi izposloval Izpremenitev nemških smernic, ki iih je dobila od vlade za nastopanje na konferenci Državni tanik Kempner je prišel v Berlin le zato, da poroča predsedniku Hindenburgu in ostalim ministrom o poteku Iocarnske konference, ki je v glavnem dosegla tele uspehe:
O zapadnem paktu se je dosegel sporazum, čeprav se morda še nebistveno izpre-meni besedilo, ki so ga vse države na konferenci sprejele v prvem čitanju; Vprašanje vstopa Nemčje v Zvezo narodov Je smatra, t) za rešeno. Nemška vlada je na zadnjih sejah soglasno odobrila to rešitev. Sploh je treba naglašati. da vlada soglasje in enotnost v kabinetu ter med njim in delegacijo v Locarnu.
Kar se tiče zasedbe Porenja, ie jasno, da
zasedba te pokrajine ne more več trajati r dosedanji obliki. Vprašanje izpraznitve Krtina je načeloma rešeno. Nemške želje glede teza vprašanja, kakor tudi glede saarske kotline in razoroži Ive bodo rešene v zasebnih razgovorih med Brfandom in Cham-berlainom. ki bosta, kakor se doznava U poučenih virov, šla Nemcem kolikor mogoče na roko.
Glede ureditve vzhodnih vprašanj se Se vedno ni dosegel deflnitiven sporazum. Vsekakor ie gotovo, da Francija ne bo jamčila za morebitne vzliodne pogodbe, ki nikakor ne bodo omenjene v zapadnem paktu. Pogoj za sklep razsodiščnili pogodb je, da sta Poljska in Češkoslovaška pripravljen} odstraniti stvarne težkoče, ki izvirajo iz politike teh dveh držav do Nemči e. Vse kaže. da je francoski zunanji minister Briand pripravljen posredovati.
Obisk kraljice v Sina ji I Razprava o carinski tarifi
Kralj je le še lahko prehlajen.
Beograd, 15. oktobra, p. Kraljeva bolezen poteka tako ugodno, da Je vladar že zopet Iz postelje in le vsled prehlajenja še čuva sobo. Z ozirom na dejstvo, da se kraij počuti prav debro, Je kraljica danes odpotovala za nekaj dni na obisk k svojim staršem v Bukarešto. Kraljica se je danes ob 10. dopoldne pripeljala iz Topole v Beograd Ob 11. in pol je nadaljevala pot v Sinajo na Rumunsko. Na kolodvoru so se poslovili od nje prometni minister Radojevič, načelnik uprave mesta Manojlo Lazarevič in poveljnik Beograda general Zečevič.
Akcija angleške vlade proti komunistom
London, 15. oktobra, s. O polnoči objavljena vest, da Je bila včeraj v komunističnem glavnem stanu izvedena hišna preiskava in da je bilo šest komunistov aretiranih, je vzbudila v Londonu veliko pozornost. Preiskava se je izvršila p" nalogu notranjega ministra. Poleg že imenovanih sta bila aretirana ie organizator komunistične stranke Cant in tajnik mlado - komunistične lige Rust. Vsi razen Canta hi VVintring-hama so člani izvršilnega odbora komunistične stranke. Kakor poročajo listi, so se vršile slične preiskave in aretacije tudi po pokrajini.
Beograd, 15. oktobra, p. Sekcija finančnega odbora za carinska vprašanja Je imela danes popoldne sejo in obravnavala zakonski načrt o carinski tarifi. Razvila se Je daljša debata o predlogih, ki so iih stavile razne trgovske zbornice o tem vprašanju V tem smislu so se spremenili nekateri členi predloga zakona o carinski tarifi. Sekcija je vzela danes v pretres vseh 24 členov. Cl. 14. je črtala. Ta člen se nanaša na primer, da bi Narodna skupščina odklonila, iz-premenila postavke carinske tarile ali Jih znižala. Uvozniki in izvozniki bi namreč v tem primeru dobili povrnjene razlike med pobranimi in odobrenimi carinami. Pri čl. 20., ki govori o tlakarini, Je dal pomočnik generalne direkcije carin pojasnila, zakaj nekatere občine niso dobite izplačanih zneskov za tlakarino. Tako nI bil tega deležen Maribor, ker da ni izpolnil pogojev, ki Jih zah-teva zakon. Občina Gornja Radgona je sicer izpolnila vse pogoje in zahtevala svoj delež, vendar ni zaprosila pravočasno odo-brenja od ministrstva. Poslanec dr. Pivko Je govoril k čl. 9 Njegovi predlogi so bili soglasno sprejeti. Zahteval je, naj se ukine carina na knjige, zlast. na one, k; jih izdajajo jugoslovenski pisci v InozemstAhi.
Komunistični kongres v Moskvi
Moskva, 15. oktobra. L Kongres ruske komunistične stranke je sklican za 15. de« cembra v Moskvo.
Čičerin o vprašanju vstopa Rusije v Zvezo
narodov
Glavne ovire so v temeljni razliki sovjetske državne uprave in drugih držav ter v protisovjetski politiki Anglije.
Berlin. 15. oktobra, s. Z ozirom na varšavsko vest, da se Poljska j>onuja za posredovalca pri vstopu Rusije v Zvezo narodov, je izjavil sovjetski komisar za zunanje zadeve Cičerin, da je sovjetska vlada v zadnjih letih večkrat oficijelno izjavila, da je pripravljena odpcslati v 2enevo svojega opazovalca. Na ta način bi ne bila vezana in bi se Ji ne bilo treba podvreči sklepom večine.
Sovjetska vlada smatra, da Je nemogoče, da bi našli sodnika, ki bi mogel biti nepristranski, ako se pomisli na temeljne razlike državne uprave v Rusiii in drugih državah. Nemogoče je tudi podrediti organizacije si-
li, v kateri pride na eni strani le deloma do izraza prestiž razsodišč, na drugi strani pa more sklep večine privesti do prisilnih ukrepov in eksekucij. Most. ki bi se dal zgraditi preko teli nasprotij, zaenkrat še ni na vidiku.
Znano je tudi, da je neki ugleden član angleške vlade opetovano izjavil, da želi Anglija združiti države prot: sovjetski Rusiji. Ruska vlada mora vsled tega, predno zavzame končno stališče, vztrajati na tem, da Anglija z avtoritativne strani ugotovi, da Je svoje stališče v tem vprašanju spremenila.
dež v Svetu Zveze in — dosti kamenja iz napol podrte versaiske stavbe. Poljakom in Čehom ostane tolažba, da niso bili popolnoma pozabljeni, da njihovi obrambni zvezi s Francijo nista utonili v vodah Velikega jezera.
Anglija postane bolj kot doslei arbiter zapadne in srednie Evrope. To povečanje vpliva doseže poceni, sai cre njeno jamstvo za mir samo do Rena.
Amerika tudi ne odide pra7nih rok. Da tudi ta nekaj pričakuje od Locarna, priča nenavadno število ameriških žur-nalistov in »opazovalcev* v Locarnu. Ti žurnalisti pripovedujejo, da se boco Zedinjene države do zagotovljenem mi-
ru v Evropi izdatneje zanimale pa ev-ropejske bolečine. Lečile nas bodo s suhim z"Iatom. Ogromnim zalogam ameriškega kapitala bo odprta pot v pomirjeno Francijo. Nemčijo in morda še kam drugam ... Ko odpade § 16. Zvezinih pravil, se poveča njida. da vstopijo tudi Zedinjene države v Zvezo narodov.
To so pač krasne perspektive. Da pa postanejo realnost, je potrebna dobra volja in iskrenost na vseh straneh. Ali pa je verjetno, da postanejo ravno nemški naci.ionalisti, ki doma še niso nehali pridigati maščevania. stel^er mi- ; ru in oobratimstva narodov v Evropi? i
Pogajanja s čičerinom?
Beograd. 15. oktobra, n. V krogih, ki so blizu zunanjemu ministrstvu. Je bila danes razširjena govorica, da se pripravlja Izmenjava misli med našo vlado tn ruskimi sov-jeti. V to svrho je baje že dogovorjeno, da pri3e sovjetski komisar za zunanje ^tvari Čičerin. ki se sedaj nahaja v Mcranu, na Dunaj, kjer se sestane z gotovo politično in diplomatsko osebnostjo iz Jugoslavije, s katero bi razpravljala o možnosti vzpostavitve diplomatskih stikov med Jugoslavijo (n Rusijo. Govori se. da hi bil z naše strani ta gospod bivši minister dr. Laza Alar-kovlč.
Kongres narodnih manjšin
Ženeva, 15. oktobra, e. Za predsednika kongresa narodnih manjšin je bi! izvoljen slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. \V i 1 f a n.
Bojerito?t Kempl nsše
Carigrad, 15. oktobra, d. Ob priliki velikih manevrov turške vojske v okolici Smir-ne ie Imel predsednik republike Kemal paša na poveljnike nagovor, v katerem Je izjavil, da je turška vojska pripravljena hraniti domovino proti vsakemu sovražniku ne glede na njegovo številno moč.
Kampanja proti dr. Mataji
Dunaj, 15. oktobra, s. Socijalni demo« krati so na današnji seji budietnega odbo« ra zepet ljuto napadali zun. ministra dr. Matajo in izjavljali, dasi v prikriti obliki, da ne bodo prej mirovali, dokler dr. Ma» taja ne izstopi iz vlade. Očitali so mu zna> va, da je tako poslabšal odnošaje med Av» strijo in Nemčijo, da so trenotno skoraj na ničli.
Konec štiritedenske stavke
Dunaj, 15. oktobra, s. Stavka pri Alpine-Montanski družbi, k; je trajala skoraj štiri tedne, se je danes končala s kompromisom, ki je bil deloma dosežen s spremembo carin v prid družbi.
Abd el Krim o v brat v ujetništvu
Pariz, 15. oktobra, d. Iz Madrida poro«
čajo, da je pleme Džcbala ujelo Abd el Krimovega brata ter s tem preprečilo vo« jaško pomoč Abd el Krimu, ki išče sedaj zaman pomoči pri ostalih plemenih.
Rorrarska cerkev na Trsatu
Beograd, 15. oktobra, n. Ministrstvo vet je odredilo, da se na državne stroške popravi stara cerkev Matere božje na Trsata ori Suiaku.
Ob Pašičevem povratku
Beograd. 12. oktobra.
Radiča so se v Beogradu že navadili in njegov prihod ni bil nobena senzacija več. Nikdo ga ni pričakoval na postaji, razen njegovih ministrov, ki so morali priti na poklon svojemu »predsedniku«, kakor morajo predstavniki Vjasti na kolodvor, če se pripelje kralj.
Po prihodu je Stjepan Radii malo in-
spiciral ministrstvo nečaka Pavleta _
tako nekako, kakor če prideta stric in teta obiskat nečaka na njegovem gospodarstvu — potem je pa bil sprejet v dvoru.
Avdijenca je trajala zelo dolgo in med tem so ga čakali novinarji na uiici pred dvorom. Novinarji v Beogradu imajo z ljudmi, ki prihajajo iz avdijence, svoje izkušnje. Do sedaj je veljalo pravilo, da razgovori z vladarjem niso za javnost, ker se vladarja ne sme vlačiti v dnevno politiko. Radič ima pa tudi v tej . stvari druge metode in če on rad govori, zakaj bi ga novinarji ne poslušali. Lansko leto, ko so bili kritični časi in je Davidovič neprestano hodil v dvor. čakali so ga novinarji na ulici pred dvorom in gledali, kakšen ima nos. Po izrazu lica, po nosu. barvi obraza so ugibali, kako je opravil. Pri Radiču to ni treba, ker on rad sam govori.
Govoril je v resnici kar pred vratmi in povedal, kaj in kako je bilo. A naiin-teresantneje je bilo, da je Izjavil, da je »svršena stvar«, da oojde on v vlado in sicer kot podpredsednik vlade, da bo on vodil državne posle, če bo Pašič zadržan. Dodal je, da je to želja vseh me-rodajnih krogov. V hotelu »Pariz« je potem ponovil še enkrat, da bo postal podpredsednik vlade in dodal, da mu je to sporočil tudi PašLd preko Ninčiča.
Z ozirom na svoje ženevske izkušnje je bila »Politika« zelo previdna, pa je poslala k Radiču dva stenografa, da stenografirata njegove izjave in se med seboj kontrolirata. No, tokrat se ni bati, ves svet je slišal izjavo in vsi listi so jo enako zabeležili.
Ta izjava je bila več kot senzacija. Predvsem naša ustava ne pozna »podpredsednika« vlade. Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje po rangu najstarejši član vlade. Dalje je proti vsem našim parlamentarnim tradicijam, da bi neposlanec postal minister. To je mogoče samo v volilnem kabinetu. Ne more se nadalje zamolčati, da obstojajo v radikalni stranki silni pomisleki proti Radičevi osebi. Zato je razumljivo, da je Radičeva izjava napravila silen prah zlasti med radikali. Najboli čudno je pa še to, da je Radič naredil ta račun popolnoma brez Pašiča, za katerega se prav nič ne zna, kaj namerava.
Iz Beograda ie šel Radič s celim društvom svojih sorodnikov, ministrov In veljakov v Topolo in se je vrnil še istega dne v Beograd nazaj. Po vrnitvi je šel takoj k Ninčiču in ko je prišel od Ninčiča, je izjavil novinarjem, da ni res, kar je govoril po avdijenci s kraljem, da bo postal podpredsednik vlade. On je zadovoljen tudi če postane na. vaden minister, samo da lahko nadomestuje Pašiča. ako je on zadržan.
Ta Radičev dcmanti pa ni mogel izbrisati besedi, katere je malo preje narekoval stenografom. Sicer pa tudi ne dementira ničesar. Radič hoče na vsak način nadomestovati Pašiča, vprašanje je samo. s kakšnim naslovom, ali kakor se je sam izrazil: »kako najti mo-dalitete.« Toda navsezadnje je vse eno, če se imenuje »podpredsednik« vlade, ki vodi posle predsednika, ali pa resorni minister, ali minister brez port-felja. kot namestnik Pašiča. Glavno je, da radikali nočejo, da bi bil on faktični šef vlade. Radič pa ravno to hoče.
Dalje je Radič silno iznenadil s svojimi podsekretarskimi načrti. Kežmana hoče dati za podtajnika v zunanje zadeve pod pretvezo, da bo vodil izse-ljeniške posle. Menda hoče tudi Uzuno-viču vriniti svojega »podtainika za popravljanje potov in cest.« Z nekaterimi ministri pa Radič ni zadovoljen in bi jih rad odslovil. Božo Maksimoviea sploh ni maral počastiti. Ko so ga novinarji vprašali, kdaj bo govoril z g. Maksimo-vičem o svojih pritožbah proti orožnikom, je zamahnil z roko in rekel, da bo to opravil z Dušanom Trifunovičem, ministrom volne. Tudi Stojadinoviča menda nič prav ne mara. Tudi minister saobračaja Ante Radojevič mu ni po volji. Toda ta gospod je zelo hud in se odločno otepl.ie. Udaril je na primer na Brodarski sindikat, a tu imajo zelo veliki gospodje zelo tesne rodbinske zveze. In tako se trdi, da bo podlegel . . .
Radič ie pri svr^em kratkem obisku v Beogradu povedal zelo mnogo in pokazal zelo velike načrte. Za enkrat je s tem naredil samo veliko zmedo. Jasno je, da mu takih reči. kot so vodstvo vlade ali pa podtajništvo v zunaniem ministrstvu radikali nočejo dati. Toda istotako jasno ie, da se ne morejo ž njim skregati, ker brez Radiča ni večine. Skušalo se ga bo potolažiti in nekaj se mu bo ponudilo. Tudi Radič se bo moral z malim zadovoliiti, ker v sedanjih prilikah ne more iti na volitve.
Tako je torej Radič naredil v koaliciji RR še večjo zmedo, kot je nnsto-jala doslej. Nejasnost in nezaupanje je še večje, kot je bilo. A med tem se približuje čas sestanka Narodne skupščine. Pašič končno prihaia. a nikdo ne ve. kaj namerava. Samo eno je gotovo: on ima proti sebi silne protivnike. a tudi veliko avtoriteto med narodom. Ako mu bodo pripuščale telesne sile. bo moral pričeti boi in misli se. da je njegova av toriteta tako močna, da bo zmagal. Vse čaka. kako bo obrnil. Radičevo postopanje mu vsekakor olajšava stališče. Ni izključeno, da bo še malo počakal, da mu Radič še malo pripravi pot . . .
Al.
Ponarejevalci podpisov
Da b> imunlzirali kleve niške napade na dr. Žerjava, falzificirajo pucljevci poslanske podpise.
Kakor je našim čitateljem znano, je dr. Žerjav nedavno sprožil vprašanje depolitizacije Kmetijske družbe. S svojim člankom je zadel v sršenovo gnezdo in takoi se ie oglasil »Kmetski list* gospoda Puclia z dne 7. oktobra, pa ne s sivarnim odgovorom, temveč s surovim osebnim napadom na gosp. Žerjava. Dotični perfidni članek je bil podpisan z imenom poslanca Andreja Kelc-mine in s tem imuniziran. Po novem tiskovnem zakonu odgovarja za člankt predvsem pisec in «Kmetski list* se je zato skril za ime poslanca, da se sani izogne kazenski odgovornosti. Surova kleveta pa ie bila napisana v tako pri stnem žargonu ljubljansk'h zelenih generalov. da smo takoj podvomili o avtentičnosti podpisa gosp. Kelemine. Res nas je poštenjak iz okolice gosp. Puclja. ki se mu je gabil potuhnjeni napad iz zasede, opozoril, da gosp. Kelemina do-tičnega članka ni spisal, kar smo v »Jutru« takoj konštatirali.
Danes lahko sporočimo, da je bila naša informacija točna. Gosp. Kelemina ie osebno izrazil gosp. Žerjavu svoje obžalovanje nad surovim napadom, izjavil je, d* on doflčrcga članka nI niti Inspiriral, niti pisal, niti podpisal in da se je njegovo ime na nezaslišen način zlorabilo. Obenem ie gosp. Kelemina sporočil, da ie zahteval od «Kmetskega lista* preklic ponarejerega podpisa.
Mi te izjave gosp. Kelemine nismo objavili, ker smo čakali, da «Kmetski list* res sam popravi nezaslišano falzi-fikacijo. ki je v zgodovini slovenske žurnalistike in politike pač edinstvena. »Kmetski list* je izšel, toda izjave gospoda Kelemine ni objavil! Zato jo prinašamo mi kot nad vse značilen dokaz moralične pokvarjenosti gotovih političnih voditeljev, ki menijo, da bodo svoje ponesrečene špekulacije spasili z lažmi in intrigami.
Javno pojasnilo in vprašanje.
Gospod E. Stoklas, ekonom pri Sv. Andražu v Leskovcu nas prosi za objavo sledečega pojasnila:
«V št. 236 «Jutra» je izšel članek pod naslovom »Lepa reprezentanca Slovenije«. iz katerega je razvidno, da si drzne gotova gospoda na račun SRS kovati politični kapital. Da bo pa javnost informirana pravilno, Vas vljudno prosim za objavo sledečega pojasnila:
Mariborska družba, katera je baje sestavljena iz radikalov, pucljevcev in radičevcev, nima v svoji sredini niti enega iskrenega pristaša SRS. Ako se nekateri v tej družbi prisvajajo polno-moč, nastopiti v imenu SRS, je to navadna mistifikacija ter izrabljanje čistega praporja SRS. Zaupniški, še manj pa glavni odbor SRS do danes niso pooblastili še nikogar, da naj nastopa v imenu SRS pri tem famoznem »udru-ženju» za prestavljenje drž. uradnikov. Nasprotno, slovenski kmetje, delavci in obrtniki, pristaši SRS so odločno nasprotni partizanskemu premeščanju drž. nastavljencev, izvzemši disciplinarne slučaje, ne glede na to. da so žepi slov. davkoplačevalcev bili do danes baš s to nesrečno prakso ponovno in že dovolj izpraznjevani.
Vsekakor pa je višek, ako si predrz-nejo posamezniki izrabljajoč firmo SRS nastopiti v Zagrebu in Beogradu z namenom oživotvorenja svojih osebnih koristi in spekulativnih ciljev na račun naše SRS. Javno si dovoljujem vprašati tudi mariborski tako zvani medstrankarski odbor, odkod je upravičen nastopati v imenu 24.000 slov. volilcev, osobito v imenu 16.000 volilcev SRS? Najmanj je v to upravičena dr. Ravni-kova skupina, ki je 8. februarja «izvoje. vala* tako sramoten poraz, katerega nadkriliuje edino-le zmaga mariborskega državnika g. Z! 1090 od 100.000 ^lasov je toliko kot ena velika ničla in bi bilo g. dr. Ravniku in tovarišem zelo koristno svetovati, naj v bodoče onu-ste svoja beograjska potovanja, kajti koncem vseh koncev je tam potrošeni denar vendar — le iz žeoov slov. davkoplačevalcev — razmeten v neoro-duktivne svrhe: njihovo «po!itično» delo na v škodo štaj. Slovencev.
Končno bi bi'o potrebno, da se objavijo polna imena članov marib. «udru_ ženja». da bo imela javnost čast sno-znati korifeje. ki bi tako zelo rade ribarile v kalnem.
Emsran Stoklas m. p. namestnik nar. poslanca A. Kelemine.
Po svetu
—	Poljsko - Htvanska konferenca. Dne
11. oktobra se je pričel v Luganu drugi del poljsko - litvanske konference, ki se bavi izključno z rešitvijo raznih gospodarskih vprašanj, predvsem z vprašanjem lesne trgovine, z vprašanjem splošne paroplovbe na Njemenu in s konzularno zaščito obojestran skih državljanov.
—	Novi francoski prosvetni minister, bivši državni podtajnik Yvon Delbos je pod-pred?ednik radikalne stranke. Ustanovil in urejeval je Iht «Ere Nouvelle*. Star je 40 let.
—	Lltvan^kl deseti oktober. Utvanci so proglasili 10. oktober za svoj žalni djn v spomin na Izgubo mesta Vilne, ki so jo zasedle na ta dan 1. 1920. čete poljskega generala Zeligovskegi. Letos so izšli vsi iit-vanski listi s črnim robom.
Volitve v obrtno sodišče
Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani je v sporazumu z «Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani« postavil za volitve v obrtno sodišče naslednje kandidate — nameščence:
Za 3. skupino:	Trgovski obrati:
Prisedniki obrtnega sodišča:
1.	Filip Turk, poslovodja tv. Ant. Krlsper, Ljubljana.
2.	Ivan Učak, poslovodja tv. P. Mag-dič. Ljubljana.
3.	Albin Omejc, trg. pom. tv. Medič-Zankl, Ljubljana.
4.	Vlado Pelan, knjigovodja, «Obla-čilnica*, Ljubljana.
5.	Ivan Orel, uradnik tv. šajabon, Ljubljana.
6.	Edvaru Pirnat, trg. pom. tv. Pel. Urbane, Ljubljana
Namestniki obrtnega sodišča:
1.	Franc Brumen, poslovodja tv. Hedžet & Koritnik, Ljubljana.
2.	Josip Štrukelj, uradnik, tv. M. Kribernik, Ljubljana.
3.	Anion Butara, trg pom. tv. Schnei-der <5c Verovšek, Ljubljana.
4.	Anton Kos, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljan?.
Prisedniki vzklicnega sodišča:
1.	Jurij Schaffer, trg. pom. tv. A. & E. Skaberne, Ljubljana.
2.	Josip Krek, knjigovodja tv. Ni-ckelsbacher 5c Stnerkol. Ljubljana.
Za 4. skupino: Višji trgovski in netr-govski obrati: Prisedniki obrtnega sodišča:
1.	Josip Zemljič, kontorist tv. Medič-Zankl, Ljubljana.
2.	Josip Tičar, knjigovodja, •Združene opekarne d. d.». Ljubljana. Namestniki obrtnega sodišča:
1.	Mihael Kocijančič, uradnik Strojnih tovarn in livarn, Ljubljana.
2.	Albin Pavšek. knjigovodja tv. Brown Boveri, Ljubljana. Prisedniki vzklcnega sodišča:
1.	Valter Lavrenčič. pisarniški vodja piv. Union d. d., Ljubljana.
2.	Božidar Sartory, vodja tv. Svetla d. d., Ljubljana.
Voliti morejo samo tisti nameščenci, ki so vpisani v volilni imenik in ki so prejeli glasovnice. Voli se osebno z glasovnico, v katero je treba vpisati imena zgoraj navedenih kandidatov. Paziti je treba na to, kateri grupi kdo pripada.
Opozarjali bi, da je za 3. in 4. skupino postavila kandidate tudi strokovna komisija, ki pa s to listo nima ničesar skupnega.
Naši Makedonci za slovenski Korotan
Iz Stipa nam poročajo:
Na inicijativo tukajšnjega Sokolskega društva se je vršilo v nedeljo 11. oktobra v hotelu »Srpski kralj« veliko protestno zborovanje nroti tiranstvu Avstrije v Koroški.Ljudstvo je na vabilo letakov prihitelo v velikem številu na zborovanje. Dvorana hotela je bila natlačeno polna in zborovalci so se gnetli na vseh straneh hotela, da čujejo govore in dajo duška svojemu protestu ter nezadovoljstvu. Tukajšnje ljudstvo ve, kaj je trpljenje v suženjstvo, ker so ga do zadnjega časa tlačili Aziiati. ter je pripravljeno pomagati vsakomur, da pride do svoje svobode, da more svojo deco vzgaiati v materinskem jeziku. Med mnogoštevilno množico naroda so se nahajali: demokratski poslanec Arsa Lazič. gimn. ravnatelj Miha.ilo Miladino-vič, okrožni muftija Vejsel efendija, okrožni rabin Natan in predsednik občine Filip Mitrovič ter veliko število uglednih trgovcev in obrtnikov. Zbor je otvoril starosta Sokola Gvozden Ma-tič. ki je poudarjal namen zborovanja, protestirati proti tiranstvu ter zahteval, naj se omogoči svobodna uporaba jezika zasužnjenim bratom v Koroški. Na njegov predlog je bil soglasno izvoljen za predsednika shoda Milan Zafirovič, za tajnika Jordan Jevremovič. za ove-rovatelja zapisnika pa Nikola Ivanovič in Milovan Miljkovič.
