Poštnina plačana v gotovim leto LVII. v Uubliani. u torek, dne 14. maia 1929 Št. 108 2. izdala s* 2 oir Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdajo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1'50 in 2D, večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn veClem c naročilu popus. Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka lr. dneva po prazniki.' Uredništvo /e v Kopltarievl ulici ši. Silil Roltoplsl sc ne vračalo, nelranldrana pisma se ne spre/emalo j- Uredništva telefon št. 2030. upravnlštva ši. 2328 Uprava /e v Kopltarievl ul.SI.b~ Čekovni račun: L/ubllana štev. 10.050 In 10.340 xa Inserate, Saralcvošl.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In llunal št. 24.797 Apel hrv. katolikov na kralja Spomenica katoliškega narodnega saveza — Kulturen boj onemo-gočuje konsolidacijo države - Ljudsko-šolski zakon naj se ne sankcionira, dokler ni doseženo soglasje s cerkvami Zagreb, 13. maja. (Tel. »Slov.,,) Osrednji Hrvatski katoliški narodni savez (centrala katoliške akcije) je danes poslal Nj. V. kralju brzojavko, v kateri govori o novem načrtu ljudskošolskega zakona ter pravi med drugim: No ozirati so in ne spoštovati bitne pravice posameznih ver, cla sinejo poučevati verouk, bi pomenjalo praktično kršitev njihove svobodo udejstvovanja in vesti; to bi pomenjalo kršitev osnovnih pogojev verske strpnosti in ravnopravnosti; pomenjalo bi, izzivati nova trenja in nesoglasja; pomenjalo bi, rušiti mir in socialni rod, izzivati nepotrebni kulturni boj, ki ni najmanj v interesu splošnega pomirjenja duhov niti obče konsolidacije javnih razmer v naši državi. Radi tega prosi KNS Nj. Vel. kralja, da ne da prej novemu zakonu sankcije, dokler so ne sprejmejo vanj potrebne korekture, in sicer: 1. Možnost ustanavljanja zasebnih ljudskih šol po javnih verskih ustanovah od zakona priznanih veroizpovedi. 2. Verouk morajo poučevati duhovniki priznanih veroizpovedi, bodisi kot samostojni učitelji ali od prosvetnega ministra nameščeni po predlogu pri- stojnih duhovnih oblasti. 3. Pristojne duhovne oblasti imajo pravico nadzorovanja verskega pouka neposredno ali po svojih delegatih. 4. Postavljanje in premeščanje vero-učiteljev mora prosvetni minister izvršiti po predlogu in poprejšnjem sporazumu s pristojnimi duhovnimi oblastmi. Zaupajoč v neomajno zavzetost Vašega Veličanstva za dobro naše narodne države, da se v vsakem pogledu čini bolj konsolidira i i da se zagotovi medsebojna bratovska ljubezen in znanost brez ozira na verske in plemenske razlike, posebno pa, da se zagotovi etično-moralni temelj vseh slojev prebivalstva naše države. Ta je edino mogoč na podlagi globokega verskega prepričanja in pozitivno vere, ki predpostavlja nesporno odgovornost v vesti pred neprevarljivim in transcendentnim sodnikom večne božje pravice. Vaše Veličanstvo z največjo udanosijo prosimo, da s svojo zakonodajno oblastjo podeli sankcijo ljudskošolskemu zakonu šele takrat. ko se bodo uvaževale zgoraj omenjene korekture. Za KNS: Predsednik Markulin, tajnik Deželic sin. Zopet napetost med Vatikanom in ital. vlado ? Senzacionelen govor Mussotinija v ratifikacijski debati Naša molitev Koncem sedmega stoletja po Kristusu je prihrumelo iz južne Rusije preko Besarabije in Dobrudže v balkansko pokrajino južno od Donave krdelo bojevitih roparjev iz tatarskega plemena Bolgarov, ki so imeli nekoč med Donom in Dnjestrom mogočno državo. V balkanskem Podonavju se je četa osvajalcev tekom kakih dvesto let popolnoma stopila z ondi naseljenimi podjarmljenimi slovanskimi plemeni. Bolgarski gospodarji so dali Slovanom svoje ime in vojaško državno ustrojstvo, ti pa njim svoje višjestoječe kulturno obeležje. Že sredi devetega stoletja imamo poleg Srbov na Balkanu drugo slovansko državo in narod, ki pod knezom Borisom, kateri je pri krstu prejel ime Mihaila, sprejme od Bizanca krščansko vero. S tem stopi v življenje Bolgarov pa balkanskih Slovanov sploh peleg vojaškodržav-nega drug element, krščanska vera, ki jih usposobi za pravo kulturno življenje in