Leto H.
PDifflim piaesni e gonmtm.
Ljubljana, četrtek 23septembra 1920.
RHI LIST
Štev. 216.
Cmt po polti«
a obliti . I IT—
s pd Ml . R IT—
a Srtrt Mi. I ZT-
■ l am..I r-
ftljcUim nesita ?i
adntMntN nuetM l ir—
Milita ii lina: Mpltajvn ulici it. S
Ml tilriBB Hi«. Sl
Posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Delavstvo in konšti-
tuanfa.
jjj, ^cr sc volitve v jugoslovansko koti-^uanto bližajo, se mora naše delavstvo fe° ln določno orijentirati, kakšno sla-®>e k t 2avze^° tako glede na volitve sa-USt ,°r na smer politike v bodoči naši v°dajni zbornici v Belgradu.
slovensko delavstvo ne more od-*ko	glasov socialističnim strankam,
,«*. temeljito oškodovati svojih du-5ti ' lc gmotnih interesov, je jasno, zla-jjjo. ® pogledamo dogodke zadnjih dni. So-J4zk1 s*ranka ie danes med seboj jjj v	socialne	demokrate desničarje
&kj^ evjčarje — komuniste. Njihova edina pir^jg8 delavstvo obstoji v tem, da se pre-elajo seboj za to, kdo bo imel več aPitsT ^ strankarsko kaso. Medtem pa %fclr ver*zr,iki, špekulanti in vojni Utj0 arh odirajo slovensko ljudstvo, že-c®n5 živilom vsak dan višje in zapre-državo vedno bolj v svojo mrežo. S t«Jen b°) delavstva za svoje pravice je tega 0nemogočen, bogatini pa si spričo l^selo manejo roke in spravljajo v ditej.. 2ape velikanske dobičke. Rdeči vo-drugega psujejo zaradi »bodo. 1S2cčncga ustrojstva človeške družbe«, *ko Cl ^adni sede in se tolažijo z raj-Uvif=nia?°’ 'K' jim i° obetajo desničarski in rski apostoli.
** d^6 desničarji delavstva ne bodo rešili, 'Henri ■ dokazali. Kjerkoli so na vladi, So p f ' Avstriji, v Čehoslovaški, povsod • z.al‘ sv°jo popolno nezmožnost. skQ J113** Pa so ravnotako povsod delav-Pop0|Var le oškodovali. V Rusiji so uvedli ^io0B?! anarhijo, glad in splošno siroma-Kaliji so, kakor je pokazalo ko-1 Pušlr š’banic. pognali delavstvo v boj 4jj0 att,i in mitraljezami, priborili pa mu t^j niccsar, tako da bo laško delavstvo 2aaaPrei tlakovalo velekapitalistom. °i da bi naslanjajoč se na realne Cia]uere» *zv°ievali delavstvu boljše so-Vs«6v fazmere> ga varajo z upi na splošno S?Ul ?. yno revolucijo. Delavec pa je %iii i H trP>n- ki je bil, tako v Leninovi
■ {liko J*kcrahiih strankah pa ni vredno
Kakor povsod drugod na svetu.
k jjj govoriti. Liberalne stranke so v bo-^ Dr ..^^oanskim socialnim naziranjem %of° Gdanskim socializmom postale 'e boI1p?!la brezpomembne in človeštvo la?ralizma povsod enkrat za vselej Kakor drugod, tako so tudi v Ju-• ^keralne stranke, ki se pri nas ^iinn ° .^demokratična«, zastopnice bo-[°> d&V’ ^ izrabljajo fraze o »svobodi« za &'tapaSU^n’’° HL,dstvo in uprežejo v voz fič D I2rna- Ža. naše liberalcc-demokrate z cden delavec nc bo oddal volivne
Edina stranka, za katero more in mora zaveden delavec oddati svoj glas, je kr-ščansko-socialna. Kakor je pravičen njen socialni program, tako je tudi njen boj za pravice delavskega ljudstva dosleden, nesebičen in realen. Ona ne vara mas z ne-izpolnjivimi sanjarskimi frazami, temveč mu hoče priboriti najboljših gmotnih in kulturnih razmer s poštenimi sredstvi, s socialno zakonodajo in poglobljenjem vse-
stranske stanovske izobrazbe. In ker bo v Belgradu treba v prvi vrsti boriti se za uresničenje take ustave in takih zakonov, ki bodo v korist v prvi vrsti delav. ljudstvu, ne pa kakor dosedaj, ko so tam vladali le koristolovni politiki v zvezi s kapitalističnimi bankami — zato je potrebno, da se delavci strnejo v eno samo vrsto in izvolijo može, ki stojijo odločno na krščanskosocialnem programu.
Predpogafanja med Italffo In Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 22. sept. V ministrstvu za zunanje stvari se je vršila seja odbora za zunanje stvari, ki so Se je udeležili ministri Milorad Draškovič, dr. Drinkovič in Pavle Marinkovič. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je poročal članom odbora o pogajanjih, ki se bodo v kratkem pričela z Italijo radi razjasnjenja jadranskega vprašanja. Sklenilo sc ni ničesar, ker se čaka na povratek regenta in ostalih članov vlade. Sklicala se bo še posebna seja odbora za zunanje stvari. »Politika« poroča v zvezi s to vestjo, da se vrše predhodna pogajanja o kraju, kjer naj bi bila pogajanja z Italijo. Kakor sedaj stoje stvari, bi imel biti sestanek z grofom Sfor-zo v Švici.
LDU Belgrad, 22. sept. Iz Rima poročajo: Grof Storža je potrdil v odboru za
zunanje stvari, da se bo jadransko vprašanje rešilo z direktnimi pogajanji in da se bodo ta pogajanja na željo Millcranda in Lloyd Georgea v kratkem pričela.
LDU Belgrad, 22. sept. »Pravda« poroča pod naslovom Rim za pogajanja«, da se vodijo predhodni razgovori z italijansko vlado o času in kraju obnovljenih neposrednih pogajanj za rešitev jadranskega vprašanja. V zvezi s tem se je vršila seja ministrskega odbora za zunanje stvari. Kakor se zdi, se ta pogajanja ne bodo vršila tako kmalu, kakor se je to poročalo. Predhodna pogajanja bodo vsekakor trajala do konca tega meseca in je šele potem pričakovati odhoda našega zunanjega ministra dr. Trumbiča k direktnim pogajanjem z Italijo.
Konec delavskega gibanja na Italijanskem.
Milan, 22. septembra. Italijanski ministrski predsednik Giolitti je pobotal industrijsko delavstvo in delodajalce temeljem tega-Ie razpisa, ki je bil pravkar objavljen: 1. Ustanovi se paritetična komisija, sestoječa iz šestih članov Splošne industrijske zveze in iz šestih članov Splošne delavske zveze. 2. Organizira se sodelovanje delavstva pri tehničnem in finančnem nadzorstvu ter pri upravi. 3. Komisija bo podajala predloge o izvrševanju delavnega reda, o sprejemanju in odpuščanju delavcev, 4. Osebje se vrne na delo. Nove plače veljajo od 15. julija t. 1., toda za čas samolastnega obrata oziroma obstrukcije delavci ne dobe nobene plače, — To je
vse, kar je dobilo delavstvo po tolikem naporu, po tako velikanski akciji, v kateri je doprineslo delavstvo težkih žrtev. To je za delavstvo naravnost poraz. Odgovornost zanj nosijo komunisti, ki so precenjevali svojo moč in sc lotili neprimernih sredstev. Sicer pa z izidom tudi meščanstvo ni zadovoljno, ker ostanejo vsa »nasilja delavstva nad tujo lastnino in vse njihovo protizakonito ravnanje nekaznovano. S tem, pravi »Corrierc della Sera«, je doživela zakonitost in državna avtoriteta v Italiji strahovit udarec. »Avanti« pa piše, da je bil to sedaj samo uvod v glavni boj, ki se morda začne že v par tednih.
Madžari organiziralo svojo armado s po*
močjo Francozov.
London, 22. septembra. »Dailv Chro-nicle« poroča, da bo madžarski polkovnik Baltazar Lang, načelnik Horthyjevega vojaškega kabineta, z nekaterimi člani madžarskega generalnega štaba došel v Pariz, da se dogovori o izpopolnitvi oboroženja
madžarske vojske s pomočjo Francije, Zadevi se pripisuje velik političen in vojaški pomen. Dr. Dworak, vodja gibanja za zopetno priklopitev Slovaške Madžarski, bo istotako potoval v Pariz.
»Sloaenska Straža" kliče na pomoč!
Boj med socialisti in komunisti v Jugoslaviji.
V zadnjem času opazujemo živahen dvoboj med komunističnimi in socialde-mokraškimi kovinarji, oziroma med »Sa-vesom metal radnika«, ki ima svoj sedež v Belgradu in med »Osrednjim društvom kovinarjev« s sedežem v Ljubljani. Ker je .ta dvoboj zelo zanimiv in nam razkriva »interese« obeh bojujočih se organizacij, da dobe kovinarje, kot eno najbolj močnih in v organizatoričnem smislu najza-ncsljivejšo stroko na svojo stran, si hočemo ta boj tudi mi nekoliko ogledati.