Predsednik je v svojem otvoritvenem govoru pojasnil zbranemu narodu koroške razmere, kako je bila Koroška po krivici izročena Avstriji na zahtevo Italije, kako trpi tamkaj narod v suženjstvu, kakor so nekdaj Srbi pod vlado Aziiatov. Nato je podal besedo uvozdenu Matiču. ki je istotako govoril o geografskem položaju Koroške, o njeni važnosti v zgodovini in naselitvi vseh Jugosiovenov na balkanskem polotoku, pri čemer ie naglasa!. da je Koroška zibelka slovenstva. Očrta! ie. kako trpe tamkaj naši bratje fizično in du_ ševno*v suženjstvu, ter pozival narod, naj bo enodušen v zahtevah po zboljšanju težkega položaja našega naroda v Koroški in zagotovitvi svobodne uporabe materinskega jezika v šoli. Za njim je govoril predsednik naciionalne omladine Iva Suilč, ki je v doltern in iedrnatem govoru obrazložil narr-en zborovama ter zahteval, naj vsi zborovalci čvrsto vztraja'0 ori zahtevah, da se omogoči svoboda iezika in znosno stanje našim zasužnjenim bratom. Ako bi to ne pomagalo, je oozvn! mladino. nai bo pripravljena žrtvovati svo-ie življenje za osvoboditev Koroške in nieno zedinienie z našo materjo Jugoslavijo. Jordan Jevremovič je v kratkem govoru pozval narod, nai se snom. ni tudi drugih naših zasužnienih bratov v fctri. na Peki. v Zadru ter Srbov v grški M^kec'onin. Naelašnl ie. da se v grški Makedoni i. Slovani in zlasti Srbi ne smejo na ulici nit; oozdravliati v svoiem materinskem ieziku. še manj pa. da bi smeii imeti šole s srbskim
učnim jezikom. Za tem je govoril vojaški prota Komarčič. ki je naglašal dejstvo, da je težje biti v robstvu kulturnih narodov in da je Koroška naše Kosovo. Pozval je narod, naj zaobljubi, da se bo vedno zavzemal za Koroško in da bo delal za nieno osvobojenje ln zedinjenje z Jugoslavijo.
Zborovalci so vsakega govornika prekinjali z odobravanjem ter izražali s tem svojo pripravljenost, da store vse za osvobojenie zasužnjenih bratov.
Po kratkem odmoru se je prečitala resolucija, ki ie bila soglasno sprejeta. Rcsoluciia. ki jo je ooslal predsednik shoda vladi v Beograd, se glasi: 1.) Protestiramo v imenu kulture in človečnosti proti nreganianiu. ki so mu izpostavljeni naši istokrvni bratje Slovenci v Koroški od strani pangerma- ■ nov. ter zahtevamo za n.ie one oravice. I ki smo iih dali Nemcem v svoji državi, predvsem pravico lastnih šol, cerkve in drugih prosvetnih ustanov. 2.) Sporočamo vsem svetu, da smatramo Slovence v Koroški za del edinstvenega jugoslovenskega naroda in da vsak pritisk na ta del občuti celo iu^rslo-vensko telo. in sicer Srbi, Hrvati in Slovenci, radi česar bo ves narod reagiral soglasno na tako postopanje. 3.) Prosimo kraljevsko vlado, naj uporabi ves naš narodni prestiž, da zagotovi našim zasužnjenim bratom vsaj najsvetejšo pravico, človeško oravo do materinskega jezika v šoli in cerkvi. 4.) V slučaju, da pride do zedinjenja Nemčije in Avstrije, zahtevamo od kraljevske vlade, da izposluie povrnitev odtrgane Koroške v okrilje domovine 5.) Istočasno naprošamo kraljevsko vlado, naj stori vse potrebno, da se tudi ostalim našim sonarodnjakom ood Grško in Italijo da svoboda jezika v šoli in izven i šole.
Politične beležke
4- Kamarila gospoda knezoškofa.
»Slovenec« proglaša grozilno pismo, ki ga je škof pisal župnikom, ki so nezadovoljni s politiko SLS, kot samo ob sebi umevno in ga označuje kot akt »nadoastirske skrbi rn dolžnosti«. »Slovenec« pove. da se mudi škof Jeglič izven Slovenije, iz česar se da sklepati, Ja izhaja njegova notica iz krogov kama rile gospoda knezoškofa, o kateri je med duhovščino razširjen glas. da je pravi zli duh ljubljanske škofije. Ta kamarila vrši posel pravih srednjeveških inkvizitorjev nad duhovščino ter cerkvi in veri neizmerno škoduje, ker z mešanjem vere s politiko SLS ter z identificiranjem politične stranke s cerkveno organizacijo vali odgovornost za škodljivo politiko nele na celokupno duhovščino, marveč tudi na samo cerkev. Škofova kamarila je tudi tista, ki hoče s terorjem doseči, da bi duhovščina še naprej slepo drvela v gospodarsko nesrečo. ki raste v katastrofo pri zavodih SLS. Ona .ie tista, ki krije in forsira samovoljne špekulante, ki so morda osebno obogateli, a so spravili zavode na rob propada, prizadeto ljudstvo pa v nesrečo. Za kamarilo. kakor za samega »Slovenca« in SLS pa ie v ostalem značilno. da se tako ogreva za teror. Sedaj je ta gospoda pokazala, koliko so n. pr. vredne njihove deklamaciie o demokraciji in o svobodi znanosti na naših vseučiliščih. Ako vrši škof nad vse-tičiliščnimi profesorji »nadpastirske skrbi in dolžnosti«, kaki sužnji so potem v škofovskih očeh šele drugi ljudje.
+ Ali pojde SLS v vlado? — na to vprašnje odgovarja »Domoljub« s čudovito prefriganostjo. da sicer vsaka stran ka »samoposebi želi v vlado, ker vsaka hoče svoj program izvesti*. Toda tako iti v vlado, kakor Radič, je za SLS nemogoče. SLS svojega avtonomističnega programa ne bo zatajila, ker vč. da bo ta misel enkrat prav gotovo zmagala. »Domoljub« vseeno pričakuje, da ta »enkrat« ne bo odgoden preko sedmerih stoletij, na katera so klerikalni voditelji pripravljeni, zato končuje: »Kadar se razmere tako spremene, da je upati na uspehe, takrat bodo voditelji naše stranke dobro vedeli, kje je njihovo mesto.« Tako torei »Domoljub* v kratkih stavkih daje pretresljivo izpoved, da SLS želi v vlado «samoposebi» in da klerikalni poslanci zaradi neizvaianja strankinega programa nimajo druge skrbi, kakor da čakajo, kje bodo zavzeli svoja mesta, ko se približa blaženi «e.ikrat». Venamemo po taki obupni klerikalni pisarijl da se »Kmetski list« tokrat upravičeno bahavo trka na prsi, ko zatrjuje: »Mi lahko z vso gotovostjo oovemo. da SLS ne bo sprejeta v vlado S Mi! . . .
+ Razgovor g. PašuSa z dr. Žerjavom v Ljubljani le še v daleko hujši meri kakor našo slovensko razkačil in zmedel radičevsko gospodo v Zagrebu. »Jutarnji list* je otvoril celo kanonado. Posebno zameri g. Žerjavu, da se je dal od gosnoda in gospe Pašič povabiti celo na čai. dočim mora Radič brusiti nete. preden doseže razgovor z g. Pa-šičem. Razl.iučene radičevce zabavno zafrkuje »Riječ*. ki izvaia: Glasila Tipografije. ki so samostojne demokrate že tolikokrat proglasila za mrtve, se morajo z besom naenkra* prepričati, da so prav agilni in živahni. To bi glasila Tipografije še pretrpela, da jc minister n. r. dr. Žerjav pozdravil g. Pašiča. Prekipel pa jim ien žolč, ko so doznala, da je g. Pašič s soorogo povabil gosnoda dr. Žerjava na čaj in sc z niim dalje časa razgovarial. Treba sc ie samo ssomniti vsega v zvezi c Pašieevim bi-vaniem v inozemstvu Preko dva meseca je g. Pašič bival v inozemstvu. Odpotoval ie nenadno v noči. ravno ko je Stiepan Radič potoval v Beograd.
Tat v raju
e ukradel srce žene in poljube, Kateri pripadajo drugemu
Jutri v kinu »Dvor*
Šele čez dva meseca je Radiču uspelo, da ga je v Evian les Bains sprejel gospod Pašič. A g. dr. Žerjavu ni bilo treba po Evropi loviti piedsednika vlade. G. Pašič pred dr. Žerjavom ne beži, marveč ga povabi na čaj in razgovor. To je zares zadosten razlog, da so glasila Tipografije izgubila ravnotežie. Poleg tega iim ne gre v glavo, kako ie dr. Žerjav mogel točno znati za prihod g Pašiča. medtem ko se g. Radiču to nikakor ni hotelo posrečiti. Zato denun-cirajo, da se je to moglo zgoditi samo z indiskrecijo (V Zagrebu očividno še ne vedo. da je Trst zvezan z Ljubi ia no po žici. Op. ur.) Radičevci bi sedai naj. raje vse ljubljanske uradnike, ki pridejo kot »krivci* v poštev, kar obesili. Isto željo so baje izrekli nekateri gospodje v Ljubljani. — Dovtipne zafrka-cije »Riječi* bodo marsikateremu čita-telju v veselo razvedrilo, zato jih citiramo.
+ Polemike gosp. Puclja so postale zadnje čase silno šepave in zdi se, da je naš vrli ribniški rojak v teh težkih časih izgubil precej svoje dovtrpnosti. V včerajšnjem »Kmctskem listu* se silno hfduje, da ie dr. Žerjav interveniral pri ministru Kraiaču proti temu, da bi nameravana filiialka »Državne hipotekarne banke* raztegnila svoj delokrog tudi na Slovenijo. Gosp. Pucelj pravi, da sta se on in neki gnsp. Jelačin (kateri?) že prve dni razburjenja, ki je .lastalo v Sloveniji radi te vesti, pri ministru Kra-jaču uverila, da taka namera sploh ni nikoli obstojala! Kakor znano, je vest o ustanovitvi filijafke »Državne hipotekarne banke» in raztegnitvi njenega delokroga na Slovenijo prvi objavi! poluslužbeni organ HSS (torej Pticlje-ve stranke) zagrebški »Jutarnjl list*, in sicer kot velik uspeh HSS, torej tudi gosp. Puclja. Baš radi te objave je nastalo vznemirjenje v nalih gospodarskih krogih in so sledili protesti naših gospodarskih korporacij. In sedaj prihaja gosp. Pucelj in pripoveduje, da le on že prve dni vedel, da je vest organa HSS — lažniva Izmišljotina! Zakaj pa to ni takoj razglasil? Zakaj je dopustil da se je »štirinajst dni zapored« razburjala «vsa Slovenija«? Očividno iz same skromnosti! Ta skromnost gosp. Pucljn menda tudi ne dopušča obesiti na veliki zvon, kal je storil ko je njegov ugledni somišljenik jcosp. Nikič pregnal iz svojega ministrstva vse slovenske uradnike. Nekje v »Kmetskem listu« je te dni zapisano, da Je vse, kar je vlada dosedaj storila, storjeno v prid Slovencem. Torej tudi preganjanje korektnih slovenskih uradnikov, katerim nešteti radičevski protežčji niti čevljev ne sme jo odvezati! Besedo ima zopet gosp. Pucelj!_
Jutri največji naravni (Um.
S filmskim aparatom okrog sveta!
Kino Ideal
Iz Primorja
•	Jesenski izlet na Trstelj priredi Trža. ško planinsko društvo t nedeljo dne 18. oktobra. Odhod • tržaške postaje pri Sv Andreju ob 6.10 zjutraj do Rihemberka, od tam naprej peš 6ex Pederjevo u* Trstelj, s Trstelja r Volčjo drago, zvečer ob 9.20 pa povratek ▼ Trst
•	DruStveno življenje »e je začelo lepo razvijati t Černičah na Vipavskem. V ne« deljo dne 18. .. m. priredi črniška mladina veselico, na kateri se bo igrala komedija »Nebesa na zemlji«. Veselic« bo na dvo« rl*ču Slainičeve gostilne.
•	Goriškega sadnega pridelka je bilo na izvoznih trgih lansko leto za vrednost »c dem milijonov lir. Skoro polovica blafja je šla v inozemstvo, to je za vrednost 2 mi. lijona 709.846 lir.
•	Ponesrečeno tatinsko po.'rt je. Nočni čuvaj Bassano je opazil v tržr.ški ulici Rnf< fineria tri sumljive .oške, obložene z ve« liklmi culami Prepričan, da ima pred ie« boj tatove, jih je vprašal odkod in kam. Nagovorjenci so se vprašanja tako prc< strašili, da so pometali cule na tla in vzeli pot pod noge. Bassanov je radi tega ustre« lil z revolverjem v zrak, ker pa ni bilo od nikoder pomoči, je sam Srl za tatovi in aretiral 22-'ctncga ' '-parja Bmnora Bcnc« š., ki je vlomil t dvema tovarišema v tr« g-v'no tvrdk? Pettener, katira ima svoje prostore v ulici Istituto. Trojica je po« brala tam za 20.0^" '^r blaga, katerega ie hotela ■il-rast".
•	O sodnih razmerah v Istri piše tTŽaški »Piccolo«, da so strašne. Na okrajni sod> niji v Motovunu so bila pred vojno štiri mesta sodnikov, sedaj sta določeni dve ali znsedeno je samo eno in pripetilo se je, d<i po več dni skupaj ni bilo v Motovunu nobenega sodnika, take da je moral priti nr pomoč t\ par ur sodnik iz Buj. Dela je za štiri ljudi, v Motovunu pa je en sam sodnik, ki se bavi v olc.vnem -. kazenskimi zadevami, druga pu5č.i pa v miru. Prebivalstvo je r.ara.-nost razburjeno in s'išijo se grozr.e pritožbe, pa vse zaman. Neki istrski odvetnik predlaga, d« naj bi se iz> rocilc civilne stvari funkcijorarjem stare« ga režima, kazenske na funkcijonarjem iz starih provinc. Nered ie velik in kakor je '* Istri, tako jo približno po vse I Julijski Krajini. Pregnali so slovanske sodnike hi pisarniške uradnike ter privedli tujce, met" katerimi jih je mnogo, k' silno ner«di s'"« /ijo v Julijski Krajini sredi vedno bo'i t motanega ur.idovania. Ako hoče imeti pravosodno ■ ministrstvo po sodniiah red. naj nastavi znova slovanske uradnike.
Kulturno - zgodovinska razstava v Zagrebu
Zagreb. 12. oktobra. V nedelio se ie vršila pri nas otvoritev kulturno - zgodovinske razstave mesta Zagreba, ki je po vrstnem redu tretja in najtesnejša prireditev slavno-sti ob praznovaniu tisočletnice hrvatskega kraljestva. Prva proslava mileni-ia je imela čisto cerkven značai ter je obstoiala Iz slovesne maše; druga je bila boli dekorativnega pomena, obe ježie so ji daiali hrvatski Sokoli: tretja, sedania proslava, pa ima kulture.i značaj in ie najpomembnejša med vsemi.
Kulturno - zgodovinska razstava je važna nosebno radi tega. ker je že danes gotovo da tvori nodlngo za zgodovinski muzei zagrebškega mesta. Začetki starega Zagreba segajo daleč nazaj. v 1. 1242. Tekom stoietii se je mesto moderniziralo in izoremenilo. toda baš sedaj, ob tisočlefnici hrvatskega kraljestva nrhaia do veliave zopet ide-ra. nai bi Zagreb po možnosti ohra.iil svoje staro domače lice. V tem pogledu ima bodoči zgodovinski muzei zelo važno nalogo. Dolžnost mu bo. pokazati, kakšen ie bil Zagreb v davnih časih. Za restavracijo stareea Zagreba pa si je pridobil največ zaslug pok. arhitekt Ko-vačič. ki je napravil krasen načrt za obnovitev Markovega trga v nekdanjem slogu. Kovačič si je pridobil tudi drugače nevenljivih zaslug zn Zagreb: njegovi gradbeni načrti so bili prožeti z duhom one stare intimnosti zagrebškega mesta, ki iz dneva v dan boli in boli izginia in katere se Hrvati baš letos hvaležno spomininio.
Razstava ie tako velika, da je niso mogli namestiti cele pod eno streho. Umetniški pavilion je bil za n b premajhen Zato so ii določili prostor še v Ju-goslov. Akademiji, v Učiteljskem domu ter v Narod tem gledališču.
V	Umetniškem paviljonu vidimo za uvod dve legendi, ki tolmačita postanek mesta Zagreba. Sredi tribune nad štirimi vitrinami stoji zastava zagrebškega mesta izza časa Karla lil. Zastava ie imela prvotno rdeče polis. katerega so oa Pod Khtienom nadomestili z modrim, ker so si med tem časom izbrali rdečo zastavo za svoj prapor sociialisti.
V	vitrini blizu glavnega vhoda je videti dragoccno zlato bulo kralia Bele IV. iz 1. 1242. S to bulo so bile Zagrebu podeljene posebne svoboščine. Na buli se nahaia z'at nečat na svileni vrvici. Druga vitrina hrani popis zagrebških hiš in njihovih prebivalcev od leta 1467. do I. 1468. ter statut Zagreba iz 1. 1609.. katerega ie potrdil kralj Matija H. V tretji vitrini je videti hrvatsko pismo kneza Nikolaja Zriniskega (Siget-skega). katerega ie veliak pisal dne 13. juniia 1558. v Čakovcu. V četrti vitrini leži dokument o os-iutku zagrebške nadškofije 1. 1134. Škofijo ie usta-no'*i1 krali Ladislav, ki ie imenoval tudi vodilnega cerkvenega dostoianstvenika v osebi češkega svečenika Duha.
Na balkonu Umetniškega paviljona je razstavljen velik model Zagreba, narejen po katastralnl mapi iz 1. 1862 Model je iz mavca in predstavlja izvrstno uspelo delo. Napravila ga je zagrebška tvrdka Braniš po načrtu prof. Szaboja. Poleg modela Zagreba - Griča so razstavljeni načrti arhitekta Kovačiča, ki .ie mnogo razmišljal o tem. kakšen ;e bil Zagreb v davnini in kakšen nai bo v moderni dobi. V Umetniškem paviljonu so razstavliene tudi karakterističnr sobe iz zagrebške prošlosti: meščanska (»purgerska«) soba. kmečka soba. velikaška in cerkvena soba. Zanimiva je kaptolska lekarna iz I. 1599. Grafičn; listi orikazuieio napredek Zagreba v teh
ničnem oziru: vodovod, plinarno, ®lek-trarno. ceste itd.
V	prostorih Jugoslov. Akademije so razstavlieni številni predzgodovinski in rimski spomeniki Zagreba in njegove okolice. Predhistorično dobo ilustriraj) najdbe v grobovih Velike Gorice in Ste-n.ievca. Kameniti spomeniki ne spominjajo samo na Zagreb, temveč celo na republiko Dautonijo. Mnogo je tudi predmetov iz rimske dobe. Razstavljana ie ološča hčerke Petra Zrinjskega. ki ie umrla v nekem zagrebškem samostanu. Poleg tega so na ogled žezla hrvatskih banov, portreti, modeli in cehovski spominki.
Lokalnega zgodovinarja bodo pač nai bolj interesirali dokumenti magistrata iz
14.	do 16. stoletja ter kaptolski spisi iz
15.	stoletja. Celo liturgiia ie bogato zastopana z misali. brevirji. pesmaricami, latinskimi in hrvatskimi rituali ter evangeliji.
Akademija in univerza sta razstavili v posebni vitrini naiboljša znanstvena dela svoiih članov. Hrvatska Matica ie razstavila posebej svoie redkosti (Gun duliča. Vraza. Kukuljeviča in Prerado-viča). Akademija je razstavila dela Ja-t[iča. Račkega in Torbarja. Matica pa Scnoo in Matoša. ki sta z veliko ljubeznijo Pisala o Zagrebu.
V	gledališču so razstavljeni rokopisi in fotografiie. plakati in trofeje igralcev. Posebni sobi imata Zajec- in Milka Trni-na. Šolska razstava ie nameščena v Učiteljskem domu. v poslopju vseučili-ške knjižnice pa so razstavljeni razni kodeksi in slični predmeti, ki se čuvajo v arhivu in ne smeio iz biblioteke.
Gledališki del razstave tolmači razvoj gledališča ter vsebuje dokumente in kostume izza časa kaikavskega in nemškega ter slednjič Miletičevega gledališča. Umetn;ke jc videti na fotografijah in v portretih.
Razstavo, ki je nanjo Zagreb lahko Donosen, ie aranžiral znani zginlovinar profesor V.iekoslav Klaid, uredil pa io 'e slikar Ljuba Babi/. Oba sta pokazala mnogo smisla in okusa, da ne govorimo o marliivosti pri tem težkem in zamudnem delu. brez katerega ne bi bilo te razstave, ki predstavlja eminenten kulturni dogodek za celo Jugoslavijo. Razstavo ie posetilo že koj prvi dan nad 10.000 ljudi._
Pevski zbori, udružite se!
Vsem pevskim in glasbenim društvom. včlanjenim v Južnoslov. Pevač-kem Savezu. župa Maribor, javlja žup-no tajništvo, da se bo vršil dne 25. oktobra 1925 v Sarajevu savezni (centralni) občni zbor. Tam se bodo sešli zastopniki pevskih in glasbenih društev iz vseh pokrajin naše države. Mariborsko župno ta'jništvo razpošilja te dni na vsa včlanjena društva vabila za ta savezni občni zbor. Pravico udeležbe ima vsako društvo: ker pa radi oddaljenosti ni misliti, da bi vsako društvo poslalo svu-iesa zastopnika v Saraievo. poziva žup no tajništvo vsa priglašena društva, naj mu iavi.io imena delegatov, ki se bodo morda vendarle udeležili občnega zbora. oziroma nai pošljejo pooblastila, da 'ih bo moglo župno tainištvo tudi z njihovim privoljenjem zastopati.
Po Saveznem občnem zboru bo tudi župa Maribor sklicala župni občni zbor. Pripravljalna dela lepo napredujejo. Pri glasilo se je že 50 pevskih in glasbenih društev iz mariborske oblasti, ona. ki se še niso. prosimo, nai to store. Pošljejo naj vprašalno polo. ki so io sprejeli od tajništva JPS župa Maribor. 2up no tainištvo ureia notni arhiv, ki ga je prejelo od Narodne čitalnice v Mariboru: oripravlia zbirko pesmi od preprostejših do težjih, ki so za pevske zbore
S. CHAPLIN
,Tjulen v zastavljalnici ali Vesoljni potop" Kolosalna burka!	Smeh do solzi
Predstave ob: 4., Vj6., 7j8., 9.	V NOVI MASKI«
Pozor! Popolnoma novo! Prvič v Jugos'avljll Smeh! Krohot! Vriskanje! Originalna vsebina!
Izven sporeda- Hrv. sokolski zlet v Zagrebu lela 1925. In Vses'ovanskl sokolski zlet v Zagrebu leta 1911. — V sprevodu se posebno razločno vidijo znani ljubljanski obrazi... Ne zamudite! Kaj stičnega še niste videli 1
ELITNI KINO MATICA (tel. 124)
najbolj primerne, izdeluje pa tudi načrt za pevovodstve.ii tečaj. Ko bodo vse predpriprave dovršene, bo tajništvo sklicalo ustanovni župni občni zbor. da bomo potem takoj začeli s poglobljenim. vztrajnim delom.
Splošna želja ie tudi. da se o priliki župnega ustanovnega občnega zbora priredi koncert, čegar namen bi bil predvsem, pokazati delegatom in obči.i-stvu današnie stanje zborovega petja «G!asbena Matica« v Mariboru, Glasbeno društvo »Drava«. pevska društva »Jadran«, »Zaria« in »Luna« so že obljubila. da nastopijo z izbranim sporedom, tako tudi Oskar Devov vokalni kvartet in solist gosp Zivko Oustav. Priglašena društva pa bodo tudi skupno zapela dve pesmi. Ker se bo vršil občni zbor v nedeljo dopoldne in koncert popoldne, ie pričakovati, da bodo na koncertu nastopila tudi zunania društva: zlasti Celie in Ptui ne smeta mani kati. Razveseliivo bi bilo. ako bi ob tej oriliki nastopili tudi že tamburaški zbori in salonski orkestri. Vsa društva, zbo re in odseke, ki nameravajo na tetn koncertu sodelovati, pozivamo že danes. naj se priglase in iavi.io program (eno ali dve točki). Občni zbor in koncert bi se vršil šele v decembru ali januarju. Pevski pozdrav! — Tajništvo Južnoslov. Pev. Saveza. župa Maribor, Koroščeva ulica 5 'II.	A. S.
Čitaite prati svetlobi!
Patrijotične slavnosti v Klobuku in Blagaju
Pred kratkim so odkrili na cesti, ki vodi iz Nikšiča v Trebinje spomenik padlim junakom, ki so žrtvovali svo.ie življenje za jugoslovensko svobodo že leta 1915. Na Strmcu pri Klobuku ie dne 21. oktobra 1915. leta jurišalo šest čet junaške črnogorske vojske — štiri grahovske čete in dve četi hercego-vinskih dobrovoljcev — sovražne pozicije na Strmcu. Avstrijci so sprejeli goloroke Črnogorce z ognjem iz topov in strojnih pušk. Posledica tega nanada, katerega je zagreši! vojvoda Gjuro Petrovič. so bile strašne. Od 600 mož se je vrnilo nazai samo 150 ljudi, ostali so obležali na bo.iišču mrtvi ali ranjeni.