razmah. Bizanc je dal Slovanom s krščanstvom tudi svoje sijajne, še danes premalo znane in vpoštevane helenistične tradicije, ne samo blestečo, nego i globoko grško-orientalsko kulturo, sveta solunska brata in njuni učenci pa podlago samostojnemu duhovnemu življenju s slovanskim cerkvenim jezikom in pismom ter bogato literaturo. Središče le-te sta bili baš Bolgarija in Makedonija, ki sta s tem obenem s Češko in Moravsko postali zibelki slovanske kulture. Zanimivo je, da je Mihajlov sin, car Simeon veliki, (893— 927) bil sodobnik kneza Vaclava. Pod Simeonom se je Bolgarija razvila v najmočnejšo balkansko državo, ki je segala do treh morij, malodane zrušila Bizanc in stopila na njegovo prvenstveno mesto ter si podvrgla tudi Srbijo. Leta 918. se je Simeon proglasil za carja in imenoval škofa Leontija za neodvisnega bolgarskega patriarha. Simeon, vzgojen v Carigradu je bil menih ko pozneje Sveti Sava, globoke grške učenosti iu sam pisatelj — pripisujejo se mu duhovni govori pod naslovom »Zla-tostruj« — obenem pa svetnik ascet ter prvovrsten državnik, v katerem pa je živela dalje tudi stara bolgarska osvajalna bojevitost Njegov dvor v Preslavu je bil središče lepih umetnosti, Klement ohridski, menih Hrabr in drugi so obogatili slovansko slovstvo z deli tako bo-goljubne kakor gramatikalne in posvetne . vsebine. Simeon je enako zavestno ko Sveti Sava umeval pomen prosvetnega dela za narod in državo in spada obenem s knezom Vaclavom med največje prosvetitelje slovanskega rodu, od njega započeto kulturno delo pa se je nadaljevalo v bolgarskem narodu še do petnajstega stoletja, ko je že na ves Balkan legel globok mrak turškega barbarstva. Po Simeonovi smrti se je začelo razpadanje bolgarske carevine, ki so jo zopet podjarmili Bizantinci, dokler je niso v trinajstem stoletju zopet obnovili vladarji Asanovega rodu. Toda neprestani boji in spori s Srbijo, notranje di-nastične razprtije, neprenehajoče pretkane intrige Grkov, ki v prvi vrsti niso dali slovanskima rodovoma, da bi se združila v eno državo, kakor je bil to zamisel mnogih bolgarskih in srbskih vladarjev, so državo vednobolj slabile, dokler je niso Turki po padcu samostojne Srbije docela osvojili. Niti vojaške vrline niti po svetih solunskih bratih vcepljene moralne in kulturne dobrine krščanstva niso bile vstanu odoleti prirojeni nesložnosti, prepirčnosti in razdruževalnim gonom slovanskih plemen, ki jih je tujec vedno z lahkoto naščuval, da so divjala drug zoper drugega in se med seboj iztrebljala. Turška invazija je osobito državno in kulturno življenje Bolgarov tako zelo poteptala, da se niso dvignili niti, ko so v Srbiji zanetili upor proti Turkom Karadjordjeviči. Glavni vzrok je bil ta, da so s prihodom Turkov Bolgari v duhovnem življenju, za katero se sultani niso čisto nič brigali, zopet padli v popolno odvisnost od grške visoke duhovščine s Fa-narja v Carigradu, kjer je stoloval pravoslavni patriarh. Pa se je posrečilo menihu Paisiju, ki je čuval cirilmetodijske tradicije, cla jc, podprt od Srba Jovana Raiča, zopet z v narodnem jeziku pisano knjigo iznova zanetil plamen bolgarskega rodoljubja, nakar se začenja narodnoosvobodilno delo po cerkvi in šoli, dokler se Bolgarija s pomočjo Rusije v cerkvenem oziru ne osvobodi popolnoma od svojega starega, šc hujšega sovražnika ko Turki, od Fanarja. In tako se je po prosvetnem delu pripravljala sloveča vojna 1877-79, ki je Bolgarijo tudi politično osvobodila in katere 50 letnico obhajamo te dni obenem s 1000 lctnico Simeonovega carstva. Kaj se jc potem zgodilo na Balkanu, je še vsem v sve/cm in bolestnem spominu. Rim, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Z veliko napetostjo se je pričakoval veliki govor Mus-solinija, s katerim se danes konča razprava v poslanski zbornici o lateranških pogodbah. Od podpisa lateranških pogodb do danes so namreč o pomenu sprave med Cerkvijo in državo nastale v zadnjih tednih med fašistov-skim tiskom in glasilom Vatikana diskusije, ki so povzročile splošen občutek negotovosti. Včeraj je poslanec Garibaldi