96. štev.
V Ljubljani, sreda 21. aprila 1920.	p«..	pi.ea»a, g.iovi.i. m. jeto
Velja v Ljubljani In
po pošti:
Mie km . . .i m—
pl tet*
tetri leta
n »fsec
4fr—
II"-
'la inozemstvo:
cele let« . . pl KU. . ,
{etri leta
i* mesce
K 240--. „ 120-- «•— , 20-
Za Ameriko;
celoletno ... 4 dolarja polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar
Novi naročniki naj poMljaJ naročnino no nakaznici.
-e zaračunajo po "'».-n in sicer 0	55	nim
eukrai I K arai popnsl
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. j6o. — UpravništvO je na Marijinem trgu “*	štev.	8.	Teleton	štev.	44.	1 - -...
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inserutov i. tir. se naj p«. za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tramrirajo. — “ Rokopisi se ne vračajo.	-—..........  --
Turčija v San Remu raztrgana.
Dunaj, 20. aprila. (Izvirno poročilo.) Posebni poročevalec ,,N. Fr. Prcsse44 brzojavlja iz San Remat V nedeljo je bil razgovor med Lloyd Ge-orgem, Millorandom In Nittljem. Trajal je 8 ure. Baje je prišlo na tem razgovoru do ostrih nasprotetev med Lloyd Oeorgeom tn Millerandoro, vendar se 116 ve, v kateri zadevi.
V pondeljek je bila prva seja konference, ki se je bavila e Turčijo in je rešila to vprašanje brez ozira na Wilsonove predloge. Turčija se zefo zmanjša. Ostane jej 9 milijonov Turkov in 2 milijona krščanskih narodov. Carigrad in Dardanele ter Bospor pridejo pod skupno najstrožje nadzorstvo Anglije, Francije in Italije. Turške zadeve za vojno, finance in pomorstvo pridejo ištalatno pod najstrošje nadzorstvo. Palestina, Armenija, Sirija, Arabija in Mezopotamija dobe avtonomijo, Grška dobi okolico Smirne.
Komunisti se ne odzovejo vojaškemu
vpoklicu.
Ljubljanski štrajkujoči komunisti 00 imeli včeraj dopoldne ob 10. uri svoje običajno zborovanje za Rožnikom. Po daljših referatih Btrqjevodje Zorge in .drugih agitatorjev bo sklenili, da se vojaškemu vpoklicu nikdo ne odzove.	Vsi, ki se odzovejo	vpoklicu, ali začno	delati, pridejo V	»črno
knjigo44.	Prve, ki so danes stopili v delo. imenuje Imenoma.
Maribor, 20. aprila. (Izv. poročilo.) Dopoldne se je vršil shod ZJŽ., mariborska podružnica. Predsednik shoda, postajenačelnik Mohorko je poročal o	položaju in predlagal,	da se člani vrnejo	na delo. Večina	pa je
predlog	odklonila in sklenila,	da vztraja v stavki.	— Istočasno se je vršil
shod komunistov. Po daljši debati, pri kateri se je oglasil tudi zastopnik Becesijonistov iz ZJZ^ so sklenili, da vztrajajo delavci v stavki in da se ne odzovejo vpoklicu na orožne vaje.
PROMET SE OBNAVLJA.
Po dosedal došlih vesteh so začeli voziti danes vlaki na Koroškem. Prva lokomotiva te že dosDela na Jesenice V Ltubliani k bilo delo še zelo omeieno. dočim so se delavci in uslužbenci na progi vrnili skoraj vsi. V Srbih' se vzdržute nromet na do-sedalni višini, v Bosni je skoro normalen: tudi no banaških progah vlaki zopet vozijo.
SOLIDARNOST RUDARJEV?
Na včerajšnjih komunističnih shodih sta gg. Žorga tn Tokan izjavila, da le vse (9) strokovno organizirano delavstvo solidarno z železničarji Zlasti rudaril In kovinarji so bale pripravljeni vsak hip priskočiti na nontoč. zlasti Da. če bi vlada proti štrajkuiočim nastopila s silo.
NAŠI ZASTOPNIKI DOSPELI V SAN REMO.
LDU Pariz, 20. aprila. »Temps« javlja, da so zastopniki Rumunlje In Jugoslavije dospeli v San Remo in da se bodo po potrebi pritegnili k se-}am vrhovnega sveta.
SEJA NAR. PREDSTAVNIŠTVA 27. t m.
LDU Beograd. 19. aprila. 82. sela začasnega narodnega predstavništva. Podpredsednik dr. Ivan Ribar otvori 82. selo ob sedemnajstih ter iziavi: Ker vsled stavke železničar-lev poslancem n) bilo mogoče priti.' smatram, da ni potreba prečita!! protokol zadnje šele. Vsled tega za-kltučuiem današnfo selo in odrejam prihodnjo tia 27. aprila ob šestnajstih z Istim dnevnim redom.
DOSEDANJI REZULTATI CESK1H VOLITEV.
LDU Dunaj, 20. aprila. Pri volitvah za čchoslovaško narodno skupščino so dosedaj dobili narodni demokrati 12 mandatov, čehoslovaškl socijalisti 17, socijahii demokrati 44, agrarcl 21, obrtniki 1, ljudska stranka 14, napredni socijalisti 1, nemški krščanski socilalci 4, nemški kmetovalci 6, nemški socijalni demokrati 23, nemški svobodomislec« 2, nemške združene stranke 8 mandatov. Poročila o Izida volitev na Slovaškem še niso popolna. Nezasedenih Je 67 mandatov, Izvoljenih 153.
Usodne ure.
V soboto igrala v Itnbllanskem dramskem gledališču prvič »Smrtni ples«. Skoda, da ne že danes.. Drama bi bila tudi politično na mestu. Saj je res pravi smrtni ples. kar doživljamo te ure. Naš delegat za sanrem-sko konferenco, Radovič, se mora voziti v avtu preko svoje domovine, ker mu svojevoljnost par teroristov ne pripušča, da bi se peljal v vlaku kamor ga kliče dolžnost. V žepu nosi s sebol odločilne instrukcije naše vlade, kako naj nastopa, kai sme potrditi, kai mora odkloniti v San Remu. ko bodo razpravljali o Reki, Voloskem, Opatiji, Zadru. Skadru, skratka o jadranskem vprašanju. On nosi te inštrukciie. mi na. ki trepečemo za svojo in svojih bratov usodo, ugibliemo. Samo ugibljemo. Vlada ne smatra vredno, movda se boji ali bogznakaj — ne pove nam. kai je naročila Radoviču. Vesniču »n Žolgerju, ki nas bodo zastopali v San Remu ..
Brzojav je v soboto ponoči razglasil. da so se Korošec in komunisti izdatno zbližali,/ tako. da je v najkrajšem času pričakovati sporazuma, in s tem konca nesrečnega železničarskega štraika. istega dne pa izda vrhovna komanda, tainta oddelek, pod tointo številko ukaz. da se Imajo železničarii od 22. do 38. leta mobilizirati. Ali Korošec in general Jovano vič nista nrav nič vedela drug za drugega? Potem je to malomarnos: prve vrste. Ali oa sta vedela, na je general Jovanovič vseeno podpisal usodni ukaz o mobilizaciji, potem 'c to skraina lahkomišlienost ali pa celo brezvestnost. Saise le moral Jovanovič zavedati, da s tem uniči Koroščeve uspehe, ako fib le res že kaj dosegel Saj Ig vlil s tem olje v komunističen ogenj.
Jovanovičev korak Je vsekakor usodepoln. Ako ga bodo oblasti ho tele izvajati, bodo naletele gotovo na odločen odpor nahujskane komunistične množice. V tem sučaiu ie prelivanje krvi neizogibno. Ako pa je voj. uprava smatrala svolo odredbo samo za strašilo se bo lahko ta kol uverila. da ie ustrelila postrani. Časi, ko se ie moglo s takimi sredstvi operirati, so že davno minili. Tudi bi bik) skralro nevarno delati poizkuse s tako važnimi in dalekosežnimi odredbami. Vpliv in ugled centralne vlade, tudi vojaške oblasti, je že danes žalihpg mnogo nižji in slabši, kakor bi to smelo biti Ako vlada za te -svole nainovejše odredbe ne bo mogla ali sl ne bo upala dosledno izvesti, bo zapravila še zadnje ostanke svoje avtoritete. Kal pa to v današnjih raz • merah lahko pomeni, ni treba po-vdariati.
Da le položal še boli zamotan, le vlada ravno v teh urah »uvidela*, da res ni zmožna voditi države. Odkar Je na krmilu, II pripoveduieio to od vst-b strani, a bila ie tako trdne uveriena o svoji modrosti in upravičenosti da le vse pomisleke, očitke, i nasvete suvereno zavračala in prezirala. Sedai še le, ko io le tako nesreč no zavozita te priznala svojo slabost in stavila svoie mandate na razpolago regentu. Nai drugi pojedo vročo kašo. ki so io skuhali Korošec in tovariši. Prav po onem »Apres nous la deluge«.
Mi na smo še vseiedno prepričani da potopa ne bo Kljub Korošcu la kljub komunistom ne. Preživljamo res usodne, težke ure. preživeli pa lih bomo, mi in naša država.
Italija In Rusija.
Italija Je danes gospodarsko odvisna od Amerike. Že davn > bi bila zagrabila lakota po celi deždi, ako ne bi bilo žitnega uvoza iz Zedinjenih držav.
Ta gospodarska odvisnostjo pa zelo merodajna za politične akcije rimske vlade. Gosp. Nil ti bi si marsikaj dovolil, česar si ne sme, dokler preti iz Washingtona Wilsonev „Quos egp“, ki nam je vsaj v tem oziru dobra zaslomba.
Seveda išče Italija na vseh straneh Izhoda iz težkega položaja in bi se rada, kakorkoli že, izvila iz tes*
1 nega ameriškega „obJema“. Nemirno I italijansko oko je obstalo na ruskih 1 žitnicah. Nacionalistično časopisje j poziva vlado, naj se obrne po p( moč 1 v Rusijo. Rusija uaj da žital
V Rusijo pa hočejo, kar je čisto naravno, tudi italijanski socijalisti.
