Leto D. V Ce^i, dni 3. septembra, 1892 Štev. 17. Domovina 1. in a soboto vsakega meseca - Dopisi naj a« izvolijo frankirati. vraS^o. — Za lnirti ae plačuje vsakokrat po lO kr od garmond-vrste. Vatfa aa celo leto I gld.» kr., aa pol leta 60 kr. - Deaar naj ae pofiilja: Opravatttn »DoMvipe" v Cslji Ljutomer. V našem trgu ne miruje narodnostni boj. Naši nemčuiji vlivajo neprenehoma olje v ogenj, da čem bolje narašča plamen sovraštva in čitenja. Mi Slovenci nismo tega začeli. Kaki trije hujskači, ki so v novejšem času semkaj prišli, vzdignili so svoj greben ter nas hočejo v svoji nenasitljivosti na kislem želji požreti. Židovsko društvo „šul-verein" so si osnovali, da bi nam deco odvrnili od sv. katoliške vere; ustanovili so si po „prajzovskem modli" društvo „Sudmark," da bi naše zavedne kmete spravili s kmetij in na nje naselili lu-teranske Nemce in židovske pritepence, katere so Rusi pregnali iz svoje države. In mi bi naj mirno gledali tako početje naših sovražnikov! Črv se zvije, ako stopiš na njega, samo Slovenec bi moral molčč pretrpeti • vse vnebovpijoče krivice. Nemčurski rogovileži so začeli hujskanje, mi pa se hočemo braniti z vsemi postavnimi silami. Namen naših nasprotnikov je, da bi v trgu samem vničili vsako slovensko gibanje. Zato se poslužujejo nepoštenih, celo nesramnih pripomočkov. Vsak pri nas ve, kaj so počenjali, da bi zaprečili imenovanje tukajšnega učitelja gosp. Jož. Freuensfelda. Proti njemu so pisarili po časopisih, črnili ga, da bi se ga sam peklenšček ustrašil. Pisali so pisma v Gradec, vsakega drugega, samo gosp. Freuensfelda naj nikakor ne imenujejo; neštevilnokrat so se vozili sami tja ter prosili in prosili, da se jim naj končna td želja izpolni. Celo nasprotna večina obč. odbora je poslala tri častitljive možake v Gradec, ki so romali od Poncija do Pilata, da bi vendar zavrli kol6 gospodu Freuensfeldu. In zakaj pač vse to? Ker je imenovani učitelj po rodu in mišljenju Slovenec in če treba, tega tudi ne prikriva Človeku se mora res že gnusiti, ko vidi tako nesramno delovanje. Znano je, da se je naselil k nam zdravnik gospod doktor Jožet Rakež, po rodu in mišljenju jeklen slovensk narodnjak, Njegov prihod je tako razburil ves nemškutarski tabor, da niso vedeli, kje jim tičč glave. Jeza jim je vstvipela do vrha, ko je odbor bolniške blagajnice sklenil gosp. dr. Rakeža postaviti za svojega zdravnika namesto dozdanjega gosp. dr. Vozelka Vse nem-čursko rogoviljenje pa čisto nič ne liasne. Našemu prebivalstvu se priljublja od dne do dne bolje naš novi gospod doktor s svojim globokim znanjem, pa tudi s svojim priljudnim in zelo prijaznim obnašanjem. Naš trg in naša okolica sta si v njem pridobila novo, resnobno delavno moč na narodnem polju in za to taka grozovita krika v nemčursko židovskem taboru. V našem občinskem odboru igra zdaj prve gosli c. kr. davkar gosp. Aleksander Duller, ki je znan tudi v Celji iz svojih prejšnjih let; veliki boben pa tolče naš stari znanec s Karnenščaka, poštar Franček Mavričev. Kakor ta dva zagodeta, tako morajo vsi njeni nemški pristaši Bcekuntati." V eni zadnjih sej je prosil dozdanji občinski tajnik gosp. Viljem Šneider za pokoj ali pen- 194_______ zijo. Ta mož je deloval celih šestindvajset let v občinskem urada pošteno in zvesto, koliko je bilo v njegovih močeh. Najlepša leta je žrtvoval v korist občine. Po takem trudapolnem delu mu je začela luč očij pojemati in to ga je prisililo, da je prosil za penzijo. Naši slovenski zastopniki v občinskem odboru, .v prvi vrsti gospod Ivan Ku-kovec, so najtopleje priporočali, da se naj nekaj pripozna onemoglemu in toliko let delujočemu možu. Zdaj pa se vzdigne c. kr. davkar Aleksander Duller ter predlaga sledeče: BGospodu Šnei-derju naj še se da za tri mesece prosto stanovanje in za ta čas tudi do-zdanja mesečna plača; po preteku treh mesecev pa ne stanovanje in tudi niti enoga krajcarja ne več." Zastonj so naši zastopniki dokazovali, da že krščanska hvaležnost in usmiljenje tirja, da se možu prizna vsaj nekaka podpora. Toda nasprotniki so enoglasno pritrdili predlogu davkarja Dulleija Tako je bil plačan pošten, zvest in delaven uradnik od naših nemških nasprotnikov. Šestindvajset let je deloval in zdaj skoro že oslepelemu so mu pokazali prag brez vsake najmanjše podpore. In zopet uprašam, zakaj pač to? Ker je mož irnel toliko poštenja vsebi, da ni hotel trobiti v njihov rog ter vsakemu povedal golo istino. Nerazumljivo je vendar. kako je mogel za ta Dullerjev predlog glasovati tudi trgovec gospod Matjaž Žemljic, ki je sin slovenskih sta-rišev ter ima tudi v največi meri svoj dobiček od sloveskih okoličanov. Do-zdaj smo mislili, čeravno na njega pri- tiska vsa nemškutarska sila, vendar še v njegovem srci ni ugasnila iskra ljubezni do našega naroda. Mi trdno upamo, da bo gospod Zemljič spoznal nepoštene mreže, v katere ga hočejo vloviti in se bo vrnil v našo sredino. Kdor ima še trezno pamet in krščansko poštenje, tisti mora izprevideti, da je nemčurstvo gnila in zelo nevarna rana na našem narodu. Nemčur je naj-pred zatajil svojo mater in njen jezik. Nemčur tudi zapusti sv. katoliško vero in njene nauke. Izogiblje se sv. cerkve in božje službe, zaničuje in zasmehuje duhovnike ter sovraži vse, kar je v resnici poštenega Razumljivo je po tem takem, da nam nemškutarija po-kvarja in smradi naše dozdaj pošteno krščansko življenje. Nemškutaiji si nič bolje ne želijo, kakor da bi med nas zanesli židovsko-brezversko pokvaije-nost in razuzdanost, da bi potem naš narod tem prej vničili in zatrli. In ravno mi smo največ krivi, da se med nami širi brezverska, nesramna nemškutarija Mi smo tisti, ki ji dajemo hrano in jo redimo. .Svoji k svojim!" Tega zlatega pregovora še ne spolnujemo vsi. Ako bi vsa naša okolica do zadnjega moža in do zadnje žene imeli tako domovinsko ljubezen in edinost, da bi se vsi izognili nemškutarskega praga, potem bi v enem samem letu Ljutomer dobil čisto drugo, novo lice. Slovenski možje, posebno pa ve slovenske žene in dekleta delujte med seboj, vzbudite se, da se izpolni pregovor: »Svoji k svojim!" Samo v tem leži naša rešitev in zmaga! Slovenci, pošiljajmo otroke v slovenske šole! Slovenska naša domovina ni ravno obširna, ali vendar je tolika, da se lahko ponaša s svojo naravno lepoto in pa tudi s svojimi prebivalci že sedaj, ko ni še narod popolnoma probujen. Ako bi mi resno premislili, koliko važnejši faktor v Avstriji bode še Slovenec, ko bode vstal ves narod in se zavedal sebe, pridobivši si popolno narodno zavest in pa celokupno višjo izobrazbo, kar je glavni vir naše narodne bodočnosti, po- brinili bi se še mnogo bolj za njegov napredek, nego se tako. Navajali bi nezavedni narod še na vse mogoče načine z vstraj-nostjo k narodni zavesti. Vprašanje je le, kaj nas privede do popolnejše narodne zavesti in pa do narodove višje izobrazbe? Najboljši pomoček to doseči so domače t. j. slovenske ljudske šole in pa naša marljivost. S tem da navdamo tudi potrebnost izobrazbe, pa ne trdimo, da naš narod ni omikan, marveč le priznavamo, da nam je treba bolj napredovati, ker ae z napredkom siri tadi samozavest,. I da smo Slovenci. Kakovo je naše šolstvo? 