Padlim junakom so sedai postavili Grahovljani dostojen spomenik v obliki kamenite cerkve, ki ima v notranjščini vrezanih v kamen nad 300 imen junaških borcev. Svečanostim, katerih se je udeležilo ljudstvo iz Trehinja. Nikšiča in Grahova v ogromnem številu, je prisostvoval mitropolit Dozič s ce-tinjsko duhovščino, veliki župan zetske oblasti Džakovič, poseben kraljev od-pos'anec polkovnik Jovanovič in drugi odličniki. Mitropolit Doztf je daroval sveto mašo ob asistenci 20 svečenikov ter je blagoslovil kapelo. Grahovljani so goste lepo pogostili, pogrnili so mizo za 500 oseb. ki se je petkrat zaporedoma izpraznila. Na slavnostnem obedu so govorili prota Sti.iaštt iz Trebinja, kraljev odposlanec polkovnik Jovanovič in še nekateri drugi. Slav-nost je bila zaključena v najlepši harmoniji.
V malem hercegovskem mestecu B!a-ga.iu so odkrili prebivalci v nedelio dne 11. oktobra spominsko ploščo kralju Aleksandru. Plošča ie vzidana na izvirku Bune ter nosi napis: «Nj. V. kralj Aleksander I. odlikoval je Blagaj svo-jom visokom posjetom 20. aprila 1925. Njegovi vjerni Blagajci!»
On je ukradel
čisto ljubav devojke. katera je verovala v
:s „Tata v raju" ss
Jutri Kino »Dvor«.
Odkritje te spominske plošče je tem važnejše, ker so slavje priredili muslimani Izrečenih je bilo več lepih govorov, v katerih so vsi govorniki po-vdarjali enakost in bratstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Blagajci so poslali kralju Aleksandru tudi pozdravno brzojavko.
Starostno zavarovanje pri vojaških artilerijskih delavnicah
Civilni delavci, ki so zaposleni pri omenjenih delavnicah, plačujejo glasom posebnih pravil, ki so veljale že v predvojni Srbiji za delavstvo v artiljerijskih delavnicah posebne premije v takozva-ni »radnički fond», katerega uprava je v Kragujevcu. Ta fond ima služiti predvsem starostni in invalidni preskrbi onemoglih delavcev. Člani tega fonda so tudi delavci v ljubljanskem artilerijskem arzenalu. V tem arzenalu pa je vsled premalih kreditov delo zelo omejeno in mora uprava delavstva odpuščati. Samo ob sebi je umevno, da odpuščeno delavstvo misli tudi na prei i-je, ki jih je vplačalo v »radnički fond». Glasom pravil ima vsak delavec, ki izstopi pravico do povračila vseh zneskov do enega leta. Tako se je tudi nekaterim vrnilo vse premije, ki so jih prizadeti vplačali v nad enoletnem službovanju. Pozneje pa je bilo povračilo teh premij sploh ukinjeno in je radnički fond onim, ki so povračilo zahtevali, iz stavil !e posebne pobotnice, s katerimi se potrjuje vsota vplačanih premij. Efektivno povračilo pa ie ukinjeno. Ta ukrep uprave radničkega fonda ie v zvezi z nameravano uvedbo splošnega starostnega in invalidnega zavarovania in se bo moralo pri končni rešitvi tena vprašanja pri radničkem fondu vplačane premije uporabiti za vštetje let pri splošnem invalidnem ali starostnem zavarovaniu. Tako te premije niso izgubljene. Zato je razburjenje neutemeljeno.
Živi grobovi
(Slika iz stanovanjske bede v Mariboru.)
Maribor. 19. oktobra.
Kaka stanovanska mizerija vlada v Mariboru, o kateri neposredno udeleže-ni nimaio nobenega pojma, je razvidno iz uradnih ugotovitev mestnega fizika-ta o sanitarnih nedostatkih hiše na Koroški cesti št. 43. Po inicijativi društva stanovanjskih najemnikov jc namreč mestni fizikat pregledal večje število hiš. v katerih stanovama v nobenem oziru ne ustrezajo nainrimitivne'šim po-goiem za zdravo in udobno prebivanje.
Ena izmed takih hiš je št. 43 na Koroški cesti. V treh dvoriščn;h poslopjih stanuie 14 strank in v glavnem poslopju se nahaiata dve kletni stanovanji. Stanovanja sploh ne odgovariaio zdravstvenim predpisom in je bivanie v njih zdravju škodliivo. V enem izmed teh stanovanj so v zadniih štirih letih umrli triie otroci v zgodnii mladosti.
Vseh teh 16 strank z 59 osebami ima samo dve primitivni stranišči na razpolago in mora večina strank hoditi na stranišče čez celo veliko dvorišče.
Vsa stanovanja imaio silno vlažne stene, neugodno ali sploh manjkajočo možnost zračenia močno preobljudenih maihnih nizkih sob. večinoma sob s štedilnikom. okna so pokvarjena ali sploh manikaio. kuriava ie slaba ali sploh nemogoča. Nevarne in proti vsem predpisom so stopnjice. ki vodiio k stanovanjem Neposredno pri enem stanovanju ie smetišče, v katero spravljajo tudi smeti s ceste.
Eno stanovanie se nahaja 20 cm pod nivojem dvorišča in ima mokre stene. Vrata tega stnnovania se nahajalo neposredno tik skupnega stranišča in se na ta način povzroča v stanovanju zdravju škodliiv smrad, ki se ne da odpraviti.
Drugo sta.iovanie ie mokro kletno stanovanje, ki dobiva zrak samo od straniščnih naprav. Tretie «stanovanie»
DANES ZADNJIKRAT! Gloria Swanson
r njenem najboljšem filmu sezije 1925/26
Carmelita, hči tujske legije Kino «LJUBLJANSi£! DVOR*.
! eltrlon /30
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop In ob 3, H 5., 6, H 8 in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih ob 4., H 6., H 8 in 9
se nahaja pod napušno streho in je ograjeno s cunjami in drugo ropotijo, je brez poda in vrai. brez oken in peči Kljub tem nedostatkom prebiva v njem pet oseb!
Ta tri stanovania bi se morala po izjavi mestnega fizikata takoj izpraznil ker so za človeško bivanie nesposobna, vsa ostala stanovania pa bi se po izselitvi vseh stanovalcev morala temeliito prezidati in popraviti. Popolnoma nemogoče je namreč gorostasne. vs>aki stanovaniski higiieni se rogaioče nedo-statke teh stanovanj podrobno popisati. Pri odpravi teh nedostatkov ne pride v peštev samo dobrobit zdravja neposredno prizadetih 59 oseb. ampak dobrobit celega mestnega prebivalstva za slučai infekcijske bolezni. Osebe, ki do-raste.io v takih okolnostih. morajo zdrav stveno hirati, telesno in nravstveno pro padati in tvorijo podlago za degeneriran naraščai.
Tako ie izjavil mestni fizikat že meseca iuliia. Navzlic temu ie ostalo vse pri starem, nobena stranka se ni iz te ali drugih takih hiš izselila in se tudi ne bo. ker ni stanovanj na razpolago. Tudi mestna občina se ne more po vzpeti do kake večje stanovanjske akcije, da bi vsaj neko!.ko omilila bedo največjih revežev iz »stanovanjskih grobov«.
MODNI ATELIJE M ŠARC
Toalete po zadnjih pariških dircl.tivah! Ljubljana, Kongresni trg št. 41.
Ustanovno glavno zborovanje Jug. dem. mladine v Ljubljani
▼ dneh 24. in 25. oktobra 1925. S P O It E D: v soboto 24. oktobru oli 9. url zvečer seja delegatov vseh org.inizacij »Edinost« T društveni sobi Narodnega doma I. levo. V nedeljo 25. oktobra oh 9. uri dopoldna ustanovni glavni zbor v veliki dvorani N rodnega doma. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsedstva. 2. PozdrtT rod* stva SDS. 3. Pozdrav zunanjih delegatov In gostov. 4. Poročilo odhor« 5. Poročila do« legatov. 6. Čitanje pravil. 7. Volitev pred« sedstva in odbora ter nadzorstva. 8. Do« ločitev prvega kongresa dcin. mladine. 9. Slučajnosti. Dne 25. oktobra ob 4 uri popoldne n o« gometna tekma »Edinost« Ljubljana : »Edinost« kombinirano moštvo zunanjih organizacij na igrišču ASK Primorjc.
Zvečer ob 8. v veliki dvorani Narodne, ga doma akademija pod pokroviteljstvom g. min n. r. dr. Gregorja Žerjava in gospe Milene Zcrjavove. Po akademiji plesni venček z otvoritvijo narodnega kola.
O. i. o »Z. D. M«.
KINO IDEAL
predvaja samo še danes zabavno veseloigro
»OSMA ŽENA«
Veseloigra je filmovana pod naslovom
Mož na poskušnjo
Originalni naslov pa je »Blaubarts achte Frau«.
Temperamentna, ljubka
GLORIa hWANSON
je kakor ustvarjena za to vlngo. Vrši se vse v višjih krogih. Ju!ri največji nruvni film S FILMSKIM APRATOM OKOLI SVETA Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3.,
54 5 . 6.. H 8 in 9 uri. Predstave v nedeljo: oh pol 11 dopoldne, popoldne ob 3., po! 5.. 6.. pol 8 in 9 uri
Kulturni pregled
Narcdno gledališče y Ljubljani
Drama: Petek, 16.: »Periferija« F. Sobota. 17: «Peg'ca mojega srca« B. Nedelja, 18.: »Zimska pravljica«, lzr.
Opera,-
Petek, 16.: »Mrtve oči«. A.
Sobota, 17 : »Hoffmannove pripovedke«. C.
Nedelja, 18.: »Nabor.Povratak«. Frcinljeri.
Izven.
julij Betetto, odtlčnj član ljubljanske opere, ie povabljen, da poje 19. t m. na dvorskem koncertu v Beogradu. Priznanemu umetniku Iskreno čestitamo na tem častnem povabilu ln smo prepričani, da bo pridobil slovenski pevski urreenostl odličen sloves O. Betetto bo pri tej priliki tudi naj-brže gostoval v Narodnem gledališču v Beogradu.
Ljubljanska opera. Pr! sobotni predstavi °'"fcnbficbove opere .Hoffmnnnove pri povedke« poie vlogo Antonlie naša odlična dramatična pevka gospa Vika Caleta In to veled tega. ker je pri nedeljski predstavi LeoncavaMove opere »Glumafl« prevzela vlogo Nedde gospa Lovšetova, k! nastopi y
tej vlogi prvikrat na našem odm. Pri nedeljski predstavi »Obimačev« pa poje vlogo Silvla Božo M trovič, član heogra skega Na rodnega gledališča. k| debutira to pot prvikrat na ljubljanskih deskah. Tako bode-ta sobotna in nedel'ska predstava zelo zanimivi po svoiih novih zasedbah.
Otvoritvena rredsfava Šentjakobskega odra v Ljubljani. Za torek, dne 13. t. m. na. povedana premi era Cankarjeve drame »Jakob Ruda« se le morala preložiti, ker Je obo lela gdč. Mihaelova Predstava se vrši v torek, dne 20. t m. Opozarjamo nanjo občinstvo. ki si lahko še zdaj preskrbi vstopnice v Zalaznikovi kavarni na Starem trgu.
Premljera Tolstojevega »Vstajenja« t Splitu. Splitsko Narodno gledališče ie 10. t. m. prvič uprizorilo Tolstojev dramatiziran roman »Vstaienie«, v režiji g. Beka. Glavni vlogi sta igrala ga. Marija Žegalova in g. Vladimii Skrbinšek. Premijera je zadovoljivo uspela.
Dve operi z Baklanovlm |n Rilavcem v Beograda. Prošle dni je imela beograjska opera dva lepa praznika. Ruski umetnik barltonist Baklanov je nastopil v Gounodo-vem »Faustu«, kot Mefisto ter v n'aslovni vlogi Verdijevega »Rigoietta«. V obeh ope-
rah je pel tenorske partije g. Josip Rijavec.
Pevca sta bila burno apiavdirana. Baklanov Mefisto !n Rigoletto pomenita dva pomembna dogodka ta heograisko operno publiko.
Otvoritev letošnje operne sezone » Tr. stn. Letošnjo operno sezio v Trstu so oivorili dne 14. t. m. z Gounodovim »Fau-stom«. Naslovno vlogo ie pel tenorist Bor-gioli, Mefista basist Pinza. partija Margarete Carmen Flora. V soboto ima opera na sporedu premijero Verdijevega dela »Ples v maskah«.
Demetrovo dramsko nagrado za I. I92S dobi Miroslav Krleža. Demetrovo nagrado za najboljšo dramo v gledališki sezoni 1924/' 25 je prisodila komisija pisatelju Miroslava Krleži. Lani je prejel to nagrado Milan Be-govlč za svo'e delo »Božji človek«. Nagrada k| znaša lO.OOO Din. je bila prlsoiena Krleži za dramo »Michelangelo«.
Repertoar beograjskega Nar. gledališča.
Ta teden igrajo v Beogradu nastopne komade: opera: Faust. Labodje iezero, Mada-me Butterfly. Careva nevesta, Bajazzo, Šeherezada: drama: Nora, Narodni poslanec, Beneški trgovec, Potera, Kovarstvo In ljubezen. Bedna Mara.
Razstava sl'kar'a Save Ivanova r Osličku. Sara;evskl rojak Sava P. Ivanov, ki živi v Berlinu ter je na glasu kot genre-sli-kar orljentalskih motivov, Je razstava v
Osijeku okoli 70 svojih slik, deloma olj, deloma akvarelov. Slike so večinoma figuralnega značaja.
Koncert grafičnih pevskih društev v Za. irebu. Prošlo soboto so priredila tri grafična pevska društva iz naše države skupen koncert v Zagrebu. Beograjsko pevsko društvo »Jedinstvo« je vodil prof. Zorko, ki je izvajal s svojimi pevci XII. Mokrainčevo »Rukovet«. Ljubi anska »Grafika« je pela pod vodstvom prof GrSbming?. prav dobro. Kritika pravi, da ie Iznenadila s svojo čisto vokalizacijo. Zagrebško društvo »Sloga« je nastopilo s svojim ženskim in moškim zborom. Listi ugotavljajo, da je pevski zbor zagrebškega grafičnega društva krasno napredoval. Najboljše izvajana je bila stara Eisenhutova pesem »Spas brodara« ter Blob nerjev »Radnički pozdrav«.
Operne predstave z znižano vstopnino T Zagrebu. Narodno gledališče v Zagrebu Je sklenilo, da bo tudi letos, kakor že v lan ski sezoni, prirejalo popularne predstave ob znižainh cenah vsako nedeljo zvečer. Pele se bodo najboljše opere v dobri\ zasedbi. Na ta način bo omogočeno tudi manj premožnim slojem, da se okoristijo s kuitur-r.lmf dobrinami zagrebškega gledališča.
Urbanaz-Urbanl: Scrittorf lugoslav]. G. Urbanaz-Urbani nas obvešča, da Izide v kratkem njegova knjiga o srbskih, hrvatskih ln slovenskih pisateljih, ki bo imela naslov:
Scnttori iugoslavi. Knjiga izide v italijanščini s predgovorom prof. Pavla Popoviča, rektorja beograjskega vseučilišča. Oosegala bo srbske književnike: Branka Radičeviča, Petra Petroviča Njegoša, Milana Rakiča, Jovana Hrč^a. Svct:s'ava Stefanoviča. Bra nislava Nnš;fi in Borislavn Stankoviča; H-vate: Iva Vo*novIč'\ Milana Begoviča, Vladimira Nnzora. Miroslava Krležo in m Giura Viloviča ter Slovence: Ivana Cankarja, Ksaver.ia Mcška in Otona Zupančiča. Knjiga bo Imela približno 2r,0 strani in se tiska pri Sabru v Postojni. Naročila sprejema g. U-banaz-Urbani v Postojni (Postu-nria, Italija).
da eden par nogavic z žigom ln znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-. viP
„klju£"
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve* rovali. Nogavice brez žig« ,ključ* so ponarejene,
Domače vesti
Opozorilo prijavljencem za IL serijo nagrad.
Pri pregledovanju do sedaj došllti prijav za II. serijo nagrad je uprava našla, da je nekaj prijavljencev. ki imajo sicer prvi pogoj, da so postali naročniki do 30. junija 1925. spolnjene, ne pa drugega, da bi imeli naročnino plačano do 31. decembra L L Ker morda sami tega ne vedo, smo začeli pošiljati vsem tem položnice, da morejo do stavljenega roka. L J. do 24. oktobra, še vplačati manjkajoči znesek, da bo naročnina poravnana do konca leta. Kdor bi tega pogoja ne spolnil, ne more biti pripuščen k žrebanju.
Upravništvo »Jutra«.
*	Odhod češkega diplomata |z Beograda.
Doktor Stanislav Brandeis, ta;nik češkoslovaškega poslaništva in lektor na beograjski univerzi zapusti te dni Beograd po šestletnem tamkajšnjem službovanju. Dr. Brandeis je poklican v Prago na službovanje v zunanjem ministrstvu.
*	Kraljevo letovišče na Jadranu. V Splitu Je uvedena akcija, da se v Kaštelansken zalivu na pobočju Mariana pokloni kralju stavbišče za zgradbo poletnega dvorca.
*	Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri stolici za vod iie gradbe na tehnični fakulteti asistentsko mesto s prejemki uradnika I. kategorije. Diplomirani inženjerji gradbene stroke, ki se zanimajo za to mesto, naj poš!;eio prošnje do 15. novembra rektorju univerze.
*	Prem°=čen?e odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Artur Wurzbach je odvetniški zbornici v Ljubljani naznanil, da se v treh me-secah preseli s svojo pisarno v Šmarje pri Jelšah.
*	Vozni red »Ekspres« — zimska Izdaja.
Danes ie ;z*'a zimsVa izdnia splošno priljubljenega voznega reda »Ekspres«, veljavnega od 15. oktobra 1925. v jako lični obliki. Ta izdaja vsebuje najnovejši vozni red »Jadranske plovidbe« in vse izpremembe in dopolnila v žel. voznih redih, ki so nastopila do tega časa. Obsega tudi novi zimski vozni red avstrijskih in italijanskih železnic ter najnovejšo tarifo za prevoz potnikov in lesa. Dobiva se na vseh večjih postajah pri potniških blagajnah in v vseh večjih knjigarnah Cena izvodu Din 10. Knjigarne imajo običajen popust. Naročila sprejema administracija voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1., (preje Pred Igriščem št. 1.)
*	Zimski vozni red »Jadranske plovitbe«.
Kakor nam poročajo s Sušaka, je »Jadranka plovitba« z včerajšnjim dnevom uvedla zimski vozni red ter pri tej priliki reducirala nekatere liniie svoje obalne plovitbe.
*	Promocija. Dne 14. t. m. je bila na vseučilišču v Gradcu promovšrana za doktorico rrodroslovja Helena Tominšek. strokovna učiteljica v Mariboru, hčerka gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Tominška v Mariboru. Poleg filozofije sta glavni stroki njenega doktorata prahistoriia ki slavistika. Univerzitetne študije je dovršila na univerzah v Gradcu, Srasbourgu in v Parizu. — Na varšavski univerzi je bil včeraj g. Vinko B r e n č i č promoviran za doktorja vsega zdravilstva.
*	Imenovan:a v državni službi. Dosedanji komisar železniške in obmejne policije v Mariboru Svetozar Brkanovič je imenovan za poglavarja sreza visoškega. Za komisarja železniške komisije sta imenovana: Ivan Meštrovič na Jesenicah. Slavko Bravničar na Rakeku. Ivan Tončič pa za pomočnika železniške in obmejne policije na Rakeku.
*	Iz ljubljanske podružnice poštne hranilnice. Prevedeni so pri ljubljanski podružnici poštne hranilnice na podlagi razsodbe državnega sve^a: Alozij Potočnik za blagajnika v 1 skupino II. kategorije; Mirko Krčmi.r za poštnohraniiničnesa uradnika v 3. skupino II. kategorije: Anica Uršič za računovodkinjo v 3. skupino III. kategorije in Frančiška Černe istotako za račtmovod-kinjo v 3. skupino III. kategorije.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo so sprejeti dosedanji ruski državljani. Aleksander A. Vi-kentijev, zasebni uradnik v Zgornji Polzeli; Ivan I. Konaš, poštni dnevničar v Ljubljani skupno z ženo Jeleno in dvema mladoletnima otrokoma; Aleksander S. Mesnja-jev, trgovec v Ljubljani, z ženo Natalijo, ter Aleksander A. Krilov, privatni uradnik v Ljubljani.
*	Svečana promocija se ie včeraj dopoldne vršila na zagrebški univerzi, kjer je bil za doktorja honeris causa promoviran g. Vladimir Mažuranič, bivši predsednik Ju-goslovenske akademije. Ceremoniji so prisostvovali predstavniki vseh državnih m kulturnih institucij, poleg njih pa tudi mno-gobroina publika, ki je novemu častnemu doktorju simpatično izražala čestitke.
*	Desetletnica zavratnega napada Bolgarov na Srbe. V torek je minulo deset let ko je bolgarska vojska navalila na izmučeno in od ostalih sovražnikov ogroženo Srbijo. Kralj Ferdinand je pred desetimi leti izdal ob tej priliki manifest, v katerem je farizejsko naglašal. da stopa bolgarski narod in vojska k obrambi domače grude, dasi ns takrat nihče ogrožal Bolgarske. V manifestu je med drugim dejal: »Udarih bomo na Srbe obenem s hrabrimi vojskami srednjeevropskih držav.« Udari! ie In zlomila se je Bolgarska ter ž nio srednjeevropske države, narod bolgarski pa še danes trp; za ta zl^in. Po navalu Bolgarov je sledilo albansko trp'ienje srbske vojske, Kajnov zločin Pa je rodil mogoč-io in veliko Jugoslavijo.
*	Prvi sneg Je snočnjo noč sredi ostre burje pobelil planine In pobočja marsikod na Štajerskem, posebno vzdolž Save od Zidanega mosta dalje. Pobelil ie tudi Zagreb. ki je 9 tem doživel včeraj zarana senzacijo. Kajti tako rano v Zagreb« že 45 let ni snežilo. Senzacija pa je bila le kratko-
trajna, ker je sneg skopnel tekom prvih dopoldanskih ur, dočim se na štajerskih pobočjih vztrajno drži in občutno hladi ozračje. Debelejše so pobeljene tudi Kamniške planine.
*	Poštna zveza Stari trg-Prezld. Poštni
voz med Prezidom in Starim trgom pri Rakeku občuje v poletni dobi (od 1. aprila do 31. oktobra) ob teh-le prometnih časih: odhod Iz Prezlda ob 16 dohod v Stari trg ob 18.; odhod iz Starega trga ob 19., dohod v Prezid ob 21.10. V zimskem času (od 1. novembra do 31. marca) pa: odhod iz Prezida ob 6. dohod v Stari trg ob 8.; odhod iz Starega trga ob 9, dohod v Prezid ob 11.10. Peške zveze med Prezidom in Cabrom n| več.
*	Vprašan'e na poštno upravo. Iz trgovskih '-.rogov smo prejeli sledeči dopis: V celj Jugoslavi i in tudi v inozemstvu se in-seratni klišeji in matrice lahko pošiljalo v odprti kuverti, deklarirani kot «vzorcc», samo ljubljanske pošte zahtevajo, naj se pošiljajo kot pismo. Ker se poslednja zahteva prakticira šele nekaj mesecev prosimo poštno upravo, da nam pojasni, zakaj naj Ljubljana v tem oziru dela iz:emo?
*	»Delavska Slovenija« v Jugoslaviji prepovedana. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz rn razpečavanje lista »Delavska Slovenija«, ki izhaja v Milwau-keeju v Zedinjenih državah.
*	Legitimacije za kulturno historično razstavo v Zagrebu (11. X. do 15. XI. 25) z 50% popusta pri vožnji po železnici se dobe po 30 Din pri Tourist-Office v Ljubljani.
*	Uradne ure dež. sodišča. Od 15. oktobra 1925. do 15. aprila 1926. so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18. pop. Stranke se sprejemajo samo dopoldne z izjemo najnujnejših '"Č3jev.
*	Zvišanje ekspresnine za pakete v |no-zerrsfvo. Pristojbina za ekspresno dostavo paketov v mednarodnem prometu znaši po pogodbi o poštnih paketih, ki je bi'a sklenjena v Stockholmu in ie stopila v veljavo dne 1. oktobra t. !., 80 zlntih centi-nov. Ker se ta pristoiblna v celoti priznava inozemski uprav! je potrebno, da »e naša dosedanja pristobina od 7.50 Din zviša, ker bi sicer naša uprava priznavala inozemski upravi več. kakor phča pošiljatelj. Zato naše pošte od dne 1. oktobra t 1. zaračunavajo pri paketih, ki gredo v inozemstvo, kot pristojbino za ekspresno dostavo 10 Din.
*	Podružnica »Jadranske Straže« v Ptulu obvešča, da se je moral izlet v Ivanjkovce določen na 18. t. m., vsled krajevnega izleta »Jugoslovanske Matice« v Ptujr preložiti. Izlet se bo vrši! radi tega v mesecu novembru in se bo dan še pravočasno naznanil — Odbor.
*	Diplome za prosvetne delavce. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se bodo v prihodnje upokojenim profesorem in učiteljem s polnimi službenimi leti izdajale neke vrste zahvalnice v obliki diplome.
*	Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Ptuju v tamošnjem Društvenem domu. Ljub^anski udeleženci odpotujejo s poštnim vlakom ob pol 6. zjutraj. Zborovanje je zaupno In imajo pravico vstopa k zborovanju le oni. ki se izkažejo z izkaznico Pokrajinskega odbora. Ako želi kdo izmed ljubljanskih članov posetiti pokrajinski zbor v Ptuju, ga prosimo, da pride v pisarno Jugoslovenske Matice po tozadev no izkaznico. Vozne ola;šave, ki so nam obljubljene od prometnega ministra, pričakujemo vsak trenotek in jih objavimo v sobotnih številkah naših dnevnikov.