In tako imamo na prvi pogled čuden paradoks, Najhujši nasprotniki, italijanski impcrijalisti in italijanski skrajni socijalisti, so si edini v enem: naj se stopi takoj v stik s sovjetsko Rusijo.
Motivi te parole so seveda za oba ekstrema različni.
Maksimalni socijalisti žele zveze s sovjeti že po svojih načelih in pri-
čakujejo, da jim bodo kakoršnikoll ožji stiki z Rusijo izdatno koristili v borbi za prevrat družabnega reda in poslanec Bombacci je že odšel kot zastopnik italijanskih ekstremistov v posebni misiji k Litvinovu v Kopen-hagen.
Nič manj važni pa niso za naa poskusi zbližanja z Rusijo, ki jih pripravlja italijanska buržoazija.
„L’Idea Nazicnale44 in drugi na-cijonalistični organi navajajo same bajne številko o ruskih zalogah. Rusija nas bo rešila, otresimo so ameriškega jama, Rusija ima žita dovolj, vlada naj po.skrbi, da dobimo žita in surovin iz Rusije, potem pa lahko obrnemo hrbet Ameriki 11* bomo jadransko vprašanje rešili sami tako in podobno bobnajo anek-sijonisti.
V kakšni meri jo to upanje utemeljeno, o tein danes no bomo raz-motrivaJ. Opozoriti pa moramo na številne komisije, ki so v Italiji io sestavljeno v to svrho, da premotri-vajo, kako bi se dalo uvažati žito ia južne Rusije. Trgovsko zbornice v Milanu, Genui, Firenci in Benetkah so osnovale družbo za import manu-faklurnega blaga v Rusijo. Poslanca Cabrini in Dugoui odideta v kratsem na Rusko, da skleneta definitiven dogovor.
Za zunanjo politiko, kakor za politiko sploh, jo odločilno gospodarsko razmerje. — Skoro se nam zdi, da ta vsakdanja resnica ni šo prodrla do naših vodilnih mest, sicer bi bili vendar že spoznali odkod in kam gredo novi toki življenja in bi si bili j zo lahko uravnali politično ravno-I težje. Sedaj pa gledamo, kako nam I siromašna Italija sklepa okrog tebsa obroč sovražnikov in, če bo Šlo tako dalje, se bo prej vila italijanska trobojnica v Moskvi kakor pa jugo« slovanska na Reki.
Ako se namestniku zunanjega ministra, g. Spalajkoviču, ne mudi na pot v Rusijo, je dolžnost javnosti, da mu prikliče to nalogo v spomin. Sam se g. Spalajkovič, pač ne bo potrudil; v atmosferi novo Rusije W mu bilo nekoliko nerodno. Na take osebne neugednosti se pa država ne sme ozirati, kajti italijanska akcija v Rusiji je klic, ki bi moral imeti v Jugoslaviji oster odmev.
Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah t!
Domače pridige Sitarjeve Jere.
DESETA PIRIDIOA.
O Sitarjevih srajčnih gumbih.
»No, Sitar, upam, da sl malo boljše volje, kakor si bil davi, kaj? No, veš — saj tl ni treba pričeti žvižgati; Ijudie ne hodijo v posteljo, da bi žvižgali. Ampak to je čisto tebi podobno. Jaz ne morem Spregovoriti, da bi me ne skušal žaliti. Nekdaj sem večkrat rekla, da si najboljši človek na svetu, zdaj pa postajaš pravi zlodej.«
»Naj te vendar pustim počivati?«
»Nak, nočen; te pustiti počivati. Saj je to edini čas, ko morem govoriti s teboj, Jn ti me bog poslušal Cel dlan Imam vse roke polne dela jn kaj hudo mi dene, ako ml zvečer ni mogoče spregovoriti besedice; povrh tega itak dostikrat ne odprem ust, sam Bog ve, da ne!«
»Ker ti enkrat v celem svojem življenju manjka en gumb pri srajci, zato moraš preklinjat), da se vse bliska, kaj?,
»Nisi preklinjal?«
»Veš. Sitar, sam ne veš, kaj delaš, kadar
se raztogotiš.«
»Nisi se raztogotil?«
»Res ne? No, potem pa res ne vem kaj r.e pravi raztogotiti se — rekla pa bi, da bi zdaj že vendar morala vedeti to. Dovolj dolgo Že Živim s teboj, Sitar, da to lahko vem.
Skoda, da se imaš o čem hujšem pritoževati kakor Je gumb od tvoje srajce. Da bi Imel nekatere ženske, pa bi se imel, dobro vem. Saj vendar nikdar nisem brez šivanke In sukanca v roki. Kar se tiče tebe hi otrok, sem res cela sužja. In kakšno zahvalo hnam za to? No, če tj enkrat v celem življenju manjka gumb
Pri srajci — kaj pa kričiš: Joj! h mojem besedam? — enkrat, pravim, Sitar, ali dvakrat, natfveč trikrat. Rekla bi, da ga ni moža na celem svetu, za čigar gumbe bi bilo bolj poskrbljeno kakor zt tvoje. Želim sl samo to, da bi sl bila obdržala tiste srajce, ki sl Jih imel ko sl se poročili Rada bi vedeta, kej so bili tvoji gumbi takrat!«
»Pa Je gotovo vredno govoriti o temi Venomer me skušaš devati v nič. Raztogotiš se za vsak nič, ako pa potem jaz samo poskusim usta odpreti, pa me že nočeš poslušati. Taka je, da fročete vi moški vedno imeti prvo in zadnjo besedo, uboga ženska pa ne sme niti besedice ziniti vrneš.«
. »Lepe nazore imaš o ženi, ko misliš, da nima za nič drugega skrbeti, kakor za gumbe svojega moža. Res lepe nazore Imaš o zakonu 1 Hal Da bi uboge ženske vedele, kaj morajo vs?,,*>rfT*r*>e^ Zaradi gumbov pa te in one rečtl Nikdar se nebi navezale — nikdar, tudi na najboljšega moškega na svetu, da veš,
»Kaj pa bi storile. Sitar?«
»0, to je, da bi se jim mnogo bolje godilo brez nas.
»Sicer je pa tudi moje mnenje, da tl gumb nr manjkah pri srajci; moje mnenje Je, da sl ga sam odtrgtl, da bi Imel o čem govorit O, za vsako stvar si strašansko siten, kadar sc ti zljubi. Ampak to pa vem, da Je kaj čudno, da bi ti mogel gumb manjkati, zakaj gotovo je, da je m zenske, ki bi bila večja sužnja gumbov svojega moža kakor sem jaz. Samo toliko rečem, kaj čudno je to.
»Pa eno tolažbo Imam: vse to ne more dolgo trajati. Vsa sem že preč od tvoje Jeza-vost! hi ne bom te več dolgo nadlegovala. Ha, lahko se smele! I In rekla bi, da se bi tudi
smejal. Ni dvoma. Vidiš, taka je tvoja ljubezen — tvoje čustvo! Dobro vem, da ginom od dne do dne, najsi ne rečem besedice o tem. Kadar me pa več ne bo, potem bomo videli, kako bo tvoja druga žena skrbela za tvoje gumbe. Potem boš videl razloček. Resnica, Sitar, potem se boš spomnil name, zakaj potem, upam, ne boš imel niti enega gumba na sebi!
»To pa ne, nisem maščevanja željna, Sitar; nikdo ml še ni kaj takega rekel razeen tebe. Kaj praviš?«
»Nikdo me tudi tako dobro ne pozna?«
»To nima pa že prav nič opraviti s tem. Ha! Jaz ne bi hotela Imeti tvojega jezavega značaja, Sitar, za cele kupe zlata ne. Dobro Je, da nisem še jaz tako sitna kakor sl tl — drugače bi Imeli lepo življenje v hiši. Samo to si želim, da b imel ženo, ki bi v resnic! govorila s teboj! Potem šele bi vedel razliko! Tl me pa izrabljaš, ravnaš z menoj, da je grdo, ker, prava trapa, ne rečem nič. Sram te bodi pred menoj, Sitar!«
»In lep vzgled daješ kot oče! Svoje fante narediš tako zlobne kakor sl sam. Ves čas za-Jutrka govoriti o svojih gumbih, na tak način kakor si! In to v nedeljo zjutraj! In praviš, da sl kristjan! Rada bi vedela, kal bodo tvoli fanti govorili o tebi, kadar dorastejo? In vse to zaradi enega malenkostnega gumba, ki tl ga je manjkalo pri srajčnem rokavu!
»Zakaj ne držim iezika?«
»Zato, ker ga nočem držati. Svoj notranji mir naj Imam uničen — do smrti naj se dam mučiti zaradi enega samega zanikrnega srajčnega gumba, in potem naj še jezik držim! O-o, to Je čisto podobno vam moškim J
»A že vem, kaj naredim v prihodnje. Naj tl le odpadejo vsi gumbi, Jaz ne bom niti z me-
zincem ganila, da bi enega prišila. Poem bi pa rada vedela, kaj boš naredil. O, potem boš maral koga drugega dobiti, da ti jih pnšije? Ta je pa res lepa za mo/a, da tako grozi svoji ženil in taik ženi, kakor sem ti jaz bila, taki zamorski sužnji tvojih gumbov, bi lahko rekla. Koga drugega, da, da tl jih prišije, kaj? Tega pa ne, Sitar, nak, ne boš, dokler bom jaz živa! Po moši smrti — in pri takem trpljenju, kakor ua moram jaz pretrpeti, nihče ne ve, kako kmalu se lahko to zgodi — po moli smrti, pravim — o-O, kakšen divjak moraš biti, da tako smrčiš!«
»Ne smrčiš?«
»Hm! Vedno tako pravš; vendar nima to nič opraviti s tem, Koga drugega boš moral dobiti, da ti jih prišije, kaj? Ha! Ne bi se čudda. O, ne! Prav ničemur se ne b čudila zdaj. Prav nič! Saj so mi ljudje vedno pravili, kam vse to pride — in zdaj so mi gumbi,odprli oči! Ampak ves svet bo izvedel o tvoji okrutnosti, Sitar. Fn to po tem, ko sem tl bila taka žena! Nekoga drugega, pa res. da 1i bo prišivl gumbe! '-n-. spodarja v lastni hiši ne bom več imela! Hal Sitar! Kaj takega p ne b? hotela imeti na cesti, kar imaš ti. za ves svet ne! Z nikomur ne bi tako ravnala kakor tl ravnaš — ne, nisem blazna! Ti sl. Siiar, ki sl ali blazen ali 7fohA.1t — in to je šo hujše! Niti o gumbu že ne moreni več govoriti, da mi ne bi bilo zagroženo. da nostanem še manj kot zadnja v svoji lastni hiši. Sitar, srce imaš kakor iz kamena, res ga tnašl Groziti m!. In to samo zaradi enega gumba' —* enega — gumba o
«Drugegn se več ne zavedam, nravi Sitar, zakal njena narava me je odrešila z lepim, močnim spanjem.«
Češke stranke.
