gioielli - dragulji
¿Ifmolalon
VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com
Predsednik novinarskega sindikata Fnsi Roberto Natale je včeraj obiskal Primorski dnevnik
/5
V Doberdobu Dan veselja romjanskih staršev in otrok
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
TOREK, 10. JUNIJA 2008_
Št. 137(19.227) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Trubar doma tudi v Trstu
SandorTence
Primož Trubar je bil marsikaj. Začetnik slovenske tiskane besede, utemeljitelj razsvetljene protestantske ideje in človek, kije govoril o sožitju različnih. Ne pred petdeset ali sto, temveč pred petsto leti, kar govori o njegovi daljnovidnosti in potrjuje, da ni bil človek svojega, temveč prihodnjega časa. Dobro bi bilo, da bi kakšno njegovo pridigo prebrali tisti, ki tudi v naši bližnji okolici se-jejo strah in predsodke o priseljencih in prišlekih ter s tem gradijo nove miselne in druge zidove, ki ne bodo prinesli prav nič dob re ga.
V Sloveniji, Nemčiji in tudi v naši skupnosti smo se Trubarja dostojno spomnili in lepo je, daje njegovo osebnost včeraj v Ljubljani počastil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, človek, ki nas v zadnjih mesecih pogostoma prijetno preseneča. Sinoči mu je to priložnost ponudil ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki gaje povabil k besedi na otvoritvi pomembne razstave o Trubarju. Ni ravno običaj, da župan Trsta spregovori v eminentni kulturni ustanovi, kot je ljubljanski Mestni muzej.
Važno je že dejstvo, da je Dipiazza sploh govoril, pomembno pa je tudi to, kar je povedal. S svojo navzočnostjo v Ljubljani izkazujem pozornost svojim slovenskim someščanom, ki jim je Trubar dal tiskano besedo, je rekel župan. Simbolna misel, ki dokazuje, da se v Trstu stvari spreminjajo v pravo smer, čeprav morda še preveč počasi. Spodbudna je tudi županova napoved, da bo žal opuščeno in zanemarjeno tržaško palačo Bonomo v kratkem krasil Trubarjev kip.
nogometno ep
Polom Italije proti Nizozemski
V svojem krstnem nastopu na nogometnem EP je Italija doživela proti Nizozemski nepričakovan polom. Končni izid je bil 3:0 za Nizozemsko Na 13. strani
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
evropska unija - Ameriški predsednik na svoji zadnji evropski turneji
Bush prispel na vrh EU-ZDA v Slovenijo
Srečal se bo tudi s Turkom in Janšo - V sredo bo v Rimu
ljubljana - Na srečanju z ljubljanskim županom Jankmovicem
Dipiazza napovedal skorajšnjo postavitev Trubarjevega kipa v Trstu
LJUBLJANA - »Prišel sem v Ljubljano na Trubarjeve prireditve, da izkažem spoštovanje temu velikemu mislecu in hkrati tudi svojim someščanom slovenskega jezika, ki jim je veliki protestant dal prvo tiskano slovensko besedo«. Tržaški žu-
pan Roberto Dipiazza je to povedal na otvoritvi razstave ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Domači župan Zoran Jankovic je svojemu gos tu iz Tr sta iz ka zal ve li ko čast, da mu je dal be se do na ta ko po memb -ni prireditvi. Dipiazza je napovedal,
da bo mestna uprava pokrovitelj Trubarjevega kipa, ki naj bi ga v kratkem postavili ob Bonomovi palači v Ul. Cattedrale pod Svetim Justom. Na sliki (foto Fras) Dipiazza (levo) in Jankovic.
Na 4. strani
LJUBLJANA - Ameriški predsednik George Bush je sinoči dopo-toval v Slovenijo, kjer se bo danes udeležil vrha EU-ZDA. Zatem se bo v okviru svoje zadnje evropske turneje podal še v Nemčijo, Italijo, Vatikan, Francijo in Veliko Britanijo. Danes zjutraj se bo Bush v gradu Brdo najprej srečal s slovenskim predsednikom Danilom Turkom, nato pa še s premierom Janezom Janšo. Sledilo bo vrhunsko srečanje EU-ZDA. Po zaključku vrha si bo ameriški predsednik na Brdu ogledal predstavo lipi-can cev. To je že dru gi Bus hev obisk v Sloveniji, kjer je prvič bil junija 2001.
Na 25. strani
Četrto srečanje Slovencev iz vse Italije v Ogleju
Na 3. strani
Dolinski občinski svet spet proti uplinjevalniku
Na 6. strani
Starši goriških otrok razjarjeni zaradi krčenja kuhinj v vrtcih
Na 20. strani
V Gorici prva čezmejna okoljska konferenca
Na 19. strani
2
Torek, 10. junija 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Istra priznava Türkovo širino
Miro Kocjan
Tema dneva je tokrat bila nukle-arka Krško. Po svoje je šlo kar za evropski problem, če ne celo še večji. Res j e, da so bile pomanjkljivosti pri objavi (razen dejanskega defekta v nuklearki) na obeh straneh, na eni strani v upravi firme in v Sloveniji sploh, na drugi pa pri evropskih institucijah. Toda atom je atom. Problem vsebuje vrsto zdajšnjih naravno življenjskih aspektov: nevarnost, energetski viri, alternativne strokovne rešitve. To je kar planetarna dilema. V bodoče bo treba biti še previdnejši pri delu v sami nuklearki kakor pri zadevnem poročanju. Za zdaj je atomska sila še zmeraj največja in najbolj nevarna.
Kar zadeva slovensko politiko pa je treba iskreno priznati, da je dejavnost novega predsednika države Danila Turka izjemna. Dobimo ga povsod, v vseh dejavnostih od gospodarstva do mladinskih organizacij, pa tudi v vseh regijah. Novega predsednika poznajo že domala povsod, cenijo njegovo znanje, skovano navsezadnje v široki in zahtevni mednarodni sferi, hkrati pa tudi njegov takorekoč človeški odnos. Pa tudi, mimogrede, kako premišljeno obravnava in prikazuje našo polpreteklo zgodovino, pri čemer seveda zmeraj upošteva njeno zgodovinsko antifašistično in demokratično smer. Istrsko časopisje mu to vsestransko priznava. Mika me, da bi rekli, da tisk zadnje čase piše o njem, Slovencu, kot o Mesiču, sicer prav tako dragoceni in vodilni osebnosti, ki pa ji poteka mandat.