*	Napreden čin podeželskega župnika. Pod tem naslovom nam poroča Državni hi-gi jen ski zavod: Prošli torek je organiziral župnik Franc Tomazin iz Sela pri Kamniku obisk »stalne higijenske razstave« na ve-lesejmu ter pripeljal večje število, predvsem ženskih posetnikov. Ljudje so vstajali že ob pol 2 zjutra', hodili pTeko 1 ure peš do vlaka ter so bili že ob pol 7. zjutraj v Ljubljani ter odšli takoj na razstavo. Zavod za sociialno higijensko zaščito dece je posla! kot predavateljico go. dr. Kenkovo, a Higijenski zavod kot predavatelja dr. Hribarja in dr. Mikiča. Po predavanjih m po razgledu razstave so se vrli posetniki podali na okrepčilo v higijensko točilnico ter se ob 14. odpeljali proti Kamniku. Kulturni de-lavcl in šolski zavodi, posnemajte!
*	Zahvala. Najiskrenejše se zahvaljujem upravnemu svetu in ravnatePstvu Strojnih tovarn ta livarn v Ljubljani za darilo, ki sem ga prejel ob 30 letnici službovanja. — Er-nest Kos, modelski mo ster.
*	Zanimiva paleontološka najdba. Iz Splita poročajo da je inženjer Uhlbing v plasteh lignita v rudokopu Ruduša pri Sinju našel dobro ohranjen zob ogromnega sesalca. Izročil ga je prirodoslovnemu muzeju v Splitu.
*	Umor treh oficirjev v Petrovaradinu.
Kakor smo že poročali, se je prošlo sredo pred vojnim sodiščem v Beogradu priče! proces proti Hasanu Nlftarju vojnemu beguncu, kj je obtožen, da je v Petrovaradinu ustreh'1 tri oficirje. Obtoženec vztraja pri svoji trditvi, da ne ve kaj se ie v kritičnem času dogodilo. Obravnava ie bila za nedoločen čas preložena, da se zasliši mnenje zdravniških Izvedencev.
*	Smrt vkled strupenega plina. V Sarajevu je predvčerajšnjim delavec Mehmed Filipovih prenočeval v novo pobeljeni sobi. Ker ga ie zeblo, )e zakuril peč z ogljem. Zjutraj so ga našli mrtvega. Zdravnik je ugotovil da se je Mehmed zadušil z ogljikovim kisikom.
Jutri naivečfj naravi film.
S filmskim aparatom okrog sveta S
Kino Ideal
*	Nesreča pri streljanju ob trgatvi. Pri
Sv. Jurju v Slovenskih goricah se je ponesrečil pri streljanju z malim topičem ob priliki trgatve 10 letni Anton, sin posestnika Samuela. Strelivo je prehitro eksplodiralo in odtrgalo fantu na desni roki tri prste.
*	Sokolsko gledališče v Radovlicl vpri-zori prihodno nedeljo, dne 18. t. m. ob po! štirih popoldne veseloigro iz vaškega življenja »Vozel«, kj je dosegla na vseh odrih priznanje.	1971
*	Gasilna poskušnja z gasilnim aparatom »Flammentod« se je vršila dne 13. t. m. na Jesenicah. Postavljena je bila mala hišica 2 m visoka in 1.60 m široka, obložena z ob-lanci in drvmj ter polita z bencinom in petrolejem Gasihia poskušnja je Izpadla Iz-borno. Zopet je ta enostavni aparat pokazal čudovito učinkovitost. Z ozirom na to za-s't.ži ta aparat popolnoma svoje ime »Plamena smrt (»Flammentod«), V istem času se je vršila tudi poskušnja z gasilnim aparatom »Express«, ki je dožrve! popolni fija-sko. ker ie namreč v splošnem odpovedal in ognia ni niti omejil še mani pa pogasil. Glej današnil inseratl	1970
*	Obisk češkoslovaških parlamentarcev v Beogradu. Za letošnjo jesen se prlčaku>e v Beograd obisk češkoslovaških narodnih poslancev, ki bodo vrnili poset naših poslancev v Pragi. Kakor javljajo fz Prage, se ta obisk izvrši po končanih državnozbor skih volitvah v češkoslovaški republiki.
*	Razpisani zdravniški službi. Razpisani sta službi okrožnih zdravnikov za zdravstveni okrožji Rako pri Krškem in Faro pri Kočevju. Prršn;e je vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti najkasneie do dne 15. novembra 1925. — Razpisano Je tudi mesto pisarniškega pomočnfka-zvanlčnfk? pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Lastni izdelek!
Dobro blago!
Srajce za gospode
mohnos, celii oxford, Din 40 do 70 medne najfinejši cefir z 2 ovratnikoma Din 75 do 125 beli Sifon Din 80. najfinejši Din 90.
F. In J. 60RUUUL Lubliana. Sv. Petra cesta 29
,ovadaz ontsrvzi ,hems etilež eC ejnesačoktark ni ,romuh varbz
senab eiitih ilširp ni acitaM onik intilE v !nučar jovs an etsod
(Če želite smeh, izvrstno zabavo, zdrav humor in kratkočasje, hitite danes v Elitni kino Matica in prišli boste na svoj račun!)
*	Koliko sladkorja producira Bete? Sladkorna kampanja na državnem posestvu Be-!je se je že pričela. Tamkajšnja tovarna slad kerja Izdela letos približno tisoč vagonov sladkorja. V lanski kampanji ga je Izdelala 200 vagonov več.
*	L:udsko vseučilišče v Splitu. V Splitu se je pričela akcija za ustanovitev ljudskega vseučilišča ter so pravila od pristojne oblasti že odobrena. V kratkem se otvori ciklus predavanj. Prvi bo predava! univerzitetni profesor dr. Oton Kučera iz Zagreba »o človeku v vsemiriu ter o obkelji našega soinca«. Do velike noči prirede v Splitu 20 predavanj. Poleti pa se bodo vršila predavanja v pokrajini.
*	Boj za nedeljski počitek. V Sarajevu je bilo dosedaj vprašanje nedeljskega počitka zelo neurejeno. Muslimani so praznovali v petek, židje v soboto, kristjani v nedeljo. Na pritisk nameščencev raznih korpnraclj je vlada proglasila nedeljo kot enotni dan obligatornega počitka za vse trgovine in obrti. Narcdba je na'ctela na ž;vahcn odpor muslimanov in Židov. Vznemirjenje traja dalje. Včera! je bilo javno zborovanje trgovcev In obrtnikov iz Sarajeva v dvorani pevskega društva »Sloge«, na katerem so razpravljali o nedeljskem počitku ter sklenili oster protest proti naredbi.
*	Američan za naše vojne sirote Znani prijatelj Jugoslavije g. Mac Daniel je poslal te dni Iz Amerike večjo množino ob!cke in obutve za vojne sirote v srbsko-ameriškem orfelinatu v vrednosti nad 50.000 dinarjev.
*	Šikane italijanskih oblasti. Iz Trsta nam poročajo, da so oblasti zaplenile včerajšnjo številko »Edinosti«. Karabinjerji so iskali posamezne Izvode po vaseh m izjav! a!J. da je številka zaplen ena zaradi tega, ker žali dostojanstvo italijanske države. — Pregledali smo celo številko, pa nismo opazili najmanjše ža!'tve nobenega dostojanstva.
Tat v raju
Senzacija od jutri dalje v
kinu «Dvor»
Zenitovan sko potovanje v luksuznem aeropianu,
je imei tat v raju
Jutri Kino »Dvor«.
*	Prol. Shi»twel| v Jožnl Srbiji Ravnatelj znane Carnegiejeve institucije, profesor Shotwell, ki se je v zadnjem času muiil v Beogradu, je v svrho nadaljevanja svojih študij in zbiran a podatkov za obširno zgodovino odpotoval v Južno Srbijo, kjer ostane več tednov. Profesor Shotusl! obtšče po zneje tudi Hrvatsko in Slovenijo.
*	Jugoslovanska Matica v Ptuju se za-hvaljuje g. proi. dr. Kotniku za Izredno poučno predavanje v naši Koroški, učiteljicam In učenkam dekliške meščanske šole ter pevskemu društvu, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k lepemu uspehu Koroškega večera v moralnem in gmotnem oziru. — Odbor.
*	Izseljeniška statistika. Po podatkih iz-seljeniškega koirtsarijata se ie Izselilo meseca junija t. 1. v celem 241 naših državljanov Od teh odpade 234 na Hrvatsko ln Slavonijo, 6 na Slovenijo in 1 na Bosno. V času od 1. aprila do 30. junija t. I. se je izselilo 646 ljudi in to 544 i? Hrvatske rn Slavonije, 41 iz Slovenije. 38 iz Srbije, 9 iz Dalmacije, 7 iz Vojvodine, 6 iz Bosne m Hercegovine. 1 iz Črne gore.
Iz Ljubljane
Razglašanje sklepov gerentskega
sveta. »Slovenec« zahteva, da mora gerent-ski svet javno razglašati svoje sklepe, na kak način pa naj bi se to godilo ne.pove, Čudno, da ne zahteva, naj bi gerenti poročali sproti »Slovenčevemu« pra.nermt referentu v občinskih zadevah o svojih sklepih. Za sedaj se bo moral še potruditi pred magistrat, kjer lahko vsak dan čita razglase in sklepe gerentskega sveta, nabite na črni deski. To čtivo mu bo tudi bolj razb strilo um kakor pa «Slovenčcvo» in brez dvoma tudi znatno usposofcflo za kandida turo podžupana, četudi ne bo nikoli več postal podžupan.
u— Volitve v obrtno in vzklicno sodišče v LJubljani se vrše dne 18. In 20. oktobra, in sicer volijo: I. volilni razred delodajalcev, oziroma podjetnikov, v torek dne 20. oktobra 1925., od 8. do 13. ure vopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22, na Mestnem trgu; 11. volilni razred delavcev, oziToma delojemalcev v nedeljo dne 18. oktobra 1925., Istotako od 8. do 13. ure v veliki dvoran; Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor )e označeno na volilnih izkaznicah, ki so že bile dostavljene vsem vpisanim volilnim upravičencem v njihove obrate, oziroma delavnice. Volilni upravičenci, katerim se pa vsled izprememb obratovališča. oziroma bivališča niso mogle dostaviti uradne izkaznice in volilne glasovnice, so označeni v uradnem razglasu, ki je nabit na deski na magistratnem poslopju. Le-ti moreio dvigniti svoje izkaznice in glasovnice še pred voMtvijo med uradnimi urami v mestni posvetovalnici, soba št. 22, In na dan volitev v zgoraj označenih volilnih lokalih.
u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški uprizori v nedeljo dne 18. t. m. v dvorani pri Vallavcu vrlo zabavni komediji • Ljubosumnost* ln »Priliudni komisar«. Znčetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic dnevno od 16. ure v Čitalnici.
u— Javnost In sklepi gerentskega svuta, »Slovencu« je pričelo v kritiki ljubljanskega obč. gospodarstva primanjkovati sape Mnogokrat je že kritikoval delo gerentskega sveta, a vsakokrat se ie blamlral. Ko mu je rmamjkalo primernega gradiva, |e včeraj objavil dolg članek s citati paragrafov obč. reda, v katerem zahteva, naj bodo seje gerentskega sveta lavne. »Slovenec« pa je s svojo zahtevo prišel na da« zelo pozno, ker bi lo lahko objavil vsaj že takrat, ko je bil na magistratu gerent dr. Pe rič s klerikalnim sosvetom. Takrat bi bilo zelo umestno, da bi »Slovenec« zahteval javnost gerentskih sej, ker se sploh nikdar nI ničesar čulo o sklepih gerentskega sosveta, še manj pa so se opazile v Javnost! kake koristne posledice teh sklepov.
u— »Kako je nastal svet?» O tem zanimivem vprašanju razpravlja priznani preda vatelj g. prof. Dolžan jutri, dne 17. oktobra cb 8. uri zvečer v gostilni pri Cešnovarju. Prireditvi, ki se vrši pod okriljem Šentjakobskega naprednega društva, sledi prosta zabava s pestrim sporedom. Vstopnine ni. Vse člane in prijatelje društva vabimo k polnoštevilni udeležbi.
u— Pripravljalni odbor abstlnentskega društva »Treznost« v LJubljani priredi v torek dne 20. oktobra ob pol 20. uri v spomin prvoboritelja jugoslovenskih abstinentov in prvega srbskega psihijatra brata dr. Daniča javno predavanje v »stalni higijenski točilnici« na velesejmu poleg higijenske razstave. Dnevni red: l.) pomen dT. Daniča v Javnem življenju, 2.) splošen pregled alkoholnega vprašanja. Prijatelji pokreta vabljeni!
u— Plesni odsek «Atena» vabi k vpisovanju k raznim plesnim tečajem, kakor: družabni ples (moderni piesi — gospe, gospodične in gospodi), uradniški tečaj (same gospodične), tečaj za narašča] (same dijakinje), tečaj za otroke (deklice in dečki od 4. do 10. leta). Prve tri tečaje vodi prof. Trošt, zadnjega ga. Tuljakova. Prijave se sprejemajo v soboto dne 17. oktobra od 5. do 7. ure, ortopedski zavod, pritličje, »Mladika..	1970 u— Jože! Bohinc, medicinec na zagrebški univerzi, se naproša, naj takoj vrne torbico za spise, ki jo je pomoloma zamenjal za svojo v sredo dne 14. oktobra zvečer ob 21. uri v kavarni »Union» na stojalu pri vratih na Miklošičevo cesto. Imenovani gospod naj vrne torbico blagajničarki kavarne »Union«, kjer sprejme svojo takoj, ko izroči zamenjano torbico Kei Je lastnik v silni zadregi radi manjkujočih mu ključev ter legitimacij, ki so se nahajale v torbici, naproša g. Bohinca, naj zadevo takoj uredi.
u— Pavla Novak, Križevniška ulica 9, prekrojuje in predelava klobuke po najniž-|i ceni.	1959
u— Policijske prijave. Od sredi na četrtek so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji: I radi tatvine, 1 radi telesne poškodbe, I poškodbe tuje lastnine, 1 neprevidne vožnje s ko'esom, 1 nedostojnega vedenja, I prekoračenja policijske ure, 1 prestopka predpisov za izvoščka, l prestopka železniških predpisov, 4 prestopka cestno - policijskega reda, 1 prestopka avto - predpisov in I radi posesti orožja. Aretaciji sta bili Izvršeni dve in sicer zaradi tatvine.
u— Nepreviden kolesar. Mesarski vajenec Ignac Bradkovič, stanujoč na Poljanski cesti 37, je dne 13. oktobra vozil s svojim kolesom po Starem trgu v smeri proti Mestnemu trgu ter ie na vogalu Pod Tran-čo zadel v mimoidočega K. P., sejmskega trgovca Iz Rožne ulice II. Trgovec k sreči ni zadobil nikakih poškodb, pač pa se je zelo prestrašil. Neprevidni kolesar Je bil ovaden policiji radi neprevidne vožnje.
u— Ker mu ni odzdravila. Jo Je pretepel. Trgovska učenka Ivana Pavlič iz Dravelj le prijavila policiji, da io je dne 13 t in. pretepe! Anton Peterca, delavec v kurilnici na gorenjskem kolodvoru, ter jo telesno poškodoval. Pavličeva mu namreč zvečer ni hotela od^dravin, ko jo je pozdravil. Peterca se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Iz Maribora
a— Umrl je sinoči ob 19 uri, star 50 it. Josip CilenšeK, odv pisarnovodja v pok. Pogreb se vrši jutri dne 17. oktobra cb 16. uri od kapelice na pokopališču v Po. brežju. Vabimo vse člane in članice ier prijatelje, naj s* zherejo pred 4. uro na pobreškem •>r-k -r.nivj.j :er spremijo dolgo, ietnega t.	in p: ca tajnika našega
društva	emu :>>:■■ u. Žalujoči vdovi
in otroku:.: i.'.r k ;n;o K 'bok« sožalje. — Odbor društva >-J ■'imških in notarskih uradnikov v MarJjaru.
a— Predavanje o spolnih toleznib, k! ga je imel v pondeljek zvečer primarij dr. Robič v Ljudski univerzi za ženske, je biio zopet tako dobro obiskano, da je biia ve-iika dvorana nabito polna. Vodstvo je torej pravilno ukrenilo, da je letos predavanji ločilo za moške in za ženske posebej. Pri lanskem skupnem predavanju je bila namreč tideleiba s strani žensk a umljhega vzroka majhna. Letos pa so pripeljale zlasti pametne matere tudi svoje odrasle hčer ke k poučnemu predavanju, pravilno uvs-žujoč nauk modernih zdravnikov in pedagogov, da je bolje poučiti mladino o nevarnostih spolnih boleznih leto prej kot pa uro prepozno. Nas iskreno vesel propagandno-poučne delo naših zdravnikov, ki so nas že ponovno prepričali, da nam ni treba več hoditi v tujino iskat dragega zdravljenja, ker imamo tudi doma skoro v vseh strokah dobre specijaiiste. Prihodnji teden !x> v Ljudski univerzi zanimivo predavanje primarija kirurga dr Černiča o prvi pomoči pri nezgodah, kar bo istotako poučno tako za široke sloje kot za inteligenco.
a— Češki tečaj, ki ga priredi tukajšnja Češko - Jug. liga, prične v petek dne 16. t. m. ob 18. uri v I. nadstropju na CanKar-jevi šoli. Priglašene! se opozarjajo, naj se predavanj točno udeležujejo.
Iz Celja
e— jubilej. V četrtek Je slavil g. Franja Kocbek, nadučitd) v pok. in predsednik Savinjske podružnice Slov. plan. društva 35-letnico svoiega stalnega m neprekinjenega bivanja v Gornjem gradu.
e— Odpiranje In zapiranje trgovin. Ker se še vedno dogajajo slučaji, da se nekateri* trgovci ne drle predpisov odredbe o zapiranju in odpiranju obratov tn ker se sploh v zadnjem času množijo pritožbe o prestopkih te odredbe, opozarla načelstvo gremtja trgovcev v Cel|u vse člane, da se imajo trgovine točno ob pol 8. ln ob 14 odpreti ln istotako točno ob poJ 13. In 18. zapreti. Načelstvo se ne bo več oziralo na razne izgovore, na pr. radi navala strank Itd. Kaznoval se bo rsak prestopek brez ozira na Izgovor kar najstrožje in to brez vsakega predhodnega opomina z 300 Din. Vsak član Je dolžan strogo držati se discipline po sklepih občnih zborov hi je tudi dolžan, da takoj prijavi gremlju vsak nered. Za merilo časa velja železniški čas.
e— Ljudsko vseučilišč«. V pondellek dne 19. oktobra bo ob osmih zvečer predava! v risalntci deške meSčanske šole g. tehnik I. Reisner o radiju. Vstop |e dovoljen tudi nečlanom.
e— Nered na okoliškem pokopališču. Obiskovalca pokopališča nemilo dirne nered, ki ga vidi na posameznih grobovih. Zdi se, da Je tam vse križem in zmešano kakor v goščavi. Nadejamo se, da pozive občina sedal za Vernih duš dan lastnike ln oskrbovalce grobov z lavnim razglasom aH kakor koli že, da napravijo red to Izkažejo svojim mrtvim spoštovanje.
Iz Tr bo ve I i
t— Napredovanje v učiteljski službi. N« predlog ministrstva prosvete so pomaknjc« ne s kraljevim ukazom v višjo položajno skupino sledeče učiteljice v trboveljski občini: v IM Ema Zamejčeva v Hrastniku, Marija Omerza, Eleonora koroščeva in M VVindischerjeva, vse tri v Trbovljah; v H« 2 Ida Strajnerjeva v Trbovljah.
t— Iz šport nege življenja naše mladine Pretekli dni so igrali hrastniiki nogometa' ši, pomnoženi s trboveljskimi dijaki, proti športnemu odseku »Svobode« v Trbovljah na Rojčevi ledenici v Lokah in »o zmagali Hrastničani z 8:2 (6:2). Publike je bilo okoli 200, med to največ mladine V ne« deljo 18. t. m. se bo vršila v Hrastniku re« vanžna tekma.
t— Razširjenje mosta preko Trbovvljšči-. ce pri Lisču na Vodah je pravkar končano po okrajnem zastopu.
t— Nov klerikalni hranilni zavod. V Hrastniku se je ustanovila klerikalna »Ljud« ska posojilnica«,.ki ima svoje prostore r novi stavbi g. Logerja nad točilnico.
t— Gla\-no skupščina Bratovskc skladni, ce. V vseh tukajšnjih okrožjih vlada veli« ko zanimanje za (»lavno skupščino Bratov« ske skladnicr. ki jo sklicuje Rudarske gla. varstvo za Slovenijo v smiilu čl. 129 pravilnik« z odlokom dne 30. septemhra t. !• To pa zato. ker se je doslej zadr/.alo de» lavstvo docela pasivno in je moralo inter« venirati Rud"-s ■» glavarstvo samo Glav. na skupščin* se bo vršila v nedeljo 25. t. in. ob 10. dopoldne v vrtnem salonu re« stpvracij? »Pri Levu« na Oosposvetfki ce« sti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve glavnega upravnega odbora, fn sicer: a) 6 članov kot zastopnikov delav« cev ter 6 namestnikov; b) 6 č!anov kot za> stopnikov podjotij in 6 namestnikov 2. Vo« litve glavnega nadzorstvenega odbora in to si 2 članov in 2 namestnikov iz vrst de« lavskih delegatov; b) 1 člana in 1 namest« nika iz vrst zastopnikov podjetij 3. Voli« tev članov v razsodišče delavskega ia varovanja in sicer: a) 2 članov ln 6 nan.ečt« nikov iz vrst delavskih delegatov; b) : članov in 6 namestnikov iz rrst zastopni« kov podjetij, člani razsodišča nc »meto iv« ti min jšj od 30 let. hiti morajo iugos'oven« ski državljani in moraio uživ»ti voe držev« ljanske pravice; 4. poročilo o uspehu matematične bilance pokojni ske Mapaine: 5 spretnem! a pravilniku: 6. porazdelitev upr stroškov krajevnih Bratovskih skladnic v letu 1925 : 7. slučajnosti
enja in sveta
Drznost nemških monarhi-stov
Odkritle spomenika padlim «v Imenu NJeg. Veličanstva«.
Na garnizijskem pokopališču v Berlinu so odkrili II. t. m. spomenik padlim iz polka »Augusta*. Slavnostni govor je jmel vpokojeni general Sixt vo.i Armin. in sicer po nalogu »Njegovega Veličanstva cesarja in kralja«, katerega se je spominjal v »spoštovanja polni hvaležnosti in zvestobi*, nakar je pozdravil navzočega pruskega princa Oskarja, slovečega sina cesarske rodbine. General je položil .ia spomenik prvi venec, ki ga le poslalo »Niegovo Veličanstvo cesar in kralj«, nato se te pojavil državni prezident von Hindenburg v unifor-mi generala - feldmarSala in je položil na spomenik drugi venec. Pri svečanosti ie bila navzoča ena kompanlia državne hrambe ln moštvo več »Domovinskih zvez*.
Demokratsko časopisje obsoja početje monarhistov z naivečiim ogorčenjem in izvaja. da vodi slabost drža- bramb nega ministra na napačna pota. To ie dogodek, ki propagira veleizdaistvo, in takih prireditev se ne sme udeleževati državna bramba. ki vendar ni za tn tu. da bo podpirala monarhistična rovare-nja. To Je nezaslišana provokaciia ogromne večine nemškega naroda, ki je zvest ustavi. Ta Igra »danes feldmar-Sal. jutri državni prezident*. ne služi dobro ne možu Hindenburgu in ne njegovemu visokemu mestu. Za nezaslišan škandal te manifestacije v dnevih Locarna Ima odgovornost državna vlada tn predvsem minister državne brambe.
Opaža se, da navedeno časopisje že
dolgo bilo tako odločno proti monar-histom in njihovemu početju, kakor v tem slučaju.__
Amundsenova ekspedicija
Po mnogem trudu se je Roaldu Amundsenu pred kratkim vendarle posrečilo zagotoviti si zrakoplov ln tako omogočiti ekspedlcijo na severni tečaj, ki jo namerava ponoviti prihodnjo pomlad, tokrat z zrakoplovom in ne več z ietalom kot letošnje poletje. Prijatelji so podprli njegovo akcijo z zadostnimi zneski, s čimer je podjetje postavljeno na solidno podlago.
Te dni je povedal predsednik zračnega društva v Oslu novinarjem glede priprav za Amundsenovo polarno eks-pedicijo, da je podaril ameriški inže-mer Elsworth. ki je že letos spremlje-val raziskovalca na sever, 100.000 do-lariev s pogojem, da se imenuje prihodnje pod.ietie Amundsen-Flswortho-va ekspedicija. Amundsenov prijatelj in tovariš ie stavil kot nadaljnji pogoj, da mora leteti zrakoplov pod norveško zastavo in da ne sme biti oa krovu noben drug Američan kot on sam. f!ls-worth bo tudi pomagal voditi zrakoplov in znanstvena dela skupaj z meteorologi.
Po dosedamem proračunu bo stala vsa ekspedicija približno poldrugi mi-iiion norveških kron. to je kakih 35 milijonov dinarjev. Še ta teden se odpelje 25 Jelavccv iz Osla na sever, kjer bodo s pomnčio tamkajšnjih delavcev sestavili na Spitzbergih ogrodje in položili temelj za hangar.
Cpasno spuščanje z avijati-čnim padalom
Na Duna>u so imeli te dni zrakoplovci običajne vaje, pri katerih so morali na-nasti neko vilo ter jo uničiti z ognjem. V njihovi nalogi ie končno stalo, da se mora spustiti iz napadalnega zrakoplova letalec s padalom. ker je letalo ob-strelieno in ie začelo goreti. Priprave za zadnie deianie so se izvršile v naj-le^še^ redu in vse ie pričakovalo le še najbolj napetega trenutka, ko se spusti na zemljo mož s padalom.
600 metrov nad zemljo je krožil eno-knovnik iz katerega se ie imel izvršiti ta drzni skok Fnokrovnik je storil, kar mu ie bilo predpisano Spustil ie raketo, napolnjeno z dimom in komaj se je to zgodilo, ie nočil>-> par strelov, ki nai hi markirali eksplozijo letala. Sedai je Imel slediti najvažnejši moment, skok letalca.