Agrarna stranka (republikanska stranka).
Češki poljedelci Imajo svojo testno samostojno stranko od 1890 dalje. Njen program je stanovski Kot ena najmočnejših strank pa prihaja stranka merodajno v poštev tudi sicer v češki politiki. Kot narodna demokracija je tudi agrarna stranka vsenarodna stranka, ki ni nasprotna nuinim soeijalmm refor mam — kolikor seveda ji njeni stanovski oziri to dopuščajo, kakor je fo tudi pri nar. demokracji. V programu itna stranica načelo^ da je iz-toriščaie slabih, vladežehnnsi in zavist, zlo vsega socijalnega zla. —
V kulturnem oziru stoji stranka na stališč« svobode znanstvenega raziskovanja. Strta naj bo svobodna, prosta birokracije, učitelj mora biti svoboden.
Dosedaj so bili v stranki tudi poljedelski delavci. V zadnji dobi so se pa ti organizirali v socialističnih strankah. Vendar sc zdi. da to ne bo dolgo. Ko bo izpeljana agrarna reforma. ko bo iz današnjega poljedelskega delavca samostojen kmetovalec. bo videl svoie koristi zaščitene le v češki agrarni stranki.
Kakšno stališče zavzema češka agrarna stranka napram danes perečim vprašanjem v republiki, o tem •as poučuje zadnji volilni manifest V katerem proglaša stranka, da hote bhi državna stranka. Braniti hoče pravo češkega jezika in češkoslovaški značaj republike, z manjšinami hoče ravnati po zakonu (n pravičnosti. Stranka je za ureditev raa-me-te med državo in cerkvHo (tedaj m za ločitev) tako. da bi se verstvo r»e mešalo s politično močjo. Stranka fe za močno, disciplinirano armado. Zunante politika mora biti pnosta imoerltaMzma, toda zia varnost fn neodvisnost rer>ob*H<r. 7.a-ieb*n test Je kardinalna zahteva. O tociiaftzmu pravi, <te ni sposoben odstraniti vojnih posledic, temveč 'da kh celo množi. Je nnod sorijall-stfčnt diktaturi (preče! netesno!), pro.? centratia-n. p m ti rekvtaicifaro, kroti omejitvi delavnega časa m pefjff.
Cefka ljudska stranka.
Njen program Je tak kot so programi katoliških strank sploh. Za razumevanje n lene politike nas zalima to, kakšno je njeno notranje aastranie o novem položaju deškega naroda, o remiblM kaiti to stališče Je za vso njeno politiko v bodoči skupščini merodajno* Naj citiram v tton oziru Čeha dr. Herberta, (Po »Narodnih listih« z dae 13. aprila 1920 »Črna internacionala«.)
KO )e češki narod Izvedel prevrat, fe dvema strankama v republiki zastala sapa In zledeneta kri; Nemcem in klerikalcem. Kljub temu ifa fe pr iglo 24 klerikalnih poslancev v Narodno skunšČroo, kljub temu so hodili med nami tiho, po prstih, ni*o govorili, samo šepetali. Kajti oni so bfH najmočnejši frr »ajzadnejši varuhi Avstrije, kojt zaveznik Je bil papež v Rimu.« Nato našteva dr. Herben, kaj vse se je. dogodilo od tistega časa: Praški nadškof Je bil nastavljen, ne da bi se predsednika republika vprašalo. Ko se Je temu oporekale, se Je dejalo; da Je ločitev cerkve od države pred durmi. Do te Ibči tv e p« kljub prezidentovemu staliSča ni prišto, da: ločitev se v dešltf ustav! nit! ne omenja ne. Pri naj večji stanovanjski bedi se niti v •tetetowiwgaBBagaflgigsagsgggBiaB«aaM»i
enem slučaju ul seglo na samosta- I ne. Prišla je prezidentova sedemdesetletnica. »čech« si je upal napisati sramotilni članek. Preje so ko- j tnal šepetali, sedaj kričijo in delajo veleizdajniško propagando na Slovaškem. !
t-
Ostale češke stranke — vseti skucai it* 15 — so za državno politiko brez pomena, ker so samo strokovne. Politiki in državnemu živlkniu utiskuieio značai samo obdelane socialistične in meščanske stranke.	  '
Glasovi bede.
Uredništvo na-ega Ust« preienra dan za dnevom pisma, v katerih se pritožujejo posamezniki ali pa tudi po več skupaj nad današnjimi neznosnimi razmerami, nad draginjo, prre»a,;mi planini itd. l>asiravno je ton nekaterih pisem precej radikal*-« in oster, vendar so v bi siv« tožbe, k! jih čitamo v pismih, popolnoma upravičena«. V ilustracijo razpoloženja, ki vlada med temi bednimi, prinašamo nekaj teh pisem;
Slavno uredništvo 1
V vaše.n cenjenem listu štev. 78 gam žital članek »Beda duševnega in ročnega delavstva". Dovoljujem si k temu •članku 5e nekaj pripomniti, in bil« bi zelo ljubo meni, kakor mnogim drugim, .da napišete kot nadaljevanja gori omenjenega članka sledeče: Ne samo nezadovoljni so vsi oni, ki trpijo pomanjkanje, temveč tudi drog za drugim pristopajo k komunistom, v katerih vidijo rešilno bilke, čeprav Je danes jasno, da bi eventualni komunistični režam pri nas povzročil še strasoejšo bedo, ker bi prizval nehote na povrčje vse temne, že po naravi prevratne in zločinske elemente, ki bi uničiti še to, kar imamo. Sedaj še nas večina misli, kakor nam pamet veleva, toda če bo slo tako naprej, da plače ne bodo sledile povišanju o«n vsa <da-njih potrebščin, bo tudi naša pravda most slednjič minila. Če zlepa ne dosežemo boljših plač, bomo skušali zgrda. Zakaj trpimo pomanjkanje mi, ki delamo za druge, ki na naš račun živijo v izobilju. Če je že res treba trpeti, pa trpimo vsi! To sem cenjenemu uredništvu napisal za ilustracijo sedanjega položaja,, da m ne bodete nekoč čudili, ako pride do poloma. Krivično trpljenje Je najboljša agitacij* aa boljševizem.
E. O., uradnik.
Cenjeno uredništvo!
Prosim, (hi sprejmete sledečo no-tioo: Uslužbena sem že dalje časa pri ljubljanskem trgovcu H. Moja dnevna plača Je 16 K, kar ne znaša mesečno niti 400 K, ker na nedelje Ja praznika ne zaslužim ničesar. Od tega moram še plačati sama bolniško blagajno in si sama celo svinčnika kupovati. Ako slučajno zamudim za četrt ure službo, m mi za kazen odtegne za pol ure plača. Ako imam včasih kakšen nujen privaten opravek, recimo, da grem k zdravniku Itd., se mi sicer to dovoli, toda vsaka minuta m mi pri plači od računa, čeprav v moji odsotnosti moje tovarišice za mene vršijo delo. Tako mi torej pride na mesec 850 K. Mislim, da mi ni treba razlagati, kako se a tem denarjem flvi. Jaz, bi delam naporne vsak dan, ne za-zaslužim na mesee niti toliko, da M si lahkn *a cel mesečni zaslužek kupila par srednjih čevljev. Navzlic temo pa sem v naši trgovini cefo [ ja* te najbolje plačana, moje tora-| rišice bn&jo komaj po 12 K dnevno. I Tudi v drugih trgovinah ne gre tr-i govskim namefičenkam bolj«, preko tgftaatmmm' sww š sssmlemtmmmmmm
500 K mesečno, mislim, nimajo nikjer. Kako so plačani nameščenci, mi je manj zn..no. Obupno ,e naše stanje in ne vemo, na koga bi se naj obrnile, da bi nam pomagal.
Sledeče nismo nam piše radi ve • rižništva obsojen privatni uradnik: Oženien sem Imam ženo. tri otroke, a zaslužim mesečno komai 1400 K. Kako na) s tem izhodim’ Ker sem že do vjlave zadolžen in ker s posojil: meni uboeemu proletarcu ne gre tako lahko sem rerabil orvo priliko in začel verižiti. da malo odi onio-rem pomanikaniu. Toda nisem imel sre če. že pri prvem poskusu so me do bili in kaznovali z globo 2000 K. do-čim 'eni faktično zaslužil pri veriž-nrštvu komaj 1^00 K. K'e Je rimaj pravica’ Od svoie borne plače sem moral pristaviti še 500 K in tako sem bedno stanie svoie družine še poslabšal Popolnoma pravilno ie. da ve-rižnike in navijale« cen obsoiajo toda zakal se to večinoma codi le pri malih krivcih, ki so v to takorekoč nrisilieni. Kakor nekdaj, tako še zlasti zdai velia izrek: Tatiče obešale, tatove pa izpuščajo Sicer pa pomnite te vrste venžnikov. kakor smo ml. ne boste iztrebili 7 kaznimi, temveč samo s poštenimi plačami za naše delo Od takrat, 'ko sem bil kaznovan. sem postal boliševik in sicer prav na steno, ter niti ne mislim več na to. če le in kako le pri nas iz-vršUIv bollševi7em. (Brez podpisa.) *
Za enkrat smo navedli samo ta tri pisma. Navedli hi iih lahko Še celo vrsto, oa vsal itak vsa izzvane v eni in isti akord. Iz tega tudi lahko vidimo, kako nastalaio pri nas bolj-ševikL ki pravzaprav niso boljševikh Prinašamo tu pisma v memenlo onim. ki so krivi te bede. Stavke, ki se zadnii čas vršilo in ki se še obetata. nai odprejo slepcem oči. dokle; ie še čas. __________
Misli ob stavki.
no za prehranitev, kje se mu preskrbi ali popravi obleka, k:e je za delavce kopelj. kje ga čaka pošteno razvedrilo. Mislim, da je v Ljubljani samo zaradi tega toliko gostiln, da se tam vduše vse te misli, želje in potrebe. porajajo se pa misli po vedno večjih zahtevah.