Istrski mediji so seveda bili zlasti pozorni na Turkov zadnji obisk na obali. Seznanil se je z njenimi značilnostmi, hkrati pa tudi s problematiko Italijanske unije, ki so ji na pogovorih predstavljali najvišji organi, od Radina do Flavia Furlanija. Naravnost navdušeno je časopisje v italijanščini poročalo, kako je dejal, da je Italijanska unija pomembna, kako ji je treba prisluhniti, hkrati pa tudi, kako si je treba ob tem zavzemati za domiselne in stvarne rešitve: za denimo poseben položaj, v bodoči regiji. Na dlani je, da je bil govor zlasti o schengenu, ki je manjšino ločil na dva dela. Predsednik Turk je omenil tudi obalna umetniška dela, ki so v Italiji in bi jih morali vrniti.
Z zanimanjem pogosto beremo Rakovičeve kolumne v »La voce del po-polo«, ki so nemalokrat realne in zbadljive obenem. Zanimiva je tudi zadnja, ki v bistvu zadeva domovino ali pa »domovine«. Po površnem branju razumem temeljno spoznanje v smislu: kakšne domovine imamo, če pa prevladuje menedžerska stroka, ta pa žal ravna samo v duhu profita, daleč od kakršnekoli sociale, ki pa naj bi le bila, vsaj v glavnem, državna identiteta.
Občila v Istri in na Kvarneru (tako hrvaška kakor tista v italijanščini) tokrat kar optimistično opisujejo stike s Slovenijo. Spodbudne so nove izjave Rupla in hrvaškega ministra Jandrokoviča, ki med drugim napoveduje ustanovitev oddelka, ki naj bi se ukvarjal s sosednimi državami. Obenem pa tudi večjo skrb hrvaške diplomacije za gospodarsko smer. Napredek je seveda tudi z rešitvijo primera »Plovanije«, to je Joraso-vega problema in njegovega posestva na slovenskem ozemlju. Istrski mediji soglašajo, da je to sicer mali pa vendar spodbuden korak naprej, pri čemer v glavnem delijo sodbo s slovenskimi. Zdaj zapornice nadomeščajo naravnost demonstrativna korita. Nekateri odtenki pa so žal še zmeraj prisotni in jih omenja slovenska stran, hrvaška pa ne. Namreč, pri uporabi kode naj bo prisoten hrvaški policist. Bistveno pa je, da mora biti meja resnično sproščena. Koraki naprej pa so storjeni, poudarja hrvaška stran.
Za Hrvaško, omenjajo tudi v Istri, se je sicer pojavila evropska novica, da bo njena vključitev v Evropsko unijo dosežena leta 2011, ne prej. Komentarjev ni, tudi v Istri in na Kvarneru ne. Zve-čina javne osebnosti soglašajo s tem, da bo treba na Hrvaškem resnično pohite-
ti z nekaterimi reformami, zlasti na področju uprave in pravosodja. Tudi vlada v Zagrebu je to sporočilo sprejela brez posebnega komentarja.
Reka pa preživlja svoj tradicionalni domači praznik. Sv. Vid je namreč njen zavetnik, njemu v čast pa si prireditve sledijo druga za drugo. Pa ne samo cerkvene. Letos so izdali posebno brošuro o tem svetniku, ki ga častijo kar v 122 hrvaških cerkvah. Na vrsti pa so, poleg slovesne seje mestnega sveta, operni nastopi, zabavne prireditve, znana »reška« regata (Fiumanka) in še marsikaj. Dan zavetnika pa je žal tudi tokrat trčil v resno mestno vprašanje. Že dolgo je na Reki govor o tem, da namerava vlada privatizirati ladjedelništvo, da-siravno je to zmeraj bilo, vsaj deloma, v državnih rokah. Hrvaška socialna demokratska stranka (pripada ji tudi nekdanji reški župan Slavko Linič) trdi, da privatizacija ne bo rešila vseh vprašanj, zlasti pa da ne ustreza vladna trditev, da bo omogočila novo zaposlovanje. Poudarek spet zasluži, da je v hrvaškem ladjedelništvu zaposlenih 40 tisoč delavcev in da če ne bo »državnega finančnega, pa delno tudi volilnega prispevka«, ne bo iz-ho da.
Na Reki izstopa še en dogodek. V Marijnem parku na Trsatu so namreč predali namenu posebno »Sobo papeža Janeza Pavla II«, in to 5 let po njegovem obisku v tem mestu in okolici. Soba, pravzaprav dvorana, bo imela400 sedežev, veliko knjižnico ter vrsto manjših sob tako za seminiščnike, kakor za civiliste in tujce. Pozdravno besedo je imel kardinal Josip Božanič, objekt pa je nastal na površini okrog tri tisoč kvadratnih metrov.
V	Istri pa nastaja nekaj politično novega, kakor trdijo. V Valah so namreč slovesno ustanovili združenje »Ladonjo« (iz nekdanjega »lodogno«), ki ga predstavlja Plinio Cuccurin, pobudnik nove vrste člana stranke ali pa druge organizacije, ki naj bi nastopal kot »državljan-protagonist«. To združenje naj bi zajelo društva, organizacije, kajpak tudi stranke, da bi razvili civilno službo, demokracijo in, kakor pravijo, »ekonomski in socialni napredek Istre«. Program Ladonje: uveljaviti gospodarstvo, izrazito za te kraje, temeljiteje napredovati v kmetijstvu, razviti in graditi nove objekte za mlade in stanovanja za upokojence ter marsikaj, vendar vse ob neposrednem pristojnem sodelovanju vaščanov. Bistven naj bi bil napredek plinifikacije (metanizacije). Ppolitično jedro združenja naj bi bilo, da bi vaščan napredoval v »protagonista« in ne bil zgolj navaden član kake stranke. Zamisel, menijo, ni slaba, povezovalno sredstvo bo informatika. Skratka, sodoben prijem!
V	Pulju pa se zaostruje problem novega mestnega smetišča. Združenje »Istrski grozd«, v katerem so zvečine mestne opozicijske stranke očita Ivanu Jakovčiču, predsedniku regionalnega sveta, da se namenoma zavzema za to lokacijo, ki je za mesto neprimerna. »Castionska« četrt je vprašanje mesta, ki temu nasprotuje, ne pa regije. Sam Pulj ima gospodarskega potenciala za polovico Istre. Pulj pa je te dni spet izgubil pomembnega občana. Gre za En-nija Opassija, rojenega v tem mestu leta 1936, časnikarja koprskega radia, nato pa še koprske TV.