Ta letalec ie Imel nalogo zapaliti vilo in potem zbežati. Toda čim se je mož !>ognal z enokn-ivnika. so opazili strokovnjaki. da visi njegovo padalo postrani in da se mož prehitro bliža zemlji. Letalec ie "aJal poševno, mesto navpično. Moral bi se približati v vsaki sekundi zemlji za 4 metre, toda njegova oot je bila skoraj dvakrat hitrejša. Mesto 4 metre je napravil v eni sekundi 7 metrov.
Strokovna komisija, ki ie opazovala to reč, ie nemalo osirpnila. ko ie videla, kaj se dogafa. Letalec je bil izpostavljen onasnosti. da zabrede med veje dreves, kjer bi seveda prišel ob življenje. Konč no Pa se mu je posrečilo odstraniti to nevarnost. V hipu ko ie prišel na tla. so ?a tovariši obstopili in so videli, da ie mož ves bled Vprašali so ga. kai se je zgodilo in letalec jim ie pokazal vrvt. ki vežejo roč padala s platnom ter pomagajo držati ravnotežje pri padcu. Te vrvi nj padalu so bile na treh mestih 'rerezare in to ie povzročilo, da ie padalo i.esko letalca k tlom v poševni črti 'i da se je brzma padanja povečala približno za 80 %.
Letalec ie pripovedoval, kako je pogledal. ko je čutil, da popuščajo vrvi. od katerih je bila odvisna sigurnost njejto-vega padanja. Komaj se je premagal, da ie obdržal padalo v rokah. Kdo je po-rezal vrvi. je še nejasno. Predno se je letalo dvignilo v zrak. je bilo padalo shranjeno v vreči in eno uro pred startom je bilo vse v najlepšem redu. Sumi se, da ie morala vrvi porezati zlobna roka. ki je hotela uprizoriti atentat proti letalcu, ki bi bil kmalu plačal svoi skok z enokrovnika s svojim življenjem.
CoIIarich pred pravico
Sodišče v Puli zaslišuje sedai policijske organe, ki so odkrili umor gostilni čarke Del Monteve. Detektiv Soravito ie izvedel, da stanuje ba.idit pri nekem Czernyju, kjer ga ie začel iskati. Ama-dei Magaldi, predstojnik detektivov tr žaške kvesture ie izpovedal, da ie CoIIarich njemu naiprej tajil umor gostil-ničarke pri Sv. Ivanu. Sele pozneje, ko je bandit doznal. da ea je izdal in ob-težil Battistig. je priznal svoje deianie Ta del obravnave ni prinesel na dan nič novega.
Nato ie bil zaslišan orožniškl stotnik Mollica. ki ie povedal, kako je policija zasledovala morilce Del Monteve. Battistig ie naznanil, da sta izvršila roparski napad na gostilničarko CoIIarich in Bisin. Napad ie zamislil Bisin. ki pa je poveril glavno ulogo Collarichu. a CoIIarich mu je v zahvalo za nasvet zapeljal ženo. Bisinova zakonska polovica ie namreč tiste čase večkrat obiskala Gol laricha. ki je stanoval pri Battistigu. Ko se je razpravljalo o tem. da ie CoIIarich zapeljal prijateljevo ženo. se ie bandit zadovoljno smeial. Bisin pa se je držal zelo kislo. Končno ie bila zaslišana sestra umorjene gostilničarke. ki je zaklicala, ko ie zapuščala sodno dvorano, proti Collarichu: «Fei te bodi, podli morilec!* Bandit jo ie ošvrknil s pogledom in ni zinil ne črne ne bele.
Tragičen konec hazardnega igralca
Na Dunaju se je v stanovanju, svojih roditeljev ustrelil bivši bančni uradnik Erik Bluhdorn. Mož je storil žalosten konec radi izgub v igralskem klubu, kaierega je stalno posečal.
Pokojnik je bil potomec ugledne dunajske družine. Njegov oče je bil diplomat v službi bivše monarhije ter je večkrat izvrševal zaupne misije. Pred par leti je bil Bluhdorn bančni uradnik prj tirmi Kola & Co. Prišli pa so za bančne uradnike hudi časi. ko so začele banke odpuščati nadštevilne nameščence. Žrtev takega odpusta je bil tudi Erik Bluhdorn. ki je zabredel radi tega v denarno pomanjkanje.
Nekaj časa je pohajal brez dela po Dunaju, nato je postal član kluba, v katerem so gospodje igrali za denar. Večkrat je poskusil srečo v hazardni igri, toda vselej mu je izpodletelo. Prevzela ga je končno velika strast in upal je, da se mu prej ali slej sreča vendarle nasmehne. Parkrat je dobil "v igri. kar ga je še bolj bodrilo, da je nadaljeval svojo nesrečno igralsko karijero.
Slednjič je začel igrati za velike vsote in to je postalo zanj usodno. Denarja ni imel več na razpolago, kredita ni užival posebno velikega in tudi če bi ga bil imel, bi mu bil samo v škodo. Tako je igral dokler ni pognal zadnjega beliča. Ko pa je videl, da se ne more več rešiti, ker ga vrtinec že vleče v pogubo, je končal svoje življenje s strelom iz revolverja. Samomor je povzročil v igralskem klubu, kjer je pokojnik zaigral velike vsote, veliko razburjenje, ker bodo sedaj protiigralci pokojnega Bliihdorna pozvani pred sodišče. Predsednik igralskega kluba, ki je postal usoden za življenje bivšega bančnega uradnika, je dunajski aristo-krat grof Cherinsky.
Bernard Shaw o zdravnikih
Bernard Shaw ima strupeno pero. Toda to. kar ie zadnjič napisal o zdravnikih — angleških seveda —.je pa vseeno malce hudo. Shawova sodba je ta-le:
Službena organizacija britskih zdrav nikov je udruženje. kojega članom ie znanost španska vas. Napram nivoiu njihovega znanja ie na iz? dn ji rekrul med rokodelci svetovno čudo po Izobrazbi in modernem čustvovanju. Le na Angleškem si Je mogoče misliti tako udruženje. nad katerim se popolnoma upravičeno krohota ves svet. Nadvse značilno ie deistvo, da je London prena-trpan z neanrobiranimi medicinci, ki jim široka publika rada plačuje mnogo višje honorarie kakor kateremukoli članu zdravniške zbornice. Ni čuda; ti po krivici od zdravnikov kot padarji razkri-čani možje neprimerno bolj zaslužijo zaupanie bolnikov kakor pravi, diplomirani »zdravniki*. Gospodje aprobiranci namreč nimajo niti pojma o modernih metodah, ki jih neaorobiranci že dolgo uporabljajo— m vsakdo, ki se na zdravilstvo količkaj razume, bo priznal, da so le - te metode neskončno boljše kakor one. katerih se aprobirana medicina krčevito oklepa, čeprav so že zdavnaj za staro šaro Najslavnejšega angleškega kirurga, ki ga je krali vsled njegovih izrednih zaslug na polju zdravilstva povzdignil v olemiški stan — Shaw ima v
mislih sira Herberta Bakera —, je zdrav niška zbornica denuncirala In ea stig matizirala za konjederca, čeprav je v tej famorni bratovščini na tucate slavnostno aprobiranih gospodov, ki niso vredni, da odvežejo siru Bakeru čevlie na nogah. Ncspretnost teh ljudi sega v resnici tako daleč, da bi si najbrž niti ne znali dostojno privezati rn odvezati trakove na čevljih. Teh razmer so v veliki meri krivi profesorji, ki izdajajo aprobacijska izpričevala Bedni študentje. ki so iim izročeni, se morajo — če hočejo napraviti izpite — gniavlti z nai-neurrmeišimi operacijskimi mebodami. ker bi neusmiljeno propadli. Če bi se priznali k dobrim modernim metodam. Te razmere kriče do neba. Vlada pa se kljub temu ne zgane. Posledica tega je. da ie zdravniški stan. v kolikor se tiče od države aprobiranih. v zdravniški zbornici organiziranih zdravnikov, pre natrnan z ljudmi, ki nosijo sicer pono sni naslov »dr. med.*, v ostalem pa so vse prej kot zdravniki. Javnost ie inte-resirana na tem. da država odvzame zdravniški zbornici, v kateri vladajo omenjene neznosne razmere, vajeti iz rok.*
Bogme. Shawu se res ne more očitati, da izbira besede. Radovedni smo le kako stališče bo napram njegovim obtožbam zavzela brltska zdravniška ko«
mora.
Vedno tja, kjler je dobro!
Zato po oblačila vedno k
Drago Schwab - Ljubljana
X Velike sleparije v nemški državni baru H Pred nekaj časa je prišel v podružnico nemške Državne banke v Draždanih mož, ki je predložil ček za 600.000 mark, ki sta ga podpisala dva ravnatelja Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da je ravnatelj Arnold podpisal ček, obenem pa ponaredil prtpis svoiega tovariša. Arno'1 je bil a
1 oklobrou upokojen. Ko so g« v ~-ine» deljek poklicali na odgovor, ni prišel, vsled cesar so -»čeli pregledavati knjige. Tre« ir'-ava je '-gotovila, d • je Arnold že več let ponarejal zneske in ogoljufil banko zh p * pol milijona rr.ark Policija ga je pri« jela.
x Govoreči filmi. Pred par dnevi je imel v Bclinu povodom otvoritve vclcsejma za kinematografsko in fotografično industrijo zunanji minister dr. Stresemann v parku svojega ministrstva govor o važnosti in po» menu fotografije in kinematografov. Pri tem so pri snemanju prizora uporabljali ta« kozvani govoreči film delniške družbe Tri* Ergon iz Curiha Par ur potem so gledalci že lahko videli na platnu dr. Stresemann« pred veliko množico povabljenih, obenem p- jasno slikali njegov govor, ki je bil po, polnoma v skladu z odpiranjem ust in gibi rok.
x Poroka v angleški kraljevi hiši. Iz Londona poročajo, da sta se poročila Har» ry, tretji sin angleškega kralja, ter hčerka vojvode Montague Douglasa Scotta, ki ve« Ija za enega najbogatejših lordov na An« gleškem.
X Velik požar na Dunaju. Na Dunaju je izbruhnil na Tržaški cesti velik požar v \Veinberški opekarni. Zgorela je tretjina strehe, spodnji del tovarne pa je ostal pri« lično nepoš! odovan. Skoda znaša več mi« lijard avstrijskih kron. To je največji po« žar v Avstriji tekom zadnjih 30 let.
X Havorija letala med Krakovom in Du» najem. Blizu Holleschaua na zračni črti Krakov«Dunaj se Je pripetila letalska ne« sreča. Poljsko letalo, ki oskrbuje zračni promet med obema mestoma, je bilo radi r.ekega defekta prisiljeno spustiti se na zemljo. Pri tem je zadelo s krili ob neko '-evo in se je strlo. Pilot in dva pasažirja so po srečnem naključju odnesli povsem zdravo kožo.
x Aretacijo uglednega odvetnika v Grad? cu. V torek je policija v Gradcu aretirala odvetnika dr. Gustava Steinerja. Odvetnik je bil do zadnjega zelo čislana in ugledna oseba ter je bil v sorodu s prvimi graškimi družinami. Aretacija je radi tega izzvala umljivo senzacijo Baje je dr Steiner iz« vršil večje poneverbe ter ?i je obdržal de« nar svojih klijentov.
X Strašna eksplozija v fotografični de? lavnici. V nedeljo ic nastal v veliki foto« grafični delavnici pri Rimu vsled eksplo» zije svetilke velik požai, ki je ime! strašne posledice. Fotograf je zgubil prisotnost dw ha in je takoj pobegnil na cesto in poklical ljudi na pomoč, mesto da bi takoj začel gasiti Posiedica je bila, da je vdrlo v hišo polno ljudi. Ko so bili vsi prostori nabito polni radovednežev, se je pripetila druga eksplozija, ker se je vnela zaloga magnszi« ie. 30 ljudi je bilo hudo ranjenih, od kate« rih se jih nekaj bori s smrtjo.
' Scnzacijor.?.lne aretacije v Rimu. Obla« sti v Rimu so aretirale ravnatelja hotel-" de la Vi" Montcgnana, njegovega tajnika in njegova dva sinov, ker so se pečali s pro« dajanjem kokaina !n so razpečavali pona< rejen ';nar. Aretacija js vz' udila v Rimu liko senzacijo.
X Težka avtomobilska nesreča v A v* strt ji. Na cesti iz Klosterneuburga v Weid= ling se je ~ripetila težka avtomobilska ne* sreča Šofer Aleksander Kurz, ki je iele pred kratkim napravil šoferski izpit, je vodil avtomobil, v katerem sta sedela nje« gova nevesta in neki tovariš. Naenkrat je avtomobil zavozil na rob ceste ter se je zvr ni! v jamo. Kunzova nevesta in šoferjev to* variš sta bila na mestu mrtva Kunz pa je ostal skoro popolnoma nepoškodovan. Ne« srečni mož pravi, da je odpovedala zavo« ra in da se ie radi teda pripetila nesreča.
Letalo, s katsrki sta letela Kari in Cita na Madžarsko.
Polet Karla ffabsburga iz Švice na Madžarsko
Ob četrti obletnici tragične avanture poslednjega Habsburga.
Napisal pilot stotnik Ors Fekete.
Gro! Cziraky ne ve ničesar ...
Leteli smo brez pripetljaja. Bili smo nad oblaki. Mnogo nismo videli od zemlje, to« da vrhovi gora so bili jasni, in to je za^ dostovalo. Prav od daleč smo videli ko« nec Bodenskega jezera in v megli tudi Frie* drichshafen in Lindau. Zavili smo na des« no, neprestano proti vzhodu, pa smo le z enim očesom gledali nazaj, ker jc motor naenkrat nekoliko prestal. Vsled vlažne megle se je nabralo v razplinjevalcu nekaj vode. To ni bilo sicer nič hudega, pa ven« dar, včasih se je ustavil. Večkrat ga je bi« lo treba malo zapreti in zopet spustiti vanj plin, da bi prišla voda iz razplin jevalca To ni bilo niti najmanj nevarno, mislim pa, da je vsakokrat zastalo srce našim potni« kom v kabini. Obrnil sem se, da bi jim dal znak, -j se ničesar ne boje, pa »em že videl, da iih je pomiril Alexay, ki je kot star pilot pravilno razumel položaj.
Motor se je kmalu pomiril, in tako smo mogli v višini kakih 3500 metrov leteti brez skrbi proti Alpam.
Panorama, ki se je odpirala pod nami, je bila očarljiva, samo ne vem, aH so jo mogli potniki pravilno ceniti. Vrhovi go, ra so žareli v solncu in doline so bile za« vite v gosto belo meglo. Okoli nas se je vse iskrilo v tisočerih barvah. Kadar smo leteli po dolgem preko kake doline, smo videli na beli megli temno senco letala, ki je drvela z blazno hitrostjo naprej.
Spominjam se. da sem imol za naravne lepote le malo smisla in da sem jih gledal nekoliko s strahom. Zimmermann me je včasih od strani ošvrknil s pogledom, ki ni ravno obetal mnogo.
Položaj je bil malce kritičen. Zakaj ako se nam tu kje ustavi motor in bi morali pristati v eni izmed dolin, kjer bi seveda izgubili v megli vsako orijentacijo, bi bili izgubljeni, ker bi sc morali neusmiljeno raz« biti ob steni.
Danes seveda ne bi v prometnem letab stvu nihče tvegal kaj takega, ker bi se pi» lot tako nevarnim mestom izognil v ve« likem loku. Zakaj izguba na času je skoraj brez pomena. Mi pa smo imeli dolgo pot in smo morali imeti bencin do Madžarske. Zato nismo smeli niti misliti na še tako majhen ovinek. K sreči jc tekel motor kot ura. Le mrzlo je bilo v višini, neusmilje« no mrzlo: zlasti kraljica Žita je zelo to« žila Zato smo se spustili nižje, ko smo preleteli najnevarnejša mesta. Tu pa smo že bili nad Gornjo Avstrijo. LeteK smo 2000 metrov visoko kakih 30 kilometrov južno od Donave. Smejali smo se in kadili cigarete.
Hitro sem bil zopet popolnoma srečen, ker sem bil znova v svojem elementu, v
zraku. Zelo sem bil vesel, da nam ni bilo treba neprestano paziti na sovražne letal« ce in da zrak ni bil posejan z oblački fos« forjevega dima. Fosfor je bil namreč ono veliko zlo, ki je v zadnjem vojnem letu tako zelo oviralo letanje. Zoperne so bile fosforne patre ne s svojimi belimi oblački, ki so neusmiljeno žgali in smo imeli pa» tron veliko manj kot naši poklicni letalci pri Antanti.
O pokrajini za Lincem nismo imeli no» benega zemljevida, kraj pa nam je bil znan in videli smo debro. Ves čas smo videli Donavo ko svetel, srebrn pas s tisočerimi zavoji in smo že od daleč spoznali Am» stetten. St. Polten in naš ljubi Dunaj. Pravzaprav od Dunaja nismo videli mnogo, ker je vedno zavit v sivo meglo dima To* da oba znaka Dunaja, Kahlenberg in stolp cerkve sv Štefana, sta se ponovno dviga« la iz megle in tudi glorijeto schonbrunn« skega gradu smo razločili v njeni silhueti.
Čeprav sta sc kralj in kraljica med po« letom živahno zanimala za pokrajino, zla« sti nad Avstrijo, in sta spoznala razne kra« je in gradove po legi, je vendar ono malo. kar sta videla od Dunaju, napravilo na nju globok vtis. Že od daleč sta sc trudila za« sledovati srebrni tok Donave. Zakaj tam daleč, kjer sa je Donava izgubljala v me» gli, je moral nekje biti Dunaj.
Radi bi napravili kralju in kraljici vese« !]e, da bi s-- nekoliko približali Dunaju in enkrat poictcli nad mestom, toda to bi bilo lahkomišljeno početje. Pustiti smo morali Dunaj na levi in usmeriti polet že od St. Poltna proti jugovzhodu, na Badcn in po« tem proti Soprcnju.
Se par minut nas je ločilo, in izvršili smo svojo nalogo. Ko smo leteli nad Litvo, smo ustavili motor, da bi sami bolje slišali gro* moviti »Eljcn«, s katerim smo pozdravili domovino.
Hitreje, kot smo prvotno računali, smo imeli 700 kilometrov dolgo pot za seboj. Imeli smo ugoden veter cd zadaj. Natan« čno v štirih urah je dospel mister Hoyt s
spremstvom na madžarska tla.
•
Kako smo pristali, moram malo bolj ob« širno povedati. Po programu bi morali le« teti v Dcnesfo. Kje je Denesfa? Jaz nisem imel pojma, in tudi A!cxay je vedel le to«
Copjright by Krono* Vieonft liko, da mora biti nekje na jugovzhodu od južnovzhodnega konca Nežiderskega jeze« ra. Zemljevida nismo imeli, pa nam tudi ni bil potreben, ker Denesfa bo, kakor so nam rekli, označena s petimi ali šestimi veliki* mi stebri dima, ko pride letalo v bližino, in bi jih vsekakor morali videti 20 do 30 km daleč. Ali daleč naokrog nisem videl nobenega takega dima.
Hvala bogu sem si mislil, to je najzane« sljivejše znamenje, da smo doma, ker že ni več vse v redu. In od tu dalje res nI bilo korak za korakom ničesar več v redu.
Kasneje smo le videli steber dima, ali t* ni bil pri Dcnesfi. Ko smo v bližini pri* stali, nam je mogel kmet, ki je tam slučaj« no žgal listje, vsaj povedati smer in raz« daljo do Denesfe.
Dvigniti smo se torej morali ie enkrat v zrak, pri čemer je prevzel vodstvo Ale» xay, ki je bil sin puste, jaz pa sem zavzel njegovo mesto v kabini. Kralj Karel ni iz« pregovoril niti besedice, bral pa sem mu na obrazu, da je Imel tudi on svoje skrbi, ker so manjkali stebri dima.
Alexav je na podlagi pripovedovanja kmeta pravilno prišel do Denesfe. Toda tu nas je zopet čakalo neljubo presenečenje: daleč naokrog niti enega vojaka. Prvi kmet, k) se je približal aeroplanu, nam je pove« dal, da že več tednov ni vojakov v bli« žini. Kje so torej ostale legije, ki nas U imele čakati?
Izstopili smo, da bi pretegnili ude. ki so bili radi dolgega poleta že malo otrpli. Tu» di kralj je zapustil kabino. Zahvalil se je vsakemu posebej zelo prijazno za delo, zvestobo in požrtvovalnost. Niti z besedico sc ni dota';nil neprijetnega položaja, ki smo ga vsi tako mučno oučutili. Bavil se je sa» mo z nami, obsipal nas je s priznanjem, moral je pa ravno tako kot mi imeti občo* tek, da tu nekaj ni ▼ redu.
Neprijetni situaciji je napravil konec jezdec, ki je v brzem galopu pridirjal k nam čez polje. V svojem nebrzdanem op ti« mizmu sem seveda upal, da bo to vsaj na« čtlnik generc.lnc štaba, če že ne povelj« nik kraljeve vojske. Jezdec pa je bil le hle» var grofa Czirakyja, h čigar posestvu sp«* da Denesfa.
Hlevar nam je potrdil kmetove infotv macije. Ničesar ni vedel o Osztenburgu in tudi on ni že več tednov videl v bližini vojakov. Pač pa je mogel obvestiti grofa, da je pristalo letalo, in Czirakv nam bo gotovo mogel dati potrebne informacije. Vsaj je vendar moral biti, kakor smo mi« slili, orijentiran, ako se spusti aeroplan po ialogu na njegovem posestvu.
Cziraky je res kmalu prišel s četvero« vprežnim lahkim vozom in je že od daleč mahal s klobukom. Nikoli pa ne bom po« zabil osuplega obraza Czirakvjcvcga. ko je spoznal kralja. Res ne vem. kdo je bil bolj osupel, ali Cziraky nad kraljem, ali kralj Karel nad tem, da ni bil Cziraky obveščen o našem prihodu. Reči moram, da je vse, kar sem videl in doživel po našem pristan« ku na domačih tleh, zelo omajalo moje zaupanje v uspeh stvari.
Czirakv ni bil orijentiran. Treba se je bilo torej odločiti. Najvažnejše je seveda bilo, da dozna za stvar vojaški poveljnik Zapadne Madžarske, polkovnik baron Le« har, kraljev zvest pristaš, ki mu je bil pod« rejen tudi Ozstenburgov oddelek. Baron Lehar je bil v Sopronju. K njemu smo po« slali kurirja. Mislim, da sc je grofov brat sam peljal tjakaj z avtomhilom. Za kralja in kraljico, ki sta bila naravno vsled po« tovanja po zraku in razburjenja zelo trud« na, so na njuno željo pripravili sobo na lovskem gradiču grofa Czirakyja. Ostali smo šli v grad Denesfo.
Veličanstvi sta se poslovili od nas in se nam še en'nrat zahvalili za našo požrtvo« valnost., Kralj nam je rekel, da imamo se« daj pred seboj grenke dneve trdega dela in požrtvovanja. Rekel nam je, da računa Še nadalje na našo zvestobo in nas je za« gotovil, da zna ceniti naš trud, ki daleko presega našo častniško dolžnost ter da nas bo za to primemo nagradil Mimogrede naj omenim, da nam je kralj podelil madžar« sko baronstvo, ki ga pa ne priznavajo, in da nam je podaril letalo, ki je bilo sedaj njegova last, pa tudi tega niso hoteli pri« znati nam.
Tu sem kralja zadnjikrat videl, ker se kasnejše-ja prodiranja proti Budimpešti ni« sem udeležil. V nosebni misiji sem moral že drugi dan v Budimpešto Ko mi je kralj pri slovesu rekel: »Na svidenje v Budim« pešti na dvoru«, sem seveda mislil na vse kaj drugega, kot na tragičen izid, z katerim
je končala naša avantura.
•
Se manjhna epizoda. Naše letalo je ime« lo znak švicarske suverenosti »C. H. 59.66*. Na to prej nisem pazil. Sele v De« nesfi je to zbudilo mojo pozornost, ko je eden gospodov rekel: »Slab omen: 50 In 66. Zakaj to sta dve slabi letnici za Hab* buržanc.«	(Konec jutri)
arstvo
Naša trgovinska pogodba z Avstrijo
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente. da ie obenem z uveliavljenjem pogodbene carinske tarife za uvoz izdelkov avstrijske provenijence v našo državo stonila v Avstriji 16. septembra t i. na podlagi naredbe avstrijske zvezne vlade tudi posrrKfbena tarifa za uvoz blag« Iz Jsgcslavffe v Avstrijo v vel'a-vo. V tei pogodbeni tarifi se nahaiajo deloma znižane, deloma veza.ie carinske postavke za uvoz vseh davnih izvoznih predmetov iz naše države v Avstrijo. Carina na pšenično moko in zdrob znaša 3 zlate krone k carini na pšenico. Carina na pše.iioo pa je sedai določena za dobo od 16 do 3'. oktobra z 0.70 zlate krone za 100 kg. Za severne kraie Sloveniie so iz te tarife poseb no važne postavke za fino namizno sadje kakor tudi za sadje za industrijsko predelavo, carinske Dostavke za so-čfvje. povrtnino in krompir, sveže cvetlice. hmelj živino, prašiče in perutnino, ki pridejo vsi kot izvozni predmeti tudi za Slovenijo v znatnem obsegu v po-štev.
Za vinorodne kraie Slovenije so važne določbe glede uvoza vina brez razlike na alkoholno vsebino iz mariborske in liublianske oblasti po znižani carinski postavki 30 zlatih knon za 100 kg. Kontingent za uvoz takega vina je določen s 40.000 hI belega in 40.000 hI rdečega vina. S tem je izpolnjena dolgoletna želja vinogradnikov, da se jim omogoči ponovna pridobitev avstrijskih tržišč. Po naredbi finančnega ministrstva je uvoz vina vezan na uvozna dovolienia. Uvozna in izvozna do-voljenia daje v Avstriji Zentralstelle fur Ein-. Aus- und Durchfuhrbewiliigungen (Wien II.. IUarxergasse 2; brzojavni naslov Erd. Wien). ki ima svoje podružnice v Linzu. Salzburgu, Innsbrucku. Fcldkirchnu. Gradcu in Celovcu. Zbornica opozara izvoznike vina. da je bilo v posebnem zakiiučnem protokolu sklenjeno. da se bodo uvozna dovoljenja izdajala prosilcem brez razlike na to. ali so avstrijski, odnosno jugoslovenskl državljani, kakor bodo prošnje vložene.