Komunisti, struja, ki jo pri nas poznamo komaj dobro leto, so bivši socialni demokrati, ki pa, kakor sami pravijo, nočejo biti več podložniki »socialpatriotom«* Stopili so v stik s srbskimi komunisti ter si potem osnovali Komunistično Stranko Jugoslavije (K. S. J.). Ker pa stranka brez članov, posebno pa delavska brez strokovne organizacije ne more obstojati, morajo komunisti tudi strokovne organizacije po celi Jugoslaviji priboriti svoji stranki. Tu so pa zadeli na odpor pri slovenskih socialdemokratih, ker bi šla ta pridobitev samo na nijh račun. Komunisti so se vrgli z obširnim agitatorskim aparatom njed delavstvo, nc ozirajoč sc na pristnost agitatorskih-sredstev, ter tako pričeli z razdorom strokovnih organizacij pri socialni demokraciji. Socialistične strokovne organizacije so se približno pred pol letom združile v Sindikalno Vječe v Zagrebu s tem, da je tja pristopila Pokrajinska Strokovna Komisija. Toda socialisti med seboj so se pomenili, ter so pustili Slovencem precej samostojnosti v vseh ozirih. Komunisti pa so s svojimi zahtevami napraro socialistom tako predrzni, da zahtevajo centralizacijo vseh strok z vso blagajno in vsem inventarjem. Hud boj se seveda bije za kovinarje, ker bi te imeli najrajši takoj pod svojo streho. Med kovinarji v nasprotnih organizacijah se opaža precejšen razkol. Obe stranki se zavedata, da ob tem razkolu se delavsko gibanje le šibi, zato si hočeta biti obe tudi kmalu na jasnem.
Dne 1. oktobra t. 1. se vrši strokovni kongres rdečih kovinarskih organisacij y Celju. Obe stranki napenjata vse moči, da bi se kongres njima v prilog izjavil. Kot podlaga razpravam kongresu bodo služile zahteve »Savesa metal radnika* v Belgradu in odgovor »Osrednjega društva kovinarjev« v Ljubljani. Glavna smer kongresa bo, da se izpelje ujedinjenje vseh rdečih strokovnih organizacij. V naslednjem podajam zahteve »Savesa metal radnika« v Belgradu: 1. Kovinarske Zvpzc v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se strnejo v eno Zvezo kovinarjev v Jugoslaviji. 2. Likvidacija sedanjih central sc ima izvršiti
LISTEK.
tun-
ls<d Karl Schonherr. — Poslovenil Silvester Škerl.
,, Vf
riciCo e.fa) sem videl prav čedno genre-taj ' ”aspr°!:i mojemu oknu stoiijo on-fc	Vehka,	na široko odprta vrata.
•^1q i1 z®ha temna veža. Pred durmi stoji j .kšn °?lai štiriletno dete. na katerem se j l2ražalo dejstvo, da je človek na-•kj 2 *emlje in iz ilovice. Malček ima L^Ži s°lsko tablo. Desni kazalec mu
t m	v	ma^	^už*c';
% p e”JCo ko močnik: to je črnilo, v ka-
1 ka.terrn‘°či fantek svoje »pero«. V naglici,
Uek	'c stisn'l iezik med zobe in
. j\ j °*iko boječ nazaj.
(Ma	krog	pet	let stara, sedi stra-
rji f0i 'iučena na kamnu poleg duri in c '^ove — dvoje mehkih, umazanih par-j8 "7 kojy šoli, na prevrnjenem Ion-
jH	°d	časa do časa strahoma na-
J.i.*ži si1 °troci se igrajo »šolo« in za njima tš, učiteljica: sedem let stara de-^‘ooga, s tenko, plavo kito. Poleg
ine. Tudi ona obrača svojo sre-
nje leži pletivo, a bogve, da nc more priti do tega, da bi delala. Vedno mora vstajali in grabiti za palico. Tudi se trudi kot »učiteljica«, da bi govorila kolikor mogoče pravilno.
»Kaj? Jo nai bo tenka črta?« kriči ubogemu revežu pri »tabli«. »Lump! Tebe bom naučila!« In ga tepe s palico po prstih.
Ubogo dete! S takim peresom in s takim črnilom naj bi delalo na vratih tenke črte! Nič ni učiteljici prav. Tu sedi in preži na vsak pogrešek in na vsak nedostatek, ko lovec na lisico. In palica v roki ima precej dela.
»Ali ti nisem rekla, da moraš držati roke ravno!« zavpije na otroka, ki sedi na kamnu. »Počakaj, smrklja, tebe bom naučila!« In udriha po loncu margarine, da odmeva. Malka je spravila svoje ročice že nekoliko prej na varno in se potrudi sedaj, da bi sedela vzorno. »Učiteljica« nahruli nato sumarno ves »razred«:
»Nekultivirane smrklje! Celo moje življenje mi zagrenite!«
Niti ene mehke poteze ni bilo v tej deklici; vse strogo in neusmiljeno. Poznam deklico. Drugače je dobra in mehka. Oči-vidno posnema sedaj svojo lastno učiteljico. Tako sem videl v tej otroški igri vso
sušo in trdost vaške šole na Tirolskem.
Oba mala učenca sta se vživela, ravnotako kot »učiteljica« z vso ogromno silo otroške fantazije popolnoma v »milje«. Z vso udanostjo in ponižnostjo se pustita ozmerjati in tepsti; niti treniti si ne upata, ko prime »učiteljica« palico v roke. Saj poskušata narediti vse dobro in v redu, toda kaj pomaga? Kdor išče, najde! »Učiteljica« je zopet nekaj zapazila — umazano ročico malke; hvala Bogu, palica dobi zopet dela. »Učiteljica« je najprvo pogledala svojo lastno roko, ki tudi ni bila bogve kako snažna; naskrivoma je pljunila nanjo in obrisala v krilcu najhujšo nesnago. Nato je skočila ko gad k malki in jo prijela za roke:
»Nesnaga, ti! Tebe bom naučila, da je treba imeti čiste roke!«
Nato je ozmerjala fantička pri tabli: »Ali se briše tablo z roko? Ne vidiš gobe, ti smrkelj?«
In je pokazala volneno rdečo cunjo, ki je visela na durih:
»Niti opral še nisi gobe? Pojdi hitro k studencu in omeči gobo! In ti, nesnaga, umij si roke, sicer ie natepem, da boš imeia dosti.«
Nagnala je otroka z osornim sunkom proti vodnjaku in jima je dala še vsakemu
posebej po eno batino na pot.
Šla sta z malimi nožicami tesno drug ob drugem, k vodnjaku in sta opravila ukazano delo z največjim strahom, da bi naredila vse prav. Vsaj dvajsetkrat je pomočila malka svoje roke v vodo, da so bile koncem prstov modre od mraza. Toda kaj je pomagalo. Kdor išče, najde! »Učiteljica« je stala pri vratih in vpila:
»Ali se tako dela? Ali se izostane de* set minut iz šole? Smrklje! Jaz vas bom učila!
In je zamahnila prete palico proti priv hajajočima otrokoma.
Tedaj se je nenadoma pokazala iz^ai temnih vrat »roka usode« in je pograbila »učiteljico« za plavo kito. Slišal sem rezek, kričeč glas, — najbrže je bila njend mati.
»Ali ti nisem rekla, do moraš piesti?*
Nato je bilo slišati nekaj udarcev im vpitje »učiteljice«.
Nenadoma je bil pretrgan mali svet, katerega so si bili zgradili otroci pred durmi.
»Ojoj,« sta se smejala malčka. »Učiteljica« je tepena!« In sta zbežala smeje.
Jaz sem pa moral misliti še dolgo na pravo učiteljico te male »učiteljice«, Ne poznam je, in vendar jo pozpami
Stran 2
3«e SSNsepčemSra. T930L
Štev. 216.
do 31. dec. t. 1. 3. Ujedinjena Zveza prične s svojim delovanjem 1. januarja 1921. 4. Nova uprava ima od 1. jan. pripraviti vse formularje in ostali material, ter ga razposlati o pravem času podružnicam tako, da Zveza brez zadržka v materialu vrši svoje funkcije. 5. Vsa gotovina vseh treh central, kakor tudi premičnine in nepremičnine, dohodki in izdatki postanejo last ujedinjene Zveze. 6. Pred rešitvijo ustave v Jugoslaviji ne oddajo stre kovne Zveze vse gotovine ujedinjeni Zvezi, pač pa oddajo vse tri Zveze s 1. jan. 1921 upravi ujedinjene Zveze po 10.000 K kot osnovni kapital. Ostali denar ostane tam, kjer je sedaj, za ta denar se pa mora izdati centralni upravi potrdilo. Če pa bo centralna uprava rabila za izredne potrebščine, a dohodki prvih dveh mesecev tega ne bodo krili, bo zahtevala od treh bivših Zvez (Belgrad, Zagreb, Ljubljana) enako vsoto proti potrdilu. Vsote se bodo morale oddati s strani onih, ki posedujejo denar, brez protivljenja, 7., 8., 9. in 10. točka govore o notranji upravi, oziroma tehničnih potrebah v ujedinjeni Zvezi.
»Osrednje društvo kovinarjev« je izdalo svoje protipredloge, in sicer: 1. Vsa društva naj se strnejo v en Savez kovinarjev, katerega naj upravljajo že obstoječi funkcionarji v (Slov.) pokrajini, oziroma novo izvoljeni pokrajinski pododbori društev kovinarjev. 2. Likvidacija se ne vrši nobena, imena sedanjih Savezov naj se spremene na primer: Tajništvo metalskib radnika v Jugoslaviji, 3. Se strinja. 4. Centrala ne more prevzeti ves material, ker ne likvidiramo, podružnice naj se upravljajo kot sedaj potom novih pokrajinskih tajništev. 5. Gotovina ostane last dosedaj obstoječih Savezov, v Sloveniji Osrednjega društva kovinarjev. 6. Za vzdrževanje centrale so pripravljeni dati enako vsoto kot druge centrale. Priznanic za ostalo premoženje pa ne morejo dati, ker bi potem postali popolnoma odvisni od centrale, kar bi organizacije le oškodilo. 7., 8., 9. ni nič pripomniti. 10. Nova centralna uprava ustanovi tajništva tam, kjer so potrebna in to le sporazumno s pokrajinskimi tajništvi. Delokrog v Sloveniji ostane isti, oziroma se razširi v Prekmurje. Dodatni predlog- Ujedinjenje naj bo na podlagi najširše avtonomije, ustanovi naj se skupni bojevni fond, pravila in pravilnik naj ostanejo stari, ker so bolj prilagodeni našim razmeram. Članom bo treba z uje-dinjenjem zvišati prispevke za I. razred 6 K, za II. razred 4 K (na teden, op. pisca).