To istrsko glavno središče pa z druge strani slavi pomemben dogodek, povezan s svojo umetniško zgodovino. Znano je, da so nedavno odprli novo, sodobno kino-dvorano in dolgo razmišljali o imenu. Odločili so se za znano filmsko igralko Alido Valli, ki je sicer v tem mestu srečala prvo ljubezen, v Pulju pa je preživela samo mladost. Je pa to bila svetovno znana filmska umetniška firma. Pisala se je Alida Laura Altenbur-ger von Marckenstein Freuenberg, sodelovala pa je z znanimi režiserskimi imeni vsega sveta: med drugimi so šli v zgodovino filmi »Piccolo mondo anti-co«, »Senso«, »Caso Paradine«, »Terzo uomo«. Nekdanja generacija se jih dobro spominja.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Glagola uspeti in uspevati, ki sem jima posvetila prejšnji kotiček, pa ne uporabljamo samo v pomenu posrečiti se. Dobro ju poznajo tudi vrtnarji in poljedelci. Uspevati uporabljamo, kadar hočemo povedati, da ima rastlina ustrezne pogoje za rast in razvijanje. Zgledi: V teh krajih pšenica ne uspeva. Nekatere rastline uspevajo samo na vlažnih tleh, nekatere v senci ali kje drugje. Lahko pa rečemo tudi, da postrvi najbolje uspevajo v čisti vodi.
Dovršnika uspeti in posrečiti se pa bi lahko uporabili v povedi: Vrtnarju je uspelo (ali se je posrečilo) s križanjem ustvariti novo rastlino.
Dov. uspeti in nedov. uspevati izvirata iz indoevropskega korena speh, ki pomeni uspevati, dobro rasti. Prvotno je glagol uspeti pomenil tudi priti pravočasno, priti srečno. Iz tega praslovanskega glagola je izpeljan samostalnik uspeh, katerega prvotni pomen je uspešnost, napredek. Ko govorimo o uspehu, uspešnosti, kot tudi o uspešnem ali uspelem poskusu, mislimo predvsem na končni rezultat našega prizadevanja, na kateremkoli področju.
Pri glagolu posrečiti se, se takoj spomnimo na srečo, ki nam je bila
pri našem delu, prizadevanju naklonjena. V starocerkvenoslo-vanščini pomeni sreča dogodek, pozneje naključje, torej nekaj, kar se je zgodilo po naključju. Ker pa so ločevali nekoč med dobro in zlo srečo, se je prva ohranila kot sreča, druga pa kot nesreča. Posrečeno je torej nekaj, kar se je zgodilo po srečnem naključju. Danes bi rekli, da se je vse zgodilo po sreči. Zgledi: Danes nam je šlo vse po sreči. Danes se vam je vse izteklo po sreči, (ali bolje: se vam je vse posrečilo). Ko uporabimo glagol posrečiti se, pomislimo najprej na način, kako nam je kaj uspelo, za uspeh je bila potrebna sreča oz. srečno naključje. Končni rezultat pa je enak kakor pri glagolu uspeti, torej uspešno dokončano delo.
Večkrat pa oba glagola nista zamenljiva, kar smo videli že v prejšnjih primerih.
Ravno tako ne moremo poljubno uporabljati deležnika posrečen in uspešen. Posrečen je lahko načrt, posrečena je oprema knjige. Namesto posrečen izraz imamo na voljo tudi dober, primeren izraz, namesto posrečena šala pa lahko rečemo tudi domiselna ali duhovita šala. Svoje mnenje lahko izražamo
tudi s prislovom, zato rečemo posrečeno izbrani primeri ali zgledi,
posrečeno prikazano dogajanje, posrečeno napisan članek. Medtem pa moramo reči, da je dijak uspešno dokončal šolanje, kakor tudi, da je kdo uspešen v svojem poklicu. Poznamo tudi uspešno metodo zdravljenja, uspešno zdravilo, uspešno poslovanje. Uspešna je lahko predstava, pa tudi knjiga. Uspešna je tista knjiga, ki se dobro prodaja. Toda zapomniti si moramo: Najbolje prodajana knjiga in ne najbolj prodana, kakor marsikdo zapiše. Prodana knjiga je prodana, ne more biti ne bolj ne manj prodana, lahko pa se bolje ali slabše prodaja.
Ker sem že govorila o sreči, je prav, da si zapomnimo, da imamo igre na srečo; poznamo pa še k sreči ali na srečo uiti nevarnosti, izbrati kaj na slepo srečo, (t.j. naključno).
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovanje bolečine
Spoštovani, zdi se mi nekorektno in brezčutno da to, kar sem sestavila za svojega sina ob obletnici njegove izgube, torej namenjeno samo njemu (glej P.D. 25. 5. 2008 tržaška stran 9), si nekdo, le nekaj dni potem, dobesedno prisvoji (glej P.D. 8. 6. 2008 goriška stran 14) in si do vejice prepiše za svojo obletnico: »Smehljaš se nam, ko zasveti dan, tolažiš, ko se razgrne noč.« Prelahko! Čutim se užaljeno. Vem, da podjetje T-Media za to ni krivo, želim si pa, da bi se to več ne ponovilo.
S spoštovanjem,
O. Tavčar
Dialektični odnos z deželno in rimsko vlado
Trenutno v tej prvi fazi, ki sledi volitvam, je absolutno potrebno s strani Demokratske stranke in to za dobro naše družbe, da Demokratska stranka vzpostavi v političnem soočanju, bodisi na deželni ravni s predsednikom Renzom Tondom, bodisi na državni ravni s predsednikom vlade Silviom Berlusconi-
jem, dinamične in dialektične medsebojne odnose, v katerih se kaže spokojno in umirjeno obravnavanje vseh političnih vprašanj. Absolutno potrebno je, da Demokratska stranka vzpostavlja odnose, ki imajo svoj smisel v realizaciji konkretnih političnih dejanj, odnose, ki jih nikakor ne zaznamujejo puhle, prazne vsebine. Politično interakcijo naj označuje stalno iskanje konkretnih rešitev v duhu političnega pragmatizma. Glavni cilj naj bo seveda najti optimalne politične rešitve na raznorazna odprta vprašanja in to vedno za dobro počutje naše heterogene družbe, s posebnim ozirom na vprašanja, ki zadevajo del šibkejše populacije, oseb, ki so šibkejše z ekonomsko- zdravstvenega vidika.