0(*azujoči to po Sloveniji, smo nekako zadovoljni, ako ga pregledamo le površno. Zdi se nam, da bi že malokje mogli kaj izboljšati, če pa pogledamo natančneje in se vprašamo, ka-košne morajo biti ljudske (v prvi vrsti) šole kot vzgajališče Slovencev pa ostrmimo v marsikakem slučaji. Užali nas pogled na meje Slovenije, kjer se potujčuje naša mladina v nemških ali laških šolah, pa ne le i ob mejah, marveč tudi širom cele naše domovine so posejana taka potujčevalna vzga-| jališča. Imamo jih po Spod. Štajerskem v mnogih slovenskih krajih, imamo jih pa tudi po Kranjskem, v Ljubljani in drugod. Kaj ! se bodemo potem čudili, da smo na Primorskem in na Koroškem tako zaostali. Koroški Slovenci silijo se v nemške šole, | Primorci, posebno ob zapadu in južni meji obiskujejo po največ laške šole in mnogi tudi nobenih. A vse to še ni zadosti. Sedaj usilili so nam še nemške tovarniške ljudske šole, katere bi bile slovenske pomembe za nas, tako so pa le mreže, v katere se love naši otroci. Gotovo je na tak način vsak narodni napredek silno težak, in iz omenjenega lahko izprevidimo, da je treba Slovencem mnogo več slovenskih šol, nepre-klicljivo ljudskih. Tako kakor se godi v našem mestu, v Celji, godi se tudi drugod. Naše uradniško mesto n. pr., je že nad polovico po-nemčeno. V Celji pa iina:no sicer še precej Slovencev, gotovo še enkrat toliko, kakor so jih pri zadnji štetvi našteli, katerih večina tudi želi slovensko ljudsko šolo. Enake želje se pa ne izražajo le pri nas prav po-gostoma, nego i drugod, a le potihoma med prostim ljudstvom, ker smo Slovenci v obče preveč boječi. In naveli bi že mi lahko mnogo rodbin, katere bi rade svoj materini jezik javno priznavale, pa s« boje, ker so »Nemci" tako hudi na »Vindišerje". — Ne bi bilo treba skoraj pojašnjevati na tem mestu stvarij, ker so v obče znane. Celjske („Slovensko društvo štajersko") zborovalo je v nedeljo dne 21. t. m. v prostorih celjske čitalnice. Pri tej priliki poročala sta državna poslanca gg. Miha Vošnjak in pa dr. L. Gregorec o svojem delovanji v državnem zboru in pojasnila sedanji položaj Slovencev nasproti vladi. Sklenilo se je tudi In mi se še ne čudimo, da se nam tako, rekli bi, slabo godi, ker vemo, da je posebno ob narodnostnih mejah nasilje naših nasprotnikov silno in vsled tega naša zavednost premala, ali so pa še priprosti Slovenci tako nesrečno »na tujce navezani", da morajo tako plesati, kakor jim oni piskajo. Poslednjih je dandanes ob mejah še največ. Takim Slovencem bi bilo seveda treba pomoči, ako si sami ne pomorejo. — Ko bi vseh teh in potem še drugih zaprek ne bilo, imeli bi mi že mnogo svojih šol namesto tujih. Toda ne obupajmo! Slovenci, mi moramo vzgojiti svoje otroke za življenje, kar je pa le v domačih slovenskih šolah mogoče. V ljudski šoli se uči mladina najpotrebnejših stvarij, in ako se jih v tujem jeziku uči, jeli mogoče, da bode nauke razumela tako kakor v slovenščini? Saj ljudske šole niso za potujčevanje, marveč .zato, da se mladina popolni v tem, kar smo jo mi doma učili in priuči še drugim za življenje potrebnim stvarem. Kaj pomaga, ako se naša mladina nauči malo nemščine, pa se ne nauči potrebnega, ker s priuče-vanjem tujega jezika, katerega ne razume, izgublja čas. Zapomnimno si, da se s tuj-čenjem mladina le bega. a malo nauči. Oju-načimo se pa in zahtevajmo zase slovenske šole, povsodi, kjer jih potrebujemo. Spo-minjajmo se, da smo narod, ki živi in bode živel! Res, ponavljamo zopet, stavijo se nam zapreke na vse strani, zato si pa pomagajmo. S krepko voljo začnimo delati tako, kakor moremo in smemo. Pošiljajmo svoje otroke v slovenske šole, kjer jih le imamo, da se odgoje v našem jeziku, ako nam je njih iz-obraženje res pri srcu. Spoštujmo spomin svojih dedov tudi s tem, da ohranimo naš res lep jezik potomcem. Ako pošiljamo otroke v tuje šole, smo sami svoji sovražniki, ker s tem uničujemo svoj narod. Zagotovimo si pa z nasprotnim činom svojo narodnost in svoje duševno uspevanje ter kažimo vsaj toliko narodnega samoljubja, kolikor ga je treba. Slovenci! Storite vsak zase tako in spodbujajte sorojake, da pošiljajo svoje otroke v slovenske šole! novice. več važnih resolucij in naposled izrekla želja, da slovenski državni poslanci prej ko prej osnujejo v zvezi s Hrvati svoj poseben jugoslovanski klub. (Milijon.) V Celji obhajal se bode od 4. do 14. septembra v nemški cerkvi sveti mi8ijon. Cerkveni govori bodo dvakrat na dan, ob pol osmi uri zjutraj in ob Sesti uri popoludne. (Učiteljski shod) celjskega, konjiškega in laškega okraja bil je v soboto dne 20. avgusta. Predsedoval je znani g. Ambroschlitz ter pazil, da je imel shod slovenskih učiteljev nemSko lice. Prihodnje leto poteče doba nadzomištva Arabroschiitzu in dal Bog, da ga ne vidimo n kdar več. (Neko revšie) A. St. se repenči. da so hmelj zasadili Nemci v Savinjski dolini, kateri, kakor pravi, je milijone goldinarjev donesel .vendiškim" kmetom. Mi sicer ne poznamo .vendiških", pač pa prave slovenske kmete, ki so po mnogem prizadevanji in prigovarjanji gosp. žalskega župana Janeza Hausenbihlerja se poprijeli tega res koristnega in blagonosnega pridelovanja Hmelj je velikega pomena za Savinjsko dolino, zahvala pa ne gre Nemcu, temuč pristnemu Slovencu. (Velik požar) bil je pretekle dni v Mariboru. Gorela je pivovarna Antona Gotz. Škode je okoli 40.000 goldinarjev. (Shod voIUmv) skliče gosp. državni poslanec dr. L. Gregorec dne 11. septembra pri Mali Nedelji. Kesneje skliče tudi shode v Ptuji in Rogatcu. (Katoliški shod) zboroval je pretekle dni v Ljubljani. Več bodemo kasneje spregovorili. (Umrl j«) dne 28. avgusta gosp. Franc Zelinka, oskrbnik graj Sč i ne Novocelje. Rajni bil je rodom Čeh, vrli Slovan in gotovo še marsikomu od slavnnsti Celjskega Sokola znan. Pripomogel je veliko takrat, da se je ista vršila na grojščinskem prostoru. (Načrti za celjski »Narodni dom"), kte.re je izdelal naš rojak prof. Pečnik v Gradcu so že prišli in se bode v kratkem vložila prošnja za dovolitev zidanja. Načrti so j? ko krasno izdelani in bode posebno čelo z dvemi nadstropji uku«no. Poslopje bode stalo na prostoru poleg spomenika cesarja Jožefa II, na tistem kraju, kjer so se lani zaradi cesarjevega prihoda dale podreti tam stoječe koče Seveda se bode treba še poprej nekaj mescev prepirati s celjskim mestnim zborom, ki bode najbrž tudi to priliko porabil, da si pridobi nekaj blainaž, namesto da bi bil vesel, da pridobi mesto lepo stavbo. Pa naši mestni modrijani morajo vedno narobe orati. (Porotniki) za peto porotno zasedanje, ki se vrši dne 26. sept. 1.1. Glavni porotniki so: Jožef Zdolšek, župan v Hotunjah; dr. Glančnik. odvetnik v Mariboru; Andrej Golob, posestnik iz Vel. Dola; Albeit Pau-soher, usnjar pri Sv. Duhu v Ločah; Andrej Pravdič, mesar v 0; možu; Jožef Delakorda, trgovec pri Sv. Ivanu; Anton Farič, posest- nik v Maribora; Matej Dopler. posestnik v Mariboru; Kacol Schmidt. agent v Maribora; Ivan Ritk, mesar v Videnji; Martin Pirtušek, posestnik v Rečici; Ignacij Il-šic, posestnik v Hvaletincih; dr. Dominkuš, odvetnik v Mariboru; Aleš pl. Neubauer. v pok. stotnik v Orehovcu; Adolf Vidra, rud. načelnik v Lokah; Kristijan Grmel, gostilničar v Žolč-pahu; dr. Miklavc, odvetnik v Maribora; Jožef Pečnik, posestnik v Lučici; Janez Jug, kolar v Brežicah, Janez Robič, posestnik v Lembahu; Janez Kramar, barvar v Slov. Gradcu; dr. Ivan Geršak, notar