Med rtadaljnimi važnimi določbami pogodbene tarife je omeniti znižano uvozno carino na mineraine vode in na bučno olje. ki se prodticira posebno v mariborski oblasti, dalje na meso in mesne izdelke, sadne konzerve in stro-jilni izvleček Posebne postavke so pred videne za izdeike ribniške domače industrije. «suhc robe«. kakor tudi sitar-stva. dalje za domačo žebljarsko industrijo iz Krope ter za nekatere produkte kemične industrije.
Uvel.iavljenje pogodbene tarife za ovoz iz naše kralievine v Avstrijo pri nas dosedai iz neznanih razlogov še ni bilo objavljeno.
Določbe splošnega dela trgovinske pogodbe kakor tudi sporazuma o živalskih boleznih, sporazuma o paši. o obmejnem prometu, o potih in mostovih, električnih napravah, regulaciji Mure. ribolovu in o izkoriščanju vodnih sil ter o turističnem prometu še niso stopile v veljavo, ker jih obojestranski parlamenti še nisj odobrili. Podrobne določbe pogodbene tarife so interesentom v zbor nični pisarni na razpolago.
Svetovna premogovna kriza
Spominjamo se velikega boia. ki se ie J>red meseci vršil med angleškim rudarskim delavstvom in lastniki premogovnikov. Slednji so zahtevali znižanje mezd in podališanie delovnega časa. češ. da je edino na ta način mogoče rešiti premogovno industrijo pred težko krizo. Spor ie bil likvidiran na ta način, da je vlada premogovni industriji voti-rala znatne subvencije, da ie moglo biti zadoščeno delavskim zahtevam. V bistvu so torej v gigantskem boju zmagali lastniki premogovnikov. S tem pa kriza nikakor ni odstranjena in bo prej ali slej znova otvorjena.
Angleška, premogovna kriza ima ozko svežo s svetovno premogovno krizo in napori angleških premogovnih baronov teže pač za tem. da v tem svetovnem konkurenčnem boju vzdrže.
SDlošna povojna gospodarska kriza je silila tako posamezne gospodarske panoge kakor posamezne države k največji štedljivosti in racionalizaciji, i; splošni pocenitvi produkcijskih stroškov. Vse panoge gospodarstva iščejo nove in ceneiše vire erergii. ker ;im toplotna premogovna energija ne konve nira več. Postala ie nredraga in ie zato naravnim gospodarskim prinemom ne-simpatična. Kier ie možen izhod, se ga pametno ir, štedljivo gospodarstvo co-služi. Premog ne more več tako konkurirati drugim enere;iam. kakor je kon kuriral pred vojno. Človekov razum je silil k iznaidbi novih metod pri uporab-ijaniu energiie toplote, nič ne sme v izgubo. Tehnične povojne iznajdbe so naravnost er-ohalnrga pomena. Moderni stroji ne žro več premoga, konsum le pri teh stroiih rade! za četrtino. Ktihanie s plinom je v navadi, centralne kuriave-se splošno uvaia.io.	f'■
Največji sovražnik premogovne produkcije oa ie elektrika. Vse države, ki so ohlagodarjene z vodnimi silami, so izdelale in izvajajo velikopotezne načrte elektrilikacue. Prednjači Italija, de-
žela belega premoga. Ob bregovih se-vemoitaliianskih voda so bile investirane milijarde lir. Izvenevropski kontinenti se radi zvišanja lastne produkcije emancipirajo od Evrope in Amerike. Pri tem trpita zlasti Francija in Nemčija odnosno Anglija ki je pred vojno zalagala evropski kontinent s premogom. Izvoz iz Evrope v Azijo. Afriko ali Avstralijo se vedno bolj zmanjšuje. Azija n. pr. je pred vojno producirala 35 milijonov ton. po volni 73. Afrika pred vojno 8. po votni 12 itd. Južnoameriški trg obvladuje Severna Amerika.
Po vojni je povprečna produkcija premoga le neznatno padla. Na pr. v 1. 1913. je znašala povprečna mesečna produkcija črnega o^emoga 97 in pol milijona ton. v I. 1919 82 milijonov, v 1. 1920 91 milijonov itd., v prvih f-eh mesecih t. 1. pa 98 milijonov ton. Tako se je produkcija Po voni približala oni nred voino. Konsum oa ie znatno padel. V Evropi n. pr. v I. 1924 za 56 milijonov ton napram predvojnim letom. V Angliii ie ta Padec še posebno izrazit
Premogovna kriza dobiva mednarodni značaj. Ta gospodarska kriza ima za posledico najrazličnejše krize socialnega značaja. Vpliv teh kriz ne bo ostal pre,d meiami naše države. Ali bomo nanje zadostno pripravljeni?
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(14. oktobra.) Ameriški tečaji zadnje dneve višji. Kljub temu kupčija v Evropi ne oživi, ker Je evropski konztim pod vplivom bogate evropske žetve. Smatra se, da Je ameriška hausse ie začasna, kajti statistični položaj svetovne preskrbe nikakor ni uge-des za hausse. Sicer je v Ameriki rezultat žetve manjši, toda ta primanjkljaj Je nadomeščen s kanadsko žetvijo. Na dunajskem tržišču ie b la povoljna frckvenca. toda kup čija ni zadovoljiva. Uradno notirajo za 100 kg vključno Magovnoprometni davek brez carine v šilingih: pšenica: domača 37 — .38.50, madžarska s Potrsja (79 do 80 kg) 41.50 — 43; rž: domača marchfeld-ska 28.75 — 29.25; ječmen: domači 35 do 41, slovaški 41 — 46; turščica: 29.25 do 30.25; oves: 28.50 — 30.50; pšenlč-n a moka: domača 70 — 73.
—	Ustanovitev glavnega carinsko-kemfl-skega laboratorij v Beogradu, Pri Gene-
neralni direkci i carin v Beogradu je ustanovljen glavni carlnsko-kemijski laboratorij. Dosedanji laboratorij pri carinarnici na železniški postaj-; je ukinjen m dodeljen temu novoustanovljenemu laboratoriju.
= Avstrija Je povišaia uvozno carino na p?en!co, rž, ječmen, oves ter na moko Iz tega žita. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada povišala uvozno carino na pšenico rž. ječmen in oves od 25 na 70 grošev za 100 kg ter na moko >z tega žita od 3.25 na 3.70 šilinga za 100 kg. Odredba velja od danes 16. t. m. Za že storjene sklepe velja znižana uvodna carina, to je 25 grošev za žito oziroma 3.25 šilinga za moko. ako se izvrši uvoz tekom dveh mesecev, računanih od 16. t. m. Povišana carina pa velja samo do 31. t. m., nakar se bo na podlagi tržnih cen žita znova določila.
= Olajšave za lesno industrijo. Iz Beograda poročalo: Ministrstvo za šu>me in rudnike je podvzelo mere za omil enje krize ki je zavladala v naši lesni lndustrf'i In trgovini. Ena prvih olajšalnfh mer je bila, da je prometno ministrstvo znižalo postavke za prevoz gradbenega lesa za 35%. Razen tega se bodo v najkrajšem času dovolile posebne olajšave za dovoz v žage. Nadalje se namerava ukiniti izvozna carina na gradbeni les. kakor se obljubuje z merodajnih mest. V zadevi reševanja krize v naši lesni industrl-if in trgovini se bo vršila v ministrstvu za šume in rudnike 26. t. m. konferenca, na katero »o pozvani strokovnjaki in zastopniki naše lesne industrije. Na konferenci se bodo po natančnejšem pretresu teh vprašani sklenile potrebne mere.
= Prevoz Jabolk. Iz Beograda poročajo: Ker ie letošnja letina frbotk v užiškl okolici bila odlična, je nastalo vprašan e. kako se bo sadje izvozilo, ker ie zabranjeno nakladanje ala rinfusa. a sredstev za amba-Iežo ni. Prometni minister je izdal odredbo, po kateri se v užiškem okraju dovoljuje nakladanje jabolk ata rlnfnsa pod pogojem, da voznik sam nosi odgovornost za prekladanje iz vagona ozkotirne v vagon normai-notirne železnice.
—	Kongres trgovcev In Industrijcev Slavonije. V Osijeku se ie ob priliki gospodarske razstave vršil kongres trgovcev in industrijcev iz cele Slavonije. Obravnavala so se razna gospodarska vprašanja in so se čule tožbe o današnjem neznosnem stanju. Največ u-ttožb je bilo proti načinu odmerjanja davkov. V večini provincijalnib mest so v komisiji izvoljeni sami seljaki, ki ne razumejo davčnih zadev, zaradi česar sc baš trgovci previsoko obremeneni. Kongres je sklenil, da se zahteva upostavitev drugih komisij, ki bodo objektivne Se. Razpravljalo se ie tud! o prometnih vprašanjih in se ie povdarjalo da podravska železnica, ki veže Ostjek z Zagrebom, ne zadostuje za veliki promet Slavoniie in Podravja. Zahteva se zgradba nove proze ob Dravi, ki tu vezala Osijek s Slovenijo. Končno je kongres zahteval, da morajo parobrodarske družbe za naprej spre:ematl tudi vagonske žitne pošiljale, a ne samo cele Slepe kakor doslej, ker danes trgovci zaradi pomankanja denarja dobavljajo tudi manjše količine.
—	Začetek sladkorne kampanje v Belju. Sladkorna kampanja v Beliu se jc pred kratkim zsčela. Računa se ra produkcijo 1C00 vagonov, to je za 209 vagonov manj kakor v prošl! kampanji.
= Prenos sedeža bečfcerSke sladkorne tvornice v Beograda. Kakor je znano, je bečkereška sladkorna tvornica prenesla svoj
sedež v Beograd, da bi se izognila občin skim davščinam v znesku 4 millione dinarjev. Sedai je notranje ministrstvo odločilo, da mora tvornica kljub prenosu sedeža plačati zaostanek. Proti temu se ie vložil protest na ministrski svet.
—	Redni občni zbor ima »Svetla«, d. d. za žarnice, elektrotehniko in avtomaterljal v Ljubljani dne 28. t. m. ob 16. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke.
= Razne paroplovne družbe so vzpostavile s Sušakom živahnejši promet, tako da ima Sušak sedaj zelo ugodne pomorske zve ze z vsemi dalmatinskimi pristanišči, nadalje z Albanijo, Grško in drugimi lukami Sredozemskega morja. Ker ie morska pot cenena in je tudi čas, da pričnemo sklepati razne kupčije brez tujega posredovanja na ravnost z inozemstvom, bi bilo dobro, ko bi se naši izvozniki posluževali ugodnosti pomorskih zvez. Vse Informacije dobe pri različnih domačih paroplovnih družbah "kakor tudi pri domači spedicijski tvrdki »Ju-goport« aa Sušaka.
—	V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Lesnoindustrijska zadruga v Črni pri Prevarah r. z. z o. z.; Električna zadruga na Ježici. r. z. z o. z.; Kmetski hranilni In posojilni dom v Ljubljani, r. z. z a. z.; Osrednia zadruga •Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, r. z. z a z.; Revizijska zveza v Ljubljani, r. z z o. z.; Vzajemna moč. posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.; Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga za Medvode-Svetje. r. z. z o. z.; »Katoliški dom« v Mežici, r. z. z o. z.; Agrarna za-jednica v Šmartnem pri Litiji, r. z. z o. z.
= Ukinitev carinarnic. Generalna direkcija carin je odredila ukinitev oddelka glavne splitske carinarnice prvega reda v Starem Gradu ter oddelka komiške sporedne carinarnice na Visu. Likvidacija teh odddkcv je bila 15. t. m. S 1. novembrom pa se ukine sporedna carinarnica v Novalii in se bo mesto nje otvorila sporedna carinarnica v Pagu.
= Konkurz je razglašen o imovial Antona Kalana, posestnika in trgovca na Trati pri Škofjj Loki (prv! zbor upnikov pri ok". sodišču v Skofji Loki 24. t. m. ob 9), o Imovini Franc Podplatnika, trgovca In posestnika v Ormožu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu 28. t. m. ob 9.) in o imovini Jakoba Novaka, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 22. t. m. ob 9.) — V zadevi Ludovika Petroviča, trgovca v Ptuju je sklican na 29. t. m. ob tO. uri pri okrainem sodišču v Ptuju zbor upnikov. Naknadni ugotovitveni narok v zadevi Antona Britovška je določen pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 28. t. m. ob 10. uri.
= Dobave. Direkcfa državnm železnic v Ljubljani spre:ema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 500 kom. sirkovih metel, za dobavo 500 kg mizarskega kleja, za dobavo 700 komadov oljekaznih cevk za dobavo 3000 komadov brezovih metel; do 23. t m. ponudbe za dobavo raznrh nalučnfkov. Predmetni pogoji so na vnogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Komanda pomor-skog arsenala u Tivtu sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo impregniranega la-nenega platna ter 507 komadov rinčlc 2a šotore. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 9. novembra pri direkciji državnih železnic v Suboticl glede dobave cokelj za vagone (Bremsschuhe); pr! direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2000 kom. temeljnih kn ig za lokomotive in kotle; Pri direkcil državnih železnic v Zagrebu glede dobave 22.400 kg matic (rezanih črnih); 10. novembra pri direkciji državnih železnic v Subotloi glede dobave raznega stekienega materiiala, karbldnih žgatnikov itd. ter glede dobave tapetniškega materiiala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 29.00 kom. žarnic za Ja-kost toka 110, 125, 150 in 220 voltov: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in fadustrijo v Ljubljani na vpogled.
15. oktobra.
LJUBLJANA (Prve številka povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote': investicijsko 77—0 Vojna škoda 322—0, zastavni listi Kranjske deželne 20—24. komunalne zadolžnlce Kranj ske deželne 20—24, Celjska poso:ihica 201 —205, Ljubljanska kreditna 220—240, Mer-kantilna 101—1O2 (mi), Kreditni zavod 175 —185. Strojne tovarne 125—0, Trbovlje 338—0, Vevče 120—0. Stavbna družba 150 —160. Seštr 1,34—146. — Blago: les: trami monte. po noti. fco meja 0—320; late 25-50, 3G-.>0, monte. fco meja 0—540; frlzi od 4—10 cm, od 25—60 cm, fco meja 0—I28U bukova drva. suha, fco naklad post., 3 vagoni 18.50—18.50, (18 50); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 265— 0; turščica: stara, rumena, fco slav. post., 1 vagon 185—185, (185), nova, sušena, fco sremska postaja 0—160, aova. okt., nov, dec., 100% kase pri sklepu, par slav. post. 0—122.50, nova, v storžih, fco slav post. 0— 75. defektna, par. Zagreb 0—170; otrobi pše-ničnl, drobni, b'n. po vzorcu, par. Ljubljana 0—165, fižol: ribnlčan. netto fco Ljubljana 300—0, mandolon, netto fco Ljubl'ana 280 —O. prepeličar, netto fco Ljubljana. 315—0.
ZAGREB. Promet na tržišču bajtčnih vrednot je bil minimalen. Praštedlona je pad la Ja 5 dinarjev na 965. Industrijski papirji so bili razer. Slavonije, Eksploatadje in &t>-čerane zanemarjeni. Tendenca sa Vojno škodo se je nekoliko okrepila In jc tečaj poskočil za 8 dinarjev. Promptno blago je končalo na višini 338, za ultimo novembra na 344. Okrepile so se tudi agrarne in investicijsko. — D (n a r v Cnrihu nespremenjen Na zagrebškem de v enem tržišča so biti za-
to tečaji v glavnem nespremenjeni. Ponudba močna. Povpraševanje zmerno. Narodna banka ni stopila v akcijo. Skupni promet v devizah Je znašal 6.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 789—799. Berlin 1336 6—1346.6, Italija izplačilo 220 55— 222.95. London izplačilo 271.39—273.39, New york ček 55.938—56.538. Pariz 253.6— 257.6 Praga 165.78—167.78, Švica 1082—1090; valute: dolar 55.3—55 9, lire 219.3—221.7; efekti: bančni: Eskomptna 129—129.5, Poljodjelska 21—22. Kreditna Zagreb 132— 135, Hipo 72.5—73, Jugo 110—112, Ljubljanska kreditna 225—0, Obrtna 85—S7. Pra-štediona 960—970, Slavenska 49—50, Srpska 144—145; Industrijski: Eksploatacija 50—51, Dubrovačka 600—620, Sečerana 500—^10, Slaveks 120—130, Sl3vom"a 51.5—52, Trbovlje 345—350, Vevče 120—0, Danica 66 —67; državni: investicijsko 79, agrarne 50, Vojna škoda, promptna 337—338.5, za oktober 337—342, za november 343—345
CURIH. Beograd 9.22, Berlin 123.40, Newyork 518.75, London 25.1075, Pariz 23.35. Milar 20.40, Prasa 15.35, Budimpe-šta 0.007260, Bukarešta 2.50, Sofija 3.775, Varšava 85, Dunaj 73.15
DUNAJ. Beograd 12.5950 — 12.6350, Berlin 168.65 — 169.15, Budimpešta 99.15 do 99.45, London 34.31 - 34.41, Milan 27.88 do 28, Newyork 708.55 — 711.05, Praga 20.9975 - 21 0775, Curih 136.55 — 137.05; dinarji 125750 — 12.6350.
PRAGA. Beograd 60.20, Berlm 804.50, Curih 651.75. Lond^m 163.40, Newyork 33.75 Dunaj 477.75.
BERLIN. Beograd 7.455, London 20.305, Newyork 4.195, Pariz 18.93, Curih 80.865, Dunaj 59.13.
LONDON. (Opoldne.) Beograd 273. New-york 484.06, Italija 122.75, Dunaj 34.36. Švica 25.10.
NEWYORK. (Zaključno 14. t. m.) Beograd 1.78, London 4.84 fn ena šestnajstinka. Italija 3 93. Dunaj 14, Švica 19.28 in pol.
Šport
Službene objave LNP
(Seja p. o. z dne 14. X. 1925.)
Citajo sc kakor sledi: Svctlič 1. za ASK Primorje s pravom nastopa dne 22. X. t. 1., Debelak Štefan za SK Muro s pravom na« stopa dne 21. X. 1925 in Zupančič Ciril za SK Muro s takojšnjim nastopom. Isto« časno se poziva SK Mura, da javi takoj rojstno leto in poklic igr. Št. Debelaka. Skaza Herbert, Honigman G. in liana za Atletike Celje s pravom nastopa dne 28.
X.	1925. Vzame se na znanje prijava prija« teljske tekme SK llirij« : SD Rapid dne 18. t. m.
Verificirajo se sledeče prv. tekme: SK Mura : SK Svoboda Maribor 3:2, SD Rapid : SK Mura 8.1, ISSK Maribor : SK Ptuj 1:1 in SK Ilirija : SK Jadran (rezerve) 6:1. Sodniško poročilo o prij. tekmi TSK Mcr» kur : Čakov. SK, odigrana v Cnkovcu, ae do stavi ZNP v nadaljno rešitev. Vzame »e ne znanje: Dopis Mo Celje št. 111, v kate« rem javlja odigranje prv. tekem jes. »e« zone, prepisa Mo Maribor in dopis Mo Ma» rihor, v katerem javlja, da je zaslišal igr. Turino in Unterreitnerja. pri čemer se opo« zarjata oba Imenovana, da ju bo LNP v ponovnem slučaju izključitve kaznoval. Isto velja za igr. Zelič (SK Svoboda, Mari« bor) fn Simon SK Mura, M. Sobota).
Predasta se kaz. odboru igr. Stožir (SK Celje) in Orešni': (Atlctik SK).
Vzame se na znanje dopis g. Boštjanči« ča, bivše?a II. tajnika LNP, ter se poprav« Ija verifikacija igr. P. Zemljak (ASK Pri» rr.orje )tako, da ima pravo nastopa dne 1.
XI.	1925. m ne X. 1925, kar Je bilo po. motoma objavljeno v službenem glasilu.
Ponovno in v zadnje se opozarjajo vsi klubi LNP, da bodo kaznovani, ako ne bo« do za vsako tekmo predali fungirajočemu sodniku postavo moštva. Predpisane tlsko« irine ima LNP ie v zalogi.
Opozarjajo se klubi, da ne sme po pre« teku 15 min. ie igran; prv. tekme vstopiti nov igralec v moštvo.
Vsi klubi se opozarjajo, da morajo do« ločiti k svojim tekmam, posebno p« k prv., kot st..-. ske sodnike starejše, odnosno ve« Š5e osebe. V nasprotnem slučaju bodo klu« bi kaznovani.
Moštva se op-vzarjajo, da morajo vedno pred prKetkom »e!:mt in po končani tekmi zbrano in dostojno pozdraviti s trikratnim Zdravo, v nasprotnem slučaju sledi kazen Določijo se za nedeljo dne 18. t. m sle. deče prv. tekme: predpoldne ob 930 SK Slovsn : SSK Hertnes (rez.), ob 11 10 SK S oboda : SK Tirlja, popoldne ob 14 ASK Primorje : SK Slavija. oh 15.40 SK Slovan : ?SK Hermes (1. moštva). Prvolmcnovnni klubi vodijo blaeajno ter prejmejo od služ« benega odbornika LNP. ki vrši nadzor nad blag. službo, pol ure pred pričetkom tekme vstopnicc.
Vse tekme se vrše na igrišču ASK Pri« morje.
Službujoči odborniki LNP za nedeljo 18. t. m.: Predpoldne: gfl- B^cik (nadzor nad blag. službo), Kandare (nadzor nad rediteli« sko službo). Popoldne: eg. Zaje (nadzor nad blag. službo), Repanšek (nadzor nad
red. si ). Vsak klub mora postaviti k prv tekmam po 4 reditelje, opremljene z vid, nirn znakom. Klub, ki ne bo tega upožte« val, bo kaznovan.
Pozivata se Mo v Mariboru in Celju, da v tem smislu nadzorujejo odigranje tekem
Opozarjajo se klubi, da,smejo, dokler nc bodo dotiskane prijavnice, prijavljati igra!, cc na navadnem papirju v smislu teksta pri, javnice. Navesti je treba vedno rojstno le« to, poklic in državljanstvo igralca. Tajnik IL
Ilirija : Jadran
4:1 (3:0)
Včeraj popoldne se je na igrišču ASK Primorja vršila druga polovica prvenstve. ne tekme med Jadranom in Ilirijo, ki se je pred 14 dnevi po prvem polčasu vsled deževnega naliva in po napeti igri oboje« stransko zaklj- čila z nenadnim rezultatom 1:1. Po tekmi s Primorjcm se je splošno pričakovalo, da bo Jadran trd oreh za Ilirijo in da bo tekma končala vsaj z neodločnim rezultatom. Prišlo pa je drugače. Jadrana ni bilo mogoče spoznati. Bi! je sa? mo še senca moštva, ki je v nedeljo s to> likim članom premagalo Primorje. Ilirija proti včerajšnjemu Jadranu ni imela tc:o ke naloge, šele proti koncu igre se je ja« dran razvnel in začel pritiskati. Bilo pa ie prepozno. Najboljši mož Ilirije je bil Po, duje, ki je sam zabi! prva dva golt. Do, ro je bilo tudi dcano krilo Zupančič, ki je prenašal večino ilirijanskih napadov po krilih proti Jadranovemu svetišču. Igra sama na sebi ni nudila posebnega užitka. Ilirija snma pa tudi ni pred vedla najboljše igre. O kaki kombinaciji pri Jadranu ni moglo biti govora, flalfi so popolnoma odpovedali in napad je Igral popolnoma raz« trgano, da ga ni bilo prepoznati. Kljub tc« mu pa se je Jadranu nudilo nekaj šans in bi bil mogel pri količkaj dobri volji izens< čiti. Prvi pol je padci takoj v začetku po lepi Igri PoduJ«. Tudi drugi gol je rab;! Podu je, ki Je včeraj igra! svojo nnjboljSo tekmo ▼ Ljubljani. Oman na centru pa ie zastreljal celo kopico siturnih šans. Sodi! jo zadovoljivo g. Strnad. Publike 200 oseb.
O« kolo prvenstvenih tekem
V	nedeljo dne 18. L m »e nadaljujejo prvenstvena tekmovanja. Kakor pri vsakem dosedanjem kolu, tako nastopita tudi to« krat dva enakovredna nasprotnika in sicer SK Slovan : ŽSK Hermes.
Tekme se odigrajo v sledečem redu: do. poldne ob 9.30 SK Slovan rez. : 2SK Her* mes rez., ob II 10 SK Ilirija : SK Svobo= da; popoldne pa ob !4. ASK Primorie : SK Slavija. ob 15.40 SK Slov.n : ŽSK Mer« mes. V*c tekme tc vrše na igrišču ASK Primorje.
Stafetni tek Kranj - Ljubljana
V	nedeljo 18. L m. »e vrši zelo zanimiv stafetni tek Kranj « Ljubljana (24 km). V=». ko »tafctuo moštvo mora postaviti 6 teka« čev, od katerih tnora vsaK preteči progo 4 km, le SK Jadran, ki jc razpisal darilo, mora postaviti razen tega moštva še eno moštvo, sestavljeno od 3 tekačev, od k&< terih mora vsaki preteči progo 8 km. Leta 1923 je zmagala 11. štafeta Jadrana po tr« dem boju z Laskom t času 1:32:45. Letos bo borba še zanimivejša, ker starta io 4 štafete: ASK Primorje, SK Ilirija in SK Jadran z dvema moštvoma Boj bo ostrejši in bo z gotovostjo rezultat izboljšan, ker so štafete Primorja, Ilirije in Jadrana pri« bližno enako močne. Štafeta prične točno ob 10.45 uri pri km 24 v Kranju. Cilj se nahaja pred pošto v Ljubljani. Prvi tekač bo dospel na cilj med 12. in 12.15. Zadnji tekači pridejo po Gosposvetski cesti, Blci« weisovi cesti in Aleksandrovi cesti na cilj. Naproša te občinstvo, da posebno na Alo ksandrovj cesti obdrži red In sc pokori rc« diteljskemu zboru.