Razlike med zahtevami obeh struj so te, da hočejo komunisti strogo centralizirati v Belgrad vse strokovne organizacije, odvzeti jim samoupravo po pokrajinah, pustiti pa posamezne postojanke, ki bodo imele le to nalogo, da bodo vestno zbirale skupaj denar in pošiljale v Belgrad. Od tam pa bodo komunisti, v kojih rokah bo nova centrala, diktirali delavstvu, kako naj nastopa. Socialistična struja se poteguje za najširšo avtonomijo strokovnih organizacij vsaj v naši pokrajini. Denarja pa se branijo oddati vsega, ker bi bili potem socialisti popolnoma odvisni od komunistov, s tem pa bi jim bile vzete iz rok glavne moči delavske stranke, t. j. strokovne organizacije. Zato vlada pri socialistični strokovni komisiji v Ljubljani tako vznemirjenje radi celjskega kongresa, ki dela posebno sive lase tajništvu, katerim so bile strokovne organizacije izročene na milost in nemilost. Sodrugi čutijo sedaj na svoji lastni koži teror, katerega so proizvajali nad našimi člani, od strani svojih lastnih nekdanjih učencev. Komunisti so si pa gotovi zmage na kongresu in kažejo na socialiste kot na pritlikavčka.
Za odločno komunistične predloge so se izrekle organizacije v tovarnah K. I. D. na Jesenicah, Dobravi, Javorniku in Bistrici v Rožu, električarji v Žirovnici in kovinarji na Perovem pri Kamniku, med katerimi odkrito rečeno dobre tri četrtine delavcev ne vedo, kako barantajo za njih kožo in prispevke. Kovinarji drugih podjetij na Koroškem in Štajerskem, pa tudi aa Kranjskem, se drže nevtralno ali pa so za samoupravo kovinarske organizacije.
Mi mirno opazujemo ta dvoboj. Nikdar nismo odobravali medsebojnega klanja, ravno tako se nam zdi tudi ta komedija o »ujedinjenju« zdi le igrača nekoliko oseb pri obeh strujah, katere hočejo imeti na vsak način nadvlado nad delavstvom ter njegovim denarjem. Medsebojno se igrajo otroško igro, se psujejo in obmetavajo eden drugega z nečastnimi obdol-žitvami in priimki, med tem pa puščajo za delavstvo res koristne boje v nemar. Za razgrete glave bo treba že marsikake skušnje, da se bodo streznili. Najboljše zdravilo zanje bi bilo, da bi jim delavstvo samo pokazalo, kje so njegovi resnični interesi. Boj velja kapitalizmu, ne pa delavskim interesom, ki so ravno v teh bojih ogroženi. Kapitalisti že zidajo na račun obeh pretepajočih sc strank, teh zidov pa komunistična revolucija, ki je nikjer ni, ne bo razdrla.
Kot že rečeno, mi kršč. socialni kovinarji ta boj samo opazujemo, tudi za izid vemo. Da se ne motimo, nam bo ravno konrfres v CVU« dokazal.
Boljševiška armada bež!.
LDU Dunaj, 22. sept. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tarnowa: Po noči od 20. na 21. t. m. so ukrajinske čete preko* račile Zbrucz pri Ivanjem Pustem in vrgle boljševiške oddelke na utrjene postojanke na vzhodnem bregu reke. Zavzele so Ka-menec Podolski, glavno mesto Podolja. Sovražnik se umika, zasledovan od ukrajinskih čet, v vzhodni smeri proti Novi Užici.
Boljševikl Iščejo novih pogajanj z Anglijo
LDU Berlin, 22. sept, (DunKU) »Ber-
liner Tageblatt« javlja iz Bazla: Da bi mogla nadaljevati pogajanja z Anglijo, je moskovska vlada angleški vladi nevšečnega delegata Kamenjeva zamenila s komisarjem Rizanovtm, ki je s šestimi tajniki Pa potu proti Londonu že dospel v Stockholm.
Blokada Rusije.
LDU Moskva, 22. sept, Kamenjev je dospel v Moskvo. O zadržanju britanske vlade se je izrazil, da se je po zmagah Poljske jako izpremenila. Sedaj se opaža čimdalje večji vpliv onih, ki priporočajo blokado Rusije in novo zimsko vojno.
Za finančno obnovitev Avstrije.
Dunaj, 22. septembra. Reparacijska komisija se bavi že nekaj časa z izdelavo finančnega načrta za Avstrijo. Čuje se, da skuša doseči za Avstrijo od inozemstva razen že dovoljenih kreditov še nadaljnjo finančno pomoč v obliki posojila za nabavo sirovin. Kakor poračajo, bodo nekateri člani reparacijske komisije potovali v Bruselj, da bodo na tamošnji finančni konferenci poročali o finančnem položaju Avstrije in povzročili razpravo o tem, kakšna sredstva naj bi se v bodočnosti zagotovila Avstriji,
Obsedno sSanfe v Rusiji.
Dunaj, 22. septembra. Zadnji čas so se širile vesti o velikih protiboljševiških nemirih na Ruskem. Sovjetska ruska vlada ie vse te vesti dementirala kot popolnoma izmišljene. Sedaj pa prihaja poročilo, da je boljševiška vlada proglasila nad vsemi ruskimi gubernijami obsedno stanje. Potemtakem se protiboljševiški nemiri niso samo v resnici vršili, ampak so morah biti že jako obsežni in težki.
Regent.
LDU Belgrad, 2?, sept. Regent prestolonaslednik, ki je danes odpotoval iz Sarajeva, nadaljuje pot z avtomobilom preko Han Cijeska in Ložnice v Belgrad. Ž njim potuje ministrski predsednik dr. Vesnič. Njun prihod v Belgrad se pričakuje nocoj.
Razna poročila.
LDU Budimpešta, 21, sept. Zbornica je sprejela zakonski načrt glede na nume-rus clausus na visokih šolah v tretjem branju.
LDU Pariz, 22. sept. Parlamentarne skupine zbornice so se včeraj sestale, da bi se posvetovale o položaju, ki je nastal po ostavki Deschanelovi. Samo radikalna skupina se je izjavila za plenarno sejo pred kongresom,
LDU London, 22. sept. (DunKU) Po vesteh iz Dublina je bil včeraj ustreljen okrožni nadzornik Burko po sinfajnovcih, njegovega brata pa so težko ranili. Snoči so novinci irske policije napadli mesto in zažgali mnogo hiš. Velik del prebivalstva, okoli 1000 oseb, je bežalo iz mesta. Beg iz mesta se še nadaljuje.
MILLERAND KANDIDAT ZA PREDSED* NIŠTVO.
LDU Pariz, 22. sept. (Havas) Pri današnji seji članov senata in parlamentarnih skupin v svrho postavitve kandidatov za predsedništvo republike je bilo oddanih 813 glasov, in sicer 528 za Milleranda, 127 za Pereta, in 113 za Bourgeoisa. Nekaj glasovnic je bilo praznih, a nekatere so se glasile na druga imena. Millerand je bil proglašen kot edini kandidat za predsedniško mesto.
IZVOZ NAŠE DRŽA Ve.
LDU Belgrad, 22. sept. V statističnem oddelku generalne direkcije carin je izdelan pregled o naši zunanji trgovini. Po teh podatkih je znašal ves uvoz leta 1918. 3,850.136 dinarjev. Ker zbirajo statistične Dodatke o uvozu carinske oblasti in ker
so bile I. 1918. carinarnice ustanovljene samo na južni meji proti Solunu, predstavlja gornja številka samo del uvoza v poslednjih treh mesecih 1. 1918. in sicer v južni Srbiji. Mnogo popolnejši so podatki za leto 1919, po katerih predstavlja uvoz vrednost 2.982,607.276 dinarjev. Podatki za leto 1920. so urejeni dosedaj samo za prvo polovico tega leta ter znaša njih uvoz v tem času 1,850,164.633 dinarjev.
DELAVNI ČAS NA BAVARSKEM, Monakovo, 22. septembra. Listi poročajo, da je izdelala vlada zakonski načrt o novi ureditvi delavnega časa, ker z osemurnim delavnikom ne morejo doseči zaže-ljenih uspehov.
I. Kaiser:
Bolniški strežniki in strežnice.
Vsi sloji se organizirajo, kajti uvideli so, da je v organizaciji njih napredek in izboljšanje socialnega položaja. Organizacija je postala duša ljudskemu življenju, saj je organiziran delavec, kmet, uradnik, trgovec, kapitalist. Vsak se opira na organizacijo kot na nekak rešilni drog, ki štrli iznad razburkanega morja življenja in išče v njej rešitve in pomoči.
V zadnjem času so se tudi bolniški strežniki in strežnice zganili in si ustvarili svojo stanovsko organizacijo in vedno več se čuje o njih. Prav je tako! Tudi ta stan je spoznal, da je krepka organizacija in solidarnost najboljše orožje, aa si ohrani svoj poklic in si izboljša nadvse slabe gmotne in socialne razmere.
Mlada bolničarska organizacija bo morala prestati še marsikatere težkoče in bojevati se bo morala celo za svoj obstoj, kajti bolničarstvo je pri nas še ledina, katero bo morala organizacija preorati in bo naletela na marsikatero trdo grudo, ki jo bo treba razkosati.
Bolničarstvo je bilo pred vojno pri nas popolnoma nepoznano in šele v vojni se je občutila potreba po dobrih strežnikih in strežnicah. Vendar pa to čez noč nastalo bolničarstvo že z ozirom na mnogokrat popolnoma temu stanu neprimerno osebje ni zasledovalo ciljev strežništva, temveč je bilo le nekako vojno pomožno strežništvo, kar pa je seveda po vojni samo od sebe razpadlo. Danes je za bolničarstvo povsem drugačen položaj.