v Ormoža; Marko Lipold, posestnik v Mozirji; Jožef Goričar, posestnik v Mozirji; Janez Sepitscb, posestnik v- Skalah; Simon Hutter, trgovec v Ptuju; Franc Peršak, krojač v Maribora; Matija Kancler, posestnik v Spod. Hajdini; Herman Prostinak, tovarnar v Št Lenardu; Peter Rttckl, apnar v Št. Lenartu; Franc Čuček, posestnik v Repetincih; Janez Ogrizek, župan v Slatini; Matija Šusvič, posestnik na Vidmu; Franc Podgoršek, posestnik v Ponikvi. Namestovalni porotniki so pa: Jožef Rakuž trgovec; Julij Rakuž, trgovec, And. Zorzini, gostilničar; dr. Ivan Dečko, odvetnik; Andrej Joras, mesar; Martin Bajda, posestnik; Anton Pišek, c. kr. prof, Ernest Faninger, svečar in posestnik, Anton Jevšenak, mesar, vsi v Celji. (Okrajni zastop celjski) prevzel je v skupščini dne 9. decembra 1891 občinsko cesto peljočo iz Žalca na Vel. Pirešico v okrajno cesto II. razreda; pod nadzorstvom velezasluženega gospoda Janeza Hausenbicn-lerja izdeljuje se ta cesta in bode v kratkem gotova. S prevzetjem te važne cestne proge v okrajno cesto II. razreda spolnila se je prebivalcem v Savinjski dolini že dolgo goječa želja, dobiti dobro cesto in bodo okrajnemu zastopu, kakor tudi možem, ki so se za to potegovali, gotovo hvaležni. (Seja okrajnega odbora celjskega) razpisana je na dan 5. septembra t I. ob 3. uri popoludne. (Glede kolere). Z ozirom na pretečo nevarnost kolere, izvršujejo se jako strogi zaukazi oblastnij po občinah; občinski odbor celjske okolice sklical je na dan 4. septembra t. 1. sejo, v kteri se bode posvetovalo o daljnem postopanji proti posestnikom, kteri se ne brigajo za dotične zaukaze. Občina T bode morala staviti posebno bolnišnico, ktera j; naj bi bila pripravljena, ako nas obišče ta huda bolezen. (V celjski okolici) se pridno stavijo nove hiše; tako si bode postavil naš zidarski mojster g. Ferd. Gologranc lepo hišo v Ga-berjah in g. Gussenbauer na Bregu. (Celjski nemčurčkii in njih pamfietno glasilo (ala purani, če jim pokažeš radečo ' tkanino) kar ne morejo pozabiti in se potolažiti, da je veliki pevski koncert v Šo-štanji imel v vseh obzirih izvrsten uspeh. Priznati pa moramo, da se gnjusi poštenim Nemcem pisava tega lista, ki vse drugo prej zna, nego kaj je dostojnost. (Šport). Nemci bi se radi znebili vseh tujk, (katerih kar mrgoli v nemščini) iz svojega jezika. V ta namen ustanovili so si posebno društvo; to je povsem najnovejši šport; naj se le brigajo za svoj jezik; nas | naj pa s svojimi novci in šulfereinsko šolo I v miru puste, ker preberaška je celokupna I nemška svojad, da bi z novci kupila ves i narod — slovenski. ( Spodnj e-itaj erske novice. (Premembe pri 2. duhovščini). V Voj-nik pride za provizorja 6. g. M. Gaberc, kaplan pri sv. Križu pri Ljutomeru; župnijo v Šmartnem pi i Celji je dobil č. g. Alojzij ii Kos, župnik v Črešencih. — Premeščeni so č. gg. kaplani: J. Kostanjevec iz Dobove v Smarjeto na Pesnico, J. Pavlič iz Sev- }| niče na Hajdino. — Zopet so nastavljeni č. onemogli duhovniki kot kaplani gg.: Fr. Kocpek pri sv. Štefanu, J. Sušni k v Do-bovi in J. Zadravec v Galiciji. — Na novo so nastavljeni čč. gg. novomašniki: J. Do-beršek pri sv. Ksaverju, J. Ilorjak v j; Šmartnu pri Slovenjgradcu, J. Kranjec v Zibiki, A. Lanjšič v Kalobji, Fr. Lom v Št. Rupertu ni Laškem, J. Mihalič v Mariji Snežni, A. Podvinski v Sevnici, Fr. Repo-lusk v Lučah, A. Šebat v Vitanji, M. Vav-potič pri sv. Petru pri Radgoni, in J. Waj-kselj pri sv. Križu pri Ljutomeru. — Umrl je č. g. J. Simonič, duhovnik v pokoju, pri Kapelah radgonskih. — Župnija Šmarjeta pri Rimskih toplicah se je podelila č. g. J. Kuneju, župniku v Dobji. Premeščeni so č. gg. kaplani: A. Inkret v Črešnjevce, K. Tribnik v Novocerkev, J. Potovšek v Teharje in V. Vogrinec v Kozje. (Premembe pri uradnikih). Za okr. komisarja v Maribor pride baron Apfaltern, ji kot vežbanec k okrajnemu glavarstvu v Slovenjigradec G. Cajske. • (Premembe pri kapacinih). C. o. Ber-var v Celji gre za gvardijana v Knittelfeld, v Celje pride č. o. A. Vakselj, o. D. Zupančič gre iz Celja v sv. Križ na Vipavsko. Na novo sta nastavljena č. o. gg.: J. Ažbe ! in Em. Drevenšek, oba v Celji. (Premembe pri č. o. frančiškanih). V Brežicah je postal gvardijan č. g. o. Albin Brenar, vikar pa o. Maksimilijan; na novo sta sprejeta novomašnika č. gg. Joahim Svetič v Nazaretu in Emilijan Dovgan v Brežicah. Premeščeni so: v Maribor č. o. Jak. Diviš (k Mariji Devici) in A. Golob, k sv. Trojici v Slov. gor. [« č. o. Nazarij Sch3nwetter, č. g. gvardijan Brunner v Brežicah gre v Trsat, č. g. o. M Poljan-šek v Brežicah gre v Kamnik, o. M. Senica pride s Trsata v Brežice. (Premembe pri učiteljatva). Na novo ustanovljeni, četirirazredru dekliški ljudski šoli v Trbovljah na Vodi imenovani ste dosedanji tamošnji podučiteljici gdč. Ivanka Steska za nadučiteljico, Anka Wessner pa za podučiteljico; dalje gdč. Melanija Sittig, podučiteijica v Galiciji za učiteljico in Leticija Ahčin, podučiteijica, dosedaj v Slivnici za podučiteljico. — G. Emil Vole, podučitelj v Trbovljah na Vodi postal je stalen na tamošnji deški šoli; g. Edvard Čeh, podučitelj pri Sv. Jurju v Slov. goricah pa na dosedanjem mestu. G. J. Reich nadučitelj na Gomilskem, gre k sv. Bolfenku v Slov. gor. (Pošta v Petrovčahl oskrbovala bode kraje Arjavas, Družinjavas, Dobrišnjavas, Kazaze, Sv. Križ, Liboje, Leve in Petrovče. (Ljutomerska čitalnica) priredila bode i v nedeljo t. j. 4. septembra veselico v gostilni gospoda Janeza Vaupotiča. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina je za posamezno I osebo 20 kr., za obitelj 30 kr. Iz prijaznosti bodo sodelovali vrli Cvenski tamburaši. Či-talniški pevski zbor je zdatno pomnožen ter bo pel mične nove pesmi. Upamo tedaj, da se bo W veselice mnogo občinstva udeležilo. (O praznovanji cesarjevega rojstnega dne) nam je došlo več poročil, kako so tu in tam cesarju zvesti Slovenci ta dan obhajali. Od mnogih krajev omenimo le liaj-henburg, kjer so čitalničarji v posebni s!ož-nosti s petjem, godbo in zabavo pod milim !| nebom se spominjali visokega godu. (V Rajhenburgu) je bila 17. avgusta uradna učiteljska skupščina, pri kateri se ni niti ena slovenska beseda čula. Poznalo se je, da je Jamšeka manjkalo. Predsednik je bil tako breztakten, da se ni niti z eno besedo spomnil ranjkega, slavnega slovenskega šolnika. (6. Gomilšak), načelnik železniške postaje na Vidmu, premeščen je na svojo prošnjo v Ljubljano. Vrlemu in prijaznemu uradniku narodnjaku Kličemo v slovo: Bog ga živi! (Na Bizeljskem) so letos kaj veliko amerikanskih trt na zeleno pocepili. Avstrijsko vinorejsko društvo je bilo razpisalo darila za dobro cepljenje. Tekmovalo je vse polno Bizeljancev za darila po 3 gld. (12 daril), po 2 gld. (21 daril) in po 1 gld. (24 daril). Tudi v mariborski vinorejski šoli so se darila delila. — Amerikanske trte lepo vspe-vajo; škoda, da je letos strupena rosa na- padla vse trte brez izjeme, torej tudi ame-rikanske. Sploh so letos trte in grozdje velike sirote — listje velo, grozdje drobno in gojilo. Bog pomagaj. (Nova železnica). Trgovsko ministerstvo dovolilo je stavbenemu podjetništvu A. A. Hauser v Gradci, da sme izvrševati tehniška pripravljalna dela za zgradbo nor-malnotirne lokalne železnice od postaje Polzela, na železnični progi Celje-Velenje, čez Gomilsko, Vransko, Motnik, Špitalič, Šmartno, Kamnik in čez Križ v Kranj do državne železnice in sicez za dobo jed-nega leta. (Slovensko katoliško politično društvo »Pozor" ▼ Ptcgi) imelo je 18. dne avgusta glavni zbor v »Narodnem domu" v Ptuji. V odbor so bili voljeni gg.