Štev. 91
— IZHAJA VSAKI DAN
te* s% Mdaljah In praznikih »ta 5-, «b ponedeljkih oh 9. zjutraj P^aatiime SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnofjik icfenkaroah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra. pe^Aojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, ToIrnjuu. Ajdov-iSisJ. Denabergu itd. Zastarele steT. po 5 nvč. flO stot.).
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosfci 1 ibefceae. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S »t. mm, ftMttftoice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ak. mm. Za oglase v tekstu tista do 5 vrst 20 K, vsaka »misija a vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejerra laseratni oddelek uprave ,kiA.oosti". — Plačuje be izključno le upravi „Edinosti".
Izvanredno izdanje.
TRST. v sredo 31 marca 1909
r«. u»>>irm.«*<f—^^ u i IPJ

Glasilo političnega društva „Edinost" za
V etfneeti
Primorfk^
J« noll
Tečaj XXXIV
NAROČNINA ZNAŠA
m. vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na
ročbe brez doposiano naročnine, se uprava rin ozira »jtrcčiiia«. »a. nri^jsko	,,HDZGOSTI" «tM* : ««1»
«=■ lutso X. 5-au, p'jJ lata 2 eo —— Vsi dopisi naj se poii jaio na uredništvo lisr.a Nefrr^nk®
v it na pisma »a m sprejemaj® -a , ok.ipjsl -d si vračala Sicročniao, ogtsum k* reklamacij* j r pošiij ti ra uura-.-o h.y.;.
UREDNIŠTVO : a4!ca G;cu2!itt! (Ftarosni JUdajatelj ia odgr.rorni urednik ŠT EFAX UODIN 4. Lasta J i fconsareij Usta „edinost". - Natisnila tiskarij* kousoro$«
lista „Edinost* v Trstu, al. Giorgpo Galatti Sl. IS F^S-too-hraftS-nižni ra?un 5t 841 552. TELEron 5L 11-5?
aagr.TgSBMMaaK
Julij Fodransperg morilec šansonetke Lucienne Fabry
pred porotnim sodiščem.
Danes ob uri je pričela razprava proti morilcu šansonetke Lucienne Fabry, 48-letnemu Juliju Fodranspergu. Toženec se je nahajal v poslopju dež. sodišča vže rano zjutraj. Ob 9. uri in nekaj minut je bil priveden v dvorano. Toženec gleda plaho okolu sebe, oblečen je v črno, salonsko obleko.
Razpravi predseduje deželnosodni svetnik Clarici, vo fanta sta Parisini in Segnan. Obtožbo zastopa sam državni pravdnik dr. Zencovich. a brani toženca od v. Petronio.
Na to so bili izžrebani porotniki.
Na razpravo sta pozvana tudi zdravniška zvedenca in psihijatra dr. Xidias in dr. Pastrovich.
Prisotnih je časnikarjev, in sicer poročevalec „Edinosti". „Triester Zeitung", .. Adriatico", „Neue Freie Presse", „Alto Adige". „Corriere della Sera", ,.Coda del Diavolo", „Grazer Taglatt- in 4 poročevalci za ,.Piccolo".
Na galeriji ni mnogo občinstva, ker, kakor je bilo že rečeno, ni sodišče dovolilo vstopa na galerijo prevelikemu številu ljudi, radi slabega stanja, v katerem se galerija nahaja.
Potem, ko so porotniki podali prisego, je bila prečitana sledeča
obtožnica:
Hne 27. julija minolega leta, okolu <i. nre zjutraj, je težak Viktor Lakovič krožil po obrežju del Mandracchio ter gledal v dno morja, da bi našel kako ribo in jo nabodel z ribiškem orodjem posebne vrste, ki je je v to svrho imel seboj.
Vstavil se je bil za trenotek v bližini pomola sv. Karola, kjer je bil zagledal na dnu morja neki predmet, sličen debeli culi. Pomeril je se svojim orodjem na ta predmet, ga nabodel in ga potegnil iz morja: cula je bila povita v brisalko in kos debelega papirja, a vse skupaj je bilo povezano se žico, kateri je bil pritrjen kamen.
Kakor hitro je bil potegnil culo iz morja, je pa Lakovič v svoje veliko začudenje zapazil, da se je iz nje cedila kri ter je — jako prestrašen — takoj obvestil o tem nekega policijskega redarja, ki je šel tam mimo.
Konstatovalo se je tedaj, da je bila v culi človeška glnva ! In ta nesrečni dogodek je privedel do odkritja nezaslišanega in krutega zločina, ki je vzbudil splošno ogorčenost in ki v grozoti vseh svojih podrobnosti nadkriljuje druge krvave zločine, ki šo žalibog zabeleženi v analih zločinstva.
Poizvedbe, ki jih je redarstvena oblast s hvalevredno vnemo takoj uvedla, kakor tudi natančna in marljiva preiskava, so podale očividen dokaz, da je današnji toženec, Julij Fodransperg, premišljeno in preračunjeno z brutalno krvoločnostjo na barbarski način, v svrho, da jo oropa, vmoril neko mlado žensko, imenom Lucienne Fabrv, ki se je tedaj nahajala v Trstu, angažirana kakor šansonetka in ki je bila kakor taka, v skrbi za svojega edinega sina Marcela Fabrv, bivajočega v Tunisu, prihranila nekoliko denarja ter je držala pri sebi tudi nekaj draguljev in razne obleke, ki jih je zahteval njen poklic.