v poslanski zbornici izjavil, da konkordat ne sme pomeniti izhodišča, temveč da že znači maksimum. Katoličani in Cerkev naj ne pretiravajo. V katoliškem svetu so se pojavili glasovi, ki ne obetajo ničesar dobrega. Garibaldi smatra, da ima za seboj daleko največjo večino italijanskega naroda in zbornice, če reče, da jc vsa Italija pripravljena, če treba, storiti domovini uslugo in preprečiti, da bi Italija XXI. stoletja še enkrat morala prestati tragedijo, ko je žrtvovala svojo politično edinost univerzalizmu klerikalizma. Ta govor je v Vatikanu povzročil veliko lievoljo. Zato se je pričakovalo, da bo Mussolini govoril pomirljive besede. Zgodilo pa se je nasprotno. Mussolini je v svojem današnjem govoru med drugim rekel, da bi katoliška vera, če bi ostala v Palestini, kjer je bila rojena, najbrže izginila brez sledu, kot ena izmed mnogih verskih sekt. V začetku svojega govora je izjavil, da hoče pojasniti neko nesporazumlje-nje, ki bi utegnilo zabrisati pravi položaj. Začel je s formulo predgovornika, ki je rekel: »Svobodna in suverena Cerkev, svobodna in suverena država.« Ta formula bi lahko napravila vtis, kakor da bi obstojali dve suverenosti. Ti dve suverenosti pa obstojata le v toliko, kolikor koeksistirata: na enem mestu stoji vatikansko mesto, na drugem pa kraljevina Italija, to je italijanska država. Treba se je prepričati, da obstoja med italijansko državo in vatikanskim mestom oddaljenost, ki bi se lahko merila na tisoče kilometrov, dasi se papeška država lahko v petih minutah ob-seže z očesom. Obstojata torej dve suvereno- Zato se bo ta tisočletnica te dni v Bolgariji najdostojneje proslavila s posvetitvijo katedrale svetima Cirilu in Metodu v starodavnem Preslavu. Cirilmetodijski ideja je Bolgare združila v veliko državo in slovansko kulturno središče na Balkanu, na meji zapada in istoka, cirilmetodijska ideja jc narod v drugič osvobodila, cirilmetodijska ideja naj enkrat dovrši, kar je bila vroča želja vseh največjih sinov bolgarskega, ruskega, srbskega, hrvatskega, slovenskega, češkoslovaškega in poljskega naroda, ki so po svojih narodnih probuditeljih vsi stali ob zibelki nove bolgarske svobode in jo pomagali pripraviti: da se vsi Jugoslovani od Jadrana do sti, ki sta med seboj ločeni in ki se med seboj popolnoma priznavata. Toda v italijanski dr-davi Cerkev ni suverena in še manj svobodna. Ona ni suverena, ker bi bilo to nasprotje samo v sebi, in še manj svobodna, ker so njene naprave podvržene zakonom države in razen tega vezane na posebne določbe kon-kordata. Zato se položaj lahko označi takole: Država v italijanskem kraljestvu je suverena, katoliška cerkev je državna z gotovimi priznanimi prednostmi, svobodno se pripuščajo tudi drugi kulti. To stališče Mussolinija je povzročilo tukaj največjo pozornost. V nadaljnjem govoru je Mussolini podal pregled cerkvene zgodovine, vpoštevajoč posebno vse poskuse in tendence, ki so se ba-vile z rešitvijo rimskega vprašanja. V splošnem se lahko ceni število predlogov, ki so bili dani za rešitev rimskega vprašanja, na okoli 1000. Tri mesece po rešitvi rimskega vprašanja je prvotno navdušenje nekoliko popustilo. Zato je treba o stvari govoriti z največjo objektivnostjo in treznostjo in se ne sme nihče čuditi, če bi prišla do besede tudi polemika. On ni storil ničesar drugega, kakor da je nadaljeval pot, na katero so se podali že mnogi državniki, ne da bi prišli doslej do konca. Ugotoviti je treba, da ima Italija to prednost, da je edini evropski narod, ki obenem pripada kot celota vesoljni veri. Ta vera je bila rojena v Palestini, katoliška pa je postala šele v Rimu. Če bi bila ostala v Palestini, bi najbrže postala ena izmed mnogih sekt, ki so lam živele, in najbrže bi bila kmalu ugasnila, ne da bi bila pustila kakšne sledove za seboj. Cerkev se osem stoletij ni brigala za posvetne interese in posvetno gospostvo Cerkve se je začelo šele v IX. stoletju, toda takrat Rim ni bil več glavno mesto imperija in niti ne politično glavno mesto Ilalije, temveč samo versko glavno mesto vseli