Namenoma nočem uporabljati besede »opozicija« za važno delo ter bistveno vlogo, ki ju ima sedaj Demokratska stranka, enostavno zato, ker sem prepričana, da demokratična politika, kot je v vseh svojih aspektih politika Demokratske stranke, še preden uveljavlja svojo opozicijo proti določenemu političnemu predlogu, je nujno potrebno, da je sposobna predlog temeljito analizirati, obravnavati, predi-skutirati, temeljito ovrednotiti in
Nlfi
pretehtati pozitivne ter negativne aspekte, ki ga lahko ima politični predlog za razvoj naše države v bodočnosti.
Nakar je bistveno dejstvo, da se po možnosti vedno v medsebojnem soočanju pride do odločitve, ki naj bo po temeljiti analizi ter vrednotenju vedno obravnavana v duhu pragmatičnega sodelovanja.
Proces analize in vrednotenja političnih predlogov naj poteka vedno s primernimi strategijami, ki morajo biti metodološko dosledne in precizne.
Poleg tega, prioritetna funkcija, ki jo ima demokratična politika in jo mora v nadaljnje še naprej imeti, je skrb za temeljito obravnavo primernih rešitev za eksistencialne problematike, ki so najbolj pereče v vsakdanu naše širše družbe.
Elena Cerkvenič
zagreb - Predstavili uspešno skupno akcijo
Hrvaški in slovenski policisti zaplenili kar 381 kg mamila
ZAGREB - Predstavniki hrvaške in slovenske policije ter carine so včeraj v Zagrebu predstavili rezultate skupne akcije, v kateri so zasegli 381 kilogramov raztopine kokaina, vrednega 4,5 milijona evrov. "Slovenska carina je zasegla drogo v Kopru, na Hrvaškem so aretirali dva hrvaška državljana," je povedal namestnik načelnika hrvaške policije Ivan Nad. "Ladja s kokainom je 22. aprila izplula iz Cartagene v Kolumbiji, čez pristanišči Kingston na Jamajki in Haifa v Izraelu pa je 30. maja priplula v Koper," je povedal direktor uprave slovenske kriminalistične policije Aleksander Jevšek na novinarski konferenci.
Cariniki so potem v koprskem pristanišču (arhivski posnetek) preiskali zabojnik, ki ga je naročilo neko hrvaško podjetje. Med ostalim so odkrili 381 kilogramov snovi - raztopine kokaina in usedlin, iz katerih je mogoče dobiti med 80 in 100 kilogramov kokaina. Nato so slovenski in hrvaški policisti nadzirali cestni prevoz zabojnika iz Kopra, ki je na Hrvaško prispel čez mejni prehod Starod. Hrvaški policisti so na carinskem termi-
nalu v Zagrebu minuli petek najprej aretirali enega hrvaškega državljana, ki je prevzel omenjeni zabojnik. Nekaj ur za tem so aretirali tudi drugega, pri katerem so našli tudi seznam kemikalij, ki so po-
trebne za izločitev kokaina iz raztopine.
Policisti so poudarili, da so v podobnih skupnih operacijah od leta 1997 odkrili približno 3,5 tone prepovedanih drog.
(STA)
/
ALPE-JADRAN
Torek, 10. junija 2008
3
oglej - V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Italijo
Četrto srečanje Slovencev, ki živijo razseljeni po Italiji
Slavnostni govornik je bil nekdanji konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič
OGLEJ - V nedeljo je bilo v Ogleju že četrto srečanje Slovencev, ki živijo razseljeni po Italiji in ga že vrsto let prireja Svetovni slovenski kogres -Konferenca za Italijo v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič iz Gorice. Srečanje se je začelo v oglejski baziliki z mašo, ki sta jo darovala msgr. Franci Petrič, odgovorni urednik Družine in kanonik v ljubljanski stolnici Janez Celar, nakar se je nadaljevalo s kulturnim programom in družabnostjo v bližini Ogleja, kjer je imel slavnostni govor prof. Tomaž Pavšič, ki se je spomnil slovesnosti ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva na Rašici pri Velikih Laščah in pomena slovenske države za vse Slovence, ki živijo izven njenih meja.
Msgr. Petrič je v starodavni oglejski baziliki med mašo podčrtal pomen oglejske krajevne Cerkve in njenega vpliva na slovenski narod, saj smo Slovenci prejeli krščanstvo in evropsko omiko prav iz Ogleja. Pri maši v baziliki se je zbralo okrog dvesto Slovencev, ki živijo razseljeni po Italiji, največ jih je prišlo iz bližnjega Veneta, iz Lombar-dije, še posebej iz Milana, a tudi iz Pi-emonta, Rima in od drugod. Pri maši je pel in tudi kulturni program je kasneje sooblikoval mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Mirko Ferlan. Slavnostni govornik letošnjega srečanja je bil prof. Tomaž Pavšič iz Idrije, ki je bil pred leti konzul RS v Trstu. V svojem nagovoru je prof. Pavšič poudaril predvsem neprecenljivo vlogo, ki jo odigrava in jo mora imeti za vse Slovence po vsem svetu država Slovenija.
»Na žalost je tako, da moramo Slovenci, zlasti v naših sosednjih državah, nenehno opozarjati na naše narodnostne in jezikovne pravice!« je vzkliknil Pavšič in opozoril na dejstvo, da se v Gorici »ozkosrčno izganja slovenščino iz urad nih raz gla sov!« Po zval je Ita -lijo naj uresničuje zaščitni zakon za Slovence v Italiji in naj Slovencem v Beneški Sloveniji omogoči gledanje slovenske televizije in poslušanje slovenskega radia.
Srečanja Slovencev v Ogleju se je udeležil tudi generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, ki se poslavlja od Slovencev v Italiji, saj se mu izteka mandat, in mu je zato predsednik Konference za Italijo SSK Marijan Terpin izročil priložnostno darilo in se mu zahvalil za »prijateljstvo in požrtvovalno delo«, predvsem pa za dejstvo, da se j e ved no ude le ževal sre čanj s Slo ven ci.
Pri maši je pel in tudi kulturni program je kasneje sooblikoval mešani
pevski zbor
Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Mirko Ferlan
avstrija
Še 5 novih dvojezičnih tabel na Koroškem?