Mnogo je danes diplomiranih ali vsaj dobro izvežbanih strežnic, ki so si izbrale bolničarstvo za svoj življenski poklic. Večina teh je zaposlenih še v Stalni vojni bolnici v Ljubljani, katera pa jih bo, kakor 6e čuje, v kratkem odpustila. In kaj bo potem s temi strežnicami? Prepričan sem, da jih je še več kot polovica, ki ne vedo, kara se bodo potem obrnile in kje dobile druge službe. Naše ljudstvo je navajeno le na usmiljenke in le malokatera družina se spomni na civilne strežnike oziroma strežnice. Po bolnišnicah so v splošnem samo usmiljenke. Na deželi pa je bolničarstvo še popolnoma nepoznano in sicer vsled pomanjkanja bolnišnic in nepopolnosti zdravstvenih odsekov. —
Točasno bo morala biti glavna naloga organizacije, da preskrbi svojim članom službe, kar pa pri nas ni ravno lahko. Potreba po dobrih, izšolanih strežnicah in strežnikih je pri nas velika, kajti zdravniška služba pri nas je težavna. Po velikih okoliših je samo po en zdravnk, ki vsega dela ne zmore, trda kmetska roka ali pa. roka mestne gospodične tudi ni privajena delu bolniške postrežbe. Iz zdravstvenega stališča cele dežele bi bila jako važna bolničarska služba na deželi,
t Kako naj bi se to izpeljalo?
V prvi vrsti bi moral storiti prve korake za to zdravstveni odsek Deželne vlade, ki naj bi dodelil vsakemu zdravniku na deželi po eno ali dve bolniški strežnici in sicer po velikosti okraja. Te strežnice naj bi sporazumno z zdravnikom oskrbovale bolnike celega okraja proti odškodnini, katero naj bi določila organizacija. Na ta način bi se razbremenile bolnišnice, ker bi se pošiljalo tja le bolnike, ki potrebujejo operacije, oziroma le jako težke slučaje bolezni. Nadalje pa bi bilo tc tudi dobro za bolnika samega, ker bi ga strežnica vsekakor manj stala kot pa bolnica. Še važnejša pa bi bila strežniška služba na deželi v času epidemije, ko ravno vsled pomanjkanja bolniške oskrbe umrje toliko in toliko ljudi, ker ni nikogar, ki bi jim dajal nasvetov, kako naj se obvarujejo bolezni. Razširjenje take bolničarske službe na deželi bi se sicer počasi razvijalo. Tako je bilo v Nemčiji, kjer je taka služba že vpeljana, leta 1902 le 19 bolniških strežnic, leta 1909 pa že 395. Organizacija bi imela pri tem jako težavno delo in bi naletela na velike ovire, imela pa bi tudi najlepše polje za svoj razvoj. Brez razširjenja bolniške službe na ljudstvo ne more imeti organizacija uspehov, ker s tem, da se služba razširi na ljudstvo, bo šele organizacija lahko gledala os to, da se strežniki in strežnice temeljito izobrazijo, dobila oa bo s tem tudi priliko, da izobrazi
naraščaj. Kako težaven ie ob neur.e|Vi razmerah bolničarski stan, kaže sle ‘1 slučaj: Pred kratkim se je oglasllaP ^ ni strežnica, ki izvršuje svej poklic J let. Pred vojsko je delala na ČeftJJ1 Ogrskem, med vojsko je vstopila *t0, madna sestra, kjer si je v Albaniji o® A malarijo. Po vojski je le s težavo o
službo v neki bolnišnici, katero
rala zapustiti vsled vedno ponavljal0 uf*|n bolezni. Nikdo je ne sprejme v sluzbo, U|* ti bolezen ji sije iz obraza. Brez *
tava okoli, prihranki bodo izginili — pa se prične revščina in beda, C
se je celo svoje življenje mučila.
%
|*i
Druga važna naloga bolničarske oty • "	‘	Kdo	bolj	V	J
ctje je zavarovanje, rvuu buje zavarovanja zoper bolezen kot ^ ^ strežnik in strežnica? Oskrbovanje , ^
kov z najrazličnejšimi boleznimi, v, ^ nje okuženega zraka, epidemične p .	^
— ali je čudno, če tudi strežnik 33 J nica podleže bolezni? Jako važno z ^ ničarstvo je bolniško zavarovanje j® ^ ^ nizaciia mora polagati na to v,e n. (L,
likanj®,
nost, da omeji bedo in pomanj«
tero trpe strežniki in strežnice v
cele noči ob bolnikovi postelji, k®.
i
takrat se prično za strežništvo oni
več zaslužka in mora žiycti ob p*®
hrankih, ki jih je zbral v svojem m
m
»S
k0!
n
s
K d
časi, ki kažejo človeku vso hed^jj^jl j$t! ljeuja, kajti pozabili so v svojem * (|jj ph na najvažnejše: preskrbo r o s t. Tudi tu ima organizacija bog5 ^ lje za svoje delovanje. Organiz3®*^ delati na to, da se sistemizira za » stvo pokojnina in s tem reši morečih skrbi za starost.	Ji
Idealna je bolničarska °rf* 3* težavni, požrtvovalni in za ljudsko ^ je važni stan pa je vsekakor v*®1 se zavzame zanj tudi zdravstven*^ deželne vlade in pomaga, — v ^||i> ljudstva — da se strežništvo kar nji obrazi, razširi in mu da možnost šnega delovanja. Bolničarska or^?s|oj* se bo morala bojevati za svoj uspehe, naloga zdravstvenega oo*f je, da jo podpira. Stan, ki se v sv°!'' (lf
slu izpostavlja vsem boleznim ifl nas skrb za liudsko zdravie ni re.a
nas skrb za ljudsko zdravje ni
večja — bi pač lahko našel v n3*. ,,S1? l ___________________________________Ki	»'J
dajnih krogih več umevanja in hj M potreba, da se strežništvo, ki b‘, $
J
stati zdravstvenemu svetu na jbliži* je samo za svoje težnje in obstoj
\
Politične si®#,
Vi
,, št
Velike oči. Naši komu#*«
hi
S
res izvrstni poročevalci. V »R. -jo, da je bila zbrana velika m**°zJ. t£ na njih shodu v Kamniku. Bilo ic l / ljudi. — Verjamemo, da bi jih ra jj/' tisoč, toda če jih ni, jih ni. O liaV(^ te množice ni govora. Par deset*3 kov je pač parkrat dalo malo be in to je bilo vse. Vkljub temu, 4 bili vabila za shod po vseh ttK seh, se jih je zbralo kakih tristo Zborovali so na glavnem trgu ir* S{|jl s maši, kjer se navadno zbirajo kar* okolice. Dva dni pred shodom ®° .jjn perovskemu delavstvu, da mora v
to
to
shod priti. Nazadnje razočara**)e' A •ibližno petsto perovskih delavce^ajij'
približno	pv,uvoan, ut,«1-
okoliških prebivalcev in še je bilo le tristo zborovalcev. bo še trajalo, predno bo črni K a mm' f Poročevalcu bi pač priporočal, **a.' dar ne smeši več s takimi poročil*! ^ jr jemljejo ves ugled kot dostojnem** . ligentnemu človeku.	ji
4 Po Trockovem receptu. ^ ponedeljka na torek prejšnji tedefli .J šla k našemu zavednemu član*1, šljeniku v Duplici njegov oče i** ~ jgf, klicala sta ga (on je že spal, h**0 ene zjutraj). Ko pride k njima, 8a. M brat komunist takoj napadati, za. -o pri »farjih« in je začel udrihati ra stranki. Naš somišljenik na te molčal ter jih krepko pobijal. T° L( brata in planil je z nožem nad mišljenika, pri čemer mu je Ponlajjejj» (j
pridno tudi oče. Že vsega raDiefl jji obrazu in vratu sta ga rešili v
S
to
»k
H
to
to
c
t/uiacU m vialu otd gu 1 voi*1 '1' V V
iz rok napadalcev ter ga zaklen*v^ da ga tako obvarjeta pred lj«t>czn* jSt' tom in očetom! Njegov brat k°m ^ v delavec na Perovem ga je že ve ^ * delaval, ker je pri kršč. social®* ^ pa ni mogel spreobrniti ne z^bese s terorjem, ga je skušal z nožem- 0 dokaz več, kako si komunisti PrI p0Ž L dobivajo, če ne gre drugače, p3, peX vori. Noben izgovor z njih stran p j maga nič, ker dejstva dovolj <-!(* * morejo spričo tega pošteni ljudi
takih teroristih!
A
- d
+ Boljševiški registri. V	»■
jc priobčil te dni neki bivši vojm ..j,	,
Ruskem poročilo o svo’ h doziv j ^ s j kušnjah. Med drugim je navede ■ ^3, nj jetska oblast vsakega vojnega **J
m.
V. 211
fcVecaro! USE«, 9nel& sepSfiiKra' 1920)
Stran 3.
!'v. Moskvo ali Petrograd, vpiže v re-mP' “ler ga označi z I, K ali R. Po po-evem mnenju pomenjajo te črke: en*! Kapitalist in Raboči — delavec. X n/C)e '3a P°Pravl]a sedaj A. Engel le! #' pomeniai° gornje črke: I = indi-obi tartn nekrižen, K = konterrevolu-m> „.ea ~~ Prr>tirevolucionaren in R = re-,,n L|,;0r'aren- Ustniki in inteligenti dobe k1, , ? ?^ua-čbo K, moštvo, ki se iz raznih in!6 ir taborov zgrinja v Moskvi, oM inf53 y°>aki rdcčib armad, in vseh 10 pr^ac‘onabsli, predvsem pa vsi ju-> K -- revolucionarji. Rusija je danes tori' >fcV kateri so krvižejni revolu-
niit lt«DrLv1Či, i? Priganiači, vsi drugi pa 5; Ta^1 Jetniki.