- dr. Anton Brumen, odvetniški kandidat, predsednikom; Mihael Brenčič, tovarnar v Žabjeku pri Ptuji, namestnikom; dr. Jožef Čuček, odvetnik v Ptuji, blagajnikom; Anton Gre-! gorič, tajnik Ptujske posojilnice, tajnikom; za odbornike pa gg.: o. Konrad Stazinski, Marko Pavlinič in Andrej Jurca. (Vabilo). Dne 4. septembra popoldne ob 3. uri bode prvi občni zbor na novo ustanovljenega bralnega društva na Ponikvi v Podgoršekovi gostilni s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav došlih gostov; 2. Poročilo začasnega odbora; 3. Volitev novega odbora; 4. Slavnostni govor; 5. Deklamacija; 6. Vspre-jem nc ih udov; 7. Nasveti. — Po zborovanji petje in prosta li in sicer je nova šola čisto nemška, stara šola pa bolj slovenska. Tudi v stari šoli se bodo otroci dosti nemški naučili. Samo stara šola ima za vaše otroke zdravo podlago. Le v stari šoli se bodo vaši otroci kaj koristnega naučili, ker učitelji nizlagajo v stari šoli učencem različne stvari v domačem jeziku. V nov; nemški šoli pa se vse nemški pove in še veronauka ne bi vaši otroci v nemški šoli zastopili. Premislite pa, kam pa pridemo, če ne bodo otroci dobro poučeni v veronauku. Če imate torej kaj srca za svoje otroke, pošiljajte jih v staro šolo. Ker pa gospod nadučitelj vodi obe šoli in tudi v obe šoli vpisuje otroke, zahtevajte in pazite natanko, da bodo vaše otroke vpisali v staro šolo. Od nekod. Zmirom se sliši, da je v Celju eden ali dragi Slovenec, psovan in zasramovan. Najbolj in pa največkrat se to zgodi od trgovcev ir njihovih nahujskanih pomočnikov. Le eden slučaj naj omenim. nova učila, vidijo, katera so boljša, priprav-nejša itd., a drugi ogledajo si lahko predmete, o katerih se morajo v šoli učiti. Razstave so se vdeležili večinoma narodni hrvatski učitelji in domače tvrdke, poleg teh pa tndi tvrdke s češkega, z Dunaja itd. V razstavi je razstavljen tndi novo izumljeni pisalni stroj. Ogled po iirokem sveta. (Is Galicije) se na Rusko izseljujejo kmetje v taki množini, da morajo vojaki izseljevanje braniti. (V Plovdivu) v Rnmeliji je otvorila bolgarska vlada deželno razstavo. (Kolera) se je prikazala tudi na Nemškem, v Hamburgu, v Berolinu; na Roškem in Francoskem še ni prenehala; najhujše razsaja v Perziji. Bliža se tudi avstrijski meji. (Rusi) prodirajo v Aziji vedno bolj v deželo Afganistan, kar vznemirja posebno sosede slednjih, t. j. Angleže v Indiji. i s i V noči od 14.—15. avgusta, ko smo šli iz kolodvora, je knjigovodja Hummerjev po imenu Chiero zabavljal Slovencu ter ga za-ničljivo pozdravljal „Slugau. Ta grdun je hujskal, toda Slovenec se je hladnokrvno proč obrnil, meneč, „če mu eno dam, pa gre cela druhal na mene." Tako se nam godi v Celju pri tistih, kterim svoj denar nosimo. Od naših žuljev se ti nemčurji redijo, mi s svojim denarjem jim pripomagamo k veljavi celjskih „pur-gerjev", ki imajo to lastnost, da Slovence zatirajo in zaničujejo. Toda, ljubi Slovenci, to ne sme več tako biti. Mi ne bomo Celjanom v zasmeh in zaničevanje. Zedinimo se, in delajmo, kakor naši bratje na severu, prebujeni Čehi! Ti so ustanovili društvo, v kterem se vsak ud zaveže, da ne gre ničesar več k nasprotniku kupovat. Ob enem društvo skrbi za to, da si narodni trgovci opomorejo, brez da bi blago predrago prodajali. Celjski Slovenci, pretehtajte in premislite to! Storite v ti zadevi tudi nekaj enkrat! Tudi bodo začeli javkati celjski nemčurčki. Slovenskih novcev ah beličev ne bo več, debeli trebuščeki bodo zginjali. Pa tudi nemčurski in pragermanski duh bo zapustil njihova neznačajna srca in puhle glave. Iz najhujših nemčurjev postali bodo pristni — Slovenci. Od nekod ■ Spod. fttajozja. z velikim veseljem smo pozdravljali vest, da bode letošnja velika skupščina šolske družbe sv. Cirila in Metoda v slavnoznani Postojini. Vse seje pripravljalo tje z navdušenim srcem. Dne 28. julija zjutraj ob polu osmih nas je posebni vlak tje peljal. Udeležencev se je v Ljubljani toliko zbralo, da se kaj tak ega nikakor ni pričakovalo — vlak je Itel 16 vozov — okoli 600 ljudi. Težko smo že pričakovali divnega pogleda na krasno Postojino. — Zdaj zagledamo na Soviču slovensko trobojnico, strel topičev se zasliši, vlak zažvižga — še nekaj trenutkov — na cilju smo. Kolodvor v Postojini je danes posebno živ. Vse mrgoli ljudstva. Godba svira »Naprej." Prav prisrčno pozdravljeni od g. župana Vičiča, in njegove nježne hčerke Ton-čike, ki je današnjemu g. pred. dniku izročila krasni šopek, podali smo se med svi-ranjeru godbe v prijazni trg. Kjer koli smo šli, povsod je bilo vse v praznični obleki, povsod prijazni obrazi, ki so nas ljubko pozdravljali. Poznalo se je, da to ni navidezna prijaznost, ampak ljubezen, kakor jo čuti brat do svojega brata. Kmalu smo se do dobrega prepričali, da nismo prišli med tujce. Čutili smo se v Po stojini tako domače, kakor da bi si bili že stari znanci. Hvala Vam, vrli Postojinčani, za Vaš preprijazen sprejem, tisočera hvala Vam za Vašo ljubezen, ki ste nam jo tisti dan v tako obili meri izkazovcM! Skupščina in zborovanje v šolski sobi se je vrlo dobro obneslo. 0 tem brali smo že obširne dopise. Ali omeniti mi je tukaj treba prelepe dekoracije. Soba je bila spre-menjena v lep zelen vrt. Med zelenjem so bile podobe svitlega cesarja in cesarice, sv. Cirila in Metoda, sv. Ane, angelja varha i. t. d. Na prvi pogled šinila mi je misel v glavo: .Tukaj morajo biti vrli učitelji. Ne samo to, kar je potrebno, vidimo tukaj." — Pokazali so izvrstni učitelji, da niso samo narodni, temveč da so tudi katoliški — in to je ravno, kar mi je toliko veselje pro-vzročilo. Blagor Vam, visokospoštovani gg. učitelji! Vi ste pravo in edino dobro struno zadeli. Le neustrašeno tako naprej! Velike zasluge si bote pridobili za narodno izobražbo — ljudstvo pa Vam bo z veliko hvaležnostjo Vaš trud povračalo. Banket se sme sigumo in smelo imenovati izboren. Ne najde se po drugod kaj takega. O tem se lahko prepričamo. — A tukaj se je videlo, da se nam jedila niso prodajala za denar, temveč slovanska gosto- ljubnost in ljubezen g. Vičiča je bila, ki je zamogla kaj takega gostom ponuditi. Kar tiče postrežbo in red, moramo odkrito priznati, da kaj takega se po drugod ne najde. Dekleta v narodni noši so bila toliko ljubeznjiva, da so gostom tako vrlo stregla. Hvala Vam, postojnska dekleta, pa tudi velečastnemu gospodu županu Vičiču, ki je vse storil, da so gostje bili popolnoma zadovoljni! Vaša gostilna že od nekdaj slovi kot izvrstna, a od zdaj še bo bolj sloveča, posebno pri Slovencih, katerim je Vaša gosto ljubnost mizo tako bogato pokrila. Naj še nazadnje tudi velecenjenemu vodstvu jame izrečem najsrčnejšo zahvalo, ki nam je blagovolilo brezplačno jamo odpreti in jo krasno razsvetliti. Čez 2 uri smo se po čarobno razsvetljeni jami sprehajali in hvalili preveliko dobrotljivost vodstveno nam izkazano. To kratko zahvalo v znak naše velike hvaležnosti, blagovolite sprejeti p. n. vele-cenjeni Postojinčani v imenu vseh od A. A. štaj. duhovnik. ttvto. Pri nas, kakor