DUNAJ - Avstrijsko ustavno sodišče je včeraj na rednem zasedanju ponovno preverjalo ustavnost krajevnih tabel na južnem Koroškem. Tokrat o (zaenkrat) samo nemških napisih v Ločilu, Podgorjah, Šentjakobu v Rožu, Ži-tari vasi in Dobrli vasi. Prvič je zase da nje vo dil no vi pred sed nik ustavnega sodišča Gerhart Holzinger, potem ko je iz zdravstvenih razlogov konec aprila odstopil dosedanji predsednik Franz Ko ri nek.
Svojo odločitev bo ustavno sodišče objavilo v naslednjih dneh, pričakovati pa je, da bo najvišje avstrijsko sodišče sledilo dosedanji praksi in ugotovilo, da imajo omenjeni kraji več kot deset odstotkov slovenskega prebivalstva čez daljše obdobje in morajo po ustavi oz. sedmem členu Avstrijske državne pogodbe imeti dvojezičen napis. (I.L.)
krško - Okvara odpravljena prej, kot so načrtovali
Od včeraj nuklearka spet obratuje
Čeprav zaradi okvare ni bilo nobene nevarnosti za okolje in preboivalstvo, je dogodek močno odmeval v Evropi
Nuklearna elektrarna Krško od včeraj popoldne spet normalno obratuje
avstrija - Deželne volitve na Tirolskem
Nepričakovan politični preobrat
Hud poraz ljudske stranke in socialdemokratov - Skoraj 20 odstotkov za listo nekdanjega člana OVP Dinkhauserja
INNSBRUCK - Na avstrijskem Tirolskem je na deželnozborskih volitvah prišlo do nepričakovanega političnega preobrata. Ljudska stranka (OVP) in socialdemokrati (SPO), a tudi Zeleni, so utrpeli hud poraz, senzacionalen uspeh pa je zabeležila lista nekdanjega člana ljudske stranke in predsednika Delavske zbornice na Tirolskem Fritza Dinkhauserja s svojim državljanskim forumom. Lista »Fritz«, kije stavila na socialno politiko in zaščito okolja, je v svojem prvem nastopu postala druga najmočnejša stranka v deželnem zboru, njen voditelj pa se sedaj poteguje celo za položaj deželenega glavarja (severne) Tirolske!
Tako ljudska stranka (ki ima sedaj le še 40 odstotkov) kot tudi SPO (padec s 25 na 15 odstotkov) sta izgubila po deset odstotkov glasov, Zeleni pa so padli za dobrih pet na samo še deset odstotkov. Lista »Fritz« je dobila kar 18,3 odstotka glasov, pridobili pa so tudi desničarski svobodnjaki (FPO), katere je tokrat volilo dvanajst odstotkov volivcev. Rezultat po poslanskih sedežih: OVP 16
(-4), SPÖ 5 (-4), Zeleni 4 (-1), FPÖ 4 (+2), Dinkhauser 7 (+7).
Dinkhauser je svoj uspeh zgradil z bojem proti vladajočim strukturam na Tirolskem, čeprav je bil še pred letom dni sam član ljudske stranke. Kot predsednik Delavske zbornice na Tirolskem pa je očitno spoznal, da gre deželna politika v napačno smer in se je treba zavzeti za šibkejše v družbi ter za ofenzivno politiko zaščite narave. Račun se mu je izšel, saj je analiza volitev pokazala, da je preusmeril volilce iz ljudske in socialdemokratske stranke ter tudi Zelenih direktno v svoj tabor.
V ljudski stranki, ki l e doslej imela deželnega glavarja (Herwig van Staa) se je še na večer volitev začela razprava o njegovi zamenjavi (za funkcijo se je takoj objavi izida volitev ponudila njegova namestnica Elisabeth Zanon), zamajala pa sta se tudi stolčka glavnega kandidata socialdemokratov Hannesa Gschwendtnerja in tudi Zelenih Geor-ga Willija.
Na preobrat na Tirolskem so se se-
veda odzvali tudi politični veljaki na Dunaju. Medtem ko je predsednik ljudske stranke in podkancler Wilhelm Molte-rer menil, da je njegova stranka na Tirolskem dosegal »špoštovanja vreden rezultat«, je predsednik socialdemokratov in kancler Alfred Gusenbauer brez ovinkarjenja priznal poraz svoje stranke in menil, da izid volitev verjetno ne bo ostal brez posledic za politiko
na državni ravni. V avstrijskih časopisih pa se je pojavila vest, da bi v Gusenbau-erjevi vladi lahko prišlo do zamenjav, če bi deželnega glavarja van Staaja zamenjal notranji minister iz vrst ljudske stranke, Tirolec Guenther Platter. V tem primeru bi Molterer lahko zamenjal tudi ne najbolj uspešno ministrico za zdravje Andreo Kdolsky.
Ivan Lukan
Fritz Dinkhauser je z učinkovitimi gesli prepričala skoraj 20 odstotkov volivcev
KRŠKO - Nuklearno elektrarno Krško (Nek) so včeraj ob 15.38 ponovno priključili na električno omrežje. Ponovni zagon edine slovenske nukle-arke, ki so jo minulo sredo morali zaustaviti zaradi okvare, je bilo po petkovih napovedih sicer pričakovati šele v sredo, vendar pa je bila sanacija končana hitreje, kot so načrtovali.
Kot so spo ro či li iz Ne ka, je bi la po sredini zaustavitvi elektrarne izvedena celovita analiza stanja in odpravljena napaka na ventilu obvodne linije za merjenje temperature primarnega hladila. Ventil, na katerem je odpovedalo tesnjenje, so v celoti zamenjali z novim. "Tovrsten vzdrževalni poseg je bil že večkrat izveden, zato je bilo delo končano hitreje, kot smo v začetku načrtovali," so sporočili iz Neka. Analizo stanja po zaustavitvi in izvedeni sanaciji je celovito pregledala tudi Uprava RS za jedrsko varnost, ki je ugotovila, da ni zadržkov za ponovni zagon elektrarne. Elektrarna je bila tako danes popoldne ponovno priključena na električno omrežje.
Kot je znano, je 4. junija v Neku pri šlo do okva re, za ra di ka te re je pri -šlo do puščanja vode iz primarnega sistema v zadrževalni hram. Zaradi tega se je vod stvo od lo či lo za kon tro li -rano ustavitev edine slovenske nukle-arke, ki sicer pokrije okrog 20 odstotkov slovenskih potreb po električni energiji.