Kakor že rečeno, je najdenje one cule, v kateri je bila glava nesrečne Fabry, o kateri je zdravniški izvedenec izjavil" da je bila odrezana od hrbtenice z jako ostrim rezilom ter da je bila smrt — sodeč po dejstvu, da je bila glava še jako dobro ohranjena — nastopila najdalje tekom zadn jih 36 ur — dovedlo do odkritja tega groznega umora in morilca.
Na papirju, v katerem je bila povita odsekana glava, se je našel prilepljen listek, na katerem je bilo tiskano ime in kraj neke tvrdke z muzikalijami. a napisan naslov: rI. R. von Fodransperg. Rojano N o 273, Triest".
Poizvedbe, ki se jih je takoj uvedlo o tem Fodranspergu, so imele zanj tako nevgoden vspeh, da se je takoj začelo sumiti o njem, vsled česar ni redarstvena oblast odlašala, da ga poišče in gre v Rojan v hišo, v kateri je stanoval in ki je bila naznačena na rečenem lističu.
In res je nesrečna Fabrv postala žrtev zverinskega instinkta današnjega toženca.
Julij Fodransperg.
Lucienne Fabry.
Ta jo je namreč najprej zvabil v svoje stanovanje z namenom, da jo oropa, a v soboto, dne 25. julija jo je zavratno napadel, jo ponovno zabodei z bodalom in jo na ta način vsmrtif. Za tem je pobral ves njen denar in vse vrednostne predmete, a žrtev je grozno razmesaril, v nadi, da bo tako ostal prikrit grozni zločin, ki ga je on pri popolni pameti in svobodi zamislil, dolgo časa premišljal in krvoločno izvršil.
Ko je sodna komisija vstopila v stanovanje, sestoječe iz dveh sob, ena tik druge, se je našlo 7 omotov, povitih v sukno in v papir, — od teh 7 omotov, so bili trije v nekem kovčeku, ki se ga je našlo v kleti v pritličju hiše — in v grozo oseb, ki so se vdeležile te hišne preiskave, so se v teh omotih našli kosi trupla ne- j srečne žrtve, in sicer truplo, noge, razre-! zana vsaka na 2 dela, in roke, vsaka v j enem omotu. V nekem drugem omotu so se pa našle okrvavljene cunje, 5 kosov i platna, kos bele srajce in brisalka, katere 1 so se držali mali šopki las.
Vzlic temu groznemu odkritju je pa! toženec s hladno nemarnostjo, kakor je j bil s hladno premišljenostjo izvršil zločin, tajil, da bi bil on izvršil ta zločin in je v tem tajenju vstrajal tudi tedaj, ko so tudi vse druge okolnosti dokazovale, da je on storilec tega grozodejstva.
Preiskavši natančno vse stanovanje, se je v toženčevi spalnici našlo v umivalniku vodo rožnate barve, kar je jasno dokazovalo, da je bil pred kratkim v oni vodi opran kak okrvavljeni predmet, in v ravno istem umivalniku se je našla brisalka, enaka oni, v kateri je bila zavita v morju najdena glava žrtve.
Na nekem košku se je našel kolač žice, enake oni, s katero je bil povit v morju najdeni omot z glavo žrtve, a v nekem drugem košu sta se našli dve okrvavljeni žepni ruti.
Konstatovalo se je tudi, da je bilo pred kratkim v peči sežgano nekaj obleke, in mej pepelom so se celo našli koščeni gumbiči.
V	spalnici so na tleh ležali čevlji nesrečne ženske, a v neki omari v bližnji sobi so se našli, poleg papirjev in pisem, tudi toaletni predmeti, ženski pasovi in glavniki.
V	neki drugi omari, v obliki knjižnice, so se našla peresa za ženski klobuk, ženska srajca, čipke in koprene, a v nekem
j predalu mala ura budilka.
Pozneje so se pa našii v nekem skriv-! nem kotil te poslednje omare tudi dragulji, | namreč 6 zlatih prstanov z dragimi kamni, ' par zlatih uhanov, srebrna ura, ovratnica iz biserov, a poleg tega še en dvajset-■ kronski zlat in trije zlati po 20 frankov in dva noža za papir.
Vsi ti predmeti so predstavljali, glasom izjave zvedenca strokovnjaka, znatno vrednost in so bili vsi last žrtve ter so imeli biti sad groznega toženčevega zločina.
Našli sta se pa tudi dve bodali, eno veće a drugo manje; našle so se tudi dolge škarje in sekira, in ti predmeti so bili last toženca ter so bili okrvavljeni.
Krvavi madeži so se našli tudi na tleh v spalnici in na nekih bledorumenih hlačah, ki jih je toženec imel na sebi, ko je izvršil zločin in ki so bile potem najdene viseče na hodniku, po katerem se pride v rečeni dve sobi
ln če že te okolnosti dokazujejo gro-zovitost in krvoločnost v izvršitvi zločina, zločinski namen storilca, da oropa svojo žrtev, kakor tudi da je toženec storilec tega grozovitega zločina, so se pa zvedele še druge, predhodne, istočasne in poznejše okolnosti, ki ne dopuščajo nikakega dvoma glede toženčeve krivde in glede načina, kako je on znal zamisliti, pripraviti in izvršiti zločin.