Stanovanjska kriza bi se lahko precej omilila, če bi se opustile tiste gostilne, kjer so gostilničarji obenem rokodelski mojstri, uradniki, žitni baroni, stavbeni mojstri itd.
Neizobraženost vidi edino v stavki sredstvo do zboljšanja. Vse v naravi pa kaže. da se le z delom doseže živlienie, stavka ie pa mrtvilo. Železniško vprašanje se ne da reširi samo v okvirju železnic; rešiti se bo dalo tem lažie ln tem boliše. člmpreje In čimbolj železnice funkcijonirajo. in čimbolj po železnice v stiku z organizmom. kJ z železnico živi in 11 trpne, to ie s trgovino.
Ce bi železniške, poštne in carinske uprave svoj poklic razumevale, mislim da bi črez noč zmanjkalo verižnikmm in navifalcem cen Mava. ker bi ga ne moeli več dobivati po železnici in bi se izrnčevalo le solidnim tnrnv<~em. ena misel bi se morda obnesla; so vrste blaga, ki bi iih železnica in pošta samo v gotovem čas« prevažal!. To bi imelo za nostedieo. da bi se onemogočilo, da bi kopičili navtlnlH cen blago In da bi ga še le potem prevažali, ako bi se cene pošteno dvignile. Če M ta rok prevažanja potekel, bi se to blago smete odpraviti edinole v velika pvenhielna državna skladišča.
£e eno razvado vidim, namreč napitnino. Vsak uslužbenec naj bo pravično plačan ln na napitnino naj ne bn	na svetu navezan. Dr-
žava 'bi Mte poklican« da vse napitnine - kakor so to tudi druge drža-
ve »torile — kategorično prepove. Napitnina dela uslužbenca nemirnega, in vsakega le tja vleče, kjer s« Se kaj postrani zasluži. Ona je milo-dar, milodara bi se moral vsak človek sramovati. Vsak gospodar ž* toliko zasluži, da svoge ljudi lahke pošteno plača.
Naj večja soci.iakia potreba Je pa občno zavarovanje za starost, ta potem je dan pogoj, da se sme marsikateri grd pojav v človeški družbi zatreti čez noč.	M.
Beležke.
(airtto vprašamo.
G. Marcel Žorga ie bil svoj ča* korporal hlevar pri II. baterili 8. top. polka. ZnaJ le 7. nami voiaki tako postopati. da se le vsled svoje »Schnel-digkeit« priliuhil pri vseh svoj avstrijskih predstojnikih. Bil je dober veščak v šikaniranju, celo v prete-paniu voiakov. G. Marcel Zorga J* danes vodla komunističnih Strelko-ločih železničarjev. Poln le lepih besed za pravice zatiranega človeštva, vsak dan ermi proti zatiranju. Njegovi nekdanji voiaki bi radi vedeli, kako se strinia vloga borltelia za človeške pravice z rohnenjem surovega avstriiskega korporala. Hvaležni mu bomo. če nam to pojasni.
Stavkovni odbor »prvega« poziva.
Radovedni smo bili kal pomeni ta skrivnosten »prvi« poziv, kakor se imenuie komunistični stavkovni odbor. Ta podpis stoli na vseh prokla-maciiah. letakih in pamfletih. Informirali smo se in izvedeli: V zavesti svojega protidržavnega postopanja so komunisti uverleni. da bo njihovo stavkovno vodstvo kmalu aretirano. Potem bo nastopilo »stavkovni odbor drugega poziva«.
Jugoslavifa.
Sedanja stavka železničarjev je zbudila nekoliko pozornosti na železnice in njih uprave. Pa komaj bo končana, bo ponehalo tudi zanimanje za železnice, kakor po pa vadi.
Dogodi ja j, kakor so tudi železniške stavke, kažejo popolno topost za razna sncilaina vprašanja, kaitera bi m morala takorekot en rifo obravnavati.
Radi prenaporne službe mislim, ne bi mogla izbruhniti sedanja stavka, kajti promet pred njo je bil tako majhen, da so se mogle oddahniti skoraj vse eksekutivne železniške kategorije. Zato vlada v splošnem precejšnja meglenost, zakaj se je pričela sedanja stavka.
Delavsko vprašanje Je res težko. Zahteva, da mora Mri delavec plačan, da more pošteno živeti, Je tako upravičena, da se ne Izplača o še nadalje govoriti. Ako pa kot delavec prejema nekako generalizirano plačo, ga pa morda zna njegova vest le enkrat vprašati: ali nima morda njegov sodrug, ki frna na primer težjo, odgovornejšo službo, ali službo ki Je spojena z večjo porabo obleke, ali ki je izpostavljen vremenskim ne-prilikam Itd. pravico do boljše Mače, kakor on. Treba Je, da se to vprašanje študira, kajti generalizirati vse delavstvo In ga po eni In isti šabloni zadovoljiti, bi bila velika napaka.
Delavce, železniške ta drage, moramo tudi v tem oziru zadovoljiti, da se za nje tudi v splošnem kaj stori. Kaj nudimo n. pr. v Ljubljani dete vat? Kaj Je kaka hiša za prenočevanje delavcev, kje je kaj preskrbfje-
*i 1 iTii—I—
Upravna razdelitev države.
Beograd, 20. aprila. (Izvirno poročilo). Ustavni načrt, o katerem ministrski »vet razno razpravlja, predvideva naslednjo razdelitev države: Cela Jugoslavija naj razpade .na pokrajine, te na okruge ta ti zopet na sreze (okraje). Pokrajin bi bilo 9 ta sicer: t. Sto venila s Prekmurjem: 2. Wrvntska-S1avont|a a Medjiimir-fem; 3. Srem in 'Bačka; 4. Banat; 5. Bosna; 6. Crna gora, Hercegovina in Kotor« okolico; 7. Dalmacija; 8. Srbija; 9. Stara Srbija z Macedo-nijo.
Sootos Vlator v Jugoslaviji
l.DU Beograd. 19. aprila. Dr. Se-aton Wataott. ki je znan pod psevdonimom Scotus Vlator, tatfnlk »Ser-bten Sr*ciety« ta eden ustanoviteljev »Serbieu Relief Fonda«, namerava to 'leto priti v Beograd ta pri tej prHIkl posetlti vse jugoslovanske kraje.
Stavka brodarjev končana.
LDU Beograd, 19. aprila. Stavka brodarjev je popolnoma konč^pa. Brodarjem J« povečana plača «*a dnjna, kar bo imelo posledice za tarife za prevoz potnikov ta blaga na rečnih pannikh.
Regentov ukaz o železničarski mr MttractfL
Beograd, 19. aprila. Minister vojne in mornarice objavlja ukaz Nj. Vel. pralja od 18. t. m.: Na predlog Našega ministra vojne ta mornarica in po zaslišanju ministrskega sveta san na podlagi člena 85. zakona o ustmjstvu vojske sklenil ta določam, da se v teku leta 1920. po potrebi pozovejo na dvomesečno Službo v vojski obvezauci vseh treh pozivov narodne vojske ta poslednje odbrane. ki so v železniški službi. Naš minister vojne ta mornarice naj izvriH ta ukaz.
Razna poročila.
£e)ernfčar*ka stavka ▼ Avstr IH končana.
OttnaJ. 20. aprilu. (Izvirno poročilo.) Stavka Je popolnoma končana ta danes Obnovljen promet ▼ obsegu kakor le Ml pred stavko. Vsi vlaki so odhalali po voznem redu.
ProtUaško gibanje v TripolUanUL LDU Split, .20. aprila. »Idea Na-zlonale« poroča o Beto kritičnem poležala Itaiifanov v Libiji. Protiitalijanske akcija se itrl po vsej Tripoli tanili. Italijanske čete «0 bile prisiljene zapustiti Masrato.
Ulični nemir! v Milanu.
LDU Berlin, 20. aprila. »Vat* vfirts« javlja Iz Milana: V Turinu se je vsled splošne stavke položaj bistveno poostril. Na mnogih mestnih križiščih so postavljene barikad« za oviranje prometa	 .
■MNOMuunMVPinrnJ' •	,	i«i™nn	immmmhmU
BORZA.
LDU Zagreb. 20. aprila. Ameriški dolarji 14.!i00-14.800. avstrijske krone 6S-69, 20 kronski zlati 580, francoski franki 1095-1120, (nemške marke 260-267, Italijanske lire 720-760.
iwww
j
Naš parlament
(Iz cikla »Prvo leto Jugoslavije
(Dalje.)