Italijanov in katolikov in glavno inesto male cerkvene države. (Ob času, ko je bilo dano to poročilo, Mussolini še nadaljuje svoj govor o cerkveni zgodovini.) Črnega in Egejskega morja združijo, da za vedno pokopljejo bojno sekiro in, prosti vsega tujega vpliva, zgradijo skupen dom v veri svetih bratov Cirila in Metoda — v veri resničnega človeškega bratstva, miru in krščanskega kulturnega dela za se in za ves svet! To vročo željo pošiljamo k nebu, ko sc klanjamo spominu velikega carja in čestitamo bratom Bolgarom k slavnemu osvobo-jenju, in velikemu narodnemu prazniku, ki jc nas vseh praznik in svet dan. Našo verno mladino pa v razkraja jočem, skeptičnem in le za materialne dobrine sprejemljivem vzdušju našega časa pozivamo, naj zastavi vse svoje delo za ta velik, svet in odrešilen ideali Za enoten zadružni zakon Belgrad, 13. maja. (Tel. -Slov.«) Danes se je vršila konferenca zadružnih organizacij sploh, Glavne zadružne zveze, zastopnikov svobodnega zadružništva, zastopnika oblastnih zadrug za kmetijski kredit in bodoče glavne zadruge za kmetijski kredit, zvez agrarnih zajednic in zastopstev naših oblasti kot n. pr. komisarja agrarne banke Gjuričiča in kmetijskega inšpektorja Štiblerja. Predmet razprave je bil ta, da se vse zadružne organizacije izjavijo in zedinijo za enoten nastop in vpis delnic v agrarno banko. Sejo je tudi danes vodil prometni minister dr. Korošec. V imenu kmetijskega ministrstva je inšpektor Štibler podal kratek pregled zgodovine kmetijskega kredita sploh. Poudaril je, da so bili protesti iz vrst svobodnega zadružništva zoper ravnateljstvo za kmetijski kredit upravičeni. Z zakonom o privilegirani agrarni banki se je ta krivica popravila. Vse zadružne organizacije so izenačene in v od-nošajih do banke enakopravne. Z novo banko je državni proračun razbremenjen prispevkov. Državnim in zadružnim podjetjem je dana možnost, da tekmujejo in vpisujejo delnice banke. Zadružništvo vseh treh gori omenjenih skupin se poziva, da čim krepkejše sodelujejo z ozirom na moment, ker so vse tri vrste zadrug sedaj izenačene. Prometni minister dr. Korošec je kot predsednik Glavne zadružne zveze izjavil, da so zastopniki vseh zvez na včerajšnji seji soglasno sklenili, da zveza, vsaka po svoji moči sodeluje in vpisuje delnice in tudi zadrugam priporoča vpisovanje delnic, dalje da bodo zveze, vsaka po svojih posebnih razmerah, sodelovale pri propagandi za vpisovanje. Z največjim poudarkom se jc pri konferenci naglašala zahteva, da se banka s pravili in poslovnikom tako uredi, da bo kreditiranje kmetu po zadružnih zvezah in zadrugah pravilo, individualno kritje kreditiranja pa le izjema. Nadalje da bodi sodelovanje med vsemi skupinami zadrug čim iskrenejše in uspešnejše. Zato je neobhodno potrebno, da se vse skupine zadrug izenačijo in prepreči možnost privilegiranega značaja ene ali druge skupine. To se bo gotovo najuspešnejše doseglo z enotnim zakonom, ki se naj zato čimpreje uzakoni. V imenu slovenskega zadružništva je dr. Basaj izjavil, da žal slovenske zadruge ne bodo mogle radi premajhnih rezerv toliko sodelovati pri vpisovanju delnic, kakor bi želele z ozirom na pomen nove banke, in kakor želijo in pričakujejo merodajni činitelji, zlasti kmetijski minister. V dosti večji meri, kakor z vpisom delnic bodo slovenske zadružne organizacije nudile posredno pomoč svojih zadrug. Zadrugarjem priporočamo vpis delnic nove banke. Po kratki debati se je izvolil odbor Zadruge (iz vsake skupine zadrugarstva po dva zastopnika), ki naj sodeluje z državnimi organi pri organizaciji za vpisovanje delnic, koli-; kor pride zadružništvo v poštev. Za Glavno zadružno zvezo sta določena inž. Varga in član srbskih zemljoradniških zadrug Gjorgjevič. Spomenica, ki se je odobrila, in ki jo bo posebna deputacija izročila Nj. Vel. kralju, pravi med drugim, da zadružništvo pozdravlja veliko iniciativo Nj. Vel. kralja, da se ustanovi osrednja kreditna ustanova. Zadružništvo prosi Nj. Vel. kralja: 1. Da se kmetijski kredit da samo po svobodnih zadružnih enotah, ker le tako