11* tal .‘f.0YSki stebri komunizma, Nemili!; 'e 'lst »Večernoje Vremja« objavil
Meče
i Jf-,;. P^kjo: »Meščani urednik! Udano \x {. °' objavite v svojem listu sle-'J nji.: Planja: Zakaj si prisvajajo bolj-S	a družinska imena? Zakaj se
«5	ekW — in ne po svojem resic UnJ	Nahamkes?	Sinovjev — in
ht itaen6 baum? Trocki — in ne Bronstein? bj. ev ~~ in ne Rosenfeldt? Suchanov Hjuj eJSimmer? Gorev — in ne Gold-^ ^Jnešlovsk^ — in ne Goldenberg? *** in ug Lurjc? ~—— — —
SStfi® ' 5*a pojasnijo v časopisih vseh ■ a’ s* pridevajo ta ruska dru-iijjje p^na! T V°iaki petrograjske garij^' r> okrajni artiljerijski upravi.« — L^ena.
li | gospodarstvo. Z dežele smo '•fVid,' dopis:	Slavno uredništvo!
4 hi r Tn' Se pošteno potegujete za to, bfetvu naša politika peljala tako, kot je
najbolj prav, in ker se na politiko i Vas'5^ razumete kakor mi delav-H kr2uim’ da mi razložite to-le reč: ».T®1 >e menda vlada rekla veriž-
5 da' <a) pridno vozijo živila iz drža-ipa,dAne Pokvarijo, ker jih je preveč,
naš denar več vreden. Pravijo,
* s« ^unali liberalci; menda bo že res,
|&o s Sa®jijihov »ta višji«, Kukovec ali
4j j,a ®lH,že pravi, v Celju bahal s tem.
ri, ’ kar sem Vas hotel vprašati:
^ ^ iih • ra* koliko preveč živil, kako
f*ti? T zda' kar koj začelo primanj-
4tj j. ?,moraj° pa že presneto hitro
te drža.ve, da je ta velikanski kup
'4^ljiiro..sk&Pnel! Meni se močno zdi,
?.Z1^ prav nič preveč, ampak da ki živeto l:_____i-  mii;
Prosimo naštete
• ?V^1l rabimo, le premalo mili-pjitti bi1, uPiti tistim žitnim magnatom, Nto u 200% dobička ne bo dosti. P To rfpl mislite? Potem pa to z denarij*0 -^e	vsak	dan	niže.
"če bomo prodajali žito na t	denar	več vreden* in tudi dru-
tiste f|V^t dan Prip°vedujejo po listih, i^Pfod r '£lVe denar ve^ velia' ki more ®^i s r ' ni* Pa Pr°daja.mo, kakor bi se 5Sidenar je pa le vsak dan manj | *n ne bo ravno preveč čudno, če S'dnc	Amerikanci	kranj-
i* ®*ks P° dolarju kupovati. Tu mora L4 ^li c' naro^e- Ali vlada gospodariti ne h ** ™ So^Podari nalašč tako, da je sla-1^'lid Vo’ Pa bogatinom prav. Naj bo ?**»	reveži mislimo, da bi bilo
i%, parc®n°. da dobi taka vlada kura H Prav precej; če ne, bo naš vo;
i i takem blatu, da ga ne vol ne
N ^ niOdpl vnn irv1<>pi
Sl?"’
n^ogel ven izvleči,
Ujj7“,ažn čeških narodnih strank nad 1 y praškem trgovskem gremiju
»i s° se v Pragi vršile volitve v po-°^.ek gremija praških trgovcev. 43q~° češkc narodne stranke s 4410 i^eli ^ pasovoma proti socialistom, ki
odsek že 20 let v svojih rokah.
!*®vfs® novice.
JC Sklade za invalide. Minister za fo»v L-S^rejc^ odposlanstvo vojnih in-S«. r®dn1 S-° Pros^i' nai bi sc jim pod-izplačevale ter obenem z re-jaa?iškega vprašanja uredile tudi lo > da ac^e- Minister za finance je ob-fcMl že° ngodil tem zahtevam in da jih K*dovaf v. tekočih dneh. Istočasno bo jj . Pri ministrstvu za socialno po-o i* Se. ^iniprej prične izvajati na-e I; I}Vai,'dih, ki je bila predložena za ,	Davidoviča.
%' Pov	Deželna	vlada	za	Slove-
r'eništvo za notranje zadeve, na-n*, odlokom >,privredno finans.
Jj^obre! ra<! 2- 1 m- C- šl- 56-567< eri izvoz petnajst tisoč vagonov
V^ftik Povodom izvoza bode moral
(rtfafanj ^redložiti carinarnici dokaze o
j Valute in uverenje ministrstva
6 P°' č!1 'e v naturi plačal izvozno ca-
K 'n ^ ' ^89 {inansijskega zakona.«
V^^dif Qr.0dnike, Minister za prosveto
jfolo j. ’ *}ai se izplača uradnikom, ki na-
0 Od .CcJpiačila za »Službene n
novine«
^°bička.
dasi že v moških letih, nam
^^etnjca Borštnikove smrti, Da-||i^Cz^jtnic« Borštnikove smrti. Mno-
tj}^i' otj| vSrabiia. 3mrt; ni imel časa, da 'i ni '•Očeta«, eno svojih najbolj-
®ašem odru. Spominjamo se J' ko niim nismo imeli niko-
gar, ki bi bil njemu vredno nadaljeval njegovo umetniško delo. Bil je na svojem mestu sam, in ko je padel, nismo imeli nikogar več. Ob spominu nanj samo želimo, da iz pomladitve našega gledališča vzraste kaj Borštnikovega imena vrednih mož, ki bodo začeli zopet tam, kjer je Borštnik. V tem znamenju je dobro, da se ga spominjamo pogostokrat, le na ta način njegova umetnost pri nas ne bo pozabljena.
— Naše železnice, S 25. t m, se izroči prometu proga Bosanski Novi — Bosanska Krupa. V najkrajšem času bo tudi dogotov-Ijen del železniške proge od Bosanske Krupe do Bihača. Ta proga se bo cepila od banjaluške,
— Pekovski štraik so imeli v Zagrebu Pekovski pomočniki so zahtevali 35 od-stotov zvišanje plač, katere so jim delodajalci 21. t, m, dovolili, nakar se je štrajk končal.
— Divja lovca. Josip Bitenc je prestal zaradi raznih tatvin že večmesečne kazni, kar ga pa ni izpametovalo, %S svojim bratom Lojzetom sta šla fanta s svojega doma v Zgornjih Pirničah v romantične gozde z namenom, da bi kaj divjačine ustrelila. Zverino je sicer Bog ustvaril za vse, pravijo ljudje in sodijo tako tudi najmodernejši pisatelji, ki divje lovce ljubijo, toda tudi v Jugoslaviji je lov pod strogo državno kontrolo in Bitenčeva sta se morala pred okrajno sodnijo v Ljubljani zagovarjati, ker sta v lovišču barona Lazzarinija streljala divjačino. Okrajni sodnik gosp. Avsec je obsodil Josipa Bitenca na 2 meseca in Alojzija Bitenca na 1 teden zapora.
Uiiblianske nosi«®.
lj Preosnova policijske straže, Dose-daj je bila državna varnostna straža podrejena policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani in raznim policijskim oblastem, ki so se po razsulu ustanovile v Mariboru, Celju in drugih krajih. Ker zahteva interes službe in enotnost vzgoje moštva strum-nejšo organizacijo državne varnostne straže, se bo državna varnostna straža popolnoma osamosvojila pod poveljstvom gosp. Geržiniča,
lj Novi red na policijskem ravnatelj-stvu v Ljubljani. Kriminalna služba na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu se je temeljito preosnovala, Opustila se je kolodvorska policijska ekspozitura in so se ustanovili trije kriminalni inšpektorati. Vsaki policijski stražnici so pridelili primerno število detektivov. Inšpektoratu št. I. se je pridelil notranji del Ljubljane; vodi ga policijski revirni nadzornik Jože Habe, prideljen mu je okoliški nadzornik Podreberšek; inšpektoratu št. II. so se prideiila predmestja Ljubljane in okolica; vodi ga policijski revirni nadzornik Ljubič, prideljen mu jc okoliški nadzornik Močnik; inšpektorat št. III nadzoruje tujce in kolodvore, vodi kriminalno razvidnico in obsega redakcijo »Policijskega lista«. Vodi ga revirni nadzornik Toplikar, kateremu je prideljen okoliški nadzornik Cajnko. — Zadeve cestnega policijskega reda so se poverile pol. adjunktu g. P. Modicu. Cenzuro, obrtne in politične zadeve rešuje nadkomisar Del Linz; važno permanentno službo izvršuje pol. praktikant Dubrovič; pomožne urade v predsedstvu vodi ad-junkt Fink, izdajanje potnih listov pa nad-cficijal Žnideršič. Policijskemu ravnatelj,-stvu je podrejen osrednji verižniški urad za Slovenijo, katerega vodi svetnik Ker-ševan in sta mu prideljena policijski nad-svetnik Wratschko in nadkomisar Ger-zinič.
lj Vse premožnejše ljudi in denarne zavode prosimo, da bi kaj darovali za po-gorelce v Jesenjah pri Litiji. Darove sprejema v Ljubljani mestna blagajna,
lj Dr. Oblak tožil gospo dr. Peganovo, V petek dopoldne bo razpravljalo okrajno sodišče o tožbi, katero je vložil g, dr. Oblak proti gospej Terezini Pegan, ker mu je gospa zadala zaušnico povodom neke sodne razprave pred razpravno dvorano.
lj Umetniški večeri v Narodnem domu. Umetnik magije g. Sreten Obradovič, kateri vživa svetovni sloves, priredi s svojo soprogo dva originalna večera v sredo 29. in četrtek 30. t, m, v Narodnem domu, G. Obradovič (Fregoli-Retta) izvaja originalne stvari iz telepatije (čitanje misli), sugestije, koncertnega risanja, ventrologije (trebušno govorjenje), iluzije in razne transformacije. Slednje obstoji v tem, da on igra sam po 8 vlog, vsakokrat z drugim glasom, karakterjem in masko. Opozarjajo nas, da produkcija Obradoviča nima nič skupnega s predstavami Abdul Riza bega. G. Obradovič ima. priporočila od Udruže-nja jugoslovanskih gledaliških igralcev.
lj Kraje. Iz shrambe trgovke z delikatesami ge. Lapajne je bilo isti ukradeno dva hleba ementalskega sira v skupni teži 80 kg v vrednosti 6100 K v času od 17. do 20. septembra t. 1. Zlata ura in dolga zlata verižica je bila ukradena dijaku L. E. v Tivoliju na otroškem igrišču iz telovnika, ki ga je dijak odložil. Ur;; ima le en pokrov z graviranim pikičastim okra-$op3, .vgrižicft £a je .tanila, juoderaq izde^
lana iz dolgih delov. Sumljiva sta dva kmetska fanta, V slučaju, da bi se slična ura in verižica kje skušala prodati, naj dotičnik obvesti policijo.