Ko se je iz posameznih kosov sesta-vilo skupaj truplo nesrečne ženske, so mogli zdravniški zvedenci konstatovati, da jej je bila zadana smrt s ponovnimi vbodi z nabrušenim, spičastim in ostrim bodalom.
Na truplu se je našlo iS težkih ran, rSi od teh so bile tri smrtne.
Mej levimi rebri je bila dolga rana, sezajoča v notranjost in zadevajoča desno stran srca; na hrbtu je bila na desni . strani globoka, v notranjost sezajoča rana, |zadevajoča pljuča: na levi strani hrbta, : takoj pod ramo, je pa bila tretja, tudi v j notranjost sezajoča rana, ki je tudi zadevala pljuča.
Ravno te tri rane so bile spoznane za smrtne, in zdravniški zvedenci so konsta-tovali, da je bila rana mej levimi rebri ona, ki je provzročila takojšnjo smrt. Zdravniški zvedenci so tudi izjavili, da, sodeč po poziciji ran na hrbtu, je moral morilec napasti svojo žrtev, ko je stala po koncu.
Poleg še drugih petih ran, mej desnimi rebri, na desni strani prsi, na desni strani trebuha in pod desno pazduho, .je imelo truplo nesrečnice še dve drugi rani: eno na desnem stegnu in eno na levi strani prsi, a ti dve rani je morilec zadal, ko je bila žrtev že mrtva.
Na obeh rokah, posebno pa na desni ; roki žrtve so se našle še štiri druge rane, a to so, po ipnenju zdravniških zvedencev takozvane obrambne rane, rane namreč, ' ki si jih je nesrečna žrtev v brezupnem ! boju provzročila sama z nastavljanjem rok 1 proti morilčevemu bodalu, da bi se branila.
In da se je nesrečnica skušala posta-! viti v bran napadalcu, dokazuje tudi dej-1 stvo. da je toženec imel na obrazu rane, - provzročene z nohtmi in da je imel desni prstanec vgriznjen.
Zdravniški zvedenci so tudi izjavili,1 da je truplo razrezal na kose nenavadno močan človek, z jako dobro nabrušenim orodjem, kar posebno dokazuje natančno razčlenenje ram in stegen.
Izjavili so še zdravniški zvedenci, da sta bodali, ki sta se našli v toženčevem stanovanju, popolnoma pripravni za pro-vzročitev težkih in smrtnih ran, ki se jih je konstatovalo na truplu žrtve, in da sta bili isti bodali lahko vporabljeni tudi za razkosanje trupla, a glava je morala biti odsekana od trupla sč sekiro, ki se jo je našlo v toženčevem stanovanju.
A* obeh sobah se je našlo na tleh krvave madeže, a kemično-mikroskopična preskušnja je nepobitno dokazala, da je bila to človeška kri, kakor je bila človeška kri tudi ona, s katero so bile oma-zane one bledorumene hlače, ki so bile | najdene viseče na hodniku toženčevega j stanovanja in ki jih je toženec imel na ; sebi,, ko je izvršil zločin.
Če se pa na bodalih, na sekiri in na škarjah ni potom kemične preskušnje kon-! statovalo krvavih madežev, je to, glasom
izjave kemičnih zvedencev, pripisati lo dejstvu, da je bilo radi težavne raztoplji-vosti madežev, ki so se pa vendar opažali na rečenih orodjih, onemogočeno točno konstatirati da ii so ali ne madeži krvi.
Na škarjah pa so se našle drobtinice človeškega mesa, kar dokazuje, da so bile škarje rabljene pri razkosavanju trupla.
Toženec Julij Fodransperg, človek, ki ima za seboj jako črno prošlost in ki je bil že večkrat kaznovan za zločine izvirajoče iz lakomnosti po dobičku, se je že kot deček podal na pot zločina.
Komaj trinajstleten deček je bil toženec vkradel srebrno uro v delavnici urarja Mateja Raspagerja v Ljubljani, ter je bil radi tega — ker ni še imel 14 let — izročen redarstveni oblasti, da ga ista kaznuje.
Leta 1875. je bil toženec na okrajnem sodišču v Ljubljani obsojen radi tatvine na 24 ur zapora, ker je bil na javni ulici [neki sedemletni deklici vkradel uhane iz ušes.
Leta 1882. ga je vojaško sodišče obsodilo na 14 mesecev ječe radi tatvine, in ! sicer ker je 1. 1880., ko je služil pri voja-! kih, nekemu kmetu posestniku v Bben-i fuhrtu, pri katerem je bil nastanjen za j nekaj dni, vkradel iz zaprtega predala 120 goldinarjev.
Okrajno sodišče v Gradcu je meseca marca I. 1884. obsodilo toženca na 14 dni zapora radi goljufije, ker je bil nekega i čevljarja ogoljufal za škornje in za par : čevljev.
Meseca avgusta istega leta je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo F<"»dran-sperga na 7 mesecev ječe radi zločina goljufije, ker je namreč ogoljufal razne kmete i v Krškem okraju za razne svote izdajajoč se za poverjenika kranjske deželne vlade, ki da ima nabirati denar za zgraditev bolnišnice v Krškem.