ILAP (Službeno). Danes v petek toč> no ob 18 30 uri seja upravnega odbora v damskem salonu kavarne Emona. Tajnik I.
LNP (Službeno). Danes v petek scia kazenskega odbora ob 20. r sobi Športne Zveze, Narodni dom. Pozivajo se na sejo sledeči gg. odborniki: Sever H, Matjašič, Kos in dr. Majcen. Podpredsednik.
Rapid (Maribor) : Iliri fn. Ilirija odigra <r nedeljo ob 15.30 po dališem času zopet tekmo z zunanjim protivnikom. Mariborski Rapid ima za to srečanje dokaj ugodne glcde ker se baš sedaj nahaja v Izvrstni forrri. V prvenstvu mariborskega okrožjs stoji na prvem mestu, med drugim mu je uspelo poraziti dosedanjega mariborskega prvaka SSK Maribor v razmerju 7:2. Kot predigra se vrši oh 14.30 prvenstvena ha« ženska tekma med Ateno In Ilirijo, ki obe* ta istotako napco In znnimivo borbo.
Jugoslavija : Južna Italija. Med našim in nogometnim savezom Južne Italije so sc le dclj časa vršila pogajanja za tekmo med našo reprezentanco in reprezentanco Ju b ne Italije. Ta nogair.nja so se sedaj kon= čala z uspehom. Tekma Jugoslavija : .luž« na Italija se bo vršil* 8 novembra v Napo-Iju. Naša reprezentanca bo morala torej v kratkem času absolvirnti tri težke tekme, in sicer 28. oktobra v Pragi, 4. novembr« t Padovl In 8. novembra v Napol ju.
Vremensko porodilo
Liubljana, 15 oktobra 1925.	Ltubltana 306 m nad morfem
Kraj opazovanja
l.iubliana . . L|uH|ana . . I.jubliana . .
teb . Beograd Dunaj Praga . luomost
• * • •
	ob »	tračni tlak	Zračna temperatura
	7.	764-7	3-4
	14.	763-5	70
	21.	766-8	40
	7.	765-0	20
	7.	764 1	40
	7.		
	7.	7587	3-0
•	7.		
Veter
»ever
zap. sev. zap.
Oblačno 0-10	Padavine mm
obl.	64 i)
jas.	
• •	49-0
dež	44 0
več. obl.	2-0
Solnce vzh8ja ob 6 15 zahaja ob 17-15, lana vzhala ob 2 23. zahaja ob 16 40. Barometer višji, temperatura nuka
Dunajska vremenska napoved za petek: Semintja oblačno, mrzlo. — Naiic
vremenske spremembe.
Dopisi
MENGEŠ. Minulo nedeljo »e Je vršil pri jratu Val. Gregorcu .Koroški večer«. Zbrali so se člani Sokola, Bralnega in Gasilnega Jruštva, da mati.testirajo za nesrečne bra-:e onstran Karavank. V lepem govoru nam e br. Fr. Sitar pojasnil tužni položaj ko-•oških Slovencev, ki leče pod tujčevim Jarmom, omenil pa tudi, kako s trdnim zau-janjsm v buijšo bodočnost junaško prena-,ajo vse trpljenje in kr.vice. Sledili sta de-tUmacijt: .Deseti oktober« in »Knežji kamen., pevski zbor Bralnega društva pa je zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Na-braio se je 210 D:u a Jugoslovensko Ma-dco.
BOROVNICA. V nedeljo dne 18. oktobra
gostuje na tukajšnjem si»koiskem odru dramatični t>dsek gas. društva Iz Blatne Brezovice s Spicerjevo trodejanko »Na Poljani« in komedijo »Priljudni komisar«. Ker Je omenjeni dramatični odsek eden izmed najfinejših odsekov, ki nastopajo na diletant-skih odrih, stuo lahko prepričani, da nas Mo igralci v polni meri zadovoljili. Zato naj domačini in okoličani v nedeljo napolnijo našo sokolsko d\orano do zadnjega kotička. Začeiek je ob 3. popoldne.
LITIJA. V nedeljo dne 18. oktobra upri-zor 'Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani v Sokolskem domu veselo-cro «Tit Grom». Začetek ob 8. uri zvečer. Po igri prosta zabava z pestrim in bogatim sporedom. Sodeluje prvovrsten orkester. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
ŠKOI JA LOKA. Koroška akademija v Društvenem d<Tnu, ki jo |e priredila po-ružnica lug. Matice s sodelovanjem pro-vetnib društev Je nepričakovano dobro jpela. Udeležilo se jo je tudi veliko oko-čanov. Po pozdravnem govoru predsednika Jugoslovenske Matice g. sodnika Bati-sta so se vrstile točke orkestra in pevskega zbora, ki Je odpel več koroških pesmi. Re.-»taclja pesmi «10. oktober« In deklama-ja -Ob petletnici«, ki Jo je za to priliko zložii domačin Tine Debeljak, sta navdušl-občlnstvo. V srce pa Je segal govor koro ke-ia rojaka g. Jtupnrka dt ^rnejca. Z navdušenim odobravanjem smo mu pritrjeva-I, ko )e poudarjal, da bo rešen naš Koro-tan tele takrat, ko bo na Gospo sv etskem p-tlju zavladal naš jugoslovenski kralj. V nedeljo dopoldne pa Je na našem staro-
davnem trgu manifestirala ogromna množica zavednth meščanov ki okoliških kmetov. Pri obeh prireditvah se Je za Jugoslovensko Matico nabralo 3200 Din.
JESENICE. »Koroški večer* Jugoslovanske Matice, dne 10 oktobra Je nad vse sijajno uspel. Nad 600 prijateljev zasužnjene naše Koroške Je do zadnjega kotička napolnilo prostorno rlsahrico tukašnje osnovne šole, zamudniki pa so se morali zadovoljiti s prostori na hodniku pred dvorano. Vse točke obširnega programa, posebno pa izvajanja koroškega rojaka g. kateheta KraSne, ki nam je orisal veličfno boja m trpljenja koroških bratov, so bile deležne zasluženega, priznanja zbranega občinstva. Marsikatero oko se Je zarosilo, ko je močan zbor 40 pevcev pod vodstvom pevo-vodje g. Inž. Leskovška odpel vedno lepe koroške narodne pesmi ln ko sta učenki meščanske in osnovne šole deklamirali Gregorčičevi pes-mi »Na potujčeni zemlji« tn »Narodni dom«. Celo prireditev pa je dvignilo tudi posebno sodelovajije polnoštevilne godbe Kat. del. društva m izurjenega tam-buraškega zbora izobraževalnega društva »Edinost«. Take prireditve Jesenice že dolgo niso videle. Podružnica Jugosl. Matice je lahko zadovoljna s doseženim uspehom, posebno tudi z materijelnim. Jeseničani, kadar bo Vas Jugosl. Matica zopet pozvala, pridite zopet vsi!
MOJSTRANA. Koroški večer v hotelu »Triglav« Je bila 'moozantna manifestacija rn nad vse velika udeležba Je pokazala dovolj Jasno, da to vprašanje za nas še ne more biti rešeno. Govoril je o Koroški g. Požene! iz Hrušice, g šolski upravitelj Je pa podal nekaj slik izza življenja v zasužnjenem Korotanu. Deca osnovne šole Je de-klamirala par domorodnih pesmic. — Sprejeta resolucija se |e odposlala na pristojno mesto.
BOH. BISTRICA. Tudi pri nas nismo pozabili pete obletnice koroškega plebiscita. Spomnfll smo se Je skromno, a vendar dostojno s tem, da je tukajšnje društvo »Soča« pobiralo prostovoljne prispevke v korist Jugoslovenske Matice. Nabralo se le 600 Din, kar Je za tukajšnjo razmere zelo po » oljno.
RIBNICA NA DOLENJSKEM. Odbor podružnice Jugoslovenske Matice se najiskre-neje zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov, ki so pripomogli k lepemu uspehu Javne tombole.
RIBNICA. V nedeljo dne 11. oktobra dopoldne se Je vršil na trgu pred cerkvijo Javen shod podružnice Jug. Matice, na katerem smo povzdignili svoj glas za Koroško. Govorila sta rrmogobrojnemu zbranemu občinstvu poslanec Kare! ŠkulJ in ravnatelj meščanske §ole Anton MervK.
KRŠKO. Spominsko proslavo petletnice plebiscita na Koroškem Je priredila meščanska šola s sodelovanjem salonskega orkestra dne 10. t. m. v sokolski dvorani. Dvorana je bila polna >diičnega občinstva. Uvo doma je s-trok. učUelj g. Tone Gaspari v Jedrnatih besedah razložil potek plebiscita. Vršile so se nato pevske in glasbene točke ter mladinska opereta Mihajlovič - Krstiča »Snežana«. Vida Levstikova je zapela Adamičevi pesmi »V Korotan« m »Uspavanka« tako lepo, kakor ne bi pričakovali od učenke II. razreda mešč šole. Opereta Je Iz-borno uspela. Ravnatelj g Vutkovič je pev ske točke mojstrsko naštudiral, strok, učitelj g. Stiplovšek pa je vzorno vodil režijo. Navdušenje ie doseglo svoj višek, ko je moški zbor zapel tri koroške narodne pesmi Zd. Svikarčlča: «Ko b'Zila no) Drava«, »V Smihelu eno kajžico imam«, »Kadar Zfla noj Drava«. Z dolgotrajnim ploskanjem le občinstvo zahtevalo dodatek, a pevci so bili neizprosni — kapelnik župan g. Joško Pfeifer jih je klical v orkester, da so še zaigral: Straussovo uverturo »Netopirja«. Kakor vse druge točke orkestra, Je bila tudi ta z burno pohvalo sprejeta.
BREŽICE. Odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Brežicah se zahvaljuje vsem narodnim društvom ter grrvornikrm, ki so bodrili v lepih besedah rbrane mnogoštevilne manifestante, kakor tudi posameznikom, ki so pripomogli pri »Koroškem dnevu« do lepega moralnega in cmotnega uspe ha. Izrecna zativala gTe pa Dramatičnemu društvu za dovršeno uprizoritev igre »Na smrt obsojeni«, nadalje Godbenemu klubu ter učenkam tn učencem meščanstke šole za krasne dekiamacije in požrtvovalno nabiranje darov pri ^Dinarskem dnevu«. — Odbor.
SLOVENSKA BISTRICA. Ob žalostni petletnici koroškega plebiscita so priredila vsa narodna in kulturna društva v soboto v hotelu »Beograd« spominski večer, na katerem je Korošec dr. Schaubach v lepem govoru očrt al življenje naših zasužnjenih bratov na Koroškem ter poudarjal, da mora priti tudi njim v kratkem času odrešenje.
Pri večeru sta sodelovala Sta bliski orkester iti pevski zbor, k! Je zapel nekaj lepih koroških pesmi. Drugi dan dopoldne se Je vršil manifestacijski obhod po mestu, ki so se ga udeležila vsa tukajšnja narodna dru-itva, deloma v krojih, dalje zastopniki mest ne občine z županom na čelu, to!ska mia-dma ter mnogo drugega ljudstva. Po obhodu se je vršiio ob veliki udeležbi zborovanje v dvorani Okrajne hranilnice, kjer so nastopili kot govorniki dr. Schaubach, kaplan Stiper in dr. Pučnik, ki so očrtali zatiranje' koroških Slovencev pod nemško upravo. Šolska deca je pod vodstvom gdč. Gorlčanove zapela ndtaj lepih koroških pes mi in nastopila z deklamacijami Sprejele so se resolucije, ki zahtevajo, da se naša vlada pobriga za naše brate na Koroškem. Vladarju se je poslala udanostna brzoJavkat ki izraža željo, da postane kmalu tudi koroškim Slovencem to, kar je nam. Ob sploš nem navdušenju se je zbor končal z narodno himno, ki so io vsi zborovalci peli stoje.
Sokol
Br. Havel v Ljubljani, član tehničnega odbora ČOS br. Havel je včeraj dospel v LJubljano, kjer ostane nekaj dni. Svoj dopust, ki ga je s tem nastopil, bo preživel v Jugoslaviji, toda ne brez sokolskega dela. Br. Havel bo pregleda' pri tej priliki med Jugoslovenskimi Sokoli vežbanje prostih vaj za VIII. vsesokolski zlet v Pragi. Proste vaje za ta zlet so bile že izdane in jih tudi naša sokolska društva že vežbajo. Ker so pa bile v zadnjem času nekoliko spremenjene, jih Je »Cvičitel« v zadnji številki (10.) vnovič priobčil. Br. Havel, ki je proste vaje skupno z br. Erbenom sestavil, vaje najbolj pozna, zato mu bo Jugoslovensko Sokolstvo hvaležno, da jih sam poka-f.t tn pojasni. Br. Havla bratsko pozdravljamo v naši sredi in mu želimo, da svoj dopust prijetno preživi med jugoslovenskimi Sokoli. — Zdravo!
Sokol v Mostah |e v spomin svojemu ustanovitelju bratu Mišku Smoljanu, na predlo« brata tajnika Kotnika ustanovilo sklad pod imenom »MiSkov gradbeni sklad« Ker potrebuje moščanski Sokol svoj pre-potrebmi Sokolski dom, se pozivajo vsi bratje ln sestre, da po svojih močeh prispevajo v ta sklad in da se bo v dogled-
nem času tudi v Mostah dvigala impozant-na stavba Sokolskega doma. V spomin nepozabnega brata Smoljana, je članstvo kot prvi prispevek zbraio 211 Din, za kar mu bodi izrečena prisrčna zahvala. Zdravo! — Odbor.
Jutri naiveči; naravni film.
S Siicssk!xn aparatom okrog sveta!
Kino Ideal
Za naše rojake v tujini
Pišejo nam:
V rensko-westfa!skem industrijskem okraju je vsled krize nemške industrije velika brezposelnost. Ta brezposelnost razsaja tudi med številnimi našimi rojaki, državljani Jugoslavije. V Nemčiji je sicer uvedeno brezposelno zavarovanje, ki brezposelnim izplačuje razmeroma dosti visoke brezposelne podpore. Naši rojaki oa te zakonite podpore niso deležni, kar nemške komunalne oblasti utemeljuje z dejst-tvom. da manjka med Jugoslavijo in Nemčijo tozadevne reciprocitetne pogodbe. Prizadeti so radi tega v velikem pomanjkanju. Mnogi od teh so že desetletja v Nemčiji. Izselitev v domovino iim je onemogočena in to tudi iz razloga, ker bi pri dosedanjem pravnem staniu izgubili tudi vse pravice izvirajoče iz drugih socijalno-zavaroval-nih zakonov.
Prizadete oblasti nujno prosimo, da našim rojakom v tujini v tem oziru posvetijo vso pažnjo in končno ta pereča vprašanja urede ne le provizorično. ampak s trajnimi mednarodnimi pogodbami. Vemo, da nemška industrija pri nas zaposluje precejšnje število delavstva in nemške oblasti bi gotovo radevolje z mednarodnimi pogodbami zaščitile te svoje državljane. Pri pas manjka samo energična inicijativa.
Na to dejstvo opozarjamo tudi Delavsko zobrnico in pa našo Jugoslovensko Matico.
Proti odebeSosti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfano\ čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, liica 204.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—\
Zenltve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja vsaka beseda Din I - —. Najmanjši znesek Din 10-—%
>00 Din računa delo
u lepo narejeno obleko irojač Bušlele t Ljubljani. Dsluiarinova S.	20.M1
Novo pekarPo
ia prumetDem kraju pro-'a Jijec. Z|i. SiSka 26UD9
Pekarno
namem takoj v najem, članarino plačam za 1 leto naprej Cenj. ponudbe na -Hirart. .Jutra, poil značko .hsča «e naprej. 26SIS
Akordne partije
za kopanje zemlje oa jezu pri Kozariah e p r e j e m a Stavbna druiba v Levstikovi ulici 19.	26321
Korespondentinja
popolnoma perlektna srbohrvaščine, hitra strojepiska g prakso se takoj sprejme. Ponudbe z natančno na-vedbu prakse in zahtevo plače na po&tol preda] 113 v Ljubljani.	26331
tdo^e; Dva učenca
tirava, močna in taneslji-se .prt-jmna ca me,ii-tanko Obrt Naslov pove »1'rara .Jutra«.	S6H"
Učenec
tirav ln krepke rasli se -r -jine takoj * trgovino Ofšine -troke	Per-
"»: trgovec Črna pri Premijah. Komiku 2&I92
Lesn« strokovnjak
U je ztnolen slovenščine, italr l"..-, :ne in uemMiine v fc"respon-teuci se sprejme Pocu-lhe na upravo .Jutra, l»"l »Strokovnjak 129(13«
28255
Pekovski vajenec
' »j-o 0 s k r h o v biAi se 'prejme na deželo Dobi in.li ;-ekaj plač-- Pre-lni>-t isijo tisti, ki se je že učil f tej otroki Naslov v upr. 'Jutra.	26247
Prodajalka
a tr^o.in« s čevlji »e 'pr.jme za takojšnji na-•top Pnnu.lbe us upravo •Jutra, pod značko »M r 4»Njina.	26237
Prodajalka
v nu-iani otroki, •mr-lra »lov in nemškega :«ika se l«'e za takoj — Ponu.lbe na upravo .Jutra. »Takojšen nastop«
26153
kovaškega
pomočnika
^»injani s triletnim »prič. 'tlom in z -trtavnim pod-'"■kim tečajem sprejme 1 k o j Anton P-lkov*ek. ■oiratee — Ozira s. n« ^("rsttio moč.
popoldanske ttre
- i*«v trospo-lična (najraje ^ nri-Inira^ ki Je zmotna ^jlfrovoiMva. strn;,ni-ja. "▼»n.ke in nemSke ki»re-Top/tence Naslov v npr '-etra«.	?659fl
Za Prarcl'o!
11 jKise-liije W Din kanl-Ul,
m* šipi»»:m*» t «ta!no lahko Mo — Ponvcibt M «D«*!o v Fr*nci;i» nn '"'i'« «.Tntra%
Učenca in učenko
ppn*jme takoj mo<ina trgovina 8r»*«*ko Vriifc. Ljubljana, Splenburpova ali«*ti 8.
26*99
Stavbenika
ki bi imel veselje j»o«vetiti pe zavarovalni otroki, -»prejme v -talno etlužbo zavarovalnica. — Inžeojerji imajo prednost. Ponudbe na upr. «Jutra> pod tnaČko «Zavarovalnima*.	Ž6£74
Ftna SlvIlJa
za -1am?ke obleke *e aprej-rae. Na«lov v upr. cjutra» L'6266
V stalno službo
s-e nprejmc uradnica ta to-diteljico pi.tarče in uradnik za voiiju blaeovuih poslov. — Or^be « kapitalom na.! 25.0*10 Din imajo pre.1-no*t Ponudbe po'J značko •Tovarniško podjetje* na npiuvo «.Iutra». 26352
Čevljar, pomočnika
za fin*;5.i »lela sprejme J Dolenc, Barvarska steza 6.
20815
Kuharica
-iobro i*vfibana. dobi »talno alnlbo Dobra plača in Ippo ravnanje zagi^tirano. Naslov povo uprava «J«tra* 516171
Kuharico
perfektno da m ost o ico f?o-spodinio z dobrimi spr??e-vali is^fm za T.jubfjano. — Pontitlbe na upravo «Jutra» pod »Dol^olntno* 26344
o)
Pisarniška moč
* m^Afan-ko >o!o in n letn. a?.itp?Ji*ča. 7 lepo ia hitro pifnro. voiaS?ine prosta. vftb* slovanskega, srbohrv, in deloma oem*k«fra ter italijanskega jezika i i 6 e kierko'1 primerno za^a«no ali ??a'no -lutbo Cenjene ponn lbe na upravo <Jutra» pod cJako marljiv *».
26278
Službo išče mošk?
32 let star, zdrav, peftten in vajen vser* dela. poseb« ne pa v trgovini % rei-letno slefbo kot skladi^nik v vrletrpovinl. perfekt»»n v p«Vef*ll in ekspe.llrijl. g|. *rur«-n rrfunar in veif slov. in neTP;čine v ffovoru in pisavi. Dopi«e pod zna?ko »Kakršnokoli 32> na opr •Jutra*	26J«5
Prodajalka
mešane stroke želi službe, najraje ▼ mestu. Cenjene ponudbe na naslov: Milena PerniC, Bizeljpko pri Brežicah, poštno ležeče. 26212
Sobarica
t daljSo prakso i5t"e mesta tudi izven Liubljane. — Naslov je pustiti v unravl «»Jutra* pod značlro »Sobarica 129-R*.	26284
Bivša pro^orica
na dekliškem institutu v Amiensee v Francji, poučuje francoščino in an-^lefičino po najnovejši metodi Učni tečaji ee vrše v Mladiki, II. nadstr soba 40 kjer se dobe potrebne informacije v torek. Četrtek in soboto od 4^—5- nrt 25564
Konservatorist
v vigjtm letf.iku šole prof. Ravnika poučuje privatno klavir. Gre tudi na dom. Sprejme le resne reflektan-te. Naslov v npr. «Jutra».
26174
Filozof (matematik)
daje inštmkcije iz vseh predmetov, predvsem ia matematike, proti primernemu honorarju ali hrani. Ponudbe na upravo «.!ntra» pod cMaturiral t odliko*.
26301
In strti k ene
daie akademik v klasiCnib rizikih in v matematiki. Naslov naj se odda v upr. *Jutra» pod Siiro «53201*.
2627C>
Hramske sode
v velikosti od 16—22 hI ter vinsko se,.alko prodam po nizki ceni vsled pomanj kanja prostora. Ponudbe na upravo «Jutr»» pod značko cHramski sodi*. 26198
Sto?cča bukovina
(okro^ 100 klafter drv) v prozdu, ki je od ceste 5—10 minut oddaljen se proda. Cena po dogovoru. Janko šu&tar, Spitalič pri Kamniku.	26188
Prodam:
plišast naslonjač (fotelj) na kolesih, pisalno mizo. tri omare, kefrljiSče (krogle in keplje), vefi stolov, miz. kompotnih steklenic in vrč drusrih stvari. Naslov pove uprava <Jutra».	26339
Avto
brezhiben, sveže plesknn in
taf^e-iran ? novo pnevmatiko. električno razsvetljavo. ugodno prodam Ogleda se pri pleskarju avtomobilov Sušteršiču. Dunaj ska cesta.	26009
Pozor!	Pozor!
Trgovc? In mlinarji
Nudim Vam stroj, svoj lastni izdelek, za obdelovanje prosa (kaRe), ki izdeluje izborno. lepo rumeno kašo. 100 kg v eni uri. O.rleda se ga pri meni v obratu, kjer se lahko vsak sam osebno prepriča o stroju. — Priporočam se cenj trgovcem *a predelovan fe prosa v vsaki množini po VonVurenfnih cenah. Tvso Oarbais. Zir. Otok Štev f. pošta Radovljica. 25926
Čistilnica za vino
dobro ohranjena, fz predvojnega materijala se proda Naslov powe uprava «Jutra*
261(35
Špaso
rtreto in vse vr«te vrvar »kitt izdelkov ter v to »tro ko "padajoče blago dobit« » »kladlSfn »Konopiuta. t t-JubMani. Gosposvet.ka e It !	K7
Kuhin!skl štedilnik
prav tfohro ohranjen, na 214 plofči, kotel, 2 pečici »e poceni proda t Trnovrki ulici 15/1.'	26342
Novi pisalni stroji
po 2250 Din prelzkuSenepa sistema dospeli. — Ponudbe pod .Pisalni stroj« na npr. »Jutra«.	2632-1
Avto
Stirisedežen in zaprt, malo rabljen, moderna karoserija s samopojonora In elektr. lučjo s.e proda. Naslov v upravi »Jutra«.	26338
Žage za p<ilnojarme-nlke
Ta remseidska jermena za pofron. Ta inozemska lesena jermena, kleparski stroji, tehnični material .stalno v raloiri. — Rudolf Derlaj. Ljubljane, SlomSkova ulica «t. 1.	26119
Motor
520 Voltov ia enakomerni tok in listovna 2 a e a se poceni proda. Ponudbe pod • Motor« na npr. »Jutra, r Celju.	26302
Plotllni stroj
R-32 se nocrni proda. — Naslov pove uprava »Jutra«
25958
Šivalni stroj
•Singer* se poceni proda. E. Gerbifeva ulica št. 11 (Kolezija).	26358
Ježice
v vsaki množini do najvišjih dnevnih cenan knp:m. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Ježice».	26197
Trgovina
z mešanim blagom v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem, na najpromet-nejši točki se radi selitve odda % zalogo vred. Zelo pripravno ca manufakturo, galanterijo in perilo ker se je dosedaj delalo v tej M.roki zelo uspešno in lepo Naslov pove nprava cJutre 25452
2 veliki železni peči
kupi Sever & Komp., Ljubljana, Wo!fova ulica 12
2C196
Prazne stel<!en!ce «Odol»
k n p n J e drogerija Anton Kane. sinova. Židovska ul št. 1.	471
Pomožni motor
tudi rabljen se kupi. — Prednost imajo t- propelerjem za motorni čoln — Naslov pove uprava «Jutra* 26277
Polnojarmenik
in lokomobila
40—00 P. S, oboje v dobrem stanju se i š 8 e ra parno 5ago. — Ponudbe z opisom na upravo «Jutra* pod «Ugodno».	26300
Antikvltete:
stari n-e stare fine oljno-barvn-: slike in pozlačene okvirje proda Jenko. Gra-dilf« 3/1.	20283
Otroški voziček
se poceni pro-la. Naslov v opravi »Jutra«.	26275
Oekoraciiski divan
tn nova otomana poceni naprodaj. Istotam se nroda likalrik na plin. Naslov: Aleksandrova cesta St. tSTT desno.	26292
Velika železna peč
se proda v hotelu Stnikel|. Ljubljana.	/ 26290
Stare moške obleke
suknjo !n ? omari ia obleko — vse dobro ohranjeno se proda. Naslov v upravi »Jutra«	S6298
Žaga
ki bi mogla mesečn* dobaviti 20 vagonov zabojev ca
petrolej, naj se javi z na-veibo m* in cene v lirah na naslov: G u 1 i 5 Maks, Tricste, Petronio 2. 26305
Namiznih jabolk
dva vagona Ia sortiranih zimskih za izvoz se kupi Ponudbe z navedbo vrst ln cene na upravo «Jutra> pod »Namizna jabolka*
26186
Obsežen gozd
10 minut od postaje Pod-ncrt-Eropa i»a lepi legi se proda. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra* pod Šifro cOozd*.	26140
Vila ali parcela
se kupi na Bleiwei?ovi ali Erjavčevi eesti. Ponudbe pod »Takoj 12883» na npr «Jutra».	26230
Hiša
se proda v Stofirah s kiju čavničarsko delavnico i vsem orodjem ali brez. -Naslov pove uprava «Jutra« J 26214
Kupim v?!o
*1t h i i o, po motnosti s hlevom v I.fubljani — Po-nudbe t opisom pod Cifro •Švica* na upravo <«Tutra*.