Takoj po prvih šojah narodnega predstavništva so se zgto začete po-gajanja z raznimi strankami opozld-jmiatacga bloka o rekonstrnkclji ka-btaota. Ta pogajanja so bila jako te-žavaa in doteotrajna ter se za dolgo diobo napotaila vso notranjo parlamentarno politiko. Ministrski svet j« med tem reševat v lastnem delokrogu razna pereča vprašanja n. pr. voliti;! petnajstmiljottiski kredit za dravinjske dcjkladc JnvaHdoni, kredit za vseučilišče, se bavil z raznimi komf'-siiami pit mirovtn konferenci, odprav?! davek na vhto na Hrvatskcns, iir?Liva! prehrano, promet, kredita in razne druge tekoče npram nalog«
V septembra so se pogajanja raz Mia in vlada Je podala svojo demist-jo, deloma da vsejedno omogoči koncentracijo, deloma da prevzamejo zunanje politične dogodke, zlasti za podpis miru z Nemško Avstrijo. Istočasno se je ob D’ AHumijevem člnn pričakovalo skorajšnjo rešente Ja-
d ra trškega vprašanja. Nato «o se zo- J vanskega kluba. Toda ***&* ni mo-pet vršila pogajanja za sestavo vte- gel spreJeH takšnega premoga, ne
............... samo za to, ker ta grupacija «ma
formata« večine predstavništva, marveč tudi za to, ker programi re-akefjonarnih strank n« odgovarjmo jugoslovanski državni Ideji, marveč
Jej nasprotujejo. Nato se J® po* izkusilo s koalicijskim kabinetom Pavlovičem. lei se pa zopet nJ, P0?Ie !l; vsled česar je gospod Davidovlč končno sred! oktobra Iznova dobn nalog, da sestavi kabinet iz demokratske zafednioe in socijalnlh demokratov. To se je zgodilo m dosedanji Davldovfčev kabinet ki Je med krizo vodil poste, Je ostal ter se rekonstruirat. Kot podpredsednik Je stopil vanj stari demokratski dalma-thtakt rodoljub ln hrvatskl narodni prvoboritelj DaaJuraj Blamklol nekaj časa pozneje Je bil dtotedanjl nrvat-trtd ban dr. Ivan Pateček hnOTO^ran za ministra za konstltuarrto, Henrik Križman za agrarno reformo ta Ko-sta Stojanovič za gospodarstva Večmesečna neznosna kriza le Mia v tem končana. Ker pa 06 strankarski napetosti nf IHfo mlsHtf na ptod-00 Salu mntomm BBadatearaMtena
de med vsemi strankami. Nameravate se 1« koneentradjska vlada ali vsaj koalicijska, vlada večine pa šele v najskrajnejšem slučaja. V Beograd so dospeli delegat! iz Pariza ter se udeležili posvetovanj. Kronski svet se je, bavil * medrrarodntai ta potem % notranjepolitičnim položajem. Pri teh pogajanjih $0 se p« Pojavila start nepremostljiva nasprotja med dvema političnima načeloma, predvojnim reakcionarnim nazira-nfem in modernimi narodnimi potrebami. Kabinet j« poizkusil sestavili Izvenstrankarskl predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič, za njim vodja siarnradikalne stranke Stofan Protlč. Regent Je odločno vstrajal na stališču parlamentarizma ln je zato odklonil uradniško vlado. Ker so se vsa pogajanja razbila, je najprej poveril radikalnega disidenta Trifkovtča da v roku 48 nr sestavi koncentracijsko vlado. Ker pa tudi on ni Imel sreče, Je moral vrnitf mandat. Po®rej pa je še poizkusil sestaviti reakcionarno vlado Iz radikalcev, narodnega ta iiigoslct-
jc začela vlada miriiti na razpust I politične ideje, ki so jih smatrali V
celi Evropi ta doma za revolucijo« narje, sanjače ali pa atentatorje. Nastali smo iz kaosa. Po svetem pisma je za ustvaritev zemlje ta za ureditev kaosa bog rabil sedem dni, sedem dolgih let. V prvem letu, v prvi politični dobi Jugoslavije od prevrat« 1918 do konca 1920 se |e kitah tej razdrapanosti v urejevanja ene sam* velike krize ta zdravljenju ene sam« velike bolezni doseglo toliko, in položilo tak trden temelj za bodočnost, da niti najbolj nazadnjaške strank* ob vsem pritisku sosedov na naš* meje ne bodo nikdar več mogle za-.vlratl našega napredka ali pa odriniti ljudstva od njegovih pravic.
To vidimo temboll, ako si pred-očlmo vrsto drugih političnih dogodkov. ki so se odigrali pri nas v prvem letu. Prenesli smo jih vse in narod je pod vodstvom demokratičn* ideje prenesel vse v naslednjem naštete udarce in tresljaje ter ni ob nJlH postala! slabši in manjši, marveč vedno močnejši ta večji, vedno bolj jedin in v vedno trdnefSI zavesti na-Hh ciljev.
(Dalle prih)
parlamenta, oktroa volilnega zakona j ln izvedbo volitev v narodno predstavništvo.
Da upiiva na ugodni potek mirovne konference, je regent odpotoval v Pariz. V domačem parlamentarnem življenju je medtem zavladalo mrtvilo. Parlament se je odgodil za dva mesca, ministrstvo in deželne vlade, kf vodijo kot ekspoziture ministrstva upravo v pojedinih zgodovinskih pokrajinah, so morate same izvrševati vse one korikretne naloge, ki smo Jih našteli prej ta ki bodo Šele takrat v poini meri ta zadovoljivo izvršene, ko bo vlada temeljila na izvoljenem, delazmožnem parlamentu kot nosilca Uudske volje.
Uvodoma našteta razdrapanost političnega mišljenja na razne strančice označa najbolje veHko duševno politično razdrapanost, v kateri smo žjveli do danes. Ml Imamo nositi in zdraviti posledice preteklosti, in sicer ne samo vojne, marveč tudi one pred vojno, ko smo bili razdeljeni na pet držav ta -štirinajst različnih opravnih pokrajin torej doba ko so MmnoalMK nosilci jugoslovanske
96. štev.
Cm— r tmmrnammmmmmmm
Dnevne vesti.
— Državne menjalnice v obmejnih krajih. Ministrstvo financ Je izdalo naredbo. da se uredi poslovanje državnih menjalnic v obmejnih kra-lih. preko katerih prihajalo naši izseljenci. ki se vračajo iz Amerike. Državne menialnice bodo zamenjavale doiarie za naše dinarje do najugod nejšem borznem kurzu, tako da se bodo naši izseljenci obvarovali ropanja. ki se seda: vrši z njimi, pa tudi. da na ta način pride država do do-lariev za svoja plačila v Ameriki. Dosedai se bodo organizirale take državne menjalnice v Kotoru. Du brovniku. Metkoviču. Splitu. Sarajevu, Ljubljani in Mariboru. Zamenjava ne bo obvezna.
— Vrednost nlklastega drobiža. (Uradno.) Na podlaei pooblastila in sklepa ministrskega sveta št. 7288 oo 27. marca t. I. določa da se avstro-ogrski niklasti drobiž po 10 in 20 vi narjev pri javnih blagajnah in v privatnem prometu spreiema kot novec po 10 m 20 par.. Podpis: Finančni minister dr. Jankovič.
- Hrvatska dež. vlada prepovedala i2voz živine. Deželna vlada v Zagrebu ie z naredbo z dne 15. anrt-la. št. HI 721 vsled težkih prehranje valnih razmer prepovedala izvoz ži vine v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Zagrebu te predsedništvo deželne vlade za Slovenijo obvestilo vse ooliciisfoe oblasti, železnice in odsek za prehrano, da se živina, pri peljana iz Hrvatske. Slavonije in Medžimuria v Slovenjo, ne sme izvažati v inozemstvo. Odslej se iz navedenih pokrajin sme v Slovenije uvažati samo živima, ki ie potrebna za prehrano prebivalstva v Sloveniji.
— Pri poverjeništvu za iavna dela namestilo: 1. komisar s prejem ki IX. činovnega razreda ali eventu alno dežebinvladni tajnik s prejemki VIII. čin. razrtda: 2. deželnovladni koncipiient s preiemki X. čin. razreda: 3. komceptni praktikant z letnim adjutom 2100 K, eventualno 2400 K, in s pripadajočo draginisko doklado. Natančnejši podatki v Uradnem listu za Slo'-«‘”»'o ?t. 47
Otvoritev telefonske centrale v Crnl nri Prevaljah. Pri poštnem uradu Crna nri Prevallah se je otvo-rila 8. aprila t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za kraievnl in medkrajevni telefonski promet.
— - Cenzura Pisemskih pošiljk bo ustavllena. Kr. volaška pisemska cenzuta za inozemske pisemske po šilike preneha 4ej»,vati dne 5. maja 1920. Vsled tega se smejo od imenovanega dne sprejemati in odpravljati pisma v inozemstvo zopet v zaprtem stanju.
+ Joško Komjanc. Zopet Je zapustil naše vrste star bojevnik in odšel kamor lih je šlo že sto in sto. Kot bi sc izpolnjevalo brokletstvo nad nami in našo bedno zemljo gor iško. Od vojnih grozot, od nasilia in zlobe Italjanov, iz bede in obupa vstaja vedno na novo narod v Primorju enako zaveden, enako močan v svoji samozavesti in odločnosti. Ni več v njem oblina, ker veruie vase in svojo moč. vsak udarec le tesneje sklepa vseh v enotno silno falango. Toda kjer ne zmore ničesar nasilje in zloba tam ruši neusmiljena uničevalka vsega, kar je življenje, moč in lepota. Ni še dolgo, kar je umrl Dr. Anton Delak v Trstu, za niim ie šel Joško Komianc. Vedno zvest drug in prijatelj. dober Sofaol. na mestu povsod, kjerkoli ie položaJ zahteval, zahtev na jc bilo tako mnogo! ROj&n 1c bil v Geriči 5. junija 1892. Dovršivši učiteljišče. ie vstopil v tvrdko svoje matere. ki ie imela cvetočo trgovino i južnim sadjem. Že kot dijak in pozneje ie bil član raznih društev, v katerih ie povsod zavzemal prva mesta. Bil je član predsedstva Goriške Sokolske župe v letih 1913 in 14, predsednik Pevskega in izobraževalnega kluba v Gorici in vztrajen Ciril metodar. Zlasti ie deloval v Sokolstvu. Kot vaditelj ie povzdignil Sokola v Podgori udeleževal se je župnih in medzletne tekme v Ljubljani 1. 1911. povsod s prav dobrim vspe-lioin. V vojni je bil 1. 1916 težko ranjen na tirolskem bojišču. Prevrat ga je zalotil v Gorici na dopustu: takoj ie pristopil k Narodnemu svetu in vršil svoio službo pri štacijskem po-veli: tvu v Gorici do prihoda Italija-nov. Pobegnil je iz Gorice v LJtib-llano kot sto in sto drugih ter se pri napadu Nemcev na Koroškem iavil prostovoljno v Koroško legijo. S kapetanom Martinčičem je branil in ubranil predor v Podroščici, kjer je bil težko ranjen v roko. Kakorhitro je okreval, je sodeloval pri Primorskem sokolskem krožku, bil ie predsednik njegovega veseličnega odseka ter sam im i več pripomogel, da so
krožkove prireditve dobro vspe-le. Bil je vesel, in zvest družabnik, kamorkoli le prišel, je prinesel v družbo radost in smeh. Za niim žaluje vsak. kdor ga ie poznal, ker ga je vsak ljubil. Z niim ie odnadel zopet člen iz vrste, ki oklepa našo zasužnjeno zemlio. Za niim ostaia zevajo ča vrzel Kdo io izrrolni? Kdo ie se-dai na vrsti? Bodi mu lahka svobodna zetnlia iugoslovenska. za katero se k boril! Spomin niegov ostane lasen. čist In svetel, kakor solnce goričko.