Z razsodbo z dne 27, decembra 1. 18S4. omenjenega sodišča v Novem mestu, je bil toženec obsojen na 2 leti in pol težke ječe radi zločina obrekovanja, ker je bil po krivem obdolžil in ovadil nekega svojega strica, da je falzificiral javne vrednostne papirje.
Meseca marca 1. 1888. je okrajno sodišče v Kostanjevici obsodilo Fodransperga na 6 tednov zapora radi tatvine, ker je bil iz zaprtega kraja vkradel gledališčni daljnogled.
Te kazni, kakor tudi njegovo vedenje na Iztoku, ko se je v dobi od 1. 1895. do 1. 1901. nahajal v Drinopolju in v Carigradu v službi družbe orijentalskih železnic, iz katere službe je bil odslovljen radi velikih zlorab, ki jih je bil zakrivil v izvrševanju svoje službe, kakor tudi dejstvo, da je bil, ko se je nastanil 1. 1901. v Trstu, odslovljen iz službe, ki jo je imel pri Lloydu, in potem istotako pri trgovcu z lesom Fr. Bergerju, vsa ta dejstva dovolj potrjujejo, da se sme toženca — kakor trdi policija — smatrati zmožnim, da se : posluži vsacega sredstva v dosego svojih i protizakonitih namenov.
In ravno ta tako črna toženčeva pro-| šlost dokazuje, da se je v njegovi pokvar-! jeni duši mogla poroditi misel na tako krut zločin, ki ga je on izvršil v jutro dne 25. julija v svrho ropa.
Še od meseca februvarja m. 1., ko je bil toženec odpuščen iz službe pri trgovcu Fr. Bergerju, se on ni pobrigal, da bi si našel službo, da bi si s poštenim delom zaslužil sredstva za življenje. Ostal je od tedaj brez službe in zatekal se je za pomoč k neki Katarini Celič, ki je lastnica hiše, v kateri je bil izvršen zločin, in ki je bila Fodranspergu posebno naklonjena ter mu je bila poverila upravo hiše in mu dajala večkrat celo kako svoto denarja ter mu prepuščala stanovanje, v katerem je on izvršil zločin.
Prve dni meseca julija se je toženec, ki ni imel denarja, izrazil proti Celičevi — kakor je ta izpovedala — da namerava zastaviti nekaj perila, in jo je s tem pregovoril, da mu je dala 10 kron.
Njegov zli instinkt in njegova lakomnost po dobičku sta mu navdahnila misel na zločin. Dejal se je torej na delo, da doseže svoj zločinski namen ter je zamislil in vporabil vsa sredstva, da bi njegov
Stran H
»EDINOST« šrev. 91
V Vmu, dnt- ;31. marca
zločin ostal tajen, ali pa, bi se Prišloj zločinu na sled, da bi ne padel sura na
njegovo osebo.
Meseca julija, in sicer sredi tega meseca je bil toženec začel zahajati v kavarno „chantant" Gambrinus, kjer se je ravno tedaj producirala kakor pevka vmorjena Fabrv z drugimi svojimi tovari-šicami.
Istega meseca je bila tu v Trstu tudi šansonetka Ilona Kovacs, ki se je nastanila v I[. nadstropju hiše št. <> v ulici deli' Acquedotto, in sicer skupaj s pokojno Fabiv, s katero sta živeli skupaj do dne 21. julija, ko je Ilona Kovacs zapustila Trst in odšla v Gorico.
Tekom tedna, predno je bila Ilona; Kovacs odšla v Gorico, je pok. Fabryj prejela od današnjega toženca dve pismi, j v katerih je on zatrjal, da je zaljubljen = vanjo in jej izrazil, cia bi jo rad vzel za ženo, samo če bi se odpovedala petju. Trosil jo je tudi za sestanek.
Pokojna Fabrv je pa po nasvetu prijateljice odgovorila Fodranspergu, da mu ne da sestanka ter mu dala obenem razumeti, da jo sme obiskati na njenem stanovanju dne l:>. julija popoludne.
Toženec je res prišel na stanovanje pokojne Fabrv dne 20. julija popoludne, in ob tej priliki je toženec, ki se je bil že trdno odločil, da izvrši svojo namero, se sladkimi besedami in lažnjivimi oblju-hami premotil nesrečno Fabrv, da bi prišla živeti k njemu.
V	nadi na boljšo in udobnejšo bodočnost se je dala nesrečna Fabrv premotiti po lažnjivih. obljubah. In res je šla vboga Fabry dan po gori povedanem sestanku skupaj s Fodranspergom v Rojan, da si ogleda ono nesrečno hišo, v kateri je ona malo dni pozneje imela najti smrt.
Ravno -isti dan je pokojna Fabrv, vrnivša se iz Rojana, povedala svoji prijateljici Iloni Kovacs, da je zadovoljna združiti se s Fodranspergom in da bo šla stanovat k njemu v Rojan že naslednji dan, 22. julija.
Zdi se pa, da je vendar tudi neka žalostna misel navdajala pokojnico, ko je bila sklenila, da gre k Fodranspergu, kajti predno je prijateljica Ilona odšla, jej je , nesrečna Fabrv izrazila slutnjo, da bi jej sreča mogla biti nemila.
