» n Največji tlorenski dnevnik v Združenih državah jjj Velja za m leto ... $6.00 E Za pol leta.....$3.00 2 Za New York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 8 GLAS r List . slovenskih iflelavcevv Ameriki. TKLJEF0N: CHelaea 3—3878 HO. 118. — ftTEV 118. gptered^aj Second Claw Matter September 21. 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act oi Congr— of March 3, 1870 I- The largest Slovenian Daily b the United States. Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLKFOH: CHels*a 3-^878 HEW YORK, SATURDAY, MAY 20, 1933. — SOBOTA, 20. MAJA 1933. VOLUMS XT J, — LETNIK XII KAPITAL IN DEO STA ZA GOSPODARSKI PROGRAM PREDSEDNIK AM. DEL. FEDERACIJE KI JE NASPROTOVAL DAVKA NA PRODAJO, GA SEDAJ ODOBRAVA Predsednik Ameriške Trgovske Zbornice je skoro prepričan, da bo prohabicija v teku dveh let preklicana. — Davek na prodajo naj bi bil le toliko časa v veljavi, da bi dobila zvezna vlada nove vire dohodkov. — Gospodarski diktator je dospel v Washington. WASHINGTON, D. C, 19. maja. — Danes so bili zaslišani pred posebnim zborničnim odborom zastopniki delavcev in delodajalcev glede stališča, ki ga zavzemajo napram ogromnemu programu, ko-jega cilj je, izboljšati ameriško gospodarstvo in odpraviti nezaposlenost. Predloga, ki po svoji ogromnosti presega vse, kar jih je bilo izdanih v mirnem času, določa, naj vlada dovoli tri tisoč tristo milijonov dolarjev za razna javna dela. Ta vsota naj bi se polagoma izplačala z davkom na prodajo. Značilno je, da so se tako zastopniki delodajalcev kot tudi zastopniki delavcev izrekli za vladni predlog. Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wm. Green, ki je bil od začetka odločen nasprotnik davka na prodajo, je postal v zadnjem času drugega mnenja. Rekel je. da se strinja s predlogo, toda le pod pogojem, da bo davek na prodajo takoj odpravljen, kakorhitro bo dobila zvezna zakladnica nove vire dohodkov. Henry J. Harriman, predsednik Trgovske Zbornice Združenih držav, je pri tej priliki opozoril navzoče na dejstvo, da bo davek na opojne pijače, kakorhitro bo prohibicija popolnoma odpravljena, prinesel vsako leto zvezni zakladnici od štiristo do petsto milijonov dolarjev. Zatrdno sem prepričan, — je dejal Harriman, — da je ameriški narod dovolj pameten, da bo najkasneje v teku dveh let preklical osemnajsti amendment. Ta njegova izjava se nanaša na poslanico pred-sed. Roosevelta, in je zahtevan v nji davek na prodajo, ki naj bo toliko časa v veljavi, da bo, bodisi osemnajsti amendment preklican ali da bo dobila zvezna zakladnica kake druge vire dohodkov. Ti dohodki bodo služili za obresti in odplačevanje posojila v znesku treh tisoč tristo milijonov dolarjev. Kot znano, je proračunski ravnatelj Douglas predložil kongresu štiri različne davčne predloge za financiranje javnih del z naročilom, naj kongres odloči, kakšna bremena naj se naloži davkoplačevalcem. Po mnenju Harrimana bi se davek na prodajo najbolj obnesel. Davek na dividende bi ne bil priporočljiv, ker bi bili ž njim lastniki delnic dvakratno obremenjeni. Harriman je tudi odločno proti temu, da bi se povečal davek na gazolin. To naj se prepusti posameznim državam. Tudi davek na čaj in kavo bi ne bii umesten. Green je predlagal, naj se dovoli za javna dela pet milijard dolarjev, dočim je Harriman mnenja, da bi dve milijardi zadostovali. Neoziraje se na podrobnosti, se pa Green in Harriman popolnoma strinjata z vladno predlogo, ki bo, ako bo sprejeta, oživela ameriško gospodarstvo in industrijo, zmanjšala nezaposlenost in povišala plače. Sem je dospel Hugh S. Johnson, ki ga smatrajo za gospodarskega diktatorja. Možak ima polnomoč za izvedbo obnovitvenega programa. Iz Bele hise je bilo namignjeno, da mesto gospodarskega diktatorja ni bilo še nikomur ponudeno, kajti kongres še ni sprejel tozadevne postave. Boji med farmerji in vojaštvom PREBIVALCI BEŽEPRED P0V0DNJU0 Mississippi in dotoki nevarno naraščajo. — Farmerji zapuščajo polja, koljejo živino in beže v višje kraje. Chicago, m., ]!>. maja. I\»-v«»<]<• iij .se je zopet razlila po niž-jili krajih oh reki Mississippi in njenih dotokih. Karmerji zapuščajo .svoja polja, koljejo živino in be/.e v višje kraje. JJeke, ki >o \sled deževja z lo nara.stle in m- L/.livajo v Mississippi. >o: Ohio. Illinois. Wabash. St. l'YaneLs in lila«-k River. Najbolj sla narasti i reki llliiioi.s in Missouri in vremenski preroki ua]M>-Veilujej« še več dežja. V sled resa r j zavladal rud prebi vaLsl vom velik strnil. St. Frane is reka je zalila mesto Ni in m oils. Ark. in nad M>rieni in so večinoma zbežali v hribe. Kateri pa so ostali so se morali umakniti v višja nadstropja, od koder so jih rešili r« čolni. V M t. Carmel. III. je t kla voda po ulieah in ljudje so se prevažali s eolni. Otroke so vozili > eolni v šolo in zopet i/, šole. Nižje I ležeči kraji okoli mesta so samo i i eno veliko jezero. ilfeka Wabash je severno od Vine. nnes. Ind. preplavila 1.*» tisoč akrov farmske zemlje. Farmerji so zbežali /. veliko naglico in so za seboj pustili mnogo živine. DELEGATI NA POTI V ŽENEVO Vsled Rooseveltove poslanice in Hitlerjeve izjave so dobili pogum. Upajo na uspeh. Ženeva, Švica, V.K maja. De- JAPONSKA BO KUPILA ŽELEZNICO Če bo postala železnica i last nove mandzurske j države, bi Rusija ne mogla več odlašati s priznanjem. Tokio, Japonska, 1M. maja. — Japonska vlada bo v kratkem odgovorila na rusko ponudbo za nakup kitajske vzhodne železnice, i Žel oz i lira teče nad lOO milj skozi neverno Mandžurijo. Vojaški kroyri priporočajo, da .IrifMiitska .sprt jme to ponudbo, toda žele/.niee naj ne kupi Japonska, tem vee Mančiikuo. To hi imelo za posledieo. da bi ltusija morala priznati Maneiikiio. ako bi ji bolela prodati žehiznicu. S tem pa 1 >I Rusija tudi priznala, da je Maneukuo nasledniea Kitajske na tem ozemlju in je s leni prevzela vse pravit* Kitaj.sk«> do že-lezniee. Jaonska želi dognati lastninsko pravico do železnice. Železnico so zgradili Rasi leta 1M90, toda za gradho so dobili francoski kapital. Po pogodbi sta železnico .skupno' upravljali liusija in Kitajska. .Kitajska je protestirala proti prodaji žel;vznice Japonski. H unija tzaJiteva za ž leznieo 350 milijonov zlatih rubljev. ali 700 milijonov jenov. Japonska pa je pri volji plačati samo 50 do 100 milijonov jenov. •Mančiikuo nima denarja, vsled cesar bi morala Japonska Msu- legati vodilnih narodov .so se naglo odpravili v Ženevo. |M>lni tipanja. da premagajo mrtvo točko razorožit vene konference, katero bo mogoče se rešiti vslea posla-niee predsednika* Koosevelta in spravljive izjave kanclerja Hitlerja. Politični krogi ko prepričani, da bo odločni nastop predsednika Koos veha. ki se je obrnil ua-ravnost na načelnike vseh vlad iti jih p«»'.val. da je treba takojšnjega dela. da se zagotovi politični mir in m- odpre pot k izboljšanju gos|M>dar.skega položaja, Mogočno vplival na delegate, da s«' bodo .sporazumeli in zedinili glede razorožit ve. Tudi spravljiva izjava n luškega diktatorja, ki je prišla takoj za petami liooseveltovega poziva, navdaja politične "kroge z upanjem. da ima sedaj razorožit vena konferenca lepo priložnost, da doseže tako dolgo pričakovani u-speli. Od grofa Rudolfa Xadolnvja. neni-kega delegata, ki se j • vrnil s konference s Hitlerjem, pričakujejo. da bo pojasnil novo stališče Nemčije glede orožja. Mnogo se '.a naša jo tudi na ameriškega del gata Normana II. Da visa. ki j«' prišel naravnost od konference z vodilnimi angleškimi in francoskimi politiki, ter pričakujejo, da se bo bolj tesno zavzel z zastopniki drugih držav, da postavijo jamščino >za varnost proti vsaki napadalni državi. Davis bo mogel konferenci povedati, kaj želi veti H i o ameriškem stali-eu v naslednjih točkah : 1. Strogo mednarodno nadzorstvo nad orožjem. 