Tiskarski Škrat nam ie napravil v včeraišnii številki v članku »Za našo Reko« neljubo pomoto. Mesto »SLS ie poslala na zborovanje g Mermolio« ... mora stati »SKS (Sa-mostoina kmetska stranka) ie poslala na zborovanje g. Mermollo...«
Liubsjana.
= Dr. Skubl v korespondenci t. dverna nameščencema orl oollciil.
»Slovenski Narod« noroča* »V stalni korespondenci sta še vedno, kakor nam poročalo iz zaneslhvega vira. z bivšim policijskim nadkomisarlem dr. Skublom dva gospoda, ki sta celo nameščena pri onem nollciiskem od delhu. kamor se stekajo vsi važnejši in talni spisi in dopisi. Zdi se nam. da ie skrajno neprevidno, da se pušča tako nezanesljive Uiidl na tako važnih j mestih.«
= Beračenle se te do Ljubljani tako razraslo, da te včasih na vsak korak nadlecuieio razni potrebni in nepotrebni, mladi in stari berači in beračice. Pred uršulinsko cerkvijo sedita vedno po dva. nri »Slonu« po eden hd Ne v gostilnah, ne kavarnah. ne na iznrehodih zuna' mesta itd nimaš miru. Nekateri berači iz lenobe drugi na so sicer res reveži. Oblast’, bi morale gledati, da prve nrisilijio do dela. delanezmnžne na spravijo v za-veM§ča. v katerih bi se še za kakšna lahka dela lahko zaposlili. Včeraj smo videli leztl no mestnih ulicah po vseh štirih nekega berača s strašno Dohabllenimi nogami. Nai pride voz. tramvat ali avto. in se mu mož po vseh štirih ne more dovol hitro izogniti. pa ie nesreča gotova. Tudi takšen bi nri primerni oskrbi lahko vršil kakšno lažie delo.
— Društvo drž. uslužbencev. Vs’ gg. odborniki pozor’! Za 20. aprila določena seja se vrši 21, ob 8. zvečer. Polnoštevilno! Občni zbor 22. t. m. ob 7. zvečer! Določite delegate! Predsedstvo.	K
— Dve senzaciji naenkrat. Včeraj dopoldne se ie nudila šetalcem na Poljanskem nasiru sledeča slika: Po Poljanskem nasipu leakšnih 40 tn ored šentneterskim mostom se ie vrgla v LiubJianico neka mlada ženska. Neki gospod le priletel za njo in kri čal: »Držite lo. primite jo!« Samo srečnemu slučaju te pripisati, da |e voda žensko zanesla pod mostom proti desnemu bregu, kjer so jo potem slučajno navzoči šetalci potegnili Iz vode. Omenjeni gospod, ki je tudi priletel na lice mesta le začel za-bavHati In se kregati, nad rešeno: »Utonila bi, zakaj pa kradeš! Prav se tl zgodi!« Nato ie prišel rešilni voz in so žensko odpeljali v bolnico. — • Istočasno oa se ie zgodila na šentpe-terskem mostu še druga senzacija: Neki orožnik le peljal na tramvaju s seboj nekega mladega zlikovca. Na ovinku proge je zlikovec skočil Jz tramvala in lo le hotel odkuriti. toda orožnikovi hitri rofel se je posrečilo, da ga ie v zadnjem trenotku zgrabil. Bila je zelo smešna slika* Orožnik stoječ v tramvalu le držal fanta, ki ie stal zunaj, za suknjo hi ga vlekel s sebol, dočim Je tramvaj hitel naprej. Še-le, ko se ie tramvaj ustavil je mogel fant. ki se ie vsled divlega teka zelo upehal, zopet vstopiti.
= Prepoved alkohola. V neko go • stilno Je prvi dan stroge prepovedi točenia alkoholnih pijač stopila večja družba z zmagoslavnim veseljem na obrazu. »Dober dan. očka! Kako Je kaj?« nagovore došleci gostilničarja. »Tako, tako! Kal bi radi?«... »Vina gor!« — »AH stavkate?« — »Bomo!« - - »No vidite jaz pa že! — Ne dam!«
= Obsojena mesarica- Mesarica ki Ima na Francovem nabrežju svojo mesnico, Je bila na uradu zoper ve-rižnike obsojena na 1.500 K globe, ker Je prodajala meso do 26 K kg. C. ima mesnico za druge fconzumente vedno zaprto, preskrbuje meso samo za svoio gostilno In za ono svojega sina. Verižniški urad Je nedavno konštat5.-ral, da ie dobivala iz klavnice goveje meso, katero ni določila za konzumente. ampak za gostilne.
— Prot! onim konzumentom tu ku-povalkani mleka, ki pomagajo samo-lasfno dražiti mleko in druge mlečne
izdelke, namerava odslej naprej centralni urad zoper verižnike. in navi-ialce postopati z vso strogostjo, kajti znano je, da mnogotere gospodinje ponuiaio zelo pretirane cera©, samo. da čimnreie dobe mleko!
=■ Boj navijalkam mleka. Strogo oko verifniškeea ura ta ie posvetilo tudi mlekaricam primerno pozornost. Na raznih točkah mesta so včeraj organi tega urada zalotili več mlekaric, ki so prodajale liter mleka po 6-7 K. Obsoiene so bile na visoke globe po 1000 K in 8 dni zapora. Zaplenili so jim tudi vse mleko.
= Historiia neke posode. Po burnih septemberskih dogodkih 1. 190S, no prvi burni krizi s Srbik) se le. neko noč nripetil za tedanje razmere nezaslišan škandal. Franz Joseph I. v parku pred lustično palačo ie dobil na svoio plešasto glavo — lončeno pokrivalo. Policijski aparat, državni pravdtiiki so stikali no — zločincu. V nozneiših letih ie neki ugledni Liub-llančan. obrtnik zaupal storijo cesarjevega pokrivala svolim Driiateliem. Stvar ie počasi prišla na uho držav-nravdnika. Bila ie razprava mož le bil oproščen. Sedaj pa se je vnela druga pravda. Oproščeni mož ie tožil svojega priiatelia. kateremu ve stvar zaupal, zaradi žaljenja časti. In o proslulem nočnem pokrivalu še vedno govore sodni anali.
= Tatvine prašičev. K tozadevni notici v št. 94. »Jugoslavije« se nam sporoča, da ukradenih prašičev ni kupila ga. M. Kastelčeva, gostilničarka ori Rihtarju, ampak gostilničar g. F. A. Pomoto našega poročila ra devolle ugotavljamo in popravljamo.
= Izgubila se ie službena knjižica na ime Mariia Kos. Ker knjiga nima za drugega nikakega pomena, se prosi. da io najditelj odda v upravi našega lista.	K.
Jugoslovenska Matica.
K Jugoslovenskl Matici se je priglasilo polnoštevilno osobje tukajšnje delegacije finančnega ministrstva (129 članov) in osobje tukajšnjega poštnega ravnateljstva (92 članov). Naj služita ta dva lepa zgleda v posnemanje vsem Jugoslovanom.
Nabiralcem članov. Da bo mogoče pravočasne pripraviti legitimacije, se poživljajo vsi oni, ki so prevzeli nabiralne pole, da svoje dero pospešijo In oddajo nabiralne pole v urada, kjer se jim izroče članske legitimacije Kdorko!f bi se rad vpisal, naj se ravnotako zglasi v uradu Pra-žakova ulica 3/1. v uradnih urah. kjer se mu obenem izroči članska legitimacija.
Ustanovni občni zbor glavne podružnice za Ljubljano se vrši v nedeljo v veliki dvorani' Narodnega doma ob 10. uri dopoldne.
Aprovizaciia.
Mesne karte. Državni m javni uslužbenci, dalje vpokojeaici in njih vdove, naj pridejo po legitimacije k »Vnovčevalnici za živino in mast«, Mahrova hiša, II. nadstropje, ker se v kratkem vpelje nov red pri dobavr mesa in stopijo stare legitimacije iz veljave. Vojaštvo, železnice, tob. tovarna, tako aktivni uslužbenci, kakor upokojenci — ne dobe legitimacij.
Nove sladkorne Izkaznice se izdajajo le na magistratu in sicer: za 3. okraj dne 21. aprila, za 4. okraj dne 22. aprila, za 5. okraj dne 23. aprila, za 6. okraj dne 24. aprila, za 7. okraj dne 26. aprila, za 8,-okraj dne 27. aprila, za 9. okraj dne 28. aprila, za 10. okraj dne 29. aprila. — Zamudniki bodo dobili karte šele tedaj. ko se objavi v listih. Vsaka stranka naj torej pride določeni dan h komisiji, ker se radi prevelike zaposlenosti komisarjev ne bo delalo nobenih Izjem, četudi zamudniki ne bi dobili pravočasno sladkorja. — Stare rnjave sladkorne Izkaznice so začasno še veljavne.