Do go dek je bil raz gla šen kot ne -nor ma len do go dek, kar po me ni naj -nižjo stopnjo izrednega dogodka brez nevarnosti za osebje elektrarne in prebivalstvo, tako da ni bilo potrebe po izvajanju zaščitnih ukrepov v okolici. Vseeno pa je dogodek močno odmeval v tujini. Prvo poročilo, ki ga je Evropska komisija poslala državam članicam po prejetem obvestilu slovenske uprave za jedrsko varnost, se j e namreč dalo brati tudi "alarmantno", je pretekli teden pojasnil direktor upra ve An drej Stri tar.
Poleg tega pa je pri obveščanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) prišlo do napake, zaradi katere so v sosednji Avstriji sprva mislili, da gre za vajo. Uprava namreč na ob raz cu ob ves ti la o do god ku ( ta je is -ti za vajo in resničen dogodek), ki ga je poslala IAEA ter Avstriji, Madžarski, Italiji in Hrvaški, ni prečrtala oznake, da gre za vajo. Stritar je nato napako ustno popravil takoj, ko so ga na to iz Avstrije opozorili. (STA)
4
Torek, 10. junija 2008
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Na odprtju razstave ob 500-letnici rojstva
Tržaški župan Roberto Dipiazza izkazal spoštovanje Primožu Trubarju
Na srečanju z ljubljanskim kolegom Zoranom Jankovicem je tudi napovedal postavitev spomenika Trubarju v Trstu
LJUBLJANA - »Prišel sem v Ljubljano na Trubarjeve prireditve, da izkažem spoštovanje temu velikemu mislecu in hkrati tudi svojim someščanom slovenskega jezika, ki jim je veliki protestant dal prvo tiskano slovensko besedo«. Tržaški župan Roberto Dipiazza je to povedal na otvoritvi razstave o 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki je sklenila včerajšnji ljubljanski Trubarjev dan. Domači župan Zoran Jankovic je svojemu gostu iz Trsta izkazal veliko čast, da mu je dal besedo na tako pomembni prireditvi, kot je bila si-nočnja v ljubljanskem Mestnem muzeju. Dipiazza je napovedal, da bo mestna uprava pokrovitelj Trubarjevega kipa, ki naj bi ga v kratkem postavili ob Bonomovi palači v Ul. Cattedrale pod Svetim Justom.
»Zelo sem vesel, da je na srečanje županov evropskih mest, ki so gostila Trubarja, prišel tudi kolega Dipiazza. To samo dokazuje, da so Trubarjeve ideje, izrečene pred 500 leti, padle na plodna tla. Oče našega knjižnega jezika je pokazal pot za medkulturni dialog, ki ga moramo uresničevati vsak dan in ob vsakem koraku. Živimo skupaj in spoštujmo različnost, kar je temeljno Trubarjevo sporočilo,« je dejal ljubljanski župan v dobrodošlici Dipiazzi. To se je zgodilo v Mestni hiši, od koder je Jankovic svoje goste pospremil najprej v Galerijo Kresija (razstava Obrazi Primoža Trubarja) in nato še v Mestni muzej (razstava Primus), na otvoritvi katere je - kot rečeno - spregovoril tudi Dipiazza.
Dejal je, da Trst končno postaja normalno mesto, v katerem se bo vsakdo čutil doma, z enakim dostojanstvom in z enakimi pravicami. Ta pot je zelo zahtevna, je pa edina, ki predstavlja razvojno perspektivo za mesto. Župan je izpostavil velike korake, ki so bili narejeni na področju zgodovinske sprave in pomiritve. Med uspehi svoje uprave je omenil izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic ter Jankovi-cu zagotovil, da so odnosi med Občino in slovensko manjšino naravnost odlični. »Izraz manjšina mi ni všeč. Rad bi, da bi se o Trstu govorilo kot o mestu različnih skupnosti in ne kot o mestu manjšin,« je poudaril Dipiazza.
Včeraj ni bilo časa za obravnavo odnosov med Trstom in Ljubljano ter o sodelovanju, ki sta mu župana postavila temelje na februarskem srečanju v Trstu. To bo predmet delovnega sestanka, do katerega bo prišlo jeseni oziroma najkasneje pred koncem leta. Jankovic je vsekakor Dipiazzi in občinskemu svetniku SSk Igorj u Švabu, ki ga j e spremljal na obisku, na kratko predstavil načrt občin-
tiskovno sporočilo
skih javnih del, začenši z novimi podzemnimi parkirišči. Da je Ljubljana v teh dneh eno samo veliko gradbišče je Dipiazza lahko preveril tudi na lastne oči ob gradbišču pred županstvom, kjer nameščajo novo kanalizacijo. V njemu lastnem neposrednem slogu se je župan pogovarjal z mimoidočimi Ljubljančani in turisti, ki so nekaj ur prej na ulicah lahko srečali soprogo ameriškega predsednika. Ob tem je našel tudi čas, da je Švabu »naročil« sestanek z vodstvom Slovenskega stalnega gledališča.
Občinskemu svetniku Slovenske skupnosti se zdi pomembno, da se je Občina Trst z županom uradno poklonila Trubarju. »Ne gre sicer le za poklon velikemu Slovencu, temveč tudi za priznanje, da je Trst večjezično in večkulturno mesto, o katerem sta Trubar in njegov pokrovitelj Peter Bonomo razmišljala ne pred deset ali dvajset, temveč pred petsto leti, kar ni ravno postranskega pomena,« je županov včerajšnji obisk v Ljubljani komentiral Švab.