26096
Lokal
s stranskimi prostori na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. stanovanjem), oziroma se proda hi$a. Naslov v upr «Jutra».	26191
Trgovina
z mešanim blagom na colo prometnem kraju ob drl. cesti poleg farne cerkve, oddaljena 10 minut od po-staje se odda v najem pod reio ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »Jutra 26348
Trgovina
ženskih del in predtiskanja dobro vneljana in s stalni mi strankami se radi prezaposlenosti v drugem pod-ietju z vso zalogo ugodno r>roda. Vprrčnnja na naslov Miea Kri?anič. tovarna pletenin v Celju.	26350
Za pisarno
se o d d a j o lepi |>oslovni prostori. Vprašati pri zavarovalnici «Tri«rlav», Gledališka ulica 9!Il. 26322
Lep lokal
s stanovanjem v prometnem kraju (trgul v bližini rudnika se odda Naslov pove uprava «Jutra*.	26279
Separirano sobo
s posebnim vhodom ▼ sredini mesta i§če ?o«P«d ki stalno biva v Ljubi »ani* — Event. z lastnim perilom. Natančne poboje in ponu Ibe na npr. »Jutra* pod šifro »Pošten 115».	26346
Na stanovanje
se sprejmeta 1—2 gospoda. Naslov pove uprava »Jutra* 26316
Opremljena soba
lepa in prostorna v mestu se i§č e za mosec dni za starejši zakonski par. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Soba 2945*. 26315
Sostanovalec
se išče. Oglasiti se pri p. Poderfajn, Sv. Jakoba trg 5t. 5.	26286
Opremljena soba
cfrogo separirana ie odda. Naslov pove uprava «Jutra* 26317
Stanovanje 6 sob
in pritiklin dobi i novembrom kdor kupi hišo, podobno vili. pri postaji cestne železnice v Ljubljani. Takoj 150.000 Din, -»stalo po dogovoru Ponudbe na ur.ravo »Jntraa pod znagko <SolnČna lega».	26095
Dvp prazni sobi
v bližini kavarne »Evropa* i S č e zakonski par b^ez otrok P!a*a dobro — Ponudbe na upravo »Jutra*
pod značko »Solnčni sobi» 26291
Zakonski par
brez otrok išče opremljeno sobo s 1. novembrom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dom 12944». 26326
Akademik
se sprejme kot sostanovalec. Pojasnila daje V. Hočevar, Turjaški trg it. 2/II.
26304
Annemarie!
Pismo prejel. Kdaj pridem. Še sporočim. Iskren poljub. VValter.	26355
Gospodična
se sprejme na stanovanje in hrano, event. samo na zajtrk. Naslov pove uprava cJutra».	26310
Lepo sobo
t vhodom iz stopnjišča — blizu pošte išče industrijalec proti dobri najemnini. Naslov pove uprava »Jutra 26177
Na stanovanje
se sprejme boljši gospod — Ist-otam se sprejme več gospodov na hrano. Naslov v upr. »Jutra*. 26272
Opremljeno sobo
lepo, s poeebnlm vhodom
v sredini mesta ilCe gospod
Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sredina».	26287
Stanovanje
elegantno opremljeno se odda. Naslov pove uprava »Jutra«.	26294
Opremljeno sobo
svetlo, z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom v sredini mesta iščem. Ponudbe na naslov: Racto Pustoslem?ek, gl. urednik »Slov. Naroda*. Knafljeva ulica 5.	26216
450.000/14
Pismo piepozno "-preje! — pridem v soboto dne 17. t. m. v Ljubljano ia sem ob poi dvanajsti uri pred j^l. poŠto z V-tiim dopisom v desni roki.	25137
Vknjižba
na prvo mesto za dober uspeh obetajoče podjetje se dovoli, kdor takoj posodi 20.000 Din — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Varno in dobro nalojon kapital« 26318
V upr. «Jutra» naj
se dvignejo pisma
pod naslednjimi Šiframi: Dobra gostilna, Abandona-ta. Dom 9086. Elektrotehnik. Heraklv, HarmoNija 24042. Tztruba nemoiroča, Knjfee in rovije. Pridna bom in marljiva. Les. Prijateljica, Prijazna sobica, Slučaj nsodo, Sisrurne 6, Tango 1925. Vpokojeneo, lenitev, življenje, Dobrega srca, Dober promet, Hana, Kodrolaska. L. I., Mirna stranka 3. Mlada. Mlad, Motorno kolo 190. Nemka. Pričakujem, Piero. Diavolo-Rinaldo. Strojepiska »703, Saksetič. Sioli Ino 12»71. Samostojna 15436, Tiho življenje. Tamburice. TVledna, Vesten čnvs- "ii.-ek. Zastopnik 6757, er, ;a in Dra-(fa, P. i F., Agilnost 12245.
Črnolaska
mlada, inteligentna in vesela. s premoienjem tnll dopisovati t izobraženim
gospodom. PoznejSa moKi-tev ni izključena. Snrno re?ne ponu-:be pod značko »Modre oči« na UDravnitttvo »Jutra«	26267
r"'
Citre
fine, skoraj nove, ugodne naprodaj. — Poizve se med 12.—14. aro v Colizeju 1 nadstr., vrata 65. 26349
Klavir
dobro ohranjen m proda. Naslov pove uprava »Jutra* 26*45
L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 1»
tzdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih pfcllo
Stari dtiniM n sanotrs ortobitiijo.
Instrumente
za kompletno godbo oa pihala prodamo. Naslov uprava »Jutra«.
Kratek klavir
(BOsendorfer), izvrsten glas in dobro ohranjen se poceni proda. Naslov pove uprava «JutTa».	26280

Nemška doga
krasen sameo »e proda. — Naslov pove oprava »Jutra* 262»%
Cenik znamk
ca leto 1926 na
16 straneh in 25 ] ( a c n i h rumnn-^c^Jj skib znamk do j bite. ako pošlje-il te 5 Din Izidor J Steiaer. najstarejša trgovin.*-« snamk, Brod na Savi. 44ii
Svarilo!
Podpirani Ivo Bizjak, b .. . c, Senovo pri Rai-henburgu. naznanjam, da nisem plačnik za račun*-svoje Žene. — Ivo Bizjak 26357
Kdor da
prazno sobico s souporabe kuhinje v najem mirni in pridni vdovi, stori dobro delo, ker ona mu bo s pridnostjo Etokrat povrnila Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Pridna in hvaležna > 26222
Roman
la Dir fle ini

(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi« čitatelji čltali z Izredno napetim zanimanjem
je izšel
Naroča se ga « upravi „Jutra" v Ljubljani, Pre&ernova ul. 4
Broširan stane ............ Din 45.—
Vezan v polplatno .........Din 55"—
Vezan v platno ...........Din 65'—
Kaj piše kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, In ttidi debelokožneiši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnp dobi, ko je tako malo žare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza de'ano m bogato Ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naro> cite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice!
Prlporoiamo knjigo:
jaflGVlt l nunam
Popis bilke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred
Din 31'— tei se naroča pri Tiskovni a adrug I v Ljubljani.
« LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, f ctl h ragoih po originalnih cen,h premogovnikov za domaČo uporabo (ukor tudi za industrijska podjetja in razpečava oa debelo
insz^mski premog in koks
rsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ia angleški koks ta livarne la domačo a porabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prsmsmi zavod za premog, 1 i v Ljubljani
Miklošičeva oeste itev. IS/I.	TO*

JUTRO. 8t 240
Petek 16. X. 1925
Gustave le Rouge:
is
Misterija
(Roman)
Z lahkoto so konji premerili razdaljo kakih petnajstih milj. Ura ie bila devet, ko je dal Necoxtla znak, naj se ustavijo v globokem prepadu, obdanem od visokih bazaltnih sten.
— Kje smo? je vprašala Misterija Indijanca.
Komaj dve uri hoda od razvalin. V tem prepadu nas Azteki ne morejo videti. Tu bomo taborili.
Najpametneje je bilo slediti dobremu nasvetu Indijanca.
V trenutku so bili konji razsedlani; gavči so razpeli usnjate šotore in veselo je zaplapolal ogenj iz suhljadi. En del moštva je na ploski skali pražil koruzne tortilje, drugi pa so odpirali konserve ali pekli kose suhega mesa na žerjavici.
Vsekakor je dan potekel dobro, in Misterija in Kennedy sta se čudila, s kako lahkoto se je udejstvoval njih pohod. Vsi so se spra« vili spat. Necoxt!a je postavil dve straži, vsako na enem koncu prepada, ki naj bi se menjali vsako uro. Nato je šel tudi on spat: zavil se je v odejo poleg ognja, čegar zadnji žar je slikovito raz* svetljeva! konje na pesku in pustolovce, ki so spali z glavo na sedlih, katera so si položili na tla mesto blazin.
Kmaiu je globoka tišina zavladala nad taborom. Ogenj je ugasnil: straže, ki so bile mnenja, da v tej samoti ni nobene nevar. nosti, so naposled tudi zaspale in tako pozabile zbuditi tovariše, naj jih nadomestijo.
Tedaj pa se je človeška postava, ki se je plazila po tleh, poka« zala izza kaktovega grma in vitko kot tiger zlezla med spečimi gavči do mesta, kjer je počiva! Necoxtla.
Indijanec je nenadoma začutil ledeno roko, ki ga je prijela za čelo. Odprl je oči, a ni se ganil, saj je bi! dete pustinje, navajen na vsako presenečenje. Senca se je skloni'a k njemu in mu šepnila par besed. Ravno tako tiho je odgovoril Necoxt!a in nato se je senca splazila v smeri usnjenega šotora, kj«;r je počivala Misterija.
P 6 t O pOgl J«.
Naola.
Stoletje z« stoletjem, leto za letom se je mora] narod, ki ga je vladal kacik*) Yappan, umikati pred navalom ameriške civilizacije, in usoda je hotela, da je končno prišel do mesta Tolenaue, na katero so ga vezale misterijozne vezi in kjer ga ni ie nad sto let nihče motil. Par sto Aztekov je živelo v tej oddaljeni dolini Kor« diljerskega pogorja. Varovala so jih močvirja, puščave in nedo« stopni prepadi. Ostali so zvesti svoji veri in svojim navadam in sanjarili o slavni preteklosti svojega rodu; toda od leta do leta se je njih število manjšalo.
Manj ko jih je bilo, bolj divje so branili svojo svobodo. Včasih so se posamezni pustolovci, iskalci zlata ali znanstveniki kot pro« fesor Parker, upali v te nevarne kraje, toda nihče med njimi se še ni vrnil.
Tako je nastala cela pravljica groze o tem divjem rodu.
Pravili so, da se ob gotovih časih človeško žrtvovanje, ki je strašilo prve španske priseljence, obnavlja v razvalinah velikega svetišča. Nihče se sicer ni mogel ponašati s tem, da je prisostvoval takemu obredu, toda pravili so o tem tako strašne stvari, da bi t-jdi najpogumnejšemu zastala kri.
2rtev so privezali ns kamenito mizo pred oltarjem malika in veliki svečenik ji je s težkim nožem iz obsidijana z enim udarcem preklal prsni koš. z golimi rokami iztrgal iz strašne rane srce in ga še utripajočega daroval maliku, med tem ko so verniki, ovenčani s cvejem, prepevali in blazno plesali.
Včasih so pa žrtev najprej obglavili, potem so jo deli iz kože m eden svečenikov je obleke! to toplo in skoraj še živo kožo. Pravili so tudi, da so svečeniki zažigali strupena zelišča in pri tem cele ure piskali na flavte, napravljene iz človeških ključnic. To je imelo tako moč, da so s tem ustvarjali strašne prikazni, ki so stra« šile pozne potnike in jih metale v prepade.
V teh pripovedkah je bilo seveda mnogo pretiranega in bajnega, toda v resnici je več ljudi v tistih krajih izginilo, med njimi pro« fesor Parker.
Nekaj lei pred njim je bil postal neki španski menih žrtev Inke*). Baje se mu je bilo posrečilo spreobrniti ženo kacika Yap«
•) Azteški izraz n kralja.
pana ia ▼ njegovi odsotnosti je ugrabil njegovo hčerko Naolo, ki je imela takrat deset let in jo je vedel v neki katoliški penzijonat v malo mesto v državi Peru, da bi se tam evropsko izobrazila.
Strašna je bila kacikova jeza. ko se je vrnil. Dal jc menih* m Naolino mater žrtvovati malikom.
Deklica je preživela dve leti v samostanu, kamor jo je bil sprt. vil menih, a naenkrat je izginila. Oče jo je ugrabil in vzel seboj nazaj v razvaline mesta pradedov. Od takrat je dekle skrbno čuva!. Stražil jo je star duhovnik, ki jc je učil zgodovine in vere Aztekov in ni več smela izven zidov svetišča Solnca, kjer je bila izbrana za svečenico.
Ono jutro, ko je Bradv tako srečno pristal na bregu svetege jezera, čegar voda je pljuskala ob stopnice velikega svetišča, se je kacik Yappan dolgo pogovarjal z velikim svečenikom Magiscat« zinom v eni izmed dvoran vsekanih v živo skalo. Dvorane so tvo> rile pod svetiščem pravo podzemsko mesto.
Zadnji potomec azteških kraljev ie ohranil vso čistost in tip svojega rodu. Imel je lep, orlovski nos, ozko in visoko čelo Ln majhne ustnice. Njegovo obličje je žarelo ponosa in energije. NTe, brzdana samoglavnost se je kazala v tej asketični fizijognomiji. Bil je oblečen v škrlatno in oranžasto barvan plašč in okoli vrati je ime! okras iz smaragdov.
Veliki svečenik Magiscatzin, dobrovoljen in brezpomemben starček, ga je poslušal s spoštovanjem.
—	Večkrat sem ti ponavljal, je dejal kacik silno žalosten, naši bogovi so nas zapustili. Barbari napredujejo dan za dnem; naš narod se pa manjša ob vsaki vrnitvi solnca. Pride čas, ko nas preostane samo še nekaj in boječe se bomo skrivali v podzemsken delu naših palač, kot rdeči škorpion pod kamnom.
—	Kaj nam je storiti? je obupano zamrmral starec.
—	Jutri je veliki dan. ki se vrača samo vsakih dvainpetdese? solne. Odločil sem se, da se jutri vrši veliko darovanje, da se potolaži jeza bogov. Premalo jim žrtvujemo suženjske krvi in zato so se odvrnili od nas.
—	In kdo je izbrana žrtev?
—	Moja hčer Naola jo določi in daruje. Hočem, da dobi prvič v roke sveti nož.
*) Ink« se Je Imenoval rod aztefidh kraljev.
si zavarujte s patentirano
ftOTiVARIK obvez©-
Cena: 150 — Din. Naročila: KI. 3 a rt!, Stritarjeva uliea 2.	457-a
j	Osnaturiran? špirit 907a	j
.	nudi v vsaki količini po tovarniških eenab »
;	t«. Z O R A Ljubljana	1
Kralja Petra tig 2 - Tel. 534.	!
t	Za detailno prodajo je špirit pa kova.i v ste- j
j	klenicah po novem finančnem predpisu,	|
!	nakar posebno opozarjamo interesente.	j
ZIMSKE SUKNJE
si povsod oglej in potem št»e obišči našo aeiajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2. Le tako se bodeS prepričal, da smo poleg dobrega b aga najcenejši.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CiL, Ljubljana.
Globoko razžaioščer.i iavMamo tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, prijatel|rm in znaoctm žalostno vest, da Je nai ljubljeni soprog, oz oče in brst. gospod
Josip Cslen&ek
pis. ravnatelj v pok«
v sredo, dne 14. oktobra f.!. ob pol 8. nri zvečer, v starosti 50 Itt Izdihnil svojo blago du5o.
Pogreb predrage gs pokoir.ika bo v petek, dne 16. oktobra ob 16. (4.) uri s pobreškega pokop-tlišča. Maribor, dne 14. oktobra 1925.
Amalija Cllenša« ro Dt-uškovič, soproga
Vitomšr, Miljutin, otroci Alojz l.i Antonija Cilenšek, brat in seslra.
«Jutrov» roman
fcst.rp^-a «kozin*Uot nmpft? v.eKlna rreitlrteEft . fin caMiCoimt	! i«jt o«! u
f-t-tka -I« kt '■■■f ki orina šsjo DafioSHcmo Citat h! j a t lTtt*r«*t*AHlniai memntri vanjam »«ak blf pr*«*«. Ct-nja i mu Ji« «l*-di r«» ofcaraojf- »n k.instirnscij), ia M>i-H pr.—.-n.-f.-nj.- tako iiy .o fltJitnlji n.--!n no ;-fft kovali «ftafco oa-JatJfTanj. romacis i> ts£H tc *f do Mti pri Q(>ravi .Jutra« » Linhiianl
Vsi k' so sa čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače kniižnice lolj zabavati Vas ne nore nobena knjiua?
t runa «UDV HrnMmrm ro
S5 Dir 4f Dtr
Plamena smrt
(Flammentod)
Pri nobeni hiši ne sme manjkati idealni gasilni aparat zelo enostaven v rabi brez mehanizma, ne zamrzne, vsled tega izključeno, da bi odpovedal vedno porabljiv. Priporočil od vseh merodajnlh faktorjev.
Flammentod
tovarna gasilnih priprav.
Generalno zastopstvo za Slovenijo;
BADIVOJ KRASNIH, Domžale
Priznano najboljše in garantirano pristne
KRANJSKE KLOBASE
5523a
razpošilja tvrdka
K. JARC Ljubljana.
Hradecbega vas 35.
Hiapci
dobri in zanesljivi, vaeni prevažanja lesa iz gozda se sprejmejo takoj
pri „Jezersko"
lesna industrija a in trgovska družba z om. z.
Kokra, Slovenija.	6073*
večja partija se sprejme pri gradbenem podjetju na mestni klavnici, Ljubljana.
Dana 19. oktobra o. g. vrši se javna dražba zaplenjene razne svilene robe. Robe Je 530 kgr. Razprodaja vrš! se n partijama. Dražba počne u 10 sati u skladištu A ljubljanske carinarnice te traja po potrebi još 20. oktobru o. g. Roba je sledeča:
1 sanduk I s. br. 3 brutto 100 kgr, netto 5C9 kgr i to:
9.5 kg česte svilene tkanine dvobojene desinovane cd-ttdiene dužine prosto porubljeno — 73 komada marama. 7600 D;n.
27 ke česta svilena tkanina jednobojena 254 metara. Vred. 34.300 Din.
3 kg česte polusvilene tkanine dvobojene desinovane 40 m Vr. 1500 Din.
1-5 Vs šivena robs od česte svilene tkanine vlšebojene desinovane. sa svilenom pozamenterijorn 3 komada marama. Vred. 1350 Din.
6.2 kg k rev svilen? jcduobojenl, 113 metara. Vred. 6200 Di*i
3 kc cveče od tekstilno?: materijala ostalo? erugog, cveče 7.a šešire 620 komada. Vred. 200 Din.
0.3 kg perje od ptica za kičenje uradjeno 50 kom. pera za šešire. Vred. 1000 Din.
1 sanduk l. s. br. 3a brutto 132 k«, mjtto 92.8 kg I to:
38 kg česte svilene tkanine jednrbojene desinovane, <?a odredjenom dužinom i prostim porubc-m, 508 komad3 marama. Vred. 30.400 Din.
21.6 kg česta polusvilena tkanina vlšebojena desrnovana, odrenjene du 2>ne i S3 prostim porubom 333 ko?r.ada mara m 3. Vred S640 Din.
IS kg česta svilena tkanina jednobolena 230 metara. Vred. !6?10 Din.
1.2 k? šivana reba od svilene pletene materije, više-bojena u komadu, koji se na metar prodaje, 5 komada 'ampera. Vred. 600 Din.
0.7 kg šivena roba od česte svilene tkanine višebojene 2 komada bluze Vred. 800 Din.
2.5 kij krep sviien jednnbojen 48 metara Vred. 2500 Din.
9 kg šivena roba od vunene tkanine do 300 gr u 1 m* okrašena svilenom pozamenterilom 42 komada marama. Vred. 2700 Din.
1 kg šivena roba od vezova na vunenoj tkanini vezana SYi'Iom 4 komada marama. Vred. 800 Din In
0.8 k* šivena roba od vunene tkanine do 300 pum'
vlšebojena, 3 kom. bluza. Vred. 300 Din.
1 sanduk V G No 36 brutto 298 kg. netto 220.8 kg I to:
44.5 kg polusvilene tkanine desinovane dvobojene odre-djene dužine porubljene 603 komada marama. Vred. 17.800 Din.
52 kg svilena tkanina dcilnovana dvoboiena odredjene dužine porubijena 797 komada morama. Vred 41.600 Din.
7 kg poiusvilena tkanina vlšebojena desir.ovana 70 m. Vred. 3500 Din,
7.5 kg svilena tkanina jednobojena, 95 metara. Vred. 6750 Din.
28.3 kg poltisvflene tkanine desinovane bojene odredjene dužine porubljene, 453 komada marama. Vred. 11.320 Din.
6	kg trakc svilene iednobojeme, 2700 metara. Vred. 5400 Din.
7.5 kg pozameaterija svilena jednabojeaa circa 2000 m. Vred. 6750 Dra.
38 kg šivana roba cd pletene svilene materije visebojeni, koja se n komadu na metar prodaje, 14 kom. ženskih odela, 32 para čarapci. 254 komada Jumpera, 260 kom. kapica, ukupna vred. 49.000 Dir,.
115 kg svilen:i pletena materija Jednobojene. koja se a komadu na metar prodaje. 60 metara. Vred. 5450 Din.
7	kg šivena rot»a od polusvilene pletene matgrii" 'iše-bojene u komadu, koji se na metar prodaje. 23 kom. jtimperE. Vred. 4400 Din.
1	kg šivena reba od vunene pletene materlie vKebolerr u komadu, soji se na metar prodaje, 5 komada jumpera. Vred. 300 Din.
2	kg šivena roba od svilene elastične tkanine, 12 komada naramnice 1 p"d. eze Vred. 400 Din.
2.5 k? člnke pamučne beljene, ?.V) mr*ar.». Vred 2500 D:i.
2	kg čipke svilene iednobojene, 7 komada šalova ! 200 metars č'paka. Vred 3000 Din.
1 kg marame vunene štampane, 15 komada marama. Vred. 300 Din.
3	kg šivena roba od česte svilene tkanine iednobojeno opšK-ene svilenom pozamenterijom marame za naledja 3 komada Vred. 3900 Din.
Prema gore označenim splskovima svake vrste robe če se prodavatl posebno, a najviše na ledan paket. ZaMereso-vanim je dana mogočnost, da mogu robu dva (Jana ore predaje razgledat'.
Cavna esrinarnlsa I. reda liubliana.
Originalne (prave) potrebščine
(fnat, pieservil) u	w
y,Opa!ograp!i"
kaicof tudi kompletne apauatt dobit« BamopH
lu BARAGA, uiLZ!™.);.
' ->toa M «0
- . I. r.i-io M
QCXlXJUUUOULlJJLXJUnCX]
EOUULlJrT"
II
VeUko konfekcijsko podjetje cifie za moško konfekcijo m?
Izložbenega oranžena
ki je v tej stroki popolnoma fzvežban. Arangement izložbe bi se Izvršil od čas«
do časa proti dobremu honorarju. ReflektantI r.aj pošljejo svoje oonudbe na upravo .Jutra' pod „Taltoj". 9
Samo Oln 6 —
Zahtevajte Agfa-pou6no knjigo
A 6 v hrvatskem ali nemšuem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo (e v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvl znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. —
Actien Gesellschaft
Foto-oddelek
Vaše potovanje na slikah
Vam bo stalen vir lepih spominov. Zato ne zamudite fotografiranj« na Vaših potovanjih in Izletih na hribe. Vse, kar ste videli 'n doživeli, lahko potem vsak čas pričarate prtd Vaše telesno in duševno oko. Materija! za slikanje pa mora biti prvovrsten
Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i
so zelo občutljivi za svetlobo, zanesljivi, vloži ;lvi pri dnevni luči, enostavni za razvijanje. Edino pri-pripravno /a popotnika In hribolazca.
fiir Anilin-Fabrikation
Berlin SO 36
13 m
v
Vs\ dobitki zaašafo prebo 39,000 300 Din
- ¥saks tretja srečka zadene -
Žrebanje ho 2. novembra t. L
Zadružna hranilnica v Uubljani,
Sv. Petra cesta itev« 19
ima še nekaj srečk Državne razredne loterije na razpolago.
Ceia srečka v petem razredu stane ...... 400 Din
Polovična srečka v petem razredu stane .... 200 Din Četrtinska srečka v petem razredu stane .... 100 Din
Zadnji termin za nakup srečk Je 31. oktober 1925.
Potrebna pojasnila daje Zadružna hranilnica pismeno in ustmeno brespiačno.
iS! P
m
3 ® 0 G
DIŠI
J
r
i