v celi Savinjski dolini začeli so hmeljari hmeljsko rastlino oberati, in rani hmelj je uže tudi večinoma prodan, in to za prav dobro ceno. Pridelalo bode se tukaj hmelja letos za tretjino manj kakor lansko leto, zato pa je blago lepo, in upati je dobre cene. Gospod Jakob Janič, veleposestnik tukaj s sodrugom, otvoril je v Zatiču po-verjeništvo za štajerski hmelj, kjer bode posebno gledal na interese savinjskih hmeljarjev. To podjetje gosp. Janiča je prav blago, in bode kolikor poznamo tega gospoda veliko koristilo našim hmeljarjem, ker bodo za svoje izvrstno blago imeli svojega zastopnika v Zatiču. Priporočati bi bilo, da se tukaj držijo naši hmeljarji gesla: »Svoji k svojim". Zadnja nemška „vahterca'- v Celji je zopet enkrat zatrobila prav debelo laž v svet, in pokazala svojo židovsko sovraštvo do Slovencev. V svojem zadnjem listu piše namreč: da so hmelj v Savinjski dolini prvi zasadili Nemci, in sedaj pa se slovenski kmetje bogatijo od njega. Ako bi človek ne poznal strasti tega ničvrednega, lažnjivega lista, bi se jezil; tako pa se mora le smijati nevednosti in bedosti dopisuna v „D. W." Da pa se zavrne ta laž, naj bode tukaj povedano, da prvo sadiko hmelja, v Savinjski dolini zasadil je gosp. Ivan Žuža Žalcov, na žalskem polju, in to že tedaj, ko se Nemcem pri nas o tem še sanjalo ni. Za njim začeli so čez leta to sadiko zasajati gosp. Janez Hausen-bichler, Jože Žigun in drugi; posebno se je s tem veliko trudil oskrbnik Novega Celja. Toraj Slovenci so bili prvi pridelovalci hmelja v Savinjski dolini, in da se je naš kmet hmeljereje poprijel, gre prva hvala gosp. Jan. Hausenbichlerji v Žalci, kateri je osobno po vaseh kmete zato opominjal, ter veliko učil z besedo in pisavo. No „vahterca" te li ni nič sram, da lažeš? J. K. Savinjski. Zs Šmarja pri Jeltah. Oglasil se li je zvon — srce je krvavelo. Jokala ni samo žena. žalosten ni bil samo otrok, zdihovala ni le mati, ampak, bridkost čutil je ves slovenski narod. Kar so ostali izgubili, izgubili smo vsi. Kje je .bilo srce, v katerem bi ne odmeval žalujoči glas zvona iz visokih turna lin, kje bitje slovenske krvi, ki bi ne zdi-liovalo po rajnem, kje mož našega naroda, ki bi se ne spomnil nevstrašljivega borilca narodnih pravic? Zatonila je zvezda, ugasnil je nje svitli žar, a spomin na njo bo večen. V globini naše duše ti stoji, dragi France trden spominek, ki ne bo minil, dokler roda slovenskega večna tmina ne zakrije. A ker je sedaj nada slovenska vnovič ozelenela, ker je sedaj trdna in neminljiva, je tudi tvoj spomin v okviru hvaležnosti z narodom vred neminljiv. France Skaza mili naš prijatelj spava že mirno spanje, počiva že v krilu hladne zemlje. Ljubili smo ga in visoko cenili. To je posebno pokazal sijajni sprevod. Od blizu in od daleč prišli so rajnega zvesti prijatelji, da bi se poslovili od groba enega največih sinov slovenske matere, da bi skazali zadnjo čast osivelemu boritelju narodnih pravic. Celo nasprotnikov oko se je skalilo, ko so slišali zadnji odmev prijateljskega čustva iz globine groba, ko mu je v ginljivi nagrobni pesni v slavo za-donel zadnji z Bogom. Govornika g. D. Hribar in č. g kaplan Stabuc, sta govorila. Prvi je našteval rajnega zasluge in drugi je vzel od njega slovo. Videlo se je, aa je bil rajni mož na svojem mestu, kajti v srce trgar jočem slovesu so kapale bridke solze na grob velikega moža. Venci so zakrili hladni kraj, kajti, ker je v življenju hodil rajni trnjevo pot, vzrasle so mu rožice na groba Tam na tihem kraju bodo cvetele, in svetu glasno oznanovale, da počiva tam eden največih in milejših sinov slovenske zemlje. Spavaj sladko prijatelj dragi, tek tvoj je dokončan, delo opravljeno. Eno upanje nas tolaži — da se zopet vidimo! Do tedaj France mili, z Bogom! Iz Šmarja pri Jeltah. Pri tukajšnjih občinskih volitvah so Slovenci v vseh treh razredih sijajno zmagali. Glasoviti nemškutar Loschnigg bil je v drugem razredu enoglasne izvoljen, v prvem in drugem ni dobil nobenega glasu. Tisti gospod pa, ki mu je dotičen glas naklonil, hotel se je ali šaliti, ali T^schnigga potolažiti češ. eden ti še vendar zaupa. — S svojo pritožbo proti prejšnji volitvi nemškutaiji torej niso dosegli dragega, kakor da je sedaj občinski zastop popolnoma v slov. rokah. — Za župana so si izvolili soglasno gosp. deželnega glavarja namestnika m odvetnika gosp. dr. Jurt£la, ki je blagovolil sprejeti to mesto. — Sedaj pa že smemo upati, da bode uradovanje pri tukajšnji občini vsem razumljivo — slovensko. Dolgo smo si to želeli, a mogočni Ldschnigg, ki se sedaj v prahu valja ter premišljuje svoje grehe, tega ni hotel in ni znal; vedel je in še v3 Slovencu roke stiskati, če mu prinese groše, ki si jih je težko zaslužil, drugače ga pa ne pozna „den windischen Baaei". Ko bi le kmeti tudi enkrat toliko pametni postali ter ne podpirali takih Ijudij, ki jih za hrbtom le zaničujejo; dajte zaslužiti rajši pravemu Slovencu, ki se nikjer ne sramuje svoje matere slovenske; ta vam bode gotovo bolj odkritosrčen, kakor zavratni nemškutaiji. Podpirati je nam Slovencem posebno tiste, ki imajo slovenske napise. — Novemu trgovcu Hudoverniku se že precej dobro godi; on je dober Slovenec in postreže z izvrstnim blagom. Svoji k svojim! Iz tmaij« pri Jeltah. Šmartani — na nekaj smo medna čisto pozabili! Res sicer ni vreden tisti človek, da bi se ga spominjali, a ker je vendar enkrat bil naš župan, — hvala Bogu, da ni več — poglejmo vendar, kaj nam je ta mož storil, da smo ga odvrgli? Ali jih ni veliko na konja spravil, jim ni j omagal? Te dni, mislim, ni imel časa nabijati neumne glave, ki so pri volitvi nanj čisto pozabile, kajti od samega vatla mu je bilo vroče; mislil je tedaj le na trake in na svojo „kramarijo". A sedaj, ko ima zopet čas pri svoji mizi sedeti in na vatle dolg čas meriti, sedaj se mu zopet vzbuja spomin na preteklo slavo in z Bis-markom vred gromi za „pudelnom" zoper svoje sovražnike. Ah Bismark, nič ne žaluj, saj imaš tudi v Šmarji velikanskega — pardon, debelega moža — ki hodi po tvojih stopinjah in vteplje tvoj duh v nevkretne j! butice. Menda, ko bi se mu denarja ne mi- j lilo, bi koj priromal k tebi oplesneli politik, da bi poljubil vsaj rob tvoje obleke, ker do lica bi ne dosegel, ker je še premajhen, dasi tudi velikanski politik. Seveda, ko bi naznanil, da je lešnik, ki ima na vrhu dve luknji „6", bi se Bismark od veselja razjokal in po vsem Nemškem bi bilo vse raz svetljeno — seveda podnevi — in vse bi se zibalo v zastavah. Sedaj, bi se reklo, sedaj tolci boben, ne, ker je ..Loschnigg" prišel na kant, ampak ker je priromal vendar enkrat med svoje rojake. Kako je neki, da so Šmarčani na tega II gospoda pri volitvi pozabili? Ga morda niso videli in so bili preveč razburjeni pri drugi volitvi? Saj ni majhen, medel tudi ne? Glejte Nemci so ponosni na njega, kakor je pisal enkrat o njem neki dunajski list — menda koj judovski — a med nami jih je pa le nekaj tepcev, ki ga poslušajo. Sedaj, ko nima drugega dela pa hujska. „Koga \ tako baje pravi, „koga je še kedaj dohtar, spsavil na noge. da imate njega za župana.' Seveda l>ode imel novi g. župan veliko stroškov, da jih bo toliko na noge spravil, kakor nja slavni prednik, kajti cele kope hodi ljudi sedaj po Šmarji, ki trobijo v rog Loschnigg-ove slave