pridemo do zadovoljive razdelitve in uporabe tega kredita. To dokazuje ves razvoj v vseh državah, zlasti v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški, Danski, Japonski itd. — Zakon o privilegirani agrarni banki bo določal tudi individualne kredite. S tem pa je podana možnost zlorabe in oderuštva. Kmetijski minister ne bi mogel banki dobiti dovolj jamstva. Zato se laliko vrinejo posredovalci. To pa hočejo zadruge preprečiti. Zato prosi zadružništvo Nj. Vel. kralja, da se v poslovniku in pravilih agrarne banke določi, da. sc ves kredit, razen hipote-karnega, daje izključno po obstoječih zadružnih organizacijah. 2. V imenu enakosti, pravičnosti in napredka prosijo Nj. Vel-, kralja, da se vse zadruge in zadružne enoto podvržejo enemu in edinemu zadružnemu zakonu, kjer ne bo privilegiranega položaja posameznikov. 3. Uprava privilegirane agrarne banke naj se ne poveri ljudem izven zadružnih vrst. Zato naj se izmed osmih članov, ki jih vlada imenuje v upravni oziroma nadzorstveni odbor, imenujejo vsi iz vrst zadrugarjev, in sicer v sporazumu z Glavno zadružno zvezo kot zastopnico vsega zadružništva v državi. Ptoit preveliki trošarini na vino V drugi spomenici, ki jo bo posebna deputacija uročila finančnemu ministru, sc pravi; Po novem trošarinskem zakonu je povišana dosedanja državna trošarina od 35 na 100 Din za hI vina K temu pride oblastna trošarina za celo državo, približno 50 Din za hI, dočim so občine pooblaščene, da lahko pobirajo 50 do 100 Din za hI Ker je finančno stanje posameznih občin zelo slabo, je gotovo, da se bodo tega zakonskega določila čim bolj poslužile in bo tako hI vina obdačen s približno 250 Din trošarine. Radi tega Glavna zadružna zveza ministra opozarja na to-le: V mnogih krajih bi bili naši vinogradniki zelo srečni, ko bi mogli svoje vino prodati hI sa 250 Din. Pomisliti je, da naši vinogradniški kraji predstavljajo tako zvane pasivne kraje. Noben kmetijski pridelek v nasi državi ni tako obdačen, kakor vino. Pridelovalni stroški za vino se iz leta v leto višajo. Cene za vino pa padajo, ker smo izgubili tudi zunanja tržišča, pa tudi notranji konzum je padel. V kleteh nekaterih vinogradnikov se nahajajo neprodane tolike količine vina, da so prišli v velike finančne težave. Zlasti pa bi bilo katastrofalno, če bi se nova trošarina popolnoma uvedla, ker bi konzum v notranjosti še nadalje padal. Izvozna premija 50 Din za hI ne bo pomagala, ker so vsa inozemska tržišča za svoje potrebe založena, v ostalem pa je itak borba sama na sebi že težka. Zvišanje trošarine na vino ima lahko katastrofalne posledice. Od nje bo odvisno okrog 100.000 članov družin. Zato je zadružništvo mnenja, naj se pristopi k reviziji tega zakona. V kolikor se bo novi zakon izdeloval, prosi zadružništvo, naj finančni minister zasliši mnenje zadružništva. Posebna deputacija bo nadalje šla k ministru za pošte, da si izvojuje prejšnje poštne ngodnosti, in k finančnemu ministru, da zahteva nazaj stare taksne ugodnosti. Predsednik vlade na Hrvatskem Karlovae. 13. maja. (Tel. »Slov.«) Danes je nenadoma dopotoval v Karlovae ministrski predsednik, general Zivkovič. ki je lakoj po-setil velikega župana Andrija Zdravkoviča. Z njim in z vsemi referenti velikega »upana je konferiral o gospodarskem stanju v primorski oblasti. Nato je ministrski predsednik v spremstvu svojega kabinetnega šefa Dušana Filipoviča odšel v Vojnik, kjer je posetil okrajnega glavarja Svetozarja Pribičeviča in se z njim dalj časa razgovarjal. Nato se je odpeljal v Petrinjo. kamor je dospel ob 4 popoldne- Tam je prisostvoval seji občinskega odbora. Poprej je še obiskal sodišče, okrajno glavarstvo in polikliniko. Iz Pelrinje se je potem odpeljal na nadaljnje inšpekcijsko potovanje. V Zagrebu podirajo „divje" hiše Zagreb. 13. maja. (Tel. xSlov.