2. 1'dcležba pri svetovnem sporazumu. da se nobena država ne ]»osluži sile. Pomagati T-igi narodov, da označi napadalca. 4. Odklonitev pomoči napadalcu. "». Udeležba pri embargu na o-rožje r/.a države, ki kršijo proti-vojno pogodbo. ■O. Opustitev pravice nevtralnosti za slučaj vojne. Odlični člani konference so -se izrazili, da bi bilo Ixijno razpoloženje med narodi zelo ohia ie-no, ako -bi Združene države v teh točkah pokazale svoje odločno stališče. KUBA PRED _REVOLUCIJO « Danes je obletnica neodvisnosti Kube. — Vse napeto pričakuje, kaj bodo storili revolucijo-narji. Ha van?, Kuba, 1M. maja. — Jutri bo praznovala dežela 31-obletnico .svoje neodvisnosti, in pri tej priliki .s bodo najbrž završili nepričakovani dogodki. Nekateri domnevajo, tla bo jutri izbruhnila po vsej Kubi revo-iucija. .Da.si je uvedena nad brzojavkami najstrožja cemzura, se je vendar izvedelo, da kontrolirajo vstaši provinci Santa Clara in ('amaguey. <>»1 tukaj je bilo poslanih nezna-nokam štiristo vojakov v oopol- ni bojni opremi. Major Arzi iiio Oriz je bil ime-j no van za poveljnika posadk;', in mu je bilo naročeno, naj nima z vstaiši nobenega usmiljenja. , Včeraj je bilo stavljenih več j ujetih vstaSev pred vojno sodišče. Sj»oznani .so 1>i 1 i krivim ter takoj nato ustreljeni. Iz Santiaga je <»dpotova!a močna vladna ]>osadka ter vzela seboj petindvajset strojnih pušk. DRŽAVNA MILICA JE ZASEDLA VSE ŠTRAJKARSKE OKRAJE V WIS. SHAWANO, Wis., 19. maja. — Država Wisconsin je pričela odločno ofenzivo proti 1 5,000 stavkujočim farmerjem. Več tisoč vojakov z bajoneti, strojnimi puškami in solznimi bombami je zasedlo kraje okoli Shawano in Milwaukee. Vojaki so sicer označeni kot šerifovi deputiji, toda pod vojaškim poveljstvom. BIVŠI SENATOR TEŽKO BOLAN Washington, D. C., 18. maja. Biva senator Porter 4. »-Cumber iz North Daote. j«* nevarno zbolel. V torek ga je zadela kap. in izza onega ča«a ni prišel k zavesti. čukun posoditi potrebni kapital, ki bi bil odplačljiv za dobo več let. •Rusija, pritiska na Japonsko, da naglo kupi železnico, ker namerava liusija v kratkem . skle niti k Kitajsko nenapadalno pogodbo. vsled katere pozneje Rusija najbrže ne bi smela uri zna t i Maneukuo. G0ERING ŽE ZOPET V RIMU Danes bo govoril Mussolini pred fašističnim »ve-t o m. — Sodelovanje med Nemčijo in Italijo. Him, Italija, 1!). maja. — Žarišče svetovne politike je zaenkrat prestavljeno v Rim. V sodelovanju s 'zastopniki Nemčije bo italijanski ministrski predsednik Mits.soliiri pojasnil, kaj je treba storiti z:i izčiščenje mednarodnega položaja. Danes je nenadoma dospel sem nemški minister (Joering. Iz pre-eej zanesljivega vira se je izvedelo. da bosta Nemčija in Italija zahtevali, naj se zmanjša, vojne dolgove za osemdeset odstotkov. Jutri se bo sestal veliki fašistični svet, in pri tej piviliki bo imel Mussolini nadvse značilen govor. .lia/kol. ki se je bil j>ojavil med Nemčijo in Italijo v tzadujem čuku. je odpravljen. K temu je največ pripomogla H bležabt več ranjenih. •Do večjega boja je prišlo pri Appletonu. kjer je ;{."»(> vojakov obkolilo 1(M>l> štrajkarjev. Spopadli so se z rokami in vojaki so rabili ro<"-ne bombe. far- inerjev je bilo ranjenih. PREMIRJE NA DALJ. IZTOKU Madison, Wis., l!». maja. — -verner Albert (i. Sciunedeman je bil poklican k trlefonu in nek glas 11111 je zapretil, tla bo ttmor-,. ... ..... jen. ako ne odneha, od svojega ta m'!J ^ Peipmga. d:» Boji so prenehali na vseh frontah. — Japonci ne bodo zavzeli Peipinga. Zahtevajo za mejo ki« tajski zid. Peiping, KiUjaka, 19. maja. — Poročila, ki so prišla v IViping. zatrjujejo, da vlada premirje na* vseh frnntah v severni Kita>ski. Ob reki i,wan so Kitajci končali z zbiranjem vojske, medtem ko se nahaja jap«>nska armada v Tangšann. nekaj milj od kitajske črte. ter ne kaže nikake bojaželj-ntvsti. tilavna japonska v«»jska pa se nahaja pri Kapingu. vzhodno oil Tangšuna. (Nepotrjene kitajske vesti naznanjajo. »hi se vzhodno od r ke Lwan zbiraj«> "nezadovoljneži" i:i da hočejo korakati proti Tient-sinu. T<» pa je skoro nemogoče, ker se med tem krajem in Tient-sinom nahaja japonska armada. Kitajska poročila pravijo, tla ko nahaja prva kitajska bojna čr- strogega jem. nastopa proti farmer- SO VJETI SE BODO UDELEŽILI KONFERENCE Moskva, Rusija, 10. ma h. — Sovjetska vlada bo sprejela po-va-bilo, da se udeleži londonske gospodarske konference. Tozadevno obvestilo se pričakuje vsiik dan. <*etudi je vlada sprejela vabilo že pred -več dnevi, vendar ni naznanila, ako se vabilu odzove, ker je najhrže čaka'a na svetovno mnenje, ako ho konferenca imela kako korist. Kakšne predloge bo stavila .sovjetska vlada, še ni znano. Skoro gotovo bo vodil rusko delegacijo zunanji komiaar Maksim Lit vino v. Okoli državnega kapi tola so postavili kordon vojakov, v posve-tovarni dvorani p i so governer in njegovi svetovalci razpravljali o tem. kako bi bilo mogoče naglo za t ret i štrajk. — Ako zapustiš poslopje, te bomo preluknjali, — je rekel guvernerju glas po telefonu. Nazadnje je še zagro>zil. da bodo napadli njega in njegove svetovalce, ako še isti večer ni sklenjen sporazum med guvernerjem in fannerji. Navzlic, temu je governer pozno ponoči šel iz kapitola v spremstvu adjutanta Ralph M. Immell in Iveo T. Crowley. Spremljala jih je vojaška straža. Crowley pravi, da chieaŠki gangsterji, ki so bili pognani iz trgovine s pivom, vodijo štrajk in da so odločni, tla izvojujejo štrajk do konca. pa že tri dni ni nikakih bojev. Japonsko poslaništvo zaniku.i t vest. da je japonsko arm a dno poveljstvo obvestilo tuje diplomate v iPeipingu. da bo japonska armada zavzela Peiping in Tientsin. ako Kitajci takoj ne prenehajo s protinapadi. Tndi angleški in ameriški poslanik zatrjujeta, da nista slišala o takem obvestilu. Navzlic nekaterim zatrdilom, da se nahaja japonska armada 30 milj od Tientsina. pravijo tuji vojaški opazovalci, da se v risnici nahaja (H) milj otl mesta. u KAMENJEV SE JE SKESAL Moskva, Sovjetska Unija, IS. maja. — Leo Kamenjev. svak Letuia Trockega. ki je bil že dvakrat izključen iz komunistične stranice, je pisal centralnemu od-'boru in prosU iza ponovni sprejem. — Napake, ki sem jih storil v svojem političnem delovanju, resno obžalujem — pravi v pismu. — sedaj sem pa sklenil napraviti konec vsemu, kar uie ločuje od stranke. Dajte mi priirko, da popravim svoje zmote. tKamenjev je bil izza leta 1925 odločen nasprotnik Stalina. AMERIKA IN ANGLIJA STA KRIVI" London, Anglija, 18. maja. — Na »zborovanju angleških liberalcev je govoril Sir George l'aish ter rekel med drugim: — Anglija in Amerika bosta a svojo strasno visoko carinsko politik«* in kvotnim sistemom pognali ves svet t bankrot. Predsednik Roosevftlt- vrši v Združenih državah Čudovito deJo, toda zdravila za ameriški položaj .se ne sme iskati v Ameriki, pač pa v svetu. KINEMATOGRAF. SKE SLIKE IZ DO- . MOVINE bo kanal Mr. Anton Ordina dne 23. maja v Little Falls, X. Y.; dne 24. maja v Buffalo. N. Y.; dne 35. maja v Gowanda. iN. Y.; dne C36. maja v Niagara Falls. Vstopina je izredno nizka. R-ojake opaža r jamo, naj si dajo te nadvse zanimive pred«« stave. ............... \ moDr H«W YORK, SATURDAY, MAT 90, 1983. THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 8. A. " -- ■ ■ 1 — "II--... ■ -f Owned sad PaJkllahed bj BLOYENIO PVBLI8HINQ COMTANT (A OMIWthi) ol altov« otflcara: New T«ft dir. N. I. SUŽENJSTVO V B0UŠEV1ŠKEM "DELAVSKEM PARADIŽU" ALAH NARODA (V«m «f tfce PMfte) Bmj IM| Excel« Sundays ud Kiotldaya fc pol VH* •6.00 ........