in se hvalijo: — hvala Bogu, sedaj pa sedaj. Loschnigg me je čisto izrezal, ne krajcarja nimam dolga. Pa tudi veste, kako je skrbel za lepo življenje in red med nami. Kako se je kregal nad nekim grdim čevljarjem, katerega je gosp. Anderluh poklical, da bi se ta grda pohuj-šljivost, vendar enkrat končala, se nič ne s|x>mnite, kako je bil hud rajni g. župan. Tisti nesrečni pohujšljivec sedaj živi kakor svetnik. Če bi še Loschnigg županil, bi si lehko človek sedaj mislil, bi imeli še lehko več takšnih svetnikov. Tista pohujšljivost je menda krona rajnega župana. To je naj-veče delo njegovo, še menda veče, kakor cesarska podoba sredi ceste. Spavaj župan rajni na lavorjih in uživaj „panzijon", če kakšnega imaš. Mi si bomo pa sedaj skušali sami pomagati. Iz ljutomerske okolice. Rojstni dan smo tukajšnji Slovenci praznovali prav sijajno. Ob osmi uri je daroval visokočastiti gospod dekan Ivan Skuhala slovesno sv. mašo, pri kateri je čitalniški moški zbor kaj lepo pel mično Miklošičevo pesen. Tako polno glasno in v srce segajoče še nismo čuli naših otrok pevati. To je vse hvale vredna zasluga naših vrlih gospodov učiteljev. Tega dne smo prvikrat videli cvensko gasilno društvo v svoji novi uniformi. Šestintrideset m<5ž, čvrste in krepke postave, iskrili oč( in pogumnega srca. je korakalo v hišo božjo, da tam moli in prosi za ljubljenega vladarja. In tu pred živim Bogom so pokazali cvenski požarniki, da so zvesti katoličani, kateri ' se ne sramujejo svojih kolen pogniti pred vsemogočnim Kraljem nebes in zemlje. To je ravno živo znamenje pravega Slovenca, da je odločen sovražnik nemčurskemu brez-verstvu. Srce se nam je širilo od samega veselja in marsikateremu je zabliščala svitla solza v očeh. ko smo videli tako mnogo-brojno število vrlih junakov, ki so ponosni na to, da so Slovenci. Naša narodna stvar napreduje, in to dela našim nemčurjem toliko strahu in skrbi. Cvensko gasilno dru- štvo s svojim neutrudljivim načelnikom Jožefom Rajhom je v pravem pomenu čast in ponos naše okolice. Celo Mursko polje tja gori do mrzle Radgone naj si nje vzame za zgled! Trdni bodiir.j kakor jeklo in zmaga !l mora biti naša! Slava cvenskim požamikom! Is Hote pri Ljutomeru. V „Slov. Narodu', 26. julija t. L, št. 1«8, najdemo sledečo opazko: „Dne 29. junija t. 1. je gorelo na Moti pri kmetu Ivanu Rajhu. Ljutomerska požarna bramba se je tja odpravljala okoli poldneva. Na ulici je stalo mnogo ;j ljudstva; med tem tudi c. kr. davkar v Ljutomeru gospod Aleksander Duller. Ta mož je v tem nevarnem trenotku izgovoril te besede: Kaj vam treba tja hoditi! Zdaj tako snujejo svoje požarno društvo. Pustite to!" — Te brezsrčne besede so se razširile ko blisk po vsem ljutomerskem okraju. Ali smo v Avstriji res že tako daleč prišli, da sme kaj tacega c. kr. uradnik na javnem prostoru proti nam davkoplačilcem izreči in k temu še v taki nevarnosti? Is SpltaliČJL Sedaj je čas, da vino-rejec z veseljem gleda z lepim grozdjem obložene trte, ki mu obetajo bogato trgatev, j A žalibog letošnje leto ni tako. Peronospora hudo gospoduje, in mesto lepega debelega grozdja, vidimo na pol osušene vinograde, z rast rešenim kot brinje drobnim grozdjem, ki obeta malo,, in še to prav- slabega mošta. Le pri nas v Spitaliči ni še tako. Tukaj je močna zemlja, lega visoka in trta dobro gnojena, da ji strupena rosa ne more tako do živega. Tudi so se ljudje dobro poprijeli škropljenja z galico, in v vinogradih, kjer se je prav in o pravem času škropilo, se strupena rosa še dotaknila ni. Pričakujemo torej, če tudi ne bogate vendar še dobre trgatve. S strahom človek gleda naše sosedne občine, kjer veliki vinorodniki vidno hirajo in umirajo; še par let, če bo šlo tako na prej, in vinogradi bodo pokončani, brez trtne uši. Straši nas že pogodba z Italijo, a še bolj nas straši uima in mrtvaški zvon, — kakor je dejal poslanec v državnem zboru — ki bode zapel naši vinoreji, zapel I »ode tudi blagostanju naših vinorejcev. Kako v okom piiti tej nesreči, ki bode tudi deloma slovenski narodnosti po-gubajoča, naj bi pretresovali vsi omikani rodoljubni možje, posebno oni, ki žive med ljudstvom in imaju upljiv pri njem. Kakor se vidi, po nekterih krajih še malo ali nič ne škrope. Pri nas si je rodoljubni gospod župnik veliko prizadel, da so se poprijeli škropljenja. Zaslug, ki jih ima za naše blagostanje. ne bomo nikdar pozabili. V so sedni dramelski občini si je pa tamošnji vzgledni in vrlo narodni župan, g. Svetelšek z izgledom uplivno besedo in z naročenjem dobrih brizgalnic veliko zaslužil, da so jeli marljivo škropiti. Gotovo častno delo za občinske predstojnike, ki bi ne bilo nobenemu v nečast. Iz Bakovea. Dne ilO. avgusta. (Naši mladeniči.) Čujem, da mojemu prijatelju, Paškemu županu, moj nasvet v zadnjem dopisu iz Rak ovca ni bi! po volji. Željo sem namreč izrekel, naj si spoštovani Gašpar Mlinšek postavi čeden spominek kot župan širne občine Pake, s tem namreč, da namesto oslabelega pisarja izvoli vrlega Slovenca v občinskega tajnika ter naj vpelje slovensko uradovanje v to občino. Slovenski se uraduje že dolgo časa v Mislinji, v Koz-jaku, v lijubnici, v Skomru — pa so občani in gosposke s tem zadovoljni. S tem nasvetom je podpisani ..Rakovčan' silno raz-žalil očeta župana, pa najbrž tudi njegove najnovejše prijatelje v Vitanji. Dobro, če nočete, da vas bi vaši otroci in potomci hvalili in obranili v dobrem spominu, ste sami zakrivili, da vas bodo zapisali v „črne bukve". Za zdaj opomnimo samo toliko, da ni treba nedolžnih oseb dolžiti zaradi dopisov v .Domovino", sicer vam bodemo drugače posvetili. Zadnjič sem izrekel samo željo, danes moram pa zabilježiti neko grajo. Velikega obžalovanja vredno je obnašanje nekat erih naših kmečkih fantov. Ob prazničnih shodih pridejo k cerkvenim slavnostim od blizu in daleč. Med božjo službo se pomikajo okoli cerkvenega zidovja. če ne ostajajo pri slad-čičarijah ali v gostilnah; po opravilu se pa kregajo in stepejo. Tako je bilo zadnjič v Št. Florijanu. Na hvalo pa bodi rečeno domačinom. da so bih večidel le mislinjski pobalini, ki so svoji; tovariše rezali po licu in životu. Koliko boljše hi bilo, če bi naši slovenski mladeniči po nedeljski božji službi šli mirno domu. doma vzeli v roke pošteno knjijro ter se naučili kaj koristnega, namesto da po krčmah trdo zaslužene kraj carje zapravljajo, ter se kakor divjaki tepejo in koljejo! — Radoveden sem, ali bo današnji dopis in nasvet ugajal paškemu županu. Kmalu se bodeva srečala. Rakovčan. Iz Loksvto na Murskem polji. Veselo novico moram naznaniti, da so vrli lokavški možje osnovali požarno društvo. Za načelnika je izvoljen posestnik Alojz Ja-nežič, pošten mož od nog do glave, trdne volje ter zaveden Slovenec, da je malo takih. Požarno društvo si res ne bi moglo poiskati boljšega in vrednišega načelnika. Lokavško požarno društvo stoji popolnoma na narodni podlagi V pravilih je namreč izrečno povedano, da je poslovni jezik društva slovenski. To bi pač moralo biti po vsej slovenski zemlji samo po sebi že razumljivo. Kaka bedastoča je to, ako imajo slovenski rnožje nemško komando ali poveljstvo. S tem očitno kažejo, da jih je sram svojega materinskega jezika. Lokavčani pa so pri tej priliki pokazali, da so slovenski sinovi, da so njihovi očetje in matere slovenskega