Sandor Tence
Ljubljanski župan Zoran Jankovic (desno) je tržaškega kolega Roberta Dipiazzo sprejel izredno gostoljubno; slednjega je spremljal občinski svetnik Igor Švab (levo)
fras
ljubljana - Praznovanje petstoletnice rojstva Primoža Trubarja
Prestolnica se je velikega Slovenca spomnila z vrsto prireditev in razstav
Gabrovec (SSk-DS) z Molinarom o aktualnih manjšinskih vprašanjih in posvetovalni komisiji
TRST - Udejanjanje ključnih določil deželnega zaščitnega zakona 26/2007 je bilo v ospredju srečanja, ki gaje deželni svetnik SSk-DS Igor Gabrovec imel z odbornikom za kulturna in manjšinska vprašanja Robertom Molinarom. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je Gabrovec Molinara posebej opozoril na nujnost, da se takoj zaključi postopek za sestavo posvetovalne komisije, ki ima pomembne pristojnosti glede porazdelitve finančnih sredstev društvom in organizacijam ter sestave novih pravilnikov, ki jih predvideva deželni zakon. S tem v zvezi se je Gabrovec pred dnevi ponovno sestal tudi s predsednikom deželnega sveta FJK Edouardom Ballamanom ter s šefom predsednikovega kabineta. Po zakonu mora namreč predsednik deželne skupščine sklicati slovenske javne upravitelje, da iz svoje srede izvolijo tri predstavnike v posvetovalno komisijo. Sogovornika sta Ga-brovcu zagotovila, da glede sklica skupščine upraviteljev ni nobene ovire in da
bo postopek stekel v najkrajšem času.
V pogovoru z Molinarom je slovenski svetnik izpostavil tudi vprašanje Slovenskega stalnega gledališča, Inštituta za slovensko kulturo v Špetru ter problem konvencije Rai-vlada, ki še vedno ignorira Slovence v videmski pokrajini. »Molinaro je dokazal, da vprašanja pozna in da mu je do tega, da se zaščitni zakon dosledno izvaja,« je v tiskovnem sporočilu zapisal Gabrovec. Molinaro je Gabrovcu zagotovil, da bodo finančna sredstva večjim ustanovam (t.i primarnim organizacijam in medij-sko-založniškim dejavnostim) za leto 2008 izplačana že v kratkem, takoj po poletju pa naj bi bila na vrsti tudi porazdelitev prispevkov manjšim društvom in organizacijam. Porazdelitev bo ob odsotnosti posvetovalne komisije pripravila deželna uprava, ki bo vsekakor upoštevala načelo »sorazmernosti« s porazdelitvijo za lansko leto, še piš-pe v tiskovnem sporočilu deželnega svetnika DS - SSk.
portorož - Po dveletnih prizadevanjih
Slovesno ustanovili Evro-sredozemsko univerzo
PORTOROŽ - Na slovesnosti ob ustanovitvi Evro-sredozemske univerze so ugledni govorniki, med njimi predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša in generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, izpostavili pomen univerze pri krepitvi miru, stabilnosti, sodelovanja in medsebojnega razumevanja v evrosredozemskem prostoru.
Janša je poudaril, da sta bila Evropa in Sredozemlje od nekdaj neločljivo povezana, pri tem pa je spomnil na besede evropske komisarke za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benite Ferrero-Waldner, ki se je prav tako udeležila slovesnosti. Ta je nedavno zapisala, da je Sredozemlje tako zibelka Evrope kot tudi njena prihodnost. Dodal je, da so si države v evrosredozemskem prostoru v veliko pogledih podobne, v številnih pa tudi različne. Po Janševem prepričanju prav te razlike ustvarjajo potrebo po dialogu, raziskovanju in medsebojni bogatitvi. V tem naj bi pomembno vlogo odigrala tudi Evro-sredozem-ska univerza.
Musa pa je poudaril, da lahko zgolj skozi razsvetljeno izobraževanje premagamo skrajne poglede, nauke in dejanja tako v Evropi kot v arabskem svetu in preprečimo trk civilizacij.
Jutri na Bledu zasedanje slovensko-hrvaške komisije
LJUBLJANA - Jutri se bo na Bledu drugič sestala mešana slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med državama. Prvo srečanje komisije je potekalo 22. aprila na Reki. Naloga komisije je priprava pravnih okvirjev za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo, državi pa sta jo ustanovili septembra lani na podlagi dogovora predsednikov slovenske in hrvaške vlade. (STA)
LJUBLJANA - Glavno mesto Slovenije ima več razlogov za slovesno praznovanje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja (na posnetku STA je kip, ki od februarja krasi Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani). Veliki reformator si je želel pridi ga ti v mes tu in za svo jo je zi kov no osnovo vzel rašiško-ljubljanski dialekt, da bi knjige lahko razumeli vsi Slovenci. Leta 1564 je s cerkveno »ordningo« postavil Ljubljano za sre diš če vseh Slo ven cev, mes to pa je bi lo tu di se dež pro tes tant ske cer kve.
Tru bar je skrat ka to rej do ma tudi v Ljubljani, ki se je velikega Slovenca (zakaj pa ne, tudi svetovljana) vče raj spo mni la z vrs to pri re di tev in razstav. Osrednjo so sinoči odprli v Mestnem muzeju z naslovom »Primus«, ki ima dva pomena: prvič in Primož. Razstava prikazuje Trubarja kot utemeljitelja slovenskega jezika in pisca prvih tiskanih slovenskih knjig, a tudi kot človeka, ki je sodil v takratni evropski kontekst. Zato so v Mestnem muzeju še posebej predstavljeni tisti, ki so nanj vplivali, denimo tržaški škof Peter Bonomo, Era zem Ro ter dam ski in se ve da Mar -tin Luther.
Na razstavi, ki jo je odprl ljubljanski župan Zoran Jankovic, je prvič na ogled Biblija Jurija Dalmatina z originalnim Trubarjevim podpisom, ki je sicer v lasti ljubljanske Frančiškanske knjižnice.
Obiskovalci lahko občudujejo sliko, ki jo je ustvaril Matej Sternen, razne Trubarjeve kipe in portrete do naj no vej še ga, ki ga je pred tre mi me -seci izdelal Nikolaj Beer. Od kipov velja še posebej omeniti delo Draga Tršarja in sliko Rika Debenjaka, ki obeležuje trenutek, ko so Trubarja leta 1561 somišljeniki doma pričakali pred mestnim obzidjem. V muzeju je na voljo tudi zemljevid z lokacijami vseh pomembnejših protestantskih ustanov in kje so vse živeli ključni protestanti.
Pozno popoldne so v galeriji Kresija odprli razstavo »Obrazi Primoža Trubarja«, veliki reformator pa je do bil tu di zgi ban ko, sad skup -nega projekta Slovenske znanstvene fundacije in ljubljanske občine ter tu di tri spo min ska dre ve sa ob Po ti spominov. Dostojne torej in za Trubarjevo veličino primerne spominske prireditve.