-..........$&jQo U New York u celo leto......f7.0C pol leta ................. m m • Ea iuaoatro mm «4o lato......$7.00 Za pol .. .................. Boberrlptloo Yearly «400 idrrrtlKflMflt on ifrenant "Glu Nerade" Isheje mkl dan UfarnJU nedelj ln premikov. e m priotofujajo. Denar ar] m blagovoli |rt|ljat| pe Money Order. Pri epranembl kraje naroča tkoT, prosimo, de m prejinja blreliUa naznenl, da hitreje najdemo naslovnika. NARODA". Sli W. 1Mb Street, CBebea S—S878 New Vevk. N- X. KONVENCIJA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE V ponedeljek, dno 2*2. maja se prične v Chieagu #*-ta redna konvencija Slovenske Narodne Podporne* .Jed-note. Društva lx> zastopalo uad sto šestdeset delegatov. Slovenska Narodna ]todporau Jed not a je največja slovenska podporna organizacija v Ameriki — tako i><» »Mhiu rtvu kot po premoženju. 1" stanovi jena je bila v ensu, ko se je zaeel slovenski icivelj v Ameriki prebujati v narodnem in kulturnem p«1-tfleiu, in niheo ne more »tajiti, da je v poznejših letih haš Hlovenska Narodna Podporna J»M.iiu»ta v ogromni meri pripomogla k splošnemu prebujenju. Že tedaj srno imeli ameriški Slovenci dve jako močni organizaciji, namreč Kranjsko Slovensko Katoliško .Jed-jioto in Jugoslovansko Katoliško Jednoio. Slednja je bila Ustanovljena kot protiutež proti Katoliški Jednoti, ki je liotela vs" svoje članstvo vzgojiti v si n»^;em verskem dnini ter ni mogel postati njen čbui nihče, ki ni dokazal svojega praktičnega katoličanstva. Ti predpisi marsikomu niso prijali. in tako se je pojavila Jugoslovanska Katoliška Jelnota, ki je od svoje ustanovitve pa do danr« ni izneveril i svojemu načelu: — fckrbeti izključno le za }>odporo svojih članov. Slovenska Narodna Pod|Minia Jednoia >i je pa začrtala širši delokrog: razen da plaruje svojim članom v slučaju bolezni podporo in po njihovi smrti de l i čem smriiiiuo, vzgaja svoje članstvo tudi v kulturnem in deloma tudi političnem pogledu. V zadnjih dvajsetih letih je izdala celo vrsto puhlika-rij, par let po svoji ustanovitvi je začela izda jati tedensko glasilo, ki se j« kmalu na to izpreinenilo v dnevnik. Tej svoji veliki nalogi je bila Jedimta kos, dokler se ni pojavila preti štirimi leti depresija, ki je—več ali manj prizadela vse — delavce in liogatiite, bančne in kulturne luftanove, delavske in j>od!j>orne organizacije. • Da so bile tudi nase Jediiote prizadete, je umevno sa-tnoposebi. Povprečna starost članstva naših jednot *>o kmalu vnašala petdeset let. Na novo prišeljevanje v dogledni bodočnosti ni misliti, mladino bo pa težko tako vzgojiti, da lui vztrajala pri naših organizaci jah. Temu so se pridružile tako slabe delavske razmere, kakoršnih ni bilo še nikdar v zadnjih tridesetih letih. Veliko število dobrih članov je že moralo pustiti naše organizacije, k or nimajo sredstev niti za najnujnejše živ-Ijenske potrebščine in si asesmenta pri najboljši volji ne morejo pristradati. Nekaterim pomagajo lokalna društva, za m katere se zalaga iz posebnih skladov, toda to jjtv le nekaj časa. JKivpitalna, nad vse ]»ošteiia in takorekoč edina naloga ?sake fdoreuak* pod|>oi*ne organizacije v sedanjem kritičnem času je: zaščitili članstvo prod izgubo ugodnosti, za katere so dolga leta plačevali s krvavimi žulji v edinem namenu, da za slučaj bolezni, ne bodo -prepuščeni samim sebi in da bodo po njihovi stmt i imeli njihovi svojci sredstva za najnujnejše potrebe. Ta naloga je tako važna in vseobsegajoča, k o iis/iue rati v boljaeviški državi. Pi*'f ugotavlja, da je iubo^u poklicanih in nepoklicanih j>ere.s pisalo o .sov jet.sk i K it si j i. redkokateri obiskovalee pa jfitvuri o oni dik-talnri. ki vlatki tiatl ljudmi. Ij j litije so bili vrženi v ti -zasliniio suženjstvo. ki prenašajo ztmlj i?, neizogibnih eksistenčnih razdorov, Šroin piše ni«'«| drugim : "Samo k neomejenim jraspodar-si vom n* diktatorske nesvobode »si lahko pojasnimo, — d;i, samo s feni ni /. nieem -r drugim. — zakaj j«* vzlie vsem ogromnim gmotnim sredstvom, ki so jih po-trtišili i rt fronti proizvodnje, vzlie mobilizaciji .skoraj vseh pri-pa.<'h področjih brez izjeme. lako uialo resničnih uspehov. f^atno tako .si lahko razlagamo. zakaj ni po prvem petletnem naertn /ado^eno niti najprimi-t iv»«'jšem potrebam in ztkaj .so v tem iipr-minom flržavnem tel^u ricpittstario v.st* maje in vin- in za-kaj j«* vsak dan potrebna k a kšn ;t r eo rjf an iza ei ja Sr»»m torej snialni, «la vzlie o-»roiuiii jMitrati energij ni bilo u-^peha zaradi tejra, ker so ljudje opravljali svoje delo prisiljeno, po diktat n. kar jih je napravilo boje«"e. previdne in neo4ll danes etlini svo>Kx]ni Ijndje rlatfi poJit h" nega »ntseka vodstva kommiLrtient* stranke fStalin. .Mohdov. Kairanovie. Vo-rošilov. Kalinin in dr.), vendar tudi ti samo toliko easa. dokler dLskutirajo med seboj. Ko je sprejel kotn-eu skle|>. ko tudi oni po-poltioma j#odrejeni duhu iti erki sklcjia in moram .stati na vsn nio»* prav za vsem, eeprajv so sicer imeli za zaprtimi vrati drugačno mnenje. Si rank-1 inu> v tem j>o-Hrleilu n-azprosno dUeiplino, ki ffre tako daleT«, da morajo javno zagovarjati njene t»klepe ba.š oni možje, ki imel med diskusij«) nas[»rol n»» mnenje. 'Kako se ^odr 7- l.iudmi. ki so ne pokor«*, zagovor-no priea usoda Troekejra, Kadov-skeg-.!, Cit-erina, re«'i*j-šnjo oblast, nvudar nad vsakim neprestano visi mee stranke. sto zado«<'a le kak majhen odtenek druj^a^nejfa mišljenja, da prizadetega obtožijo in vržejo v nemilost. Zato mno^i ljudje m-e službeno ideologijo na pamet, da ile m* pridejo navskri/. /. dogmami. Ker pa stranka zadite-va, da naj posameizni pristani za Mzemajo svoje stališče nasproti aktualnim vprašanjem, n«' smejo m oh* at i. marveč se morajo preizkusiti iv tem, da na svoj način povedo to.kar lioee komunisiieno vodst vo. i'iirenje v stranki se izvaja silno strogo. Tudi ee je kilo že iz-jxreetka elan komunistične stranke'. mora iti — ko iz Mas k ve povedo "riše en je" — pred pJe. num svoje celice jn tam povedati, kaj .vse je .storil za komunizem. Ta je vrta spoved je pristopna celo nečlanom in je za vsakogar hudo poniževalna. Sega eelo do rodbinskih podrobnosti, in kdor ima inašeevalno nasprotnike, ki po njegovi javni spovedi dobe be-Kedo. je tlaliko izključen iz .stran- ke. izakaj kak prestopek je spričo rako naivnosti vedno lahko najti. Izključitev iz .stranke jia poiittni ixh komunista v najvc." primerih moralno in inaterijalno uničenje, ali vsaj zelo iUM>dne spremembe v njegovi eksistenci Kako daleč gre sovjetski teror nad lastnimi ljudmi, priča pri mer. ki ga na vaju šrim malo dalje. Leninova vdova Xadezda Krujnskaja j«- morala napisati «»b ulfletnici >l.«'iiittovc .smrti nek za ofieijcJno "Pravdo". V njem je sicer h h* cd a o Leninu, vendar je že kar očitno, da Krup-skaja ni smela prepogosto omeniti Leninovega imena, ker hi u-tegnilo zasenčiti Stalinovo. Sta linovo itn*- je bilo iiatLsnj**no z razprtimi črkami, da se jo bolj opa-zilo; tako delajo tudi ob »*seh drugih podobnih prilikah. Kruto nesvobodo čutijo eelo v Suženjstvo—(Nadaljevanje) ........ redakcijah komunističnih listov i:i revij. Tako je lb»t " I'roleta r^ska re-voltteija", v katerem so sedeli uo-torični komunisti, objavil neko kri. tiko Leninovih predvojnih nazorov o nemški socialnwlemoUraeiji. Predeli je kritika izšla, je Stalin posly' pismo, ki \ njem izjavlja, da je odvisna vsaki polemika o Leninovih nekdanjih nazorih. To pismo je uredništvo priobčilo na prvi strani tiste številke z zelo ponižn i opombo uredništva. Vse to pa ni nič po magalo: revijo so za nekaj časa ust a vi I i. urednike pn prisilni raz-Uiestili sirom Rusije. Prav tako je s svobodo delavstva v tako zvanem proleturskem paradižu". < V je svoboda v Jem, da delavstvo vsemu prikima, v vse privoli .vse prevzame uase. tedaj je .svoIkhIu «. Toda «tejansko ruski delavec sploh ne pozna svobode. Delavstvo je samo materijal. ki pomaga uresničevati industrijalizaeij-fcke načrte, in sicer material, ki ga izrabljajo do skrajne meje. Delavec dobivaa v roke U prav nizko mezdo, ono slovito marksistično "nadvn d-nost" — in .sicer proeentualno zehi visoko, — pa .si brez velikih skru-pul'»v pridržuje^lržava. Delavec sc lic sme Ziiposliti po svoji volji; I ali k<» ga. kadar se "višjim" zljubi, vržejo katerikoli k'»t Itiisije, lahko ga prisilijo, da mora svoj prosti čas pretiiti taui, kjer ukaže vodstvo, češ, da ga s prisiljenim bi van jeni v delavskih domih vzgajajo za kolektivizem. O drugih državljanskih pravicah ali eelo svoboščinah sploh ni besede (u. pr. nedotakljivost zasebnega stanovanja, svobodna korespondenca itd.). Tudi delavce inor.i biti, prav kakor vsak sovjelski »lr-žavljan, sleherno uro pripravljen, da pride v njegovo stanovanje politična policija in izvrši preiskavo. Pri tem mu stikajo celo jm» piskrih. češ, da m* ne bi hranil preko svojega položaja ! Delavec, v čigar imenu izvršilie sedanja Stalinova klika brezobzirno "diktaturo proleta-rijata", delavec, ki je po. imenu vladajoči sloj v v.sej Rusiji, je de. jan>ko — kot [»osamezitrk — bolj brezpraven in zatiran kakor kjerkoli na tako zvanem kapitalističnem Zapadli. To je nekoliko podob iz današnjega življenja v sovjetski državi, ki kažejo pravo obličje "sovjetskega paradiža", namreč obnovljeno suženjstvo, ki v marsičem celo prekaša fevdalne prilike pred osvoboje-njem kmetov. Vsekakor se sedanje socialno zatiranje v Rusiji izvršuje mnogo bolj rafiniruno. zato pa tudi sega globlje do mesa in krvi iit pretvarja "paradiž" v pekel za vsakogar, ki ni naravnost rojen za sužnja ali zatiralca. Dopisu Conem&ugh, Pa. T'mrla je po kratki in mučni Wnziii Kila iltirvanšek. rojena PrLstavee. .stara let. Ilila je iz nhčezuaiic horovni"k;» rodovine Frank in Marija l*ristavee iz Hon Air. Poročena j»- lilla šele 20 cev in ."> dni s Cirilom RovanVk, sinom Mihael in Marije liavan-šek. IC. F. D. No. L. ('onemaugh. Pa., doma i/. Št. Vida in Stične na Dolen jskem. ■Prizadetim naše .sožalje! Naročnik. ZENI ODSEKAL GLAVO MEDNARODNI GIZDALIN Dunajski policiji se je posrečilo aretirati mednarodnega gizdalina, ki je Iiil izgnan iz "Nemčije, Mad-j.ir^ke. Italije. Kraiu-ije. Avstrije ii> Švice. Izdajal se je za kapitana c::rske armade Aleksandra Maka-reva. Ponarejal je listine in ogo-IjuTal tudi mnogo žensk z ženim • j potnnlho. V »Iruirem kraju je /.■ - r|M*t izdajal za sina rusku Nei|cm-\Vit-t nadalje ;it;iš<* netnškega poslaništva v Parizu dr. Ricdctz. tloklet ni na Dunaju postal egipt.^ki koli zularni uradnik Ahmed Ali. Končno se je sprijaznil tudi s pouižnej-šimi vlogami in v Celovcu je nekoga kol iuženjer (»slcparil /.;» 211 šilingov. 20-let n i kmet Ma,rko Stevano-vič iz Vranica blizu Finke se je pred letom dni oženil s Stanii-o Pavlovič, iz sosednje vasi. Žeti > je imel tzelo rail, ona je bila pa nre n da nekoliko abnormalna, ker je opetovano ptdiegnila od moža. hodila od vasi do vasi in hudo ob-rekovala moža in njegove sta rise. iNad leto dni j - mož j>otrp:^ž-Ijivo prenašal to nesrečo, te dni je pa srečal ženo ua polju, prosil J«> j<'. tri j se vrne domov, žena ga je pa ozmerjala. Mož se je razjezil, pograbil j - s.-kiro in presekal ženi najprej vrat. potem pa še čelo. da .se je mrtva zgrudila. Mrtvi ženi je odsekal glavo in jo odnesel 100 m od kraja -zločina. RUSKI PUSTOLOVEC SMRT BANDITSKE TOLPE Igor TilitiNki. baje plemič, brez državljanstva, .s,- zna zavijati v za goiielnost. U sebi širi legendo, da je oni tajni vohun, ki je v rusko iaponski vojni izdal daponeem Pori Arthur. Mož pripoveduje o tajni revolucijouarni organizaciji ruskih ra-1 n i kov. ki je baje ilobivala od .L<-poneev denar, da je doma rova rila in izpodkopavala oboroženo moč Rusije. Za zasluge, ki jih je storila ta organizacij japonski vladi, je bila baje določena nagrada 1«:t milijonov jen. ki naj bi jih Japonci izplačali v treh obrokih v metlicah raznim skupinam Ru>ov. in sicer 1. 1H15 po«I pog ijem. da Japonska ob tem času ne bo zapletena v vojno. Ker je pa bila Japonska leta 1!>l."i zapletena v vojno, so izplačila teh menic |w» pripovedovanju Tilinskega zavlačevali. Tilinski pravi. da odpade nanj 4S milijonov jen in zato si je izposodil v Švici precej denarja ter je bil radi sleparije oltesojen IUI š«-st let. Odsedel je I leta. Leta Ifrjfl je prišel v Nemčija kjer je nadaljeval svoje prizadevanje, da dobi od Japoncev pripadajočo mu nagrado. I 'ozneje je dobil od neke dame. ki se je smatrala 7U njegovo zaročenko, mnogo denarja ua posodo. Izkazalo s«* je pa, da je bila tudi to slepari.ia in te dni j" bil Tilinski ponovno obs-»jen v Berlinu na poldrugo leto. V bližini rum nilskega mesteca T;, lese i se je bil pred časom naselil trgovec Simon Rracan. Bil je v svojem poslu zelo spreten in je veljal za imovite«ra moža. O lijem ji' šel po deželi glas. dn je bil prejšnje čase v zvezi z več poglavarji ropar skih tolp. ki .mi mu dobavljale bl.i-iro. Zadnje čase p;i je pretrgal zveze z roparji, ki >o yra začeli zaradi t«*ga mrziti in zalezovati ter so mu celo grozili s mu rt jo. B raca n je zaradi tega ovadi! oblasti nevarnega banditskega vodja, ki ga j«' sodišče v Jassvju obsodil:« na smrl Kmalu nato pa je [točil glas. da se bodo roparji maščevali nad 'ftraeanom. Trgovec s«> j,- g«ito-vo zaveilal. kaj pomeni takšna grožnja. Začel se je pripravljati ua izselitev iz kraja, vendar pa s*» ga hauditi prehiteli. Neko noč. ko •o bili ž«' zaboji s pohištvom na dvorišču. >o >e pojavili roparji pred hišo. Fstrelili >o štiri pse. ki {M> stražili |M»slopje in razstrelili vIomI na dvorišče z diiiamituo pa-jtrono. Rraeau pa se je tedaj pnslu-i žil strahovitega ohramhtiega sreil-jstva. Odprl je Več sodov petroleja in bencina, ki so stali na dvorišču. Roparji so morali bresti p > smrdljivi tekočini in ker je padla enemu izmed njih tleča cigareta iz ust. se je lienein vnel iu .je nastala strašim eksplozija. Trenutkoma je bila hiša v plamenih, pet razbojnikov j-* zgorelo pri živem telesu. š-*>ii. ki je že vdrl na stopnišč«', pa je postal žrtev svinčenke. \" kratkem je Kra-canova hiša zgorela do tal. Itraeau pa se je s svojci rešil skozi okno in Se dam s ne vedo. kam je izginil potem. ko .se je tako spretno otre>e| napadalcev. ZA POGOBELCA ki mu je v \Vor-v.se z«roreb». pobi- J. Rostoharja, J cester. N. V.. ; ra v New Vorku iti 1'rooklynu Mr. Mike Urek. K.I or h oče kaj tlaro-1 vati. naj izroči Mr. ("reku. ali naj p;i pošlje naravnost :ia naslov: J. RoEtohar, R. D. 2, Worcester, 'K. Y. VABILO NA VESELICO S POJEDINO SLOVENSKI DOM, Inc., LITTLE FALLS, N. Y. PRI REDI VESELIC OS POJEDINO 2 7. MAJA ZVEČER Uljudno se vabi Slovenoe od tskaj in okolice, • da se po možnosti udeleže te prireditve. JESTVIN in PIJAČE NE BO PRIMANJKOVALO Vstopnina za odrasle bo SO centov; za otroke pa 25 centov. IGRAL NAM BQ TUKAJŠNJI HARMONIKA ORKESTER Zadetek 8 uri zvečer.