«) V Zagrebu se je v teku zadnjih let zgradilo več hiš brez dovoljenja gradbenega ravnateljstva in brez načrta gradbenega odbora. Gradbeni odbor je sklenil, da se te hiše podrejo. Danes se je pričelo na periferiji rušiti te hiše. Organi mestne občine so ob asistenci policije podirali hiše, eno za drugo. To rušenje je nn stanovalce in na lastnike, ki so siromaki, delovalo zelo težko. V Zagrebu se naglasa, da so te odredbe drakonske in nesocialne, in sicer tem bolj, ker bi bila občina mogla preprečiti gradnjo teh hiš pravočasno, ne pa sedaj siromakom podirati te hiše. Belgrajske vesti Belgrad 13. maja. Rudarska konferenca se je vršila pri ministru dr. Korošcu. Trboveljsko premogofcop-no družbo je zastopal ravnatelj Skubic. Nadalje je imel s prometnim ministrom konferenco glavni ravnatelj rudarskega oddelka ing. Gostiša. Seja VZS se bo vršila 23. maja. Kot prvi pride na dnevni red zakon o invalidih. Uredba o odpustu državnih uradnikov iz službe je gotova. Uredba se bo predložila predsedniku vlade v podpis. V Belgrad so se vrnili ministri Srskič, Svrljuga in Mažuranič. Petčlanska romunska delegacija se je danes vrnila in bo uadaljevala pogajanja z našo državo, kolikor pridejo v poštev cerkveno-šolska, trgovinska in prometna vprašanja. Odbor oškodovanih v Mariboru je poslal predsedniku vlade brzojavko, v kateri se zahvaljuje, ker jim je nakazal vojno odškodnino. Ena izmeti največjih belgrajskih firm Gju-r<> Janoševič je prišla v konkurz. Tvrdka je bila v najlepši palači akademije znanosti. Bavila se je s prodajo galanterijskega blaga. Tvrdka je bila znana po vsej državi. Primanjkljaj znaša več milijonov. V preiskavi skrivnostnega umora v Nišu ni nastopil noben nov moment. Trdi se, da je bil umorjenec najprej ustreljen, nate pa so mu odrezali glavo Ln končno nogi. Rezultat francoskih obč. volitev V Parizu desničarji pridobili -- Herriot odstopi kot župan lyonski Uspeh alzašhih avtonomistov Pariz, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Včerajšnje ožje občinske volitve v Franciji so potekle brez incidentov. Rezultati niso prinesli nobenih bistvenih sprememb. V Parizu so socialisti izgubili tri mandate, dočim je desničarska večina ojačeua. V pariških predkrajih pa so socialisti in radikali dobili več novih županov. V Lyonu so radikali izgubili dva, socialisti pa pet mandatov, in ker se obe stranki pobijata, bo mogel biti izvoljen za župana Herriot samo s pomočjo sedmih glasov desnice. Ker pa je Herriot večkrat izjavil, da noče pomoči desnice, se je včeraj oficielno odrekel županskemu mestu z besedami: »Pre- magan sem in se umaknem.« Župan bo torej najbrže izvoljen iz srede socialistov. V An-gersu je bila namesto radikalne večine izvoljena desničarska večina. V Nantesu je zmagala enotna lista Marinova, katero tvori nacionalni blok z nekaterimi neodvisnimi radikali in socialisti. V Rouenu so radikali vrgli desničarsko večino. V Alzaciji in Lotaringiji so prvič zmagali avtonomisti, in sicer v Strassbourgu in Kol-Kolmarju. Med njimi se nahajajo tudi odlični voditelji katoliških avtonomistov. V Mulhou-senu se je obdržala socialistična večina, v Metzu pa desničarska Organizacija mednarodne reparacijske banke New Vork, 13. maja. (Tel. Slov.«) »Herald Tribune objavlja popolno vsebino Youngovega načrta mednarodne reparacijske banke, katere sedež bo najbrže na Holandskem. V njenem di-rektoriju bo 25 oseb, cd katerih bodo glavni upniki in Nemčija imenovali po dva, ostale države devet, razen tega pa Nemčija in Francija še po enega zastopnika. Predsedniki evropskih emisijskih bank in guverner Federal Reserve I Bank v New Yorku ji pripadajo oficielno in določijo s svoje strani še enega člana. Skupni direktorij si izvoli generalnega direktorja, ki prevzame takorekoč položaj reparacijskega agenta. Banka se ustanovi s 100 milijoni dolarjev avtoriziranesa kapitala v brezitnenskih »shares<, s katerimi se lahko svobodno trguje, od katerih pa se bo zaenkrat vplačalo samo 25%. V posebni rezervni fond se steka četrtina dobička, dokler ne doseže dvojnega vplačanega kapitala. Ostali dobiček se bo porabil za izplačilo 6% dividende. Naloge banke so: Uprava in razdelitev reparacijskih plačil, ustanovitev centralne organizacije emisijskih bank in opravljanje j splošnih bančnih opcracij. V prometu z