rodu in da je zemlja, na kateri bivamo, naša slovenska. S tem so izrekli, da visoko spoštujejo naš od nemčurjev zasramovani jezik in da ga hočejo braniti proti vsem napadom. Veselo je znamenje, da se narodni duh močno širi v lokavški občini. Posebno pa še mladeniči in dekleta radi čitajo slovenske časopise in knjige, naudušujejo se med seboj za našo slovensko domovino in ponosni so, da so Slovenci. S tem, da so Lokavčani osnovali požarno društvo, so pokazali, da so trdni možje, ki dobro vedo, da je samo v edinosti prava moč. Lokavčani se tudi ne bojijo denarnih stroškov. To priča njihova nova brizgalnica, katera je veljala 1200 goldinarjev. Mi od vsega srca želimo, da bi lokavško požarno društvo zbiralo v svoji sredini vse pogumne in neustrašene slovenske može in mladeniče v občini. Upamo, da brezverska nemškntarija tukaj ne bo našla nikdar zavetja; daj Bog, da bi v diuštvu vladala vedno največja složnost, poslušnost in pokornost in da bi vse ude tesno vezala goreča liubezen do naše zatirane domovine slovenske! Za poduk in kratek čas. 1. Amonijak. t. j. tista zračna t.eles-nina, ktera iz gnoja vedno v zrak puhti in nas v nos in oči bode da nam dostikrat solze pridejo. Ako se gnoj kida ali pa na njive vozi. ovohamo amonijak že od daleč. Ta tvorina je rastlinam sicer strup o čemur se prepričamo, ako rastline z gnojnico v kateri je posrkanega veliko amonijaka zelo polijemo, da se potem posnše. (Dalje.) Kakor hitro pa ta zračna telesnina v zemlji z zrakom in vodo v dotiko pride, se skiše v salpetrovo kislino, ktera pa je poglavitni živež vsem rastlinam. Ona posebno deluje na rast dušikovih osnovi kakor lesa in listja. N. p. na velikost žita, trave, na dobro rast drevja, hmelja, detelje. Kako lahko pa se ta amonijak zgubi! Pustimo gnoj v hlevu aH na gnoji suh ležati ali raztrosimo ga po njivi — v malih dn.-h nima gnoj polovic > tolikega duha, kar je znamnje, da so jo amonijak iz gnoja iz kadil v zrak. Posebno pa se naglo izpuhti, ako solnce nanj peče in če veter piha. Kakor sem omenil je amonijak predelan v salpetrovo kislino poglaviten živež rastlinam, kterega z nobeno drugo rečjo rastlinam nadomestiti ne moremo. Ako toraj rastline te tvarine v živež n:majo, rastejo le počasi in slabo Amonijak je šel iz gnoja v zrak in kot telesnina pride tudi enkrat nazaj z dežem. k{yti on se z vodenimi sopari, kteri so v ; zraku spoji in pada z dežem zopet na zemljo — od tod pa tudi pride, da je dež rastlinam tako koristen. Saj vedo gospodinje, da j polivanje s studenično vodo rastlinam malo j| koristi in ne pospešuje toliko rasti, kakor pa eu rahel dežek. Sedaj pa vemo zakaj! — Pa dragi moji, ali menite, da je vse eno, ali pada ta dež z našim amonijakom napolnjen na azijatske pustine, ali na turške pokrajine ? Nikakor ne, kajti pamet mi pravi: ako je amonijak toliko vreden, hočeni ga obdržati zi svoje njive, za svoje rastline — in ako pa Se mi de l prinese od drugod amonijaka tem boljše je. Kako pa si ohranimo ta lahko izpuh-teči amonijak? Slišali sto, da se on v zemlji zveže z kislecom v salpetrovo kislino, ktera pa ni več spuhteča in tako v zemlji ostane. Drugega nam toraj ni potreba, kakor vsak dan s suho zemljo v hlevu gnoj kakor gnojišče za pol prsta na debelo potrositi. Videli boste, da bo res ta zemlja smrad (amonijak) nase držala. Boljše kakor zemlja pa d>-ži mavc ali gips amonijak nase. On pa ima razven tega še tudi to last nos:,, da razkroji v zemlji se nahajoče neraztopljene tvarine v topljeve, da jih lastline potem lahko uživajo. Tak z amonijakom napolnjen gips v zemlji čudeže dela. Nobena lii&a naj bi brez plavega gipsa ne bila, vsaj 100 kg le 1 gld. «0 kr. velja in vam več kakor 10 gld. dobička da. Boljše si je pri tobaku pritrgati. Ne smete pa pozabiti, da bo v takih hlevih, kjer je gnoj malo z gipsom potrošen, zrak veliko bolj čist in zdrav, živina se bode bolj redila in rastla, oči jo ne bodo bolele. 2. Drugi poglavitni rastlinski živež je kali. Kali pa je iz vrst soli. On pomaga delati rastlinam les in listje, kakor salpetrova k islina. Kali je zelo potreben vinski trti, kajti iz njega dela trta ne le les in liste, ampak v grozdji samem je veliko kalija. V živinskem gnoji, ne izpranem. je v . . .10 ih) 5 htj kalija. V pepelu trdega lesa pa ga je......10 mr 100%. V pepelu mehkega lesa pa ga je.....10 ine 60 ky. Tiste butare, ki jih trtam devljete in ko bi jih sežgali, tehtali pepel, bi lahko zra-čunili, koliko imajo kalija vsebi in kak dobiček lahko od njih čez nekaj let, ko stroh-n:jo — pričakujete. V novejšem časn vinogradom umni vinogradniki ne gnojijo več po stari navadi z gnojem in butaram, ker imajo preveč vode v sebi (10 m* = 1 m* vode) ker tako delo preveč denarja stane, da bi vodo z gnojem po strmem hribu nosili. ampak denejo k vsaki trti peščico umnega gnoja, kteri čudovito na trto in grozdje deluje. Pri tem pa se globoko okopavanje ne sme zanemarjati! Kakor trti, ravno tako je kali glavni živež drevji, travnikom in drugim rastlinam od kterih pričakujemo veliko steblovja in listja. (Dalje in konec prih.) _______ t Slovenske knjige. (Kateri bo?) Prizor iz domačega življenja. Po Bogosl. Rogačkem predelal J. pl. K. V Celji tiskal in založil Drag. Hribar. Ta gledališki prizor v dveh kratkih dejanjih igral se je že večkrat po tej spremembi z dobrim uspehom na Goriškem, na Krasu, v lstriji in na Koroškem, zatorej utegne ustrezati posebno čitalnicam po deželi, katere prirejajo gledališke predstave. Cena knjižici je 15 kr. s pošto 2 kr. več. (Vesna), dijaški list v Celji. ima vsak mesec boljše in mikavnejše berilo, ki dela slovenskim dijakom vso čast. L. Zahvala Vsem dragim prijateljem in sorodnikom izrekamo tem potom za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti preljubega "in nepozabnega soproga in očeta. gosp. Franceta Žolgar-ja nadučitelja in oW. odbornika na Kečici za mnoge darovane krasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku najsrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvalimo preč. duhovščini, gg. učiteljem, obč. in kraj. Sol. svetu, gasilnemu društvu in gg. pevcem za ginljive nagrobnice, kakor tudi vsem mnogobrojnim udeležencem iz Mozirja in Gornjegagrada. Rečica, dne 27. avgusta 1892. (64) 1 Žalujoči ostali. 206 Vabilo konjski dirki katera se bode vrSila 11. septembra 1K»2 ob S. uri popoludne na dirkališču blizo Žalca v Savinjski dolini. • Načrt: .1. Pričetna dirka. Državna darila. Jednouprežno: enkrat dirkališčino tir = 1 km. Za kobile in žrebce III. konjcrejskega okolišča; starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena Vloga ederi gld., katera se ne povrne. Najmanj 5 oglasil. 1. darilo 50 gld., 2. darilo 25 gld., 3. darilo 15 gld., 4. darilo lo gld. in vsakemu po eno zastavo. II. Dirka plemenskih konj. Državna darila Jednouprežno; dvakrat dirkališčino tir = 2 km. Za kobile in licencirane žrebce III. konjerej-skega okolišča. pri kobilah se mora dokazati, da so savinjskega plemena in da so se v teku zadnjih dveh let za pleme rabile. Vloga- eden gld., katera se nikakor ne povrne. Najmanj 5 oglasil. 