Kovinar.
Guštanj, Socialni demokrat pa — teror in brezozirnost sta dva neločljiva pojma, Nov dokaz za to trditev so zadnje dni doprinesli sodrugi v jeklarni v Ravnah. Mesce je namreč počival obrat v takozva-ni Martinovi peči, kjer se topi ruda in re-fuda (staro železje), ko se je pa slednjič državnemu nadzorniku vendar posrečilo nabaviti vse primesi, ki so neobhodno potrebne za ta obrat, se je tekoči mesec začelo obratovati. A »sodrugi« so sklenili v sporazumu z obr?.tovodjo, inženirjem Lor-berau-om, da se morajo vs člani JSZ iz tega oddelka iztrebiti. Izvršilni organ so-drugov g. inženir Lorberau je takoj našel da je to čisto v redu, če se »črni« zdraž-barji in prevestni delavci vržejo iz oddelka, kjer se izdeluje njegovo »slavno« jeklo! Vrhutega je v Martinov ki najboljši zaslužek in tega so »sodrugi* najbolj vredni. Tako se je zgodilo, da so bili 4 naših članov brez obvestila, brez vzroka, samo na pritisk sodrug odstranjeni iz Martinovke! Mi kličemo odgovornemu vodstvu, na dan s pravico! V Jugoslaviji ne vlada pest in teror — ampak zakoni, Če je kdo kaj zakrivil, dobro, povejte, kaznujte; a terorju se ne u,damo! Vsakemu prepričanju prosta pot, delo in zaslužek pa le sposobnim in vsem sposobnim, ne pa strankarjem!
Sltižklnie.
Vsako dekle, ki išče v Ljubljani slu2-be kot služkinja ali kuharica, naj sc gotovo oglasi najprvo v pisarni Krekove prosvete, Poljanska cesta 4, kjer je sedež Zveze služkinj in posredovalnica za službe. Sedaj je 60 služb na razpolago,
Sestanek skupine (B) se vrši v nedeljo dne 26, t. m. ob pol 6. uri zvečer v prostorih Krekove prosvete. Vabijo se vse služkinje frančiškanske fare, da se v čim večjem številu udeleže sestanka.
Sestanek odbornic in zaupnic »Zveze < služkinj- (vseh treh skupin) se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob pol 9, uri zvečer v prostorih »Krekove prosvete«, Alojzijc-višče. Tem potom se vabijo vse zaupnice in odbornice, da se zanesljivo udeleže sestanka.
Sestanek skupine (C) se vrši v nedeljo 26, t, m. ob pol 5. uri popoldne v Šentjakobski prosveti. Vabijo sc tem potom vse služkinje šentklavške, šentjakobske in trnovske župnije, da se v čim večjem številu udeleže sestanka.
Novo mesto. Preteklo nedeljo t. j, 19 t. m. ob 3. uri popoldne se je vršil shod tukajšnje skupine Zveze služkinj« v prostorih Rokodelskega doma. Poročal je tovariš Cvilkelj iz Ljubljane o novem poselskem redu> ki ga je predložila »Zveza služkinj« in ki čaka rešitve pri vladi. Udeleženke so pazno sledile izvajanju govornika. Nadalje dolžnost do organizacije in izpopolnitev, katere se naj poprimejo, da bo res strokovna organizacija, ki jo služkinje istoiako potrebujejo kot pa dr-ugi delavci, ako hočejo svoje zahteve uresničiti in svoj položaj izboljšati. Voditelj skupine P. Fortu,nat pa je razložil pomen praznika služkinj in njih patrone sv. Notburge. Shod se je zaključil ob 5. uri popoldne z željo, da bi se kmalu vršil drugi.
Novo mesto, Poročilo o delovanju skupine v zadnjem času. Skupina je priredila letos že tri predstave v Rokodelskem domu. Sej je bilo okrog 10. Skupina se je pričela dobro razvijati, ustanovila si je tudi posredovalnico za službe, katere so se v zadnjem času gospodinje precej oprijele, češ, tu dobijo res dobra in poštena dekleta, Tako je pričakovati, da bodo v najkrajšem času vse novomeške služkinje v organizaciji,
Usnfas*.
Vrhnika, Tu smo imeli v nedeljo sestanek, na katerem smo sprejeli predlagana pravila »Zveze usnjarjev«. — V nedeljo so imeli socijalni demokratje, oziroma njih kmelsko-delavska zveza svoj shod, kjer so se socialisti in komunisti med seboj prepirali. Zadnjikrat so imeli shod komunisti in se je vrhniško rdeče delavstvo izreklo za komuniste. Na nedeljskem shodu pa se je izreklo kljub vsemu naporu par komunistov za socialno demokracijg. Tako se rib-ljejo med seboj, nazadnje bodo pa vsi odnesli dolge nosove, ker tepeni bodo od kapitalistov, kateri so jim danes deveta briga. — Mi gledamo te medsebojne boje od strani in si mislimo svoje o njih.
 -------------—	  -	'	1	n-	»n-
Viničar.
Viničarsko vprašanje,
Biickraiični šimel. Viničar služi na dan ob svoji hrani 5 kron, istotako njego-ya delozmožna družina. Redkokateri k. ta-.
ko srečen, da ima pri svoji bajti, katero mu ga njegov gospodar v brezplačno uporabo, še kaj njiv in travnika, če človek premišljuje položaj viničarja, se mu zdi, da vidi uresničeno »Stric Tomovo kočo«, To nesocialno in nenaravno stanje se mora odstraniti potom poštene rešitve viničarskega vprašanja. Vlada se^ je sicer zganila ter načela to vprašanje. To je zasluga Jugoslovanske Strokovne Zveze, Ker pa je odšel iz poverjeništva krščanski socialec dr> Gosar, je resna nevarnost, da bodo skušali kapitalisti zavleči to vprašanje ali pa ga tako rešiti, da bo v škodo viničarju. Navedem samo par slučajev: Pri komisiji za določitev mezde viničarjem na okrajnem glavarstvu v Ljutomeru je tudi kapitalist — Stanjko. Ta se noče namenoma udeleževati sej te komisije ter na ta način onemo-gočuje hitro delo. Dolžnost okr, glavarja bi bila, da tega človeka sploh odstrani iz komisije, V Mariboru je paritetna komisija, ki naj odloči viničarsko vprašanje za celo deželo. Po dogovoru interesentov bi morale biti stranke primerno zastopane. Vinorejska zadruga bi n, pr. morala dobiti 3 člane. A kaj ugane birokratični imel. Za načelnika paritetne komisije imenuje g. Puklovca, ki jc sam bogat posestnik vinogradov ter član vinoi.ejske zadruge. Tako bi dobila vinorejska zadruga na prefrigan način kapitalistov 4 zastopnike, seveda ne v korist trpinov. Poštenemu človeku je jasno, da mora bili predsednik komisije popolnoma nepristranska oseba. Gospoda, birokratični in kapitalistična, viničarskega vprašanja ne boste več spravili z dnevnega reda, tudi preko vas se bo rešilo. Nam je prav, da tako dobro pomagate od-vivati zatiranim masam ono pošast, katera jih davi in izsesava. Zapomnite, da ima vsak človek pravico, da si ohrani golo življenje. In viničar je tudi človek!
Ljutomer, Preteklo nedeljo se je vršil v telovadnici narodne šole pod predsedstvom tovariša Suta dobro obiskan shod viničarjev. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze je pojasnil izvor sedanjega nesocialnega gospodarskega položaja ter poudarjal, da je !e krščanstvo ona zanesljiva pot, ki dovede do ozdravljenja človeške družbe in vseh slojev naroda. Okrožni načelnik Orla Novak je poudarjal, da bo organizacija viničarjev močna in plodo-nosna. le tedaj, če bodo tudi viničarji pre-šinjeni ljubezni do svoje organizacije. Zastopnik Orlovske zveze Pavlin je pozival viničarje na neustrašen in dosleden boj proti kapitalističnemu režimu; tajnik telovadnega odseka Orel je pa pozval zbrane , trpine, da naj pri državnozborskih volitvah nastopijo za kandidatno listo krščanskih socialcev ter tako pripomorejo do poštene vlade. Končno je tovariš Šut pojasnil napredovanje viničarskega pogajanja j na okrajnem glavarstvu ter konstatiral, da j veleposestnik in samoslojnež Stanjko na-i raenoma zavlačuje rešitev tega vprašanja s tem, da se ne udeležuje sej. Viničarji so soglasno obsodili tega bogataša. Tovariš Šut je predlagal več resolucij, med drugimi, da se viničarsko vprašanje takoj in pravično reši; da morejo viničarski otroci obiskovati šolski pouk, naj preskrbi vlada potrebno obleko in obutev, da protestirajo zbrani viničarji proti nameravanemu fin. zakonu in da zahtevajo, da se da Sloveniji obširna avtonomija. Shod je pokazal, da se je tudi viničar prebudil in da hoče stopiti odločno v krog bojevnikov za zmago krščanskega socializma.
Železničar.