emi- j sijskimi bankami dovoljuje kredite, otvarja denarna konta, opravlja diskontne posle, sprejema depozite in izdaja kratkoročne obli-! gacije. Pri začasni ustavitvi transfera vodi i plačila dalje bodisi iz lastnih deviz, bodisi z najetjem kredita v tuji valuti proti zavarova-j nju. V primeru moratorija prevzema plasi-| ranje fondov iz Nemčije. Vsaka država-člani-| ca je upravičena staviti predlog za kapitali-; zacijo svojega deleža pri nezavarovanem de-j lu anuitete. Če direktorij na to pristane, mo-j ra Nemčija izvršiti emisijo bonov, katerih iz-dajno ceno določi direktorij. antania in avstrijske razmere Dunaj, 13. maja. (Tel. »Slov.«) ::Neuigkeits Weltblatt«, ki ga je smatrati za oficielni organ kršč. soc. stranke, ve povedali, da se bo bodoča konferenca male antante bavila tudi z razmerami v Avstriji in sicer v zvezi s stremljenjem nekaterih avstrijskih krogov, ki mislijo na desničarski puč in se pri tem posluževati Heiniwehra. Ker bi tak prevrat v Avstriji ogrožal mirni razvoj v srednji Evropi (propagatorji tega prevrata sanjajo že o skupnem nastopu Italije, Avstrije in Madjarske), smatra mala antanta. ki je posebno interesi-rana pri stabilizaciji položaja v srednji Evropi, za svojo dolžnost, da ta pokret v Avstriji budno zasleduje. List izraža upanje, da se bo novemu zveznemu kanclerju posrečilo, privesti parlamentarni vladni sistem v Avstriji zopet do ugleda in veljave. Praga, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Na konferenci Male antante v Belgradu se bodo ba-vili tudi z vprašanjem reparacij in bodo v tem pogledu sestavili skupne smernice. Incident v romunskem parlamentu Bukarešt, 13. maja. (Tel. >Slov.«) Danes je prišlo v poslanski zbornici do živahnega incidenta med vlado in zastopniki liberalne stranke. Bivši zunanji minister Duca je vprašal ministrskega predsednika Mania, katerega je imenoval »ministrskega predsednika kralja Mihaela«, kakšne ukrepe hoče odrediti proti senatorju Cornescu v okraju Dombo-vica, ki je imel 10. maja ob priliki narodne slavnosti v Tergovištu govor, s katerim je proslavljal bivšega prestolonaslednika Kaila. Duca je pri tem prebral nekatera mesta iz tega govora. Namesto ministrskega predsednika je odgovoril notranji minister, ki je pre- cital tudi nekatere stavke iz poročila pre-fekta v Dombovici. Iz tega izhaja, da Duca govora ni prečital v točni obliki. Notranji minister je izjavil, da vlada desavuira take izjave, kakršna je izjava senatorja Coruesca. Zahteval je, da naj se take afere ne spravljajo v parlament. Duca je nato ostro napadel notranjega ministra in izjavil, da si od njega ne pusti dajati lekcij in da v ostalem ni in-terpeliral notranjega ministra, temveč ministrskega predsednika. Predsednik poslanske zbornice je nato Duri odtegnil besedo, nakar je ta z drugimi liberalci zapustil sejno dvorano. Nemiri v pruskem dež. zboru Berlin, 13. maja. (Tel. »Slov.«) V pruskem deželnem zboru je prišlo danes do velikega nemira, ko so komunisti predlagali, da se berlinski policijski predsednik Ziirgie-bel radi berlinskih majskih dogodkov odstavi in prekliče prepoved izhajanja lista »Rote Proslava papeževega godu Rim, 13. maja. (Tel. Slov.«) Ob priliki včerajšnje proslave papeževega godu je bila posvečena nova papeška zastava, pri čemer je imel kardinal Faulhaber slovesno mašo v Domicijevih katakombah. Stolnica Sv. Vida dograjena Praga, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Praška stolna cerkev sv. Vida, katero je začel zidati v 14. stoletju cesar Karel IV., je bila sedaj pod vodstvom arhitekta I Iilberta dograjena. Gradila se je torej vsega skupaj 600 let. Včeraj je bila cerkev slovesno posvečena. Izključno cerkvena slavnost se je pričela zjutraj s procesijo pod vodstvom škofa dr. Sedlaka, ki jc trikrat obšel stolnico in blagoslovil vse ogle z blagoslovljeno vodo. Potem so prenesli v stolnico relikvije, ki so bile med zidanjem stolnice shranjene v sosedni cerkvi sv. Jurija. Popoldne jc imelo občinstvo pristop v cerkev. Nadškof dr. Kordač je daroval prvo sv. mašo in praški