Fodransperg, ki tedaj, kakor že rečeno, ni imel denarja, je znal, da doseže svoj zločinski namen, vporabiti sredstva, , ki še bolj jasno dokazujejo njegovo hu-. dobnost in pa njegove dobro prevdarjene priprave, da bi se o zločina ne zvedelo, a ; če bi se zvedelo, da bi ne padal nanj ni- 5 kak sum.	*
Ker se mu ni bila posrečila goljufija, katero je bil poskusil izvesti pri škofijskem ordinarijatu v Trstu, kjer se je bil — z namenim, da se sleparijo pridobi znesek preko 50 kron — predstavil ravnatelju škofijske pisarne, mons. Petru Flego, kakor kabinetni kurir avstro-ogr-skega poslaništva pri Vatikanu in lagal, da je na svojem uradnem potovanju z Dunaja v Rim izgubil vlak na postaji Na-brežina in da je tako ostal brez sredstev za nadaljno potovanje, — ker se mu ta goljufija ni bila posrečila, se je torej toženec obrnil najprej na Celičevo in slednjič . b na svojega bivšega gospodarja Fr. Bergerja.
In res je toženec — ki se mu je bilo posrečilo, da je nesrečno Fabrv se svojimi 1 obljubami premotil, da je res verjela, da je hiša v Rojanu njegova in da razpolaga tudi z denarjem, ker jej je bil obljubil celo, da jej podari zlato torbico in K 500, da bo mogla napraviti zabavni izlet —, one dni na vse načine skušal priti do denarja, da bi tako pred svojo žrtvijo izgledal kakor denaren človek.
Dne 22. julija se je torej obrnil na Celičevo in .jej lagal, da ima napraviti neko dobro špekulacijo, ki da mu bo dala 100 do 150 kron dobička, da ga je nam- ] reč neki njegov znanec prosil, naj bi za nekaj dni vsprejel v svoje* stanovanje v Rojanu neko mlado žensko, gospodično dobre obitelji, ki da je bila pobegnila od doma ia s katero da bo oni njegov znanec odpotoval v Tunis. No, s tem je pregovoril Oeličevo, da mu je dala 40 kron, katere jej je on obljubil vrniti naslednjo j soboto.
V	petek, dne 24. julija si je toženec \ souil 40 kron pri svojem bivšem gospodarju Fr. Bergerja.
Trden v svojem sklepu, da izvrši nameravani zločin, je toženec pregovoril nesrečno Fabrv, da je zapustila stanovanje v ulici deli' Acquedotto, in da se je v četrtek, dne 23. julija podala ž njim v njegovo stanovanje v Rojanu in obenem i prenesla tja tudi vse svoje stvari.
Kakor hitro je Celičeva zapazila, da ne odgovarja resnici, kar jej je bil Fodransperg povedal o prošnji nekega znanca, naj bi vsprejel ono žensko za nekaj dni. na stanovanje, ampak da je bil Fodrans-j perg pri ved -1 k sebi ono žensko s povsem i drugačnimi nameni, mu je to takoj v pe- i tek. dne 24. julija, očitala in zahtevala, j naj jej vrne denar, ki mu gaje bila onaj
dala prejšnjo sredo.	j
Fodranspergu se je pa posrečilo, daj jo je zopet pregovoril, da mu je verjela, j da je ono žensko res vsprejel na stanova-j nje na prošnjo nekega znanca. __
In tako je Fodransperg odpravil Oeličevo tudi popoludne istega dne, koje bila zopet prišla k njemu na stanovanje in mu očitala njegovo postopanje.
Tako je napočilo jutro dne 25. julija, ko je Fodransperg izvršil svojo zločinsko nakano.
Mej 9. in 10. uro predpoludne so nekateri delavci, ki so kopali na vrtu tik hiše, in še drugi ljudje začuli neko ropo-tanje v toženčevem stanovanju.
Na to so rečeni ljudje čuli ženski krik, ki se je ponavljal in ki je izražal strah in pozival na pomoč.
Niti iz daleka domnevajoči grozni pri-' zor, ki se je moral odigrati v tistem hipu v stanovanju, so ljudje, ki so bili slišali vpitje, mislili, da je bilo prišlo le do kratkega prepira z besedami, o čemer jih je prepričalo tudi dejstvo, da jim je Fodransperg, ki ga je v to nagnala skrb, da iz vrši svojo namero, natvezel, da je prišlo mej njim in mej žensko do prepira, ki da ga je bila provzročila ona.
Ko je izvršil vmor, se je Fodransperg pokazal na pragu hiše golorok in v bledo-rumenih hlačah ter velel delavcu Josipu. Piščancu, ki je delal na vrtu, naj mu napolni z vodo neki cinasti vrč. In temu delavcu, ki je bil opazil, da je opraskan po obrazu in na desni roki, je Fodransperg rekel, da je imel prepir z ono žensko, ker da je bila zahtevala, naj jej da denarja. Dodal je še, da bo šel takoj na policijo in da jo bo dal spoditi iz hiše. ;
V tem smislu je govoril toženec, ko je šel pol ure pozneje preoblečen od doma,; tudi z Marijo Gottinger, ki stanuje v pritličju iste hiše, in Eleonoro Righler, sta-nujočo tam blizu, ki sta bili slišali vpitje, j
Truplo nesrečne žrtve je še toplo le-! žalo na tleh, ko je toženec, očistivši se | krvi, takoj začel izvajati svojo podlo na-j mero, da namreč nesrečnici odnese denar in druge stvari.