----- Za točnost bo precrfurbljeno. Frink Utile, ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mo^o?e poslati vfcoto Jo sro dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................. Is sent by me for the purpose of---------- and la not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the *et of March Oth. 19S3. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOCNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POSOJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gk» Naroda" SM NEW YORK N. I. V držsivi Wisconsin Ati-jrjkHj«» fa rmerji. vršili m> >e že precej vrori spopmli. in hiiš v »V raj -»»'in eitj«l. il» >.» (Irž;ivne «vh!a.sii aretiral-'»-»O strajkarjt-v in jih zaprle v ti«--k<» zapiixrenu tlelavnicn. Zaprti .so in raka jo obravn.ive. Znano je. (hi prav posebno kaznovali, sam kruli itt vi je pa i/itiLslil «losti ho! j rafinirano kazen. •letniki ne il«»l» • ilrn^e«ru kol mleko in kruli. D;tn/ailtn-m iri-krat na il.in mleko iu krnil. To je približno tako kot «V hi mene za kazen me«l same ženske zaprli. * I/, grorenjejra «lela »Ir/.ave W\v ^ ork mi poroeajo. n vtlover. ona vdova, (»na mlada, on v najboljših L-tih. T;, ko je prav. Xajverja in najlepša ilota jr pa. it >ropi - poiicbrio in zadostno prakso v zakonski Y iNTewport. li. I.. kj«*r prebivajo veejidel miiih- milijonarske družine. se per;1 te dni pred siMlisi-em umazano perilo /akonsk«*^a para Jelke. (> 11 je milijonar, M;ir- d\;i-jn pel «h set lei. ima je j>;i seih-min dvajset let .stara in je hei nekega pokojnega .senatorja i/ Alaliame ; /^e par dni po poroki mu je za-eela skakati r;*z jilol. <>u je pa v.se vdano jiotrpel. St'-a^oina .,e pa žarela uiranjati še vražje vrajrulije. V sodni dvorani, ki je bila polna seiiizarij - željnih ra«(ovedne-žeV, je i/piivedal liesreril! lilo/: ,\ek"«ra jutra. !;•» -.em sede! pri zajtrku, se je zapodila k meni in mi .skorila za vrat t<*r mi zabela ;*rizti 11 sesa. — Kaj ste pa vi storili.* — «»a je vprašal sodnik. — I. za nojro hHin jo všeipnil. Takih in .-slirjiih prizomv j«* bilo vsepolno v njunem idilir«em za k i m skeli i /i v I jen ju. ■NewvorSko <*::<«• pisje j »o ro«"-;i na d»duo iu široko obravnavi. S prve strani netvvorških dnevnikov. ki izhaja jo v stotisoeerih izvodih. se je moral umaknili predsednik lloo.seveli r> svtkjim gospodarskim proyrramoin mladi ekš-eentrieni ženski, ki je skakala možu za vra?. (•OLSptnl iloktor. mra.vno me holi v trebuhu, zdaj na ,evi. zdaj na desni, zdaj na sr- di. — In kje vas je pa žarelo najprej bolel i V nedeljo na pikniku. IVavijo. da je l jubezen bolezen. I*a je res nekaka bolezen. Ozdravljiva bolezen, seveda. J„e ti-Mi. ki je zaljubljen, je trdno pre pr'n'-an. da ni ozdravljiva. (lospii je naroeita služkinji: — V .soboto bi se imela vršili pri nas velika prireditev. Dvajset sem jih povabila. Pa sem se sk *-sala in res ne ute«»n*iii. Pojdi k vsakemu povabljencu ter mu re-ei: — (iustijo je bilo treba ml^o-•liti. hi.'i so nenadoma vsi zboleli. (iospa mora s;nua kuhali. In služkinja je šla ter je pomotoma razglasila : —- (i ost i jo je treba odhodi t i Ker mora frnsjia sama kuhati, so v hiši nenadoma zboleli. Danes iu jutri ho kazal v Xe\v York u in Brook Ivini inoj prijatelj Ordina kinematowrafske slike iz slovenskih krajev. \* nedeljo po deseti maši bo ki-neiuatojrrafiral naše rojake pr-d .shrveiisko cerkvijo na Osmi. Le »le j. Marjan ta. tla, se boš dobro držala, (»ovoriti smeš. kolikor lio-eeš. kajti film ne bo izvoeen in se le po svetu ne ho slišalo. Tudi jaz sera povabljen. i»:i ine ua ibr/.e uc bo. IV bi me filiiia-1 mldalee, bi .-,•* v m noži r i izgubila moja malenkost. Od hlizn se pa Tonetu uo dani' Takle kinematografski aparat je precej dra«?. in bi bilo sko. da. ee bi razneslo. "O L A 8 K A E a D A' KEW YOU, &ATU&DAY, KAY 20, 1033. THE LARGEST SLOVENE DAILY b U. I. 1 HI' DO 1. F K It E S AL: POT V POMLAD XtipihftI je jug, hi ko je pobijalo l«v. Z mrzlično najjlieo «mo drlal!, prvu iVIiriifioJitt mhii'c. mho potih- ' po dnevi in ponoei, da hi udnsili v iiili. N'ilnV oi iliilini v<*ili>l, kdaj nns s*»hi jrlas slabe vesti. ki nas je bi- je objel milk. Molčali smo in .strme-li predse kakor bolni spokorniki. eala zaradi vseh veselju dar. i h ur. luraeiie ulice s knjigo v roki in ■»<• skril, v naj tišji kotiček. Potem je listal dalje, dalje, listal brez konca in kraja, si zapisoval misli, šepe l -'tnice nam niso šle na smeli. Se (s klicem, ki nam je izvabljal pe-iustavno od veselja trepdajoee. s« j^'m. ki na> je vodil na širne ravni, l>ili /daj stisnjene in Mrde. Xekaj v sinje planine in nam razholeva! o .-krivahv Zakaj kadar je kdo iz-'prsi «wl nedoumljivega razkošja pre pregovoril, -o (vst^l«' bile trpke, huja'oee ^e prirode. Ali kako mernik je bil ta boj vesti tal. .strmel vprašujoče predse. da so se mu smejale natakarice in ga o- čudtio prisiljene, kakor da s«' je bal mzodeti svoje razholjeu.i sree. Siet r pa je v nas že dolgo vesc. lo. .Morati sumi umolkniti, ker se •Irtiif dri igri nt nižino tno»li ni" več prikr i vati. Sponindt smo si1 \ seh zapravljenih dni. izgubi jenih lioči in se poglobili vase. Tako sino Moleli nekaj veeemv drug zraven • I rt ig. ga. polni >tr menj« voeeh. pob ni boh'eine. ki je bila ke>. Zdaj pn zda i miio mrzlično lotevali dela. T• da naši udje »o -e drgetali od plesa. je upal. da se š, \ pravem trenutku reši. je upal, dn stopi v pomlad > tisto krepko zn-\»-štj«r m <"-i, ki jo da elovckli i/pol-iijena dolžnost. Ka/di -nio se. kakor da miio se na pot ili po neskončnih ce-t:ili iskal •a o je duše. In bilo nam 'e. kakor da miio se p ulovili od >Voje mladosti. Ah. da — od mladosti. To zadnje T-nvstvo nas ni hotelu rnpiist it i. Saj nemara f je bilo vse Ob medli luči. pred kupi papirja. knjig, orodja, pred stroji ali z drobim i iglami smo se davili, se davili prav tako z nedosegljivimi željami. nedosanjanimi sanjami. Zunaj se je tajal zadnji sneg. Pomladne sape mi že pele v ra.stoeem soncu. Potekel jr leden. Potekla sta dva tedna. Ves naš napor, da bi se po arlohili v delo. pozabili j.eb~e in svet. /lasti pa delo. v katero smo se jh»-♦rlabljali. neko delo. ki nam ni nikoli dajalo dovolj kruha, in ki naj bi l-ils nekoč privedlo v lepše življenj«. je bil viman. .M >nla je bil dvom v to delo za neko lepšo bodočnost ali pa naša mladost, ki stn nam razgan >ala |>rsi, da >o bili zdaj razboljene kakor v ljubezni, zdaj hladne kakor pred p-KsIedujim dejanjem. \'euel|oina smo mislili ilru^ na drugega, s,, klieali in se spet | utresali tih misli mrzlično, trepeta i < m" i «»d strahotno neplodnega del«. ponašale — učenega ali gladnega siromaka, ('asih. kadar se je zavedel svojega obupnega početja, je zardel od sramu in jeze in zavida! neprespanim a veselim natakaricam njihov hudomušni smeh. Z blodnim pogledom se je izgubi! v zlati sinjini jutranjega neba. Ob rani zori se ptič ne razmahni tako. kakor snio se razmahnili mi. Planili smo. zavrisnili. osvojili dan in noč, j»ebe zajeli v smee. zapeli z marčevimi sapami. V "rom trenutku mu je bilo vse ena sama neskončna. nenahomn srebrno zveničr. veriga kipeeega življenja, ki ga ne strup, ne delo, ne ljudje niso motri e Mgnai i. Cnvstvo hližajoee se pomladi nas ie premagalo. Ites da si- je na dnu nas vseh zdaj pa zdaj oglašala jedka bol mladosti: nedovršenosti. — Kani;' -.mo se vpraševali. A drveli smo dalje, slepi od svežih, nedognanih sil. ! Sijale so zvezde, t J lavo sem si naslanjal oh dlani in premišljeval. Delo je bilo končano. Slutil sem. dri mora nekdo priti, prav nocoj, iu me rešiti mrzlih, vlažnih sten. zatohle s li na širne ravni, na tihe gozdove nam je >rea spravljalo v razposn je v dolgih noeeli begal sam po me 'na pesem sap. ■ n sni !i nas odvračalo od dela. .st it in skuša! umiriti svoj>> kri. i Vstal s«'iti in z dolgimi br»'z oreha. povsem bre/. Trelji je ril v grmade svojih misli (preko mer i I sobo. Saj v bistvu sem IJa/Šli miio ->e. k. r srno in >e izgubljal v njih kakor nevi-ibil že davno dognal vse tiste stva- koraki - , vendarh •iPi-Ua. - I ,lr drugega motili, / mislijo, da den praš. k Pozabili smo celo j ri. ki so človeku potrebne za vsa-k-• i i. i tri- ► ili i Irng drugega nbi:a «ilad. Začiitli pa smo tisto silno vez • datlje živi »en je. In prav to. da je in * n svo jo tieugnan i mladostjo. un d x-boi. ki spaja duš."