Prometna zveza,
Scisbijo jih! Odkar so se kurjači organizirali v samostojnem odseku kurjačev, ki je priklopljen »Prometni zvezi«, strojevodji nimajo miru. Z lepa in z grda, kakor bolje kaže, skušajo pridobiti kurjače zopet na svoje limanice. Da pri tem nimajo čistih namenov, je očitno, ker pač vedo, da brez kurjačev ne morejo nič. Zato jih snubijo z vsemi mogočimi frazami, da bi jih zopet lahko izigrali v svoje interese. Kurjači pa prav dobro vedo, da bodo svoje pravice dosegli edino-le v samostojnem odseku kurjačev v »Prometni zvezi«. Saj ravno strojevodji so oni, ki so najbolj in edini nasprotni temu, da se kurjačem omogočijo strokovni izpiti in napredovanje do samostojnega strojevodja. Danes jih ti strojevodje vabijo na vse načine; včeraj še pa so jih na vse načine sramotili.
Diskusijski večer železničarjev v Jugo-ši prihodnjo sredo ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Diskusijski večeri imajo namen, da razbistrijo pojme socialnega po-kreta, da program in načela prodrejo v dušo slehernega delavca in tako lahko s sigurnostjo stopamo v boj za svoj krščansko-socialistični program. Zato se teh večerov naj udeleži vsak železničar!
Kaj je s pokojninami južne železnice?
Te dni se bere po časopisih, za koliko se bodo spet tem in onim zvišali njihovi prejemki, Nismo nevoščljivi nikomur, prav je, saj drugače se pri tej draginji ne more živeti. Vprašamo pa, kaj je vendar z nami, ko trpimo že šest let največje pomanjkanje. Ali nismo, tudi mi liudie. ali &i nismo »i
* našo naporno službo, katero smo opravljali v prid* državi in vsemu prebivalstvu, 'toEko zaslužili, da bi se tudi na nas soom-Mi smo potemtakem obsojeni na gla-SdoManje m čakamo, kdo nas reši tega ne-iZnosnega stanja. Tukaj ni druge pomoči, fcdkar držama, katere državljani smo, ki bi *e morala na vsak način za nas pobrigati. Državniki, vi tmaie besedo, saj južna želez-Sniea, teče tudi po naši državi, v kateri mi isedaj glad trpimo. Ako se nam v najkrajšem času ne odpomore s podelitviio dravinjskih doklad, podobnih vpokojencem državnih železnic, smo prisiljeni obrniti se vsak na svojo občino, da nas ta preživi, Kdo bo pa plačal naše dolgove, v katere smo zabredli pri usmiljenih ljudeh? To smo si mi zaslužili za naša stara, onemogla leta! Gospodje državniki, poslušajte naš glas, ker tudi mi smo ljudje in reVeži, — Vpokojenci južne železnice.
Delavska zveza.
Iz tajništva »Delavske zveze«.
Čeravno je že potekel rok, nam nekatere podružnice še vedno niso odgovorile na naše okrožnice. Pozivamo, da nam čim preje odgovorijo, da li so že pričele v tem smislu delati ali še ne.
V »Delavski zvezi« naj se organizirajo vsi delavci, kakor v ožjem smislu besede, tako tudi vsi hlapci, dekle, kajžarji itd. Članarina znaša letno dve kroni.
Razvidniki naj se v smislu podanih navodil hitro izpolnijo ter dopošljejo centrali Delavske zveze v Ljubljano — Stari trg št, 2,
Shodi »Delavske zveze« se vršijo prihodnjo nedeljo v Šmarju pri Grosupljem, v Dolu pri Ljubljani in na Ježici.
Bolniški strežniki.
Skupina bolniških strežnikov in strežnic v Mariboru ie po JSZ. v Ljttbljani odposlala zdravstvenemu odseku deželne vlade za Slovenijo prošnjo, da se jim plača in draginjska doklada izenačita z ono bolniških strežnikov in strežnic v Ljubljani, — Upamo, da se bo zahtevam bolniških strežnikov in strežnic ustreglo, ker draginjske razmere v Mariboru so še morda akut-nejše kot pa v Ljubljani.	:
Sitarji.
Stražišče pri Kranju. Prejeli smo in objavljamo: Na dopis v »Večernem listu« z dne 18. sept. t. 1. pod naslovom, »Sitar-ska zadruga v Stražišču«, je podpisana skupina dolžna javnosti dati sledeče pojasnilo: Prav je, da se izreka res zaslužnim možem zahvala. Zahvala pa naj bo vedno resnična in čista in naj ne krije v sebi napadanja večine tukajšnjega delavstva. Zahvala naj se tudi ne izreka zato, da bi se prikrile javnosti nepravilnosti in protizakonitosti, katere so se dejansko izvršile. Ugotavljamo, da smo z začudenjem, pa tudi z ogorčenjem čitali gori navedeni dopis, naperjen proti večini tukajšnjega krščansko mislečega delavstva. Izšel je ta dopis, ki pa jima več škodi kakor koristi, posredno ali pa neposredno od dveh iz-vestnih gospodov. Pripomniti moramo, da ta dva gospoda nista bila in tudi nista prav posebna prijatelja delavstva. Spominjamo se še dobro, kako sta nam svojčas zabranjevala ali vsaj ovirala shajanje na posvete in zborovanja. Izjavljamo, da vesti, ki se sedaj širijo, niso popolne, še manj pa vse neresnične, ker so po reviziji, ki se je pred kratkim pri zadrugi izvedla, dognana dejstva, ki kažejo omenjena gospoda v precej čudni luči. O tem se bodo imeli priliko prepričati tudi oni »hvaležni člani«, katere mi zastonj iščemo. Mi se v to zadevo nočemo podrobneje spuščati, ker je to stvar zadruge. Resnici na ljubo pa smo si šteli v dolžnost, da damo zadoščenja delavstvu, ki je od prevrata v zadrugi pa do danes kljub dokazanim nepravilnostim in protizakonitostim, ohranilo mirno kri in red v zadrugi. Naš list naj ne služi osebnim koristim nekaterih, pač pa v splošno korist delavcev. — Skupina J. S. Z. Šmartin pri Kranju.
Slamnikar.
Mengeš. Shod slamnikarskega delavstva se vrši v petek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu. Prosimo vsled . »važnosti sestanlka udeležbe tovarniškega in zadružnega delavstva.
Domžale. Slamnikarski shod se vrši v nedeljo, dne 26. t. m, ob 9. uri dopoldan v Društvenem domu. Zelo važno. Obilne udeležbe pričakujemo. — Odbor,
Živilski delavci.
Ljubljana (Kolinska tovarna). Zahtevam, ki jih je JSZ vložila, je ravnateljstvo deloma ugodilo. Priznati moramo, da je ravnatelj zelo koncilijanten napi-am delavstvu; kljub temu moramo v bodoče odločno odklanjati njegovo stališče, da se pogaja z delavstvom kot z zasebniki in izbe-gava organizacijo kot edino pravomočno reprezentanco delavstva. Mnogo pač je kriva premala zavest delavstva in vera v svoje pravo in v svojo zmago, zavest močne solidarne organizacije. Upamo, da ostane ravnateljstvo naši organizaciji, ki s svojimi zahtevami ne uganja nikake demago-' gije, nego gre le za delavskimi pravicami, tudi v naprej naklonjeno; s tem, da je delavstvo zadostno situirano in zadovoljno, je dano poroštvo za zdravo obratovanje podjetja.
Čipkarica.
Vrhnika, V nedeljo smo imele svoj sestanek, na katerem je poročal zastopnik Zveze iz Ljubljane. K skupini je pristopilo zopet lepo število novih članic. Čipkarice | so sklenile potom svoje Zveze naprositi | vlado, da ustanovi na Vrhniki tečaj za vrhniške in okoliške čipkarice. Na prihodnjem sestanku se bo obravnavala ustanovitev zadruge in sprejemale članice v zadrugo.
Mekinje pri Kamniku. V nedeljo se je vršil pri nas sestanek čipkaric. Pomen organizacije nam je razložil odposlanec JSZ.
V poldrugi u,ri smo se mnogo prav važnega pomenili za procvit naše obrti. Ustanovil se je pripravljalni odbor, ki bo vodil priprave za ustanovitev čipkarske zadruge in obenem ustanovitev skupine. Pristopilo je takoj precejšnje število čipkaric, Pripomba: Skupina v Mekinjah spada pod kamniško okrožje JSZ, zato naj sc ta skupina ozir. odbor obrača vedno na okrožno tajništvo pri Krištofu v Kamniku,
Zveza čipkaric. Vse delo za čipkarice je bilo sedaj nekoliko zastalo vsled preobilice dela v centrali. Sedaj pa se vse delo zopet nadaljuje in bomo v kratkem leh-ko podali zadovoljiva poročila.
lj »Sestra Beatriče« na Ljudskem odru. V nedeljo, dne 26. t. m. vprizori Ljudski oder ob 8. uri zvečer Maeterlinckov© legendo v treh dejanjih »Sestra Beatriče« ki se godi v nekem samostanu v srednjem veku. Igra, katere vsebina obdeluje kočljiv problem ču,deža, je polna mistične lepote.— Jutri bo mogo«c že dobiti vstopnice v predprodaji.
A. C. : '"v	■ :
Za delavsko zdr&vfe.
Svoj čas smo že opozarjali na gotove nedostatke, ki se nahajajo v raznih obratih z ozirom na delavčevo zdravje. Ampak merodajni faktorji se ne zmenijo veliko za to. Vedno in vedno prihajajo pritožbe, da v tem in onem obratu ni kopeli, tudi ne tople vode na razpolago, da bi se moglo delavstvo pošteno umiti. V drugem zopet razne druge stvari, ki so zdravju v kvar. Ako bi hoteli biti natančni, ne najdemo niti enega obrata, kjer bi se lahko reklo, da popolnoma odgovarja z ozirom na delavčevo zdravje.
V tem oziru bi bilo treba temeljite pre-Uredbe in ukrepov.
Merodajni faktorji bi se imeli za to zadevo zavzeti, ne pa tako kot se je do-sedaj delalo. Treba je pač sistematičnega dela.