In res, ob 10. uri je prišel toženec bled in razburjen k Celičevi in jej rekel, da ona ženska odide popoludne se svojim ljubčkom. Ker ga je Celičeva vprašala, kdo da ga je opraskal, jej je on povedal, da je imel hud prepir z ono žensko, da je pa ženska izzvala ta prepir, ker je trdila, da sta jo on in njegov znanec hotela ogoljufati.
Naslednjega dne, bila je nedelja, je j popoludne prišla Celičeva v Fodransper-' govo stanovanje. Fodransperg jo je pustil v spalnico, a ni jej dovolil v sosednjo sobo, rekši, da je v oni sobi očistil pod in ga namazal z lanenim oljem.
Povedal jej je ob tej priliki, da mu je ona ženska dala 10 kron, da ga oškoduje za nadlegovanje, ki mu je je dajala one dni in pa zato, da jej pošlje njeno prtljago na naslov, ki mu ga bo naznanila.
Mej tem pogovorom je pa toženec izročil Celičevi 8 zlatih Napoleonov, rekši, da je njegov znanec pred odhodom dvignil ta denar v neki banki. Izročivši to svoto Celičevi, jej je povedal, da ima on še dva zlata Napoleona shranjena v omari.
Naslednji d ari okolu poludne se je nahajal toženec v stanovanju Celičeve in mu je ta pripovedovala o ženski glavi, ki je bila ono jutro najdena v morju, ko je prišel k Celičevi neki policijski agent in vprašal po Fodranspergu. Celičeva, nič hudega sluteča, mu je rekla, da je Fodransperg že odšel, a opazila je, da se je bil toženec vmaknil v kuhinjo, kakor da bi se hotel skriti. Takoj po odhodu policijskega agenta, je pa toženec z vso naglico zapustil stanovanje Celičeve.
Zvedelo se je pozneje, da je toženec dne 27. julija predpoludne vrnil posojilo, ki ga je bil dobil nekaj dni prej pri Her-gerju, in da je ta dolg plačal z dvema zlatima Napoleonoma. Istega dopoludne je bil toženec tudi pri raznih trgovcih, kjer je skušal prodati razne predmete, ki jih je bil vzel svoji žrtvi. Crarju Ivanu Plisca je prodal neko zlato iglo in neke koralde za malo stotink, a starinarici Fmi Hirsch je prodal neko toaletno škatljo iz celuloida. Rečenemu urai ju Plisca in pa trgovcu Nagelschmiedu, kateremu poslednjemu je bil ponudil na prodaj pisalno pripravo, kakor tudi trgovcu Marku Mustacchi, kateremu je hotel prodati potno torbo, rute, nogavice in še neko malenkost, je rekel, da ima doma še mnogo predmetov, ki so bili last njegove soproge, vmrle pred enim letom, in da se hoče teh predmetov izne-biti, ker da noče hraniti žalostnih spominkov.
A vspričo vsega tega dokazilnega gradiva, ki jasno dokazuje, kako je toženec, nagnan po zlem namenu, v svrho ropa premišijeno zasnoval zločin in ga potem izvršil, vspričo vseh teh dokazov se Fodransperg s hladno nemarnostjo proglaša nedolžnim, sklicujoč se na neverjetne okolnosti, kar pa le še bolj dokazuje njegovo slabo vest in njegovo pokvarjeno ;dušo.
i Toženec sicer priznava, <]a je nesrečna lFabry prebivala v njegovem stanovanju j v Rojanu, ampak on da jo je bil vsprejel ;le na prošnjo nekega svojega znanca, iiue-inom Ivarleto, kateremu pa ne ve priimka. ; Priznava, daje nesrečna Fabrv bivala pri ;njem v četrtek, petek in soboto (23., 24 i in 25. julija >, a trdi da je odšla iz n jegovega stanovanja se svojim ljubčkom rano
v nedeljo, dne 26. julija zjutraj, ker da sta bila z ljubčkom sklenila odpotovati ono jutro.
Priznava tudi toženec, da je v soboto, dne 25. julija predpoludne imel prepir z nesrečno Fabry, a vstraja v trditvi, da ga je bila ona provocirala z očitanjem, da sta bila on in njen ljubček sporazumljena, da jo ogoljufata za denar.
In takih opravičevanj, ki dokazujejo, kako zaman skuša prikriti svoj zločin, se je toženec posluži], ko so se mu predočile one okolnosti, ki pričajo o namenu, radi katerega je on zadal smrt nesrečni ženski.
Priznavajoč, da je res bil v posesti onih zlatih Napoleonov, ki jih je izročil Celičevi in Bergerju, skuša toženec opravičiti posest tega denarja trdeč, da mu ga je dal oni njegov znanec za usluge, ki mu jih je on storil. Glede onih predmetov, ki jih je že prodal in glede onih, ki jih je bil skušal prodati, trdi toženec, da mu jih je podarila pokojna Fabrv, a glede ; onih predmetov, ki so bili na jdeni v skrivališču v omari, trdi, da jih je morala i skriti tja pokojnica sama pred odhodom.