Književnost in umetnost.
Klavirski koncert 19. t. m. Po daljšem času je Ljubljano zopet obiskala umetniška dvojica, gospod Anton Trost in njegova gospa Claire Trost, roj, Fiedler ter je priredila v Unionu koncert, ki bi bil pač zaslužil od strani našega občinstva primerno uvaževanje. V resnici ni lepo, če nas poseti umetnik-rojak in publika njegov koncert tako malomarno prezre kot je ravno pondelj-kiovcga. Res je, da se zadnje čase koncerti vrste drug za drugim, umevno, da Ljubljančanom bolj dl še kuoleti v, kabaretu ko* resen koncert
in končno nič Čudnega, da do Izključno klavirskih koncertov brez vsakih pevskih nastopov naši ljudje od nekdaj kažejo očitne mržnjo, pa bi vseeno ne smeli nastopa Antona Trosta, našega najboljšega pianista tako bagatelizirati in ignorirati kot so žalibog storili topot.
Liazila dvorana rnora disgustl-rati umetnika, ki je nam radevo;je hotel s svoio zrelo umetnostjo pripraviti lep užitek. Trosta slab obisk ni osupni!, ker je pač vtc.ci, da ivo- ! rijo veuno poslušalcev ljudje, kt mu bodo za pednašanje izbranih skladb hvaležni, in le škoda, da ni tgral več. Sicer je njegova gospa Claira dobra pianistka, dasi je n. pr. v Chopinovt »Baladi« proti sredini vzela previ-hrav tempo, ki je bil kriv, da so nekatera mesta precej izgubila na izrazitosti. toda gospod Trost je še vseeno mnogo večji mojster v tonu in rabi pedala. Njegova tehnika ie briljantna in če so nekoč trdili, da igra brez čuta, je to trditev v Novakovi »Pisen mesične raoči« ter Sukovl »Legendi* sijajno postavil narobe. — Da bi bila g. in ga. Trost povabila k sodelovanju le enega pevca solista ali pevko solistko, bi bila doživela mnogo lepši obisk koncerta. Vsi, kt bi prišli, bi se bili naslajali ob njuni umetniški igri. kot se je naslajata mala peščica pozornih poslušalcev, ki so po vsaki točki izrekali simpatičnima umetnikoma svojo pohvalo
z dolgotrajnim ploskanjem in so ja opetovano klicali na oder. --
Biljeter pri glavnem vhodu je ta večer skrajno malomarno vršil svojo nalogo. Spuščal je med izvajanjem točk zakasnele in tudi radovedneže, ki niso mogli v gostilne, v dvorano, da se ie r>rednafanie prav uspešno motilo. Mislim, da če smo dosegli z večnim godrnjanjem v tem oziru red v gledališču, ga bomo kmalu izposlovali tudi pri koncertih.	—a.
Snort in turistika
»Slovensko lovsko društvo« jav-i*a. da izidejo prve številke »Lovca« v začetku maja. I ist bomo poslali samo oniin. ki vplačajo pravočasno Članarino in sicer 30 K vnaprej. Zapriseženim lovskim čuvajem ie občni zbor članarin^ znižal na 12 K. Kdor ne plača članarine vnaprej, lista ne dobi. Pošmih položnic ne bomo prilagali. Kdor je plačal za lete 1920 samo 12 K. naj doplača še 18 K. Radi izredno visokih stroškov se bo<to prve številke tiskale le v toliko izvodih. kolikor lih bc vnnprei plačanih. Zamudniki si bodo sami krivi, če lista ne dobe. Vse denarne pošl-Ijatve ie nasloviti na »Slovensko lovsko društvo, Ljubliana, Kreditna bnnka«. ostale pošilfatve. zlasti dopise itd. pa na »Slovensko lovsko društvo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8,	—K.
Pokrajinske vesti.
Štorje pri Teharjlh. Glasom odredbe deželne vlade za Slovenijo se označuje odslej kraj »Štorje« selske občine teharske »Štore«. To označbo imajo odslej uporabljati vsi urad!.
Šojtanl. Na naši oošti ♦e vzoren nered. Odpre se redno četrt do pot ure prepozno, zaote vedno vedno vsa! par minut prehitro. Uradnice posluieio oo polževa kadilo cigarete, nahrtifiuiejo prav po »flosarsko« stranke! Zahtevamo več postrežbi vosti in reda! — V pedello II. t. m. se le vršil v bivši nemški hiši nles vojnih invalidov. Razgrajalo se Je ce-
lo noč. Svojemu veselju so dati končno duška s pesmijo »Dle Wacht am Rhejn!« Pričakujemo od c. ge-renta. da ne bo da! tega škandala ad acta. ampak zasledule to stvar bi iz-Doahtle navdušenim nevcem zasluženo nagrado. Okrajno glavarstvo Slov. Gradec oa pozivamo, da zapre ta zaerizeno-nemčurskl lokal In tako no naikrafši poti prepreči nadallne provokacije! Drugače Izgubimo vsa zaananfe do naših oblastev! Provo« kacllaiu vedno boli oredrznlh nem-čurjev mora biti konec!
Drobiž.
• Požar na parobrodu. »Agence Havas« poroča: Parnik »Ville d' Alger«, na katerim se Je nahajalo 91 potnikov In 50 mornarjev. Je javil radiografskim potom, da Je izbruhnil na njem požar. Pamfk »Ville de Havre« mu ie šel na pomoč In ga ie našel na odprtem morju 130 milj od otoka Rennlon na vzbodmo-afriški strani. Prišle so še razne druge ladje na pomoč, toda vsi poskusi za rešitev so ostali brezuspešni. Rešilo se je samo 23 ljudi, k! so dospeli v čolnu v Fonlepoint na Madagaskarju.
4 Sivolasi študent. Pravijo, da je človek toliko star. kolikor se čuti. Ako ima torej starec še v sedemdesetem letn volje do študiram.la, zakaj bi ne smel sedeti med mladimi študenti? Nek! filadelfijski list je razpisal natečaj za najbolj« odgovor in nagrada je bila brezplačen obisk vseučilišča v Filadelfiji. Nagrado je dobil neki sedemdesetletni starec. Njegovo znanje ravno zadostuje. da ie bil lahko sprejet v prvi letnik. Moral pa se bo podvreči vsem predpisom fa navadam kakor ostali njegovi mladi sodijakl. Nosil bo modre vezi In modre nogavce In bo izkazoval »starejšim« sošolcem razne usluge. Tudi svojo brado mora žrtvovati. Vsemu se Je rad podvrgel, samo nekaj si Je izprosil, da bi mu prizanesli s »krstom«, slavnostni obred, pri katerem vržejo novinca oblečenega v vodo. Za take šale neki nima razumevanja in tovariši so mu obljubili, da mu bodo »krst« prizanesli.
• Nov kltalskl prorok. V londonskih diplomatskih krogih se mnogo raznravija o nekem novem nroroku, ld sl le v kratkem času pridobil velikansko število pristašev na Kitajskem. T .Judje, ki so ga slišali govoriti, pravijo da Ima Izredno sugestivno moč nad svojimi poslušalci. Nov! prorok je sin priprostega ribiča in je prebival na obali Hoanghoa prav do časa, ko Je začutil potrebo, da začne učiti novo vero. Ako se pomisli, da ie veliki prevrat v Mongoliji nekdaj nastal isto tako iz verskih razlogov potem se n| čuditi, da se Anglež! razburjajo, to tem bolj, ker so višji in uplivnl člnovuiki zJavlH, da ne morejo započetl nikakšne akcije proti njemu in njegovim pristašem, ker bi to povzročilo velikansko krvo-prelitje.
• Iz prvih časov uvedbe telefon#. Ko Je MI na Dunaju uveden
telefon, Je hotel književnik Costa, ki Je bil ravnatelj gledališča v Josef stadtu, preizkusiti ta znameniti izum Pozval je svojega tovariša O. F. Ber ga, ki je stanoval nekaj hiš dalje Costa pa je govoril preglasno In Berj ga ul mogel razumeti. Navzlic temi pa Costa n! prenehal kričati v tele fon. Naenkrat potrka nekdo na vrab In v sobo stopi Bergova sobarica: „Prosim prijazno, gospod Berg se pri' poroča In vpraša, kaj pravzaprav hočete od njega!“
Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek. Tisk »Učit tiskarne« v Ljubi lani.
Kdor »e pelje z avtom
v Celje ali v Maribor,
naj se zglasi, prosimo, v našem upravništvu v Ljubljani, Marijin trg 8 ali v uredništvu, Frančiškanska ulica 6. Plačamo nagrado temu, ki bi peljal v Celje ali Maribor mali zavoj »Jugoslavije* za naše tamkajšnje podružnice. S tem bi ustregel občinstvu, ki željno pričakuje časopisov iz Ljubljane.
Uprava »Jugoslavije*.
	
	
	
1. in 2. snopič: ITaJ. Vod-ika izbnuii rpisi, Bros. 3 — K.
3.—5. snopič : SsudCSSSUS, komedij* v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrej*v, poslovenil dr. Joža Glonar. Bros. 8‘— K 8.-9. snopič: Oadje gnezdo. Povest i* dni trpljenja in nad. Spisal VlmliniT Levstik. EroS. 10- - K, voz. 14 - K. fO.-lB. snopič: Bol« no«. Mali fanak.
Spisal F. M. Dostoj evskij, preložil dr. Vlado Borštnik. BroS. 10 — K. ver. 14 — K. it,—16. snopič. Moj« Življenja. — Spie«l Ivan Cankar. BroS. 10 —K, vezana 14*— K.
Zaloilta In Bzdalia
Le savon frao^ais Francosko itiilo
8*al5«žr g% zlata
se prodaja povsod
vaufi «<€ 6’*»* en vente partout
en flucous de 120 gnsr.mes. v steklenicah po 120 gramov.
Ussstcs gre s.	Prodaf® wa dete©!©.