1. darilo 50 gld., 2. darilo 25 gld. 3. darilo 15 gld., 4. darilo 10 gld. in vsakemu po eno zastavo. Pričetne dirke in dirke plemenskih konj se morejo udeležiti samo konji, kateri so bili na javnem premiranji s kacim državnim, deželnim ali okrajnim dariom odlikovani. C. Društvena dirka. Jednouprežno; dvakrat dirkaliSčino tir = 2 km. Za konje III. plemenskega okolišča in neomejene starosti. Vloga tri gld., katera se ne povrne. Najmanj 5 oglasil. 1. darilo 50 gld., od „Zaveze av.-og. dirkarskih društev" na Dunaji, 2. darilo 30 gld., od posojilnice žalske, 3. darilo 20 gld., društveno darilo, 4 darilo 10 gld., društveno darilo. Pri dirki veljajo pravila „Zaveze av.-og. dirkarskih druStev" na Dunaji. Oglasila k dirki sprejemajo se najkasneje do 10. septembra 1.1. pri g. Francu Robleku v Žalci, in st le takrat veljavna, ako se pri oglasilu tudi vloga plača. Posestniki morajo konje po imenu oglasiti, jih natanko popisati in na dan dirke predpoludne ob 10. uri predstaviti komisiji na trgu v Žalci; ob enem se bodo vršilo žrebanje in razdelitev znamenj. Vsakoršna pojasnila daje društveno tajništvo. Dne 10. t. m. vršilo se bode v Žalci premi-ranje konj III. plemenskega okoliSča, 15. sept. t. 1. bode konjski sejem v Žalci za remande. (H7) 1 _Odbor tolstega dlritrskegi drnilu Zahvala. Pred letom dni zavaroval se je moj mož Fran Šef pri družbi za zavarovanje na življenje „The Gresham" v Londonu za slučaj smrti. Generalni zastopnik v Ljubljani, gosp. Gvido Zeschko, izplačal mi je zavarovano vsoto takoj, ko je sprejel potrebna izpričevala, radi česar mi je prijetna dolžnost javno se mu zahvaliti in zavod „The Gresham" vsakemu toplo priporočati. V Celji, dne 26. avgusta 18»2. (68) 1_Ivana Šel, roj. Vesel. A Olj q>| J otročjih denarjev ima poso-lUUv o IU. Gospodinjam! Poskusite obče priznano, kot najboljo | Dobite jo v vsaki špecerijski trgovini. Pa- >y zite posebno na istinitost naše firme, ki K* Glaser-kavo. slove: c. kr. priv. fabrika cikorije Adolf Glaser & Comp. (41) 7—3 Lemeschitz (Češko). £ k Hiša na prodaj. V Gospodskih ulicah (Herrn-Gasse) v Celji proda se hite St. 30 a velikim dvoriščem in vrtom. Hite je pripravna za vsako obrt ali trgovino ter •e dve prodajalnici lehko napravite. Več se izve 6n upravnittvn naSega lista ali pa v .omenjeni isi pri oskrbniku. (66) »—2 Na prodaj je nov mlin ■ tnmi Uč^ji, prav dobro narejen; voda visoka ter jo je kiniraj dosti, v dobrem kraju, eno uro od železnice, pri cesti in je v obližji tudi pre-mogokop. Pri mlinu so tudi njive in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pa se lahko plačuje v letnih obrokih. — Tudi se dobi vsakovrstna že-leznina za mline in žage, kolesa železna z lesenimi in želeanimi zobmi, remenska kolesa in druge take reči, prav po nizki ceni. Več se izve pri Janezu Lenardu, (34) 6—5 v Rajhenburgu; Štajersko. Primerna darila priporoča uljudno FRAN ČVSEH ▼ Ljubljani Rlonove ulice žtev. 11. Drag-otin Vanič trgoTina s soknom, platnom in muetaktinin! bltgom i Celji na oglu Grafike ceste in RotovSke ulice priporoča sa poletno sezono si. občinstvu in čast. duhovščini svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. Jt "i ? 750 9-16-24- 12-— 18- 35-130"- urar poprej Josip Geba ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrst-nejSih žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur s nihal om, ur s stojalom in ar kadilnic (Weckeruhren), ar s godbo in godbenik valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih f^* verižic, prstanov in abanov. Cene žepnim uram so naslednje: nikelnate ure .... od gld. 3 80 do 6'— srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— srebrne remontoir-ure iste z dvojnim oklepom zlate ure za dame . zlate ure za gospode . Garantiram povsem kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mog<5 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajan dobro blago sa res niake cene. (63) 8—1 Popravila izvrSujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvrSbo. — Vnanjim naročnikom postrežem po želji s povratno poŠto. Dnstrovani ceniki na željo gratia in branko Uradnika ki ima že več prakse, potrebujem v svoji pisarni. Pevci imajo prednost. (65) 1 Dr. I. Omulec, odvetnik v Ormožu. poštenost pri meni jSCBOM najlepše in naj- močnejše I poleg tega pa Se, kar je glavna stvar, veliko ooa^je kot povsod drugod so dobiti le Celji Rotovike alioe (Rathanagaaae) V zalogi so vedno močni klobuki domačega izdelka. Lepi izbor pravih zajčjekov kosmatih in Sladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v različnih barvah in najnovejšega fazona, za velečast. duhovičino posebne speciautete. - Za poletni čas nravi kastorii le 45 <•»<. težki, boljši ko vsak slamnik, so dobiti v različnih barvah in najmodernejše forme. Velik izbor sraje domačega izdelka, is aion, berkail, bele in pisane kolerce, maniete, zavratnice (penkle), naramniki, lepne rute, knofl za srajce nogovice, spodnje hlače, Jager srajce, prave in imitiran. itd Pravo garantirano angleiko tavcuk-nerilo kolerci maniete in opersniki iForhemd), belo in pisano, popolnoma enako berkail perilu in močnejSi, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje in popravno. ___t«; ^ m 208 Josip Matič ^P Kolodvorske ulice 7, Gelje H &J * > t Zaloga špecerijskega blaga, vina, delikates, južnega | ovočja, ptičjega zobanja, mineralnih vodi, in deželnih pridelkov. — Blago vedno jI sveže. Postrežba točna in I cene nizke. Zunanja naročila oskrbe se z vsako povratno I pošto. ; ■n»in.i>iii in ; ■ i' i 1 .....................................................| mmmMmmMM § Zalogi špecerijskega blaga § Milan Hočevar Ctli«, Graika cesta, 3 elika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kopnac, vinskega vvi-i- žganja, najboljša štajerska in avstrijska vina v butiljkah. malaga, madeira, sheri in raz-|83§s| nega šampanjca, svinjske ma-sti, mat 'a, švicarskega in par-S'?:-:- mzaanskega sira, ogrskih sa-ivi;-: lam, sardel. sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsakovrstnih 88 popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Rainomtne mineralne vode. ——————-—— Zagotavljam zanesljivo in najeenejio postrežbo vkljnb vsaki konkurenci. Isiilis vsaki konkurenci. g® sprejmo se na stanovanje in hrano pri l*>'iši, pošteni uradniški družini. — Več se lave pri upravni štvu našega lista. (61) 8-3 Tinktura za želodec, katero prireja * i <( i «' 5 lekarnar .pri vIJablM,! _ eesta, j« mehko, učinkujoče delovanje in-bavaifc HIHN«^-joče mMn. Odstranjuje Uikočo v ieUdcm, ..... lovatelj v sabojčkih po : 12 m več steklenic. Zabojček a IS steklenic velja gld. 1M, s 66 atekln. 6 kgr. teže velja gld. 5-M. Poštnino plača naročnik. Po 16 kr. steklenčico raaprodajajo lekarne Kuplerschmied v CoUi, Baaa&ri in Konif v Varibora, Kilte v Ptaji Eiehler, Medved, Trnk«ay to Tnaju v Oradci. (14) M—10 I i i 1 -vi (Znckereztrast) Sladkorjev izvleček, 275 krat slajši od sladkorja ter posebno pripraven za gostilničarje, dobiva se v zavitkih po 1 sUL in 8 gld. pri Franc Oaohdla, trgovec a mešanim blagom v Radečah (o'J) 2—2 pri Zidanem mostu. JOSIP HOČEVAR, krojaški mejsier, Celje, Graška cesta št. 14. | Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo ^ veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor snkna iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. Vsako naročilo se izrrii na želja r treh dneh ter «, za-'otarlja trajna in nolidna postrežba. ladajatalj in uradnik Dragotin Hribar. — Tiak Drattmas vCeJJL