Ko se je pa po odkritju zločina našlo v njegovem stanovanju razkosano truplo žrtve, je toženec najprej trdil, da je one kose človeškega trupla, one omote moral prinesti zločinec v noči od nedelje na ponedeljek (25.—2G. julija), preplezavši s pomočjo kake lestve okna njtgovega stanovanja: a pozneje je trdil, daje moral morilec prinesti one omote v njegovo stanovanje v ponedeljek predpoludne po T. uri. kajti on da ni ničesar opazil v svojem stanovanju pred 7. uro, ko je bil odšel od doma.
Vspehi preiskave, o kateri so navedene gori vse okolnosti, ki se osredotočajo na toženca, so pač očividen in jasen dokaz, da je toženec, nagnan po svojem brutalnem instinktu in z roparskim namenom, potem ko je s prevaro zvabil v svoje stanovanje vbogo žrtev, isto zavratno vmoril, ji potem odvzel vse njene stvari in dovršivši zatem svoj grozni načrt raz-kosaje nesrečno truplo.
Toženec priznava pa, da se je 23. aii 24. julija predstavil v pisarni škofijskega ordinarijata kakor kabinetni kurir avstro-ogrskega poslaništva pri Vatikanu, in da je na tak sleparski način skušal ogoljufati mons. Petra Flego za znesek K 70. —, trdi pa, da ni bil njegov namen goljufati, ampak le poskrbeti si nekoliko denarja, ker ga ravno one dni ni imel.
Ali kazni ki jih je že prestal radi goljufij in njegova posebna narav, da si pomaga z varanjem, pojasnjujejo dovolj, da }e pod gori rečenimi okolnostmi skušal zakriviti zločin goljufije.
Radi gori navedenega in z ozirom na §§ 14, 51, 5(>, 112. kaz. post. reda, e. kr. državno pravdništvo v Trstu
obtožuje
Julija Fudransperga pok. Fvalda in Marije roj. Dolnac, iz Kamnika na Kranjskem, 48 let starega (roj. 27. marca 1860, pristojnega v Kostanjevico v Krškem okraju, vdovca, očeta dveh otrok, privatnega uradnika v zadnjih časih brez službe, že kaznovanega: I. da je dne 25. julija 1908. zjutraj, v stanovanju v I. nadstropju hiše št. 272 v Rojanu, z namenom, da vmori Lucienne Fabrv alias Florentine Fabre in v svrho, da si prilasti denar, dragocene predmete in druge premičnine, ki so bili lastnina rečene Fabrv. na zavraten način rečeno Fabrv ponovno zabodel, se spriča-stim in rezilnim orožjem, zadavši jej tako več ran, katerih eno mej levimi rebri, ki je, sezajoča v notranjost, zadela v desno stran srca in tako provzročila smrt, ki je nastopila malo hipov pozneje, in da si je prilastil denar, dragocene predmete in druge premakljive predmete, ki so bili lastnina prej rečene Lucienne Fabrv torej zločina zavratnega roparskega vmora. predvidjenega v §§ 134, 135, št. 1, 2 kaz. zak. in kaznjivega v smislu § 1.-J6 kaz. zak. — II. da se je dne 23. ali 24. julija 1908, tu, predstavil ravnatelju pisarne škofijskega ordinarijata, mons. Petru Flego, in da se je temu lažnjivo izdajal za kabinetnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu in lagal, da je na uradnem potovanju na postaji Nabre-žina zamudil vlak, s katerim je potoval v katerem da je bil pustil svoj kovček, ter tako ostal začasno brez sredstev za nadaljevanje potovanja — in da je s tem, v svrho da si prilasti svoto denarja preko 50 kron. z zvitim prigovarjanjem nadevajoč si lažnjiv značaj in skrivajoč se za lažnim videzem skušal premotiti rečenega mons. Flego, vsled česar bi bil ta, oziroma škofijski ordinarijat imel pretrpeti škodo v znesku preko K 50. —, — ne da bi bil dosegel svojega namena, ker ga je mons. Flego zavrnil — in da je s tem se lotil dejanja, ki bi bilo dovedlo do resničnega izvršenja nameravane goljufije, katere izvršitev je pa bila preprečena radi od drugod vmes došiih ovir — torej zločina po-skušane goljufije, predvidjenega v ^ 8, 197, 200, 201 d kaz. zak.
Mej čitanjem obtožnice si je toženec večkrat brisal oči, posebno pa, ko je čitanje prišlo do točke, kjer se pripoveduje, kako je on svojo žrtev zvabil v svoje sta-
novanje, in pa kjer se pripoveduje <> kaznih, ki jih je prestal. Proti koncu obtožnice so mu pa solze kar drle iz očij. Videti je, da je skrajno razburjen.
Po prečitanju obtožnice je pričelo
zasliševanje obtoženca.
Obtoženec priznava zločin.
Predsednik je pozval toženca, naj se 'približa in ga na to vprašal če je slišal, česa ga dolži obtožnica. A na to mu stavi vprašan je:
—	Se-li priznavate krivega vmora na osebi pokojne Fabrv
A toženec na to, tresoč se na vsem | telesu in jokaje :
—	Da. gospod predsednik!