* v eno samo (to življenje bilo treba neskončno hotenje; se dvignili k soueu. se malo reči. a veliko laži — nw je po- pr<*d>iti n mm" i srca, nibiclosli. se oprostiti vsega ubijajočega .s(* predali marčevim nočem in v silne vzgonn sil uničiti vse tisto prazno veselje, ki nam je po čudnem redu v svetu ubijalo duš«*, da t>e zdaj lw>-je pomladi. M »ral .ie priti zlom. Dvom nas je za*!rupil ... Morda. — Misel, da je nemara vse naše delo res povsem neplodno, da ua> prav za prav navajajo vsi le v to. da ni treba niko- . . , - - . , Intel v teh mislili udariti koga v uiiir koristiti — nam je vzela zad-; L T j . ____ . ^__q nji' mot'i odpora, s katerim, smo st gnalo iz ravne črti* debt v raz.vrva-ir*»t, da sem si zaželel koned — iitinara prav iz tistega strahu, da >e lioni moral slej ali prej uklenili v uniformo ali pa v smoking, v stanje. ki mi vzame sleherno samostojno misel^ To je moralo biti usodno sj»ozna-pje, ki me je sprostilo napora za neki železno določeni "nekoč" po trenutno ukazuj očem. ISila je preil-pomlad. ZiLstnejal sem se. kakor da seni Kako čudovita zmota! smo potni dili pozn«-je. \'si Maši koraki »«» tiili prenagli ali prcfiiN-a'sni. Pomlad je i bili ghilc raznih slabosti in vrlin zelo podobni. mo<*ni r odpovedi, imični v v«Hju. je bilo \-e naše pitglabljan je v delo vs » vri'ja muka. bič. ki nam je jemal zadnje sib- miru. da bi premagali svojo kri, ki •>«• je pretakala p.t /ivljena od Uttsl'i ;a j'n"e |Mimladi. \enehnina smo si očitali greh : da miio zamudili čas. ki naj bi nas iz dolgih, mrzlih IM»či |M»veMl silam, ki s*i >ir»oio-le k .-on*-- • lnv je zadonel njegov krepki glas. hitel kakor preganjana ^fnea skoz« J J ■ 1 tajili v mladost in predaja- li milosti, ki nas je vodila v mrak premišljevanja. Zunaj pa je sijalo ►on«**' ixl dne do dne lepš<". In noči r» bile |m«Iu«' O|iojnih čarov, ki mi \Maj*li iz omamno dišeče sveže zem. tV listamo po elegantnih čsisopi--sili francoskih "višjih d»-setih tisočer". naletim«* <*asih na cele ku-1»«* mist i eno zvenečih oglasov. ki hvalijo čudili umetni je in obljubljajo pod orientalskimi ženskimi i meni. nenavadnimi znamenji "in-ilitekih" vedeževalcev in tudi im*-ni -starih francoskih ]>letnenitaškili rodbin razodetje zadnjih skrivno.ti življenja, pouk o vseh mogočnih življenjskih vprašanjih, lajšanje vseh mogočih tioleein. l*sp<'h mora biti velikanski. «V sodimo po ]>osi'b-nih rubrikah, ki jih vzdržujejo li.i+i z;i te stvari in v katerih otlgovarja-jo na zadevno vprašanja svojih bralcev. "Le Journal de la Fenime" ki je najmodernejši tednik Pari-žanke in ga urejuje znana pisateljica. je n. pr na glasu, da je o "skrivnostih življenja" najbolje poučen. Nikjer na svetu ne deluje morda toliko "čudodelnih doktorjev" in niHzaeev kakor na Francoskem. <"> tem govore tudi neštevilne sodu-* razprave zoper nje. ki se pa končujejo večinoma z oprostitvami, kajti čndodelniki znajo preskrbeti dovolj razbremenilnih prič. ki v dobri veri ali pa za denar izpovedujejo čuda o njihovih zdravilnih sposobnostih. Dva znana čudodcinika. Deziat in -louxselin. sta morala zjiradi svojih uspehov otvoriti ei'lo šolo. .lousst-lin je priporoeil proti želodčnemu raku ii. pr. sledeči recept: "Vzemite štiri novorojene pse. razrezi te jih. dodajte kilogram glist, kuhajte to zme> v mesečini kolikor mogoče dolgo." Kakor v srednjem veku! Drugi čudo delniki ozdravljajo bolezni z ubiti mi golobi, krvavimi kožuščki jag njet in vsakovrstnimi izmečki. Sv«, je recepte družijo cesto s poganski nii daritvenimi običaji. Xeki bivši poslance. Šibuet. je zamenjal pi>li-tiko z mažaštvom in živi lwlje nego prej. Nešteto "zavodov"' razpošilja po deželi svoje prospekte, v katerih priporočajo "pripomočke magnet--kega. mističnega in naravno kemičnega izvora". posledice ogromnih zaslužkov /. mazaštvom so čudne. Mnogo zdravnikov. ki z resno prakso ne bi pri- šli nikoli do takšnih zaslužkov. w veže z. inazaei in jih nekako krije svojim imenom. Pred kratkim j" iloživel Pariz celo senzacijo, da je m ki znani zdravnik, dr. Legrain. n ! javni diskiLsiji med zdravniki iu /naziiei nastopil zji uuiziiee in olxso-dil svoje kolege. Publika. 1>eda»ta in " pn»svetijena mu jc ploskala kakor nekaterim eudodelnikoni. Vi so nastopili pn njem. dočim je iz vajanja resnih zdravnikov ziivrača-la. Takšne diskusije s«- boilr; še vršile. ker v zbornici b«>d«» sklepali o tem. naj se bi pričel«* mazaštv-i 'datirati z Vso enei-gijo ali pa če naj m1 mu prizna pravica do javnega dela. Vsaka stran zbira sedaj sevc da pristaše in kakor vse kaž«-imela znanstvena medicina težko, silno težko stališče in ni izključeno, da sploh ne ho mogla uveljaviti svojih zahtev. DOBRO NALOŽEN DENAR Francoski fiuaiieiii ti.sk prinaša letno poroeilo "Delniškega društva za morska kopališča in klube v Mouacu". Na čelu tega mogočnega podjetja stoji znani milijonar *»ir ISasile Za ha rov. ki jc pravi lastnik vsega Monte Carla. Številke dokazujejo, da ni treba delničarjem tožiti o krizi! V petletju SIROVO MLEKO KOT ZDRAVILO Znanstvena medicina raziskuje] zadnja leta čedalje Imlj stare ljudske zdravilne načine in ljudska j zdravila ter je v tem oziru dosegla že tuarsikakšeit presenetljiv uspeli. Takšen uspeli je dosegel v najiio-vejšem času tudi docent dr. «- »•' bolnikovo stanj« zopet poslalwalo. A Imlezeii je spet ! nazadovala, čim jih je znova u\e-' flel. liilo je očitno: obkladki s sirovim mlekom so se (»bnesli izVi*stno! zoper revmatično •►hohoije. V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr in knjige Vam bodo poslan naravnost na dom. T% 'tr ovil n s p rr V m n: "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y. \ ROMANTIČNA ZAROKA V LONDONU Iz I. >n 11 ou a poročajo, da i »o v k rat k« -m zaročil 4."» letni lord hteh- eajn1. sin lani umrh-tra j»r»'«U.'«li:;- . .... . i ka znane angleške paroplovnc dru- ti drugim N)!eznun mi m- je mora!;-i , .» , .. ... , (/oe. z S- letno hleouoro llronkeje- vo. hčerj . radže iz Saha raka Ta Sedaj je začel dr. (irgurina pre izkušati njih učinke si-vcdetndi pr* prepričati, da odpravljajo bolečin tudi pri nevralgijah. "škrkih ". ! žolčnih iu obistnih boleznih, angi- radža je i-dini lielopolti radža lia de 1030 so n. pr. zaslužili .T»2 milj. ,ul1'- pLi"čniiah itd. V. činoma za«lo | francoskih frankov. Samo lansko ^».i«' <•»> >am "bkladek. da sel svetil. Dinastija |ir«H>kl** vbnla na otoku h to izkazuje manjše dohodke, a to p'»kaže učinek. Ta mora imeti pod- | n«»rn.Mi t« r ima podvrž.