nuncij Ci-liacci je imel slavnostno pridigo v latinskem jeziku. Stolnica sv. Vida je eua najlepših cerkva krščanskega sveta. Fahne«. Predlagali so tudi, da se pruskemu ministrskemu predsedniku Braunu in notranjemu ministru Krepnitzkemu izreče nezaupnica. Seja se je morala večkrat prekiniti in več komunističnih poslancev je bilo izključenih od 20 sej. Dr, Seipel postane škof? Dunaj, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Neki dunajski opoldanski list javlja, da je doznal z dobro poučene strani, da je pričakovati, da bo bivši zvezni koncler dr. G e i p e 1 dosegel veliko povišanje čina najpozneje potem, ko se bo vrnil s svojega potovanja po Sredozemskem morju. Po eni verziji bo imenovan za škofa in se mu bo podelila škofija Tirol, ki bo na novo ustanovljena, po drugi verziji pa bo poklican v neposredno bližino papeža in bo prideljeu kongregaciji de propaganda fide. Kakor se poroča Vašemu dopisniku, v uradu zveznega kanclerja o tem ne vedo nič. Bil je večkrat o leni govor, da se namerava dr. Seipel bolj posvetiti svojemu duhovniškemu poklicu, in neki ameriški poročevalec pri Vatikanu poroča, da je pričakovati, da bo dr. Seipel imenovan za kardinala. Da bi dr. Seipel mogel postati škof v severni Tirolski, se smatra za neverjetno. Tudi se ne veruje, da se bo stalno nastanil v Rimu. Beneš zunanji član francoske akademije Pariz, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Včeraj je francoska akademija sprejela češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Benesa za zunanjega člana. Predsednik Mnsaryk je bil sprejet za zunanjega člana že leta 1923. Recitacijski večer srbskih književnikov v dramskem gledišču Dramsko gledališče je bilo včeraj zvečer polno odličuegu ljubljanskega občinstva in zastopnikov, bodisi naših prvih kulturnih bodisi političnih in samoupravnih ustanov. V imenu ljubljanskega PEN kluba je pozdravil goste Srbe in Hrvate g. O. Župančič in poudaril, kakšno nepričakovano veselje je izzvala pred letom slovenska književna beseda v Belgradu in želel, da isti odziv najde beseda srbskih književnikov med Slovenci; izrazil pa je tudi željo in prošnjo, da kmalu pozdravimo tudi predstavitelje hrvatske literature na ua šeni odru. V uvodnem predavanju je nato urednik Srbskega književnega glasnika g. M. Bogdan o v i č podal izrazito skico srbske književnosti in jo opredelil z ozironi na njene evropske, zlasti pa nacionalne težnje in posebnosti. Predavanje je bilo odlično po svoji jasnosti in informativni doguanosti. Na koncu je podal polrebno oznako posameznih nastopajočih književnikov: Veljka Petroviča, Milana Kašanina, Velmarja Jankoviča, Todora Manojloviča in Desanke Maksimovičeve. Nato so imenovani književniki brali svoje pesmi in prozo in želi za svoja dela prisrčno in obilno zahvalo. Jasno se je videla posebnost močne lirike gdč. Maksimovičeve, široka lirska in reflektivna proza V. Jankoviča, fina artističnost pesmi T. Manojloviča, silna miselnost in dramatičnost proze M. K a š a n i n a, ki jo je občinstvo še posebej poudarilo in fina mojstrska lirika V. Petroviča. Občinstvo je prirejalo vsem prisrčne ovacije. Uspeh večera je bil popoln, srbski književniki so pri nas odprli pot svoji literaturi. Po končani recitaciji, ki je bila ostro odmerjena na svoj čas, se je vršila v restavraciji Zvezda skupna večerja vseh PEN klubov. Paderewski za vojne vdove rariz, 13- maja. (Tel. »Slov.«) Patlerevv-skentu, ki je podaril dobiček dobrodelne turneje v Franciji v znesku več milijonov fnn-kov zvezi vojnih vdov, je podelila francoska vlada v znak zahvale veliki križ častne legije. Uspeh kitajskih nacionalistov London, 13. maja. (Tel. Slov.«) Central News« poročajo iz Hongkonga, da se jc ponesrečil poskus čet iz Kvangsija, da bi zasedle Kanton. Nacionalistične čete, ki so dobile pomoč iz Nankinga, so jih občutno porazile. Zeppelin se ne proda Berlin, 13. maja. (Tel. .>Slov.«) »Zeppe-linova« tvornica demantira newyorške vesti o prodaji zrakoplova Zeppelin«. Za mednarodno varstvo živali Dunaj, 13. maja. (Tel. »Slov.f) Danes s