—	Torej se priznavate krivega ?
—	Da, ali jaz tega nisem hotel storiti, j Vmoril sem jo, a nisem jo hotel vm riti.
—	Se li priznavate krivim — ga je I vprašal predsednik tudi glede poskusa sle-Iparije v škofijskem ordinarijatu?
j — Ne!
Pa ste vendar bili pri mons. Flego ' in skušali od njega dobiti denar.
—	Da to je res, ampak hotel sem si le vsoditi ta denar, a nc prigoljufat? ga.
Na to je predsednik velel tožencu, naj pove vse natančno, kako se je zvršila | vsa stvar mej njim in njegovo žrtvijo.
Toženec je na to začel pripovedovati, :da je spoznal pokojno Fabrv kakih S <ini j pred dogodkom v restavraciji rGaiubrinusu. i To je bilo nekega večera, ko je bil on ^el j na predstavo v rečeno restavracijo. Po ■predstavi sta šla skupaj v kavarno. On ■da je čutil posebno nagnenje, da, ceh. jjubil jo je (ironično mrmranje mej občinstvom). On jej je predlagal da bi se poročila. Ona mu je povedala, da ima sina v Tunisu. On jej je na to ponudil, da vzame k sebi tudi njenega sina in jej predlagal, da gresta — pozneje nekdaj — skupaj v Tunis ponj.
Ona da je prišla k njemu že v sredo. Ker je on imel delavce na vrtu, je ostal ž njo doma, da nadzoruje delavce. Po kosilo da je pošiljal kakega dečka v Bole-tovo gostilno v Rojan.
Na predsednikovo vprašanje, kdo da i mu je dajal denar za kosilo, je toženec i dej s 1. daje imel še nekaj svojega denarja.
Preds.: Kako ste imeli svoj denar, ko Ivam je Celičeva morala dajati 10 kron na | mesec za tobak ?
Tož : Bil sem ravno nekaj dni prej prod;.i srebrno uro za kron.
Dan pred dogodkom da je bila prišla j Celičeva k njemu v Rojan in ga zmirjala in psovala, ker je bila zvedela, da ima < tujo žensko v hiši. On in Celičeva sta se prepirala na vrtu pred hišo, a Lucienne Fabrv je bila v hiši in je najbrže slišala vse, kajti, k > je Celičeva odšla in se je on vrnil v stanovanje, ga je takoj vprašala, kaj da je bito in kdo da je ona ženska. On da jej je povedal, da je gospodinja hiše.
Onega usodepolnega jutra, okolu 7. ure, je Lucienne Fabrv odšla od doma, dočim je bil on še ostal v postelji, ker tako rano ni imel kam iti. Dobro uro pozneje, okolu 8. ure in pol, je čul trkati na vrata. On je šel odpret. Bila je ona, ki se je bila vrnila. Imela je nekam čuden obraz, a ž njo je bila neka deklica. Takoj, ko je prišla v stanovanje, se je začela pripravljati, da odpotuje, dočim je prej nameravala odpotovati še le dne 5. avgusta. On da jo je vprašal, čemu da hoče že tedaj odpotovati, a ona mu je velela, naj jej da denar. Zahtevala je od njega 250 frankov. On jej je rekel, da jih nima v onem hipu, a ona je vstrajala pri svoji zahtevi. Odprla da je eno njegovo omaro in začela iz nje metati vse, kar je bilo v njej, ter mu rekla, da mu razbije vse pohištvo, če jej ne da denarja. Ker ji on ni mogel vstreči, ga je začela v francoskem jeziku psovati. Rekla da mu je „malopridnež"4 in druge take besede in mu pljuvala v obraz. Njega da je bilo sram pred sosedi, da ona ženska tako kriči nad njim. Ko je pa ona skočila proti njemu in ga začela z dolgimi nohtrni praskati po obrazu, ni vedel on več, kaj bi počel.
Komaj meter daleč od njega je na neki mizi ležalo bodalo. Pograbil je bodalo in jo ž njim dregnil, a ne za to, da bi jo vmoril, ampak ža to, da bi jo odpodil <>d sebe.
Od tega hipa dalje, da se ne spominja kaj da je storil. Ve, da je >el pozneje na prag hiše in rekel enemu delavcev, naj mu prinese vode, da seje umil, ker je bil opraskan, na kar je pustil vse skupaj in odšel, šel je naj preje k Celičevi in ji povedal, da je iniel prepir z ono žensko, in sicer da je prepir navstal radi tega. ker je bila ona, Celičeva, dan prej prišla k njemu na stanovanje in zmirjala zaradi one ženske.
Povedal je še, kako je bil -el potem obedovat, a ne ve, če je bil šel v Barkovlje, ali v Rojan v Boletovo gostilno, „pa nisem imel nič kaj pravega a pet i tau je rekel.
Zatem je povedal, kako se je \rnil okrog 2. ure domov. Povedal je še. kako da je truplo razkosal. Po noči pa — namreč v soboto in uedeljo — da ni mogel spati in da je hodil gor in dol po stanovanju in po vrtu.	*
Razprava nadaljuje. O tem nadaljevanju priobčimo poročilo v jutranjem izdanju jutrštije številke ^Edinosti".