Mogoče bi to šlo potom komisije, ki bi natančno proučila naprave dosedanjih obratov, v kolikor se tiče zdravja. Komisija bi naj bila sestavljena približno tako; zastopnik vlade, par zastopnikov delavstva in kar je največje važnosti: 2—3 dobri zdravniki in 1 inženir, eventuelno tudi kakšen podjetnik. Zastopnik vlade bi komisiji predsedoval. Delavci, člani komisije; bi se ne smeli vzeti samo iz enega obrata, temveč iz različnih, da bi lahko izrazili svoje mnenje. Glavno nalogo in delo bi seveda imeli zdravniki, poleg teh pa inženir, ki mora biti tudi poleg, ki se izjavi in poda nasvete glede naprav, ki bi jih zdravniki nasvetovali. Ta komisija bi izdelala načrt zakona za delavsko higieno po obratih. Seveda bi se moral jakon potem tudi uveljaviti. Na ta način bi se mogoče dala ta zadeva korenito rešiti v zadovoljstvo delavstva, podjetnikov in države.
Pomislimo, kolikokrat so ti nedostatki krivi prezgodnje smrti delavca, nesreče cele družine in kako taki nesrečni slučaji oškodujejo tudi podjetje, ki pride tako velikokrat ob svoje najboljše moči! To bi
morali izprevideti v prvi vrsti oni, katerim so izročeni delavci v tem oziru v varstvo, Upajmo pa, da pride čas, ko bomo lahko rekli, da se je storilo za delavčevo zdravje vse, kar je bilo mogoče, in da obrati tozadevno odgovarjajo popolnpma modernim socialnim zahtevam.
Volivni zakon za konštituanto.
Že člen 61. določa, da ne sme na volišče nihče priti z orožjem ali orodjem, ki bi bilo pripravno za boj; celo državni in občinski uslužbenci, ki po svoji službeni dolžnosti nosijo orožje (redarji, finančni stražniki i. dr.), morajo priti na volišče brez orožja, Samo tisti varnostni organi, ki so pozvani na volišče izrecno za to, da vzdržujejo red, smejo nositi orožje.
Člen 105. določa, da mora predsednik volilnega odbora vsakogar, ki bi se pregrešil proti tem določbam in prišel na volišče z orožjem ali kakim za boj pripravnim orodjem, takoj odpraviti z volišča.
člen 106. Na volišču je prepovedana vsaka agitacija; kdor se proti temu kakorkoli pregreši, bodisi da raznaša lažnive vesti, vsiljuje plakate in druga agitacijska sredstva, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev. Enaka kazen zadene tiste, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali posamezne volilce pri izvrševanju njihovih dolžnosti. Vse take kalilce reda mora predsednik sam od sebe ali pa na zahtevo kakega člana volilnega odbora ali kateregakoli volilca takoj odpraviti z volišča.
Člen 107. Ako kaznjiva dejanja, ki so navedana v členih 95., 105. in 106., stori več oseb skupaj, se vsaktera izmed njih kaznuje z zaporom od 3 mesecev do dveh let.
Člen !08. Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese kako volilno listino ali kak predmet, Id je potreben za volitve, ali kdor na kakoršenkoli način pokvari število glasov: bodisi da kroglice dodeva, odvzemlje ali meša ali kakorkoli drugače potvarja uspeh glasovanja, se kaznuje z zaporom od enega do pet let. Vrhtega izgubi državljansko čast.
Kazniv je tudi vsak poizkus gori navedenih kaznivih dejanj.
Enaka kazen zadene stražnika, ki čuva volilno poslopje (člena 56. in 74.), pa dopusti, da kdo izvrši katero gori navedenih dejanj.
Člen 109, Člani volilnega odbora — izvzemši predstavnike kandidatnih list in njih namestnike—, zapisnikarji ali pomočniki, morajo biti točno ob določenem času na svojem mestu in morajo vršiti vse posle, ki jih predpisuje zakon. Ako tega ne store, se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do enega leta in v denarju od 1000 do 3000 dinarjev.
Enaka kazen zadene predsednike volišč, ki jih določi državni odbor, pa bi ne bili pravočasno na svojem mestu.
Posebej določa člen 110, za člane volilnega odbora zapor od enega do šestih mesecev v naslednjih primerih: če vodoma dopuste, da kdo kakorkoli neopravičeno glasuje, če brez vtemeljenega razloga skrajšajo ali podaljšajo čas za sprejemanje glasov, če izpremene volišče, ki, ga je določilo in objavilo pristojno obla-stvo.
Po členu 111. se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do dveh let, kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev ali zapisnik ter jih kakorkoli potvarja.
Člen 112. določa, da se sme oborožena sila pozvati na volišče edinole po odredbi predsednika volilnega odbora. Kdor bi dovedel na volišče orožnike ali drugo oboroženo silo na svojo pest in brez predsednikovega poziva, zapade kazni od enega do pet let zapora in 500 do 2000 dinarjev globe.
Kdor se pregreši proti predpisom člena 70. ter ob volitvi toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje po členu 113. z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100—500 dinarjev.
Vsa tu navedena dejanja, za katera določa kazenski zakonik višjo kazen nego volilni zakon, se kaznujejo po kazenskem zakoniku.
Člen 115. govori o zastaranju kaznivih dejanj, ki jih navaja volilni zakon: Dejanja, za katera določa volilni zakon zaporno kazen največ 6 mesecev in denarno globo največ 500 dinarjev, zastarajo v šestih mesecih; vsa druga dejanja pa v enem letu. Ako se torej v tej dobi radi dejanj, kaznivih po volilnem zakonu, proti krivcu ne vloži tožba, potem ga radi teh dejanj ni več mogoče klicati na odgovornost. Ako se pa pravočasno vloži tožba, se za-
staranje računi po predpisih zakonika,	.
Člen 116. govori o pristojnosti ^ za tožbe radi dejanj, ki so
lilncm zakonu. Tožbo morc Puu““,ri L ska oblast, pa tudi vsak volilec®0 j no ali pismeno. Tožiti more vsa . radi krivice, ki se je zgodila nje®11 mu ali pa kakemu drugemu volile1;
Člen 117. Volilni odbori^ »oral« slučaj kaznivih dejanj natančno « , v zapisniku in navesti tudi i®® ® storilcev. Glavni volilni odbor nazn k tem te slučaje pristojnemu uvede preiskavo.	.	£
Po členu 118. pridejo vojašk«^
ki se pregreše proti volilne®11 pred redno civilno sodišče.
Člen 119, pove, da veljaj0 v ^ merih predpisi pristojbinskega z .j Volilni zakon završuje člen j določa, da se vrše volitve v ustav skupščino dne 28. novembra V®' dobi zakon obvezno moč, k° f r v »Službenih Novinah kraljevi®8 Hrvatov in Slovencev«. Raz^?s6%l zakon v »S. N.« dne 6. septembr* Kakor smo že uvodoma na^> podali tu le splošno važne in nimive določbe. Podrobnosti sBl i ščali. Kdorkoli izvršuje v volil® , | n ju kako večjo vlogo, kdor sestavi kandidatnih list, kdor štev kot član volilnega odbora 1 ^ mora brezpogojno preskrbeti v°‘! J nik v celoti, da se more vsak iz njega, če je radi kake stvari' *
Sploh naj bi kolikor mogoče teligentni delavec dobro prcšju lilni zakon, da bo mogel v polni1®. rabiti svojo volilno pravico, ^af j{4 nila in napotke manj izobraženi® J • šem in gledati na prste nasproti, delo!
... M
Rame novic*
r Adolf Starkman. V eni
šavskili bolnic je umrl nedavno ski pisatelj in časnikar Adolf večletni urednik varšavskega
»Szczutka«. Starkman je Jail —, jurist in je za svoj humor v 1907 sedel v varšavski trdnj&*j|P Napisal je tudi za oder nekti ^ del, polnih sarkazma. Njego*0 j/ pospešila stavka bolniških
b-o,- co J«	   m
ker se je vsled stavke njegova racija preveč zavlekla. Pokaza'0Jjf je' za opracijo že prepozno in j® vsled tepa umrl,	, jji'
r Nanovo odkrit« pritlikav?' ^ dona poročajo, da se je vrnil ? Afrike znani raziskovalec dr, *	\
gy, ki. je baje odkril novo yTS^0 ^ pritlikavcev. Odrastli ljudje tegHif so samo 134 cm visoki in se navadno spretnostjo po dreves01 / Pravi, da so zelo podobni opica ^ niso to celo — opice same. J, j r Krematoriji ne vlečejo \\r. Francoskem so minulo leto se?L\tt še 595 mrličev. Toda od teh je f. jr bližno 100 takih, ki so v opor*^1 " da jih morajo po smrti sežgati bila razsekana trupla iz anat^--™ vodov, za katera se nihče o0., zmenil. Nekoliko bolj so v loriji v Švici, kjer so lani sežga*1,^*1 ličev in v Nemčiji, kjer so v >6 sežgali 15.905 mrličev.	y
r Za udobnost občinstva* ,
šviškem mestnem muzeju jc m® . jjv redkimi predmeti gledališki 1734. Na koncu je opazka:	vafs
občinstva se je odredilo, da P ^ leži, druga kleči, tretja sedi. /, stoji. Tako bodo vsaj vsi ^ ^L Smeh jc prepovedan, ker je to jV + Poljaki proti socialisto1’5'^}' šavc poročajo, da je vlada s*‘. vf' pustiti največjo socialistično \
«J w vvjv
ganizacijo na Poljskem: »Zvez0*1^-zveze s sovjetsko Rusijo in jc P j ski sovražno nastopila.	.
+ Češke šole na Dunaju« odseku avstrijske narodne s	f, fr
državni tajnik dr. Mayer poroča binetni svet sklenil, opozoriti d« ^ činski svet, naj v smislu določi pogodbe poskrbi za šolski potI . 'jF češke narodnosti. Odsek je vze soglasno na znanje.
Sirite »Večerni lirf^
Odgovorni urednik Jož« ^ Izdajatelj konzorcij >Vei*f®*** \ta Tiska »Jugoslovanska tiskarn**
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljublj^ j Mestni trg št. 2