-no ozemlje i i posledica velikih gra.lbenih iz-jv sirovem mleku samenu kaj« i, 40.0»W si irjaških milj. IJmlsivi. ki 1...I. .. m ..... ___i.. *: ....... I novkiisi ^ kuloiiiim mtekom so o%t:i-S ji je iiokoi-|to. šteie okoln iiol mili t*harle> Vvner l»r«*»ke. na n«>i*nco z. nek > odjira- datkov. Monte Carlo je dosti mire-1 poskusi v kuhanim mlekom so o>ta- j J1 J«' pokorno, šteje okoln pol mili dil da bi prekosil ostala bližnja1 •> l^esi rezultata, liržkone gre z.aij""ii duš. < »če sedanjega vladarja kopališča v Italiji in na Frane«, j kakšne snovi ali žarke, ki jih vse-! ki se piše skem. Stavbe na-novi obali " Palme • huje sirovo mleko ml« ko sam«, in s- Bcachu". zimski iu poletni športna;* kuhanjem izgube. j vo. Domačini s«. ._ra potem, ki se j> Tako m* je izkazalo vnovič, da ni vživel v njihov«- razmere, proglasi vse slabo, kar priporoča ljudsk i i li z:' vladarja. Sin ui«'ineljite| ia di-medieina in tla-i ne vemo. kateri je i«astii«» je ž«* večkrat bil v notranjo izdatke in še razdelila nekoliko do- j prav za prav agent, ki vpliva v si |>ti oi >ka. kjer je pokoril ljudožrct hička med delničarje. Edina posle- rovem mleku, je upati, da >>o poka kluba, kinematograf, novi hotel it ____ V eorskrm zakotju V uklapnjaku okrog t vrla: *1. del 2. del O It A S K IT P A.I 1.29 .55 ZBIRKA SLOVRMSKIH POVESTI 1. xv. Vojnem ir ali poganstvo ---------SS 2. zv. Hudo brrtduo —..............—S5 3. zv. Vtiide povesti .......--------------.J5 131 i 4. xv. foveatl in slike__________________SS 1.25 5. xv. Student naj bo. — Kai fuk-danil lurub _____________________S» SLADKOR IZ LESA Po desetletn«'in naporu je nemškemu profesorju IJergitisii uspelo najti način za ptiil-dii vanje -lad ko r ja iz h'sa. te «1 ii i pa j«' začela obratovati v Maniiheimu prva i vomica, ki se bavi s t«*m pridobivanjem iu ki ji bodo v kratkem shstile p«»-družniee p«» vseh važnejših deželah sveta. Xi dvoma, da bo nova industrija zavzela v zmagoslavnem pohotlu svet. kajti nobena druga vičnega v vs«'h pogleilib. .M i>-> lirookc. ki je bila s >v«»j^ t«*-to, si>ti-<> lorda Ksherja. 1. sprejeta «>d angh'skega kralja na dvoru, se je seznanila z lordom in«-hai-apeoin na bulji, s katero j«» vračala iz Anglije v kraljestvo svojega očela. ZANIMIVA DRAŽBA Pred kratkim so pro«lajali na prostovoljni tlražbi \ Parizu zat>u-sirovina ne »lovoljuje tako jiopid-r^<*ino fran«'osk«»gsi pis;itelja llenrvja l.ave«lana. ki j»- hranil nekiij >po-niinov izza francosk«' revolucije. — Xeki ljubitelj zgodovinskih pred-li »r *>e vi*ši na ta n i- metov je kupil za frank >v /. drobno zmelje iti na-1 zlatimi nitmi izvezT«at_____________Ji .35 25 .75 ...M 1.— 1.2» ..A3 .35 .25 A4 .IS .7$ ..AS Zadnja k*M*ka vojaka Zadnja pravda, ves. Zgodovina a nevidnem Človeka Znaj ta Bosno______________ Življenje slov* trpina, lsbraal spisi Aleflovec, 3. sv. skopaj ~ .......tJ> Kiatokopl _________________________________ti žeaiol aaao Koprnela_____ _____ ,4a Zmote In konec gdi. Pavlo____41 .4$ .4$ SPISI ZA MLADINO (UANUL) xv. tnlo vejtano. Vsebuje 12 i»o- WMti __________________ sa 4. z v. t rilo vezan«i. Vee!»uje H. i»o- ve*l i ................... 5. xv. tr«lo vezano. VIiikU brat _____ Jt 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 t»o- vesti ___________ ..JA 1'to )K»[Mihioina osuši. Xato jra olxle-1 «r;» je nosil neko«- .Mjir.it. /ametni I ujejo z visoko koneentrirano solnu telovnik v barvali republike, ki ir i .kislino in po uek.iterih drugih je no>il svoj«"-;is Kobt^pierre. so pro-I manjših preednruh se spremeni v d;di /.n frankov. t r-barvno I lesni sladkor. rpo Dermoid i na pa so iztržili -'Ililit^a l.ndo tna za živino, predelali pa s»> da tu- IGRE Beneški Irgovee. lerokas v 5. dejanj .44 Ona de Bergerac. H«rlAui komedija v i letih dejanjih. Trdo ve- za no ............................................1.70 Rdela, drama v 4. dej...................0$ tiwpa a oaorja. 5. frank»»v. N*>-ki dr:i-zbiratelj re«lkf>sti pa j«- kupil klju<" od .spalniee kraljiee Mariie Aiitoiii' tte za II m I franko\. Naj*>-riirinalnejšji re<-. ki j»* bila naprodaj. pa je bi! par damskih rokavic iz. belega usnja z emblemi franeosk * revolucije, figuro republike in / napisom ** Liln-rte". Za rokavice so iztržili :V20ll Frankov. R. U. R. Drams v .1. dejanjih predigre^ (Ca|n'k). ves. Revixar. S. dejanj, trda veaana Za krM In svobodo, Igroka« v 5. dejanj tU ADVERTISE Uudakl 4. sv. Tihotapec, a. dejanj 5. xv. Po 12 lotih. 4. dejanja Zbirka tSa**M l*er: 3. aaopie. MUa Ncia, 13. snopW1. Device. Marijin otrok 14. snopU!. A4 Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dohiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne sknxnje Vam za m ore m o dati najboljša pojasnila t n tudi vse potrebno rtreskrbeti, da je potovanje vdolmo «* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. hoditi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. v ODA" MBW YOM, SATOJtDAY, MAY SO, 1933. THE LAMEST SLOVENT DAILY in U. B. A. DEDSClNfl ROMAV IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAS NARODA" PRIREDIL I. H TRGOVINA Z DEKLETI SE VEDNO CVETE WIWMHIlllll«^ 24 — Kaj pa imava teilaj t>kupurga. jH»iuiatlau>ki dan in jaz? — Oba »ta taku udada, tako svetla in »olnc-na. — O, dobro! Zakaj va*» je treba tako siliti, da napravite kak poklon. ako znate povedati tako krasne stvari? — Prvič nUetn vedel, ako radi slišite pokloue. Nekatere dame tega ne maraja. In drugič nisem vedel, ali sem aploh spe* ob on za io, «la bi delal jm►klone. — Ali se v tem še niste preizkusili / — fcLako ne »bi? Tukaj ni mnogo priložnosti olu-evati iz damami. — In pred 110 ste prišli na Kodenberg? — Tedaj sem >e pralno uril in sem bil le malo v družbi dam. — Kako dolgo ste že pravzaprav na Rodenbergu* — Nekaj nad dve leti. — Iu vendar preživite nedelje in večere v mestu. — (Nedelje pač, toda uialokateri večer. — Ali v mefttu ni dovolj lepili dam. katerim bi radi delal'1 pu-klone ? — (Največkrat smo »kupaj inžinirji — iu tedaj malo lumpamo — in le malokdaj je poleg kaka dama. — Včasih pa vendarle? — J)a, gotovo. — Kake dame so tof — Dame, o katerih ne maram z vami govoriti. — < napol posvetne dame? — pravi .s kratkim nasmehom. — Prosim, da mi oprostite — o takih stvareh ni dovoljeno go- j no trgovino 1 io; proti medna rodili trgovini z dekleti iu otroki vodijo nekatere države že dolgo in s tolikim uspehom, da so to sramoto omejile na pojedine in redke primere. Toda v nekaterih krajih Azije ter na daljjtem in bližnjem vzhodu je trgovina z dekleti še zdaj strahoten pojav naše dobe. Zato je treba pozdraviti prizadevanje Ligy* narodov, zbrati k skupnemu uajutru vse Nile in sredstva. ki se z njimi da zatirati to zlo. Posebno komisija I>ige narodov je priredila v vzhodni Aziji temeljito anketo iu ugotovila v nekaterih krajih -sieer neznaten napredek, ki gre na račun .spl«»š-nega soeijalueake .s** napo- j t i jo ua vzhod v želji, postati Ijn-j biee. pozneje pa žene bogatih Kv-ropejeev, Kitajeev ali dajMUieev. Malokatera pa doseže svoj eilj. velika »veeina napravi tragično karijen» izgubljene ženske in zaide v na_:s!ab-e javne hiš;'. Komisija Lige narodov se je posebno zanimala za posrednike in trgovee z dekleti. Dokazano je. da opravljajo ti ljudje večinoma nekaznovano svoje sramotno delo samo zato, ker so javili hiše dovoljene. Trgovina z dekleti ima zunanje oblike jvoštene trgovine in kore&pondem-a se vodi kakor da gre za pre.skrbovanje služb. Oblasti v Singaporu pre.stregle nekega dne pismo, glaseče se: "Madame. ssveri'ri sem. »la vodi- ' te dom v Madra.su. Sporočam ' vam. da iin?:in tu malo prijatelji- j eo. ki hi rada postala vaša gojen- ! ka. -Te FVaiieozinja. stara 2:> let NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U GRUNT ( Spisal Janko Kač) kar jik je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1#50 drobnemu proučevanji! nekaterih J 'epa .svetlolaska črnih oči. Rada krajevnih posebnosti, kakor je pomanjkljiva zakonodaja. zlasti pri zanašanje Irgoveeni z dekleti Tukaj imate! Gospodje stvarjenja, mislijo, da je boljše, ak:>!od strani oblasti, soeijalnih in žerufke še najirej 'hodijo sk«zi življenje iz zavezanimi očmi. Toda časi so minuli, gospod doktor! naša generacija se je naučila bistro in jasno gledati v življenje. Imam moderne življenjske nazore in morete •/. menoj govoriti o najbolj kočljivih stvareh. Pri teh besedah mu postane gorko. Jolandino tolikokrat priznano moderno življensko naziranje, kateremu se je do sedaj samo -.mejal. se mu je sedaj gabilo. Sploh mu sedaj ni uogajala njena cela zunanjost, njeni moško {»ostriženi lasje, njene predrzne, izzivajoče oči in vsa njena moška 'zunanjost, ki na sebi ni imela ničesar ženskega. Nobenega veselja ni imel več. da bi ž njo še o tem dalje govoril. Naglo se prikloni, da vi vtrgal cvetlico. — Ali vidite, kako lepa je ta cvetlica, ker se je še nikdo ni dotaknil? — pravi, da obrne pogovor na kaj drugega in ji ponudi cvetlico. Jolanda jo vzame iu jo pripne na obleko. Ta doktor Bernd je moral imeti izelo staromodne nazore o življenju. Mnogo bolj primeren je bil za Evo Marijo. Toda bil je očarljiv mož. tako zanimiv in galanten. Ako bi samo razumel, da si ga poželi in da ga hoče osrečiti s svojo roko, potem bo že drugačen. Toda, kot je izgledalo, je bilo pri njem mnogo časa. Nekoliko je morala svoje navade umeriti po njem. Tudi .lolanda prične govoriti o drugih stvareh ter položi na s I ran svoje mode ne nazore, da ga ni želila. Dr. Rernd se oddahne in se živo zaplete v navaden pogovor. Jolanda se mu nenadoma pokaže od druge -t rani in se dotakne različnih dnevnih vprašanj in pri tem se -Ralf prepriča, da je bila izelo razumna in da je bilo mogoče ž njo govoriti o vsakdanjih praktičnih stvareh, kakorhitro je opustila svoje moderno naziranje. Jolanda je -bila v resnici vropskih žensk je pa v primeri z ženskami žolte rase zelo omejeno. Posebno poglavje tvorijo Rusinje. Anketa komisije Lige .narodov je pokazala. da je zapadlo prost itiieiji na tisoče iu tisoče Rusinj, ki zale iz boljševiške države. St zdaj bfže mnoge Rusinje iz domovine in pretežna večina zaide vno, mi brzojavite. Ce pa rabite še drugo gojenko, ima moja Francozinja prijateljico, dražestno ernoljmko, ki bi rada odpotovala ž n;*o". Policija ima v nakaterih krajih točno evidenco takih ljudi in skrivališč. ker meni. da zadostno zatira trgovino z dekleti, če noče registrirati deklet, ki ne morejo dokazati, dji so se že pečale s pro-pa primeri, da po-šiljeio lastniki javnih hiš nove gojenke v druga mesta na 14. dnevno prakso in gojenka se vr- so be- j st it učijo. So v javne hiše na Kitajskem in v' nP ž<* z prieevalom. da je prosti- Zopet prideta v vilo v najboljšem razumevanu. Medtem so prišli tudi Kva Marija iu Henrik s starim očetom. Jurij Rodenberg .e naenkrat dobil voljo, da obišče svojo beer in zeta. Henrik in Kva Marija, ki sta vedela, da je bil dr. Rernd gost pri Mertensovih. sta hotela to preprečiti in sta svarila starega očeta pred prevelikim naporom. Toda odgovoril je smeje: Jutri nastopim svoje redno delo v tovarni, potem bi bilo zelo »la ; JT:i' • "--- SHIPPING NEWS KOLIKO ZIDOV NA SVETU? 24. maja: Manhattan v Havre Albert liullill V CI»*rrbourj 25. maja: CV.nte d i Suvolu v Genoa 26. maja: Majeslie v Cherbourg &liiifi<-tf>iika v Havre Veendani v Boulogne 27. maja: lie d.- France v Havre Suturuiu v Trst ,\uurK iO maja: Eiir. pa v Bremen 31. maja: Hamburg' v Cherbiuirjj l*r«-s. koOMrvflt v Havre Vtuma v Utnua 2. Junija: Oiyni|>ic v Cherlmurg WVsteriihind v Havre Volfii-laiii v i:»ul»Ki>e 3. Junija: Cl^amplain v Havre Ilex v Genoa Britannic v C"bh 6. junija.: I.e via t ha n v Cherbourg 7. junija: I »eu tsi hliind v Cherbourg BerenKailu v t'herbourg 8. Junija: l.:«fayette v Havre AutcustuH v Genoa Bremen v Bremen 9. Juni|a: Slateiidiini v Boulogne M inri'-waska v ClirrliuuiT 10. junija: Paris v Havre 14. Junija: Pre h 11 LTilint v liavre Majestic v Cherbourg New V<».\ v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Conte di Savola v Genoa 1o. Junija: F!ur<-ii:i v Prt men P-?irilarid v Havre Bi»lterdan> v Boulogn« i 17. Junija: Brit i.i. v Cobh lie ilr Kran.e v Havre 20. junija: I •*■ Gr.i>se v Havre 21. Junija: Vultama v Trat Albert l^llin v t'li. rbourg Maiihatlati v Havre 23- Junija: l'ljtti|iir v Cherbourg Miitetoiik-i v liavr« W.inl.irn v Unuli'gne 24. junija: Ciiaiui'lain v Havre P.e\ v cenoa Br.-ni.-n v Bremen 27. junija: Bevhuhan v Cherbourg 28. junija: Berengarla v Cherbourg Hamburg j Cherbourg 29. Junija: Con te Grande v Genoa 30. Junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. Julija: Paris v Havre I^ifavelte v liavre 3. julija: Europa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Aiiuitana v Cherbourg I »eiitsi htatid v Cherbourg 7. julija: lie de Kratice v Ilavru 3. julija: Conte <11 Sdvolfi v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. Julija: New- Vork v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam, Rotterdam 15. Julija: Cham pi a In v Havre Uex v Genoa* Berengarla v Cherbourg 18. Julija: I.e via t ha ri v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manhattan v Havre Albert Kallln v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Paris v Havre Kuropa v Bremen Ktateiidam v Boul.-gne 26 lolii?: Ijifayette v Havre Hamburg v Cherbourg j Pr^s Rooeevelt v Huvre ;"27. Julija: | Hrem»-n v Bremen 28 julija: Veendam v Poulogne lie de France v Havre 29. julija: Vulcanln v Tmt Aqullanla v Cherbourg sjsnfif CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KEAOM) lUM MM $2,— - Nutilte fft prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA ti« West lfth Itn« Itrfe City V zvezi f. z;uliijiini j>r«'|fiiiij;iii.ji Židov v Xenn'iji pot-ora ea>opisje o njih številu. Na v>oni svetu ie o-krt»sr 1 milijonov jtulov. otl teh ži-vijo 4 milijoni v Ameriki. milijoni pa v Anprliji iu njenih kolonijah. V Evro-pi je na;vee Židov na Poljskem (2.82JMKK)! in v Rusiji okoli 2.G2(i.(KK). VT Xeim'iji biva «80.000. v Franeiji Iti.j.OOO. v Palestini 150,000. v Italiji Mi.000 žit lov. V Avstriji in na <)«ji\skt-in jt» nad BOO risov, v Ju^ikslaviji je okrog 70 tisof- židov. Menda ni ua eelem sv« tu tležele. kjer hi bilo tako malo Židov kakor na Slovenskem. Uiimiil V JUGOSLAVIJO Trijetno je potovati u:i Hamburg - Amerit-an l.iiie parnikih v kateremkoli rasu, kajti opremljeni so z STABILIZATORJI (Anti-Roll Tanks) ki zmanjšajo gugaitjie parnika na minimum. Redna tedenska odplutj.n \z New Yorka v Hamburg s hitrimi železniškimi zvezami do Jugos'avije. OD NEW YORKA DO LJUBLJANE iN NAZAJ TRETJI RAZRED $171.50 M Z;t podrobnosti \ ju ašajte kateregakoli lokalnimi agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY NEW YORK, N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita samo vate Članstvo, ptipuvd Slovmd v mil okolici CENE ZA OGLASE SO ZffiRNE ^mm^ ...skupna... '^■»Spotovanja ■jSBBsei pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRšE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQU1TANIA' preko Cherbourga---------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. . ■ . i. PIŠITE SE DAXES NA: Slovenic Publishing Company "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y.