Ljubljana, DR1AY, Pred Škofijo 21.
B2!a 5EVEK
ijuaijnmt K0'.a£J.
Tapetniška
detevnžcti
Prvovrstna
in cevi
mr^snni
Ignac Vok, Ljubljana
Sotina siten Alev. V.
96. štev.
^poda se s
Bnotfrtm&iuMktt hiša sk«a 3
BOva z v.tom na periferiji mesla se Iz pros te roke proda. Naslov pove Ano učni ta vod DRAOO BCSEUAK, Ljubljana, Caukarlevo nabrežje 5.	570
Proda mo dronadatropna
lil a. Pojasnila daje pisarna dr. Novaka, di. obala v Ljubljani, Dalmatinova ut. ttev. 8.	568
Prvovrsten semenski kremph po K 4'50 kg, oddaja Slovenska kmetijska družba tudi neudoin v akladiSru Turjažki trg 3.	565
jteliuleek liter o M 4 •	,
pri odjemu 10 litrov po M 51'— se dobi v trgovini s semeni Sever <dfc
Kom p., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
546
Pisal«*! »troji
,lnip£ria
Tiskovine vseh vrst 1
■ar Cena zmemal "nas' **	mfa,gupuntva, društva, tisovo«, ohrtnlk.	itd. izvritaje )t?r.o, j H $ jj 1.1 Sl 1C O O J2T ItRI SOV
Franc Bar, Ljubljana I	w,ro	ta	'	....... fe'	.
Cankarjevo nakr. 5. --- Telefon 423.'
»Zvezna tiskarna” Spraifnišlve ,111
v Lfubliani, Stari trg štev. 19
ffiis isra sng
tavrojN-. JVi-i* iismirjAi •> muk
Naročila sprejema tudi upravuistvo 9Jugoslavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulioa.
Proda ho mraiuornata pretik«ina tllntnn pečeni staini lota £H
plošča v leBenetn okviru za akutntiM-	...
toreko napeljavo 139 X >3° cm- k,m- iavrsujo vsakovrstna poslopja iz — pletna * vsemi Inštrumenti, v popolnoma	«»•« o« « •.*»*.*»	kn«. __
dobrem stenju, predvojno blago. Naslov	«psi©X8Ega	BElCISa.
•" ^k!£um i50°j. prihranka.
Kupim 1 ali 2 preprogi za pisarno. Ponudbe na upravnižtvo »Jugoslavije" pod ..Prejiroca". 437
Službe s
ZlafHr«hl vajenec se takoj sprejme. LUD. ČERNE, prvelir, Ljubljana Woli0va n ica 3.	571
Solidno, Boli o
;vo stanovanje.
Pošten fant, ki razume tudi nekaj mesarakega dela st išče za tukajšnjo restavracija Vpraša ae v restavraciji ,.KIon“*.	58
XI1» Senid star 28 let, bivši dijak, pri voiakib bil kot rač. podf, i ell primerno alnšlie. Ponudbe na ui rav-nlštvo .Jugoslavije' pod šifro S. ©.
:
IWe «o drvžaltnik z večjim
kapitalom za že dobro Idoio obit, edina svoje stroke v mestu. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod Šifro ,A. K*.
Ortifologl^un poj mnllnica ftarlires, prevzame strogo diskretno. Odd. 1.: Brezobzirno presojanje znaiaja po vposlanih pisemskih izkušnjah, honorar 10 K, za Srbijo 4 D. — Odd II.: Presojanje prošenj He., honorar 20 K, za Srbijo 6 D. — Odd IlL: Prelzkava ano-nyn»nib pisem In ponevemih listin, ho-ioar 100 K, za Srbijo 26 D. Naslov: Oraf dogifna pojasni Imca, Marbrcg, Slovenija.	654
Semenski in jedilni
krompir 33
razpošiljam na vagone, 100 kg K 430-—, kakor tudi vsako manjšo množino v vrečah, katere mora stranka vpoalati 100 kg K 440'— Iranko postaje.
Sprejmeta se takoj preti dobri pinci:
korespondentinja,
imožna slovenske in nemške korespondence, stenografije in strojepisja te
samostojna pisarniška ženska moč,
ki je izveibana špecerijska prodajalka in bi bila vešča v občevanju s strankami pri engros prednji. — Ponudbe Je prvovrstnih moči naj sc vpošljejo na nnslov;
Ljabljiinn. pogini i»r< d;»l Ster. Itlt.	a«2
aiiMSKCtBKau:«." «333*9
ii Al s cele vagone ....
SOL. «#fco|od
Nspogreilllve	dam«.
Po otvoritvi Železniškega prometa bo dosnela partija c claričirili t^rev i za lasne škarje in novoTrMulIi LuSialnik	različnih
volta^. Garantirano zanesljivi prima proizvodi. V vporabi zelo čisti in štedljivi L^v fO razgreti. Ker je Število kosov te poŠiljatve zelo omejene, prevzema
naročila tvrdka
*,$VEtU“! Ljubljana,	tr* št. 25.
*»wwMr.«<wwwtitst*.v <«^.nmKZ».naMrargyiariawtt s v*	.	«uunriem v*	      tt-i—■ n ai i i i.i
Tovarna	S**^	jti
Jos. Reich
Ljtiljiiia. Minula nasip
vsakovrstno - -- - - - - hla^o.
Kemično čisti
obleke.
3. Pere
domače perilo (pošlje ponje na dom).
dobav!!« tvrdka |Podružnica v Mariboru Svetlolika
Ferdo Seri, laribor, SfilSlIl Milili.
Gosposka niica štev. 88.
■zapestnice in srajce.
PODRUŽNICE
Mariin Šumet
Konjice«.
Brzojavi: SERT, Maribor. - Tel. Inierartean
it. ass.! Maribor Novomesto Koeevfe
Gosposka ni. 1
Glavni trg
fittv 39.
» -v -v
plasc<
mena enonadstropna vil« z 8 sobami I kopalno sobo, rlOUB 5© verando itd. na Bledu tik jezera. Cena 800.000 kron.
Pa%jrflm —tn0 enonadstropno dobro ohranjeno poslopjt nck-GCBw 5© danje tovarne. Dolžina 88 m, širokest 13 m, z vodno m«?]«', prinavno za vsake vtčje rodjetje, 2raven 3 orala armlje. Cena £00.000 K. V..	m Mi, posestvo i vodnjo močjo. - Posest « z Žago. —
8a pl I 9 © Vlfa ležeča med Ljubljano fn Jesenicam, pojasnita daje
ICšNUCIJ KOZJEK
ir^ovec, Scio 28, p. Moste pri Ljublani. 559
Oblastveno od deželre vlade izprašani koncesljonirani
mil n iiil 1 irikrijtniji
po najnovejiKi krojih.
Risasje mMk Speiiiaini als!;e za izdelovanje oajiin. obisk za it,12 iti gossafie. Obračanja - moderciziianie oblek - prenarelanje jokeluv lz salonskih snkrtj.
Iz Svlcc dofela večja množina pivovislncga pliliuu In iinie ter Hile tn sukanca za stroje. — Delo IzviSujcJo le |>rrovr«tnl dela« el. Naročila Izvršujem že v 8. dneh.
lTrndutkoni tu Mtatnim naročnikom popast. *BS
M 35»©ieB8s4w«B Izprašan! krojaški mojster
S. Potočnik, L|ubi]ana
SelenEsurssva ulica stev. 6/1.
P. h. občinstvo opozarjam, dn sc nahaja moj modni atelje 1« v prvem nndsfropjn in ne tudi v pritličju imenovane hiše. — Za prfnešeno blago garantiram.	520
Sveče,
»Mira4* v zavojih po 1 kg, kavo, modro galico, užf galice, žveplo,
koruzo, oves,
moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže proda jajo SZfR© nu defo^So po zmernih cenah
Dumič, Giivič & Pitarevič
ZJKiREB, Inm&mt 15.
Pocfrulnica s ZEMUU.	Int.	iel.	28	6«.
v* kh»,.w mnujmiM i g
i _	i____ Ij, _______  B	-	Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
jaOFanSICa ■ UOllKO Kranb Liubllana, Maribor, Metko-
 ............ .	„,,1^^	vic, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na bramlne k* pzice, žiro- m druge vloge	.	_	w-
pod najugodnejšimi pogoji.	  Zadar,	Aagieo,	trst, Vvien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoii.	Poriovne zveze z vsemi večjimi kraji v iu-in inozemstvu.
l^gSMSgž^a Priporočajo se sledeče domače tvrdke:	gclgg^^gj
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana
Mestni trg 35.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernova ulica.
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Krojači
J. Gestrin, Poljanski nasip 8,
Fran Malie, diplomirani krojač, v Rebri št. n (vhod iz Starega
trga)
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3.
Optik
Jurman Karl, Selenburgova ulica.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja In popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Puškar
F. K. Kaiser, Selenburgova ulica,
Urar
Ivan Škerle, Jeranova ulica 6.
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telet. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4.
Telefon St. 117.
Zajutrkovalnica
Tinka Grošejj, Poljanska cesta 7*
■ pisalnimi stroji
The Res & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
Orodije in tehnične potrebščina
Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Trgovina
■ Špecerijskim fn delikatesnim blagdm Janko Stupica, .Sodna ulica.
Slikarstvo, pleskarstvo
Josip Jug, Rimska cesta 16,
Stare P. Franc, Florjanska ulica.
Sedlarska obrt
Jo3ip Kflhler, Dunajska cesta 19.
Specialna trgovina
z juveli in zlatnino Lud. Cerae, Wolfova ulica 3.
e klobuki Ivan Soklič, Stari trg št, 4.
s papirjem Uranus, Mestni trg 11.
a pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6.
1 čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8.
e špecerijskim In kolonijalnlm blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica x,
z železnino na debelo in drobno
Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg ig.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska c. 10.
V Ptuiu:
z grame foni in godbenimi Instrumenti Rasberger, Sodna ulica. .
Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15«
Gostilne
Postal »pri Zamorcu«
Trgovina
z usnjem, strojarna kož Josip Pirich.