S.T.
|———|	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Torek, 10. junija 2008	TRST	/
APrimorski
~	dnevnik
obisk v uredništvu - Spodbudne besede državnega predsednika FNSI Roberta Nataleja
Sindikat mora zagotoviti tudi preživetje manjšinskih časopisov
Sindikalist je pohvalil pismo, ki ga je naš časopis naslovil na Beppeja Grilla: vaša stališča so tudi naša
Zagotavljam vam, da bomo v dokumentu o reformi založniškega zakona, ki ga bomo predložili podpredsedniku vlade Paolu Bonaiutiju, namenili posebno pozornost manjšinskim časopisom. Roberto Natale, državni predsednik enotnega novinarskega sindikata Fnsi (Federa-zione nazionale stampa italiana), je prepričan, da mora sindikat podpreti predvsem šibkejše glasove, tiste, ki so značilni za nek teritorij ali skupnost. Med temi je nedvomno tudi Primorski dnevnik, časopis, ki se zaradi svoje specifike ne more kosati z državnimi mediji: od tu nujnost javnih prispevkov, kijih zagotavljajo italijanski zakoni, a bi jih nekateri radi ukinili. Med njimi je najglasnejši bivši komik Beppe Grillo, ki je začel zbirati podpise za odpravo založniškega zakona. Nanj smo novinarji Primorskega dnevnika naslovili javno pismo, v katerem smo pojasnili v kakšnih okoliščinah delamo, predvsem pa, da je preživetje našega časopisa možno samo z državnimi prispevki: tržni zakoni tu ne pridejo v po-štev. Naše pismo je baje želo odobravanje pri državnem vodstvu novinarskega sindikata: od tu Natalejeva želja po obisku v našem uredništvu. »Vaš glas je bil eden redkih, ki so se dvignili proti Gril-lu: utemeljeno in jasno ste dokazali, da imajo vsi glasovi pravico do komuniciranja in informiranja. Vaše utemeljitve in zahteve so zato postale tudi naše. Res je, založniški zakon je treba nujno reformirati, saj ga nekateri subjekti zlorabljjo, nikakor pa ga ne gre ukiniti: majhni časopisi, na primer manjšinski, brez njega ne bi preživeli.«
Včerajšnjega srečanja v tržaškem uredništvu so se ob novinarjih našega časopisa, sindikalnih predstavnikih slovenskega uredništva Rai in deželnega sindikata, udeležili tudi odgovorni urednik Dušan Udovič in Pavel Mahorčič, direktor podjetja Dzp-Prae, ki izdaja Primorski dnevnik. Prvi je Nataleju predstavil uredništvo in njegovo zgodovino: osemnajst kolegov (med katerimi so štirje pripravniki) dnevno proizvaja »dostojen« časopis, ki obsega od 24 do 32 strani. Primorski dnevnik tako nadaljuje tradicijo tržaškega novinarstva v slovenskem jeziku, ki jo je v drugi polovici 19. stoletja začela Edinost in nadaljeval Partizanski dnevnik. Do leta 1990 so izdajanje Pri-
Od leve proti desni: Dušan Udovič, Carlo Muscatello, Roberto Natale in Pavel Mahorčič
kroma
morskega dnevnika omogočale komercialne dejavnosti njegovega založnika - Založništva tržaškega tiska (prodaja tujega tiska v Jugoslaviji). Danes krijejo italijanski državni prispevki okrog 60% vseh stroškov, kot je pojasnil Mahorčič pa je njihova vsota že skoraj dvajset let nespremenjena: po izračunih zavoda Istat je tisti denar danes vreden tretjino manj, stroški pa so iz leta v leto višji. S krčenjem stroškov in predčasno upokojitvijo nekaterih uslužbencev je podjetju uspelo kljubovati tem okoliščinam, Mahorčič pa je zagotovil, da bo podjetje še letos investiralo v spletno stran časopisa. Deželnega predsednika sindikata Carla Muscatella je zanimalo, ali lahko s padcem meje Primorski dnevnik prodre tudi v Slovenijo in tako razširi krog bralcev: Mahorčič je pojasnil, da bi to zahtevalo velike investicije, v katere bi se podjetje lahko podalo samo v trenutku, ko bi razpolagalo s stvarnimi ekonomskimi zagotovili. Bolj realno je, da poiščemo sinergije z že obstoječimi mediji, na primer z dnevnikom Primorske novice, je dodal Udovič.
Seveda v primeru, da ne bo Primorski dnevnik »utihnil« zaradi Beppeja Grilla in njegovih somišljenikov... (pd)
fnsi - Na včerajšnji skupščini
Sklad Cigana za pomoč mladim novinarjem iz Fjk
Enotni deželni novinarski sindikat Fnsi (Federazione nazionale stampa italiana) seje včeraj zbral na redni skupščini. Zasedanja se je udeležil tudi državni predsednik Roberto Natale, ki je novinarjem predstavil prizadevanja sindikata na državni ravni. Enotna novinarska pogodba je kot znano zapadla pred tremi leti: osemnajst dni stavke ni prineslo nobenega pozitivnega učinka, predvsem zato, ker so novinarji zahtevali omejitev začasnih delovnih pogodb in jamstva za tako imenovane »prekerne« novinarje. »Naloga sindikata je, da zaščiti predvsem najšibkejše člene: na primer nestalno zaposlene, ali manjše redakcije,« je včeraj spomnil Natale. Združenje založnikov je v zameno zapustilo pogajanja, situacija pa se je v zadnjih mesecih končno pre-
maknila z mrtve točke. Kdaj bodo novinarji dočakali obnovitev pogodbe, ni dano vedeti, medtem pa je deželni sindikat poskrbel za razveseljivo pobudo. Ustanovil je namreč sklad, ki nosi ime po Simoni Cigana, tridesetletni novinarki, ki je nenadoma umrla lani poleti. Simona je živela v Pordenonu in tako kot številni vrstniki sodelovala z raznimi mediji: sindikalne kronike so polne mladih in manj mladih novinarjev, ki v zameno za nekaj evrov (včasih tudi le za pet ali šest evrov) sodelujejo s časopisi in televizijami iz naše dežele. Da bi jim pomagal kljubovati delodajalcem, je deželni sindikat ustanovil sklad Simona Cigana, ki jim bo nudil brezplačno posvetovanje z odvetniki in v določenih primerih tudi finančno kritje vseh sodnih stroškov. (pd)
Mikro zgodbe ob meji
Deželni odbor za komunikacije Co-recom prireja danes ob 10.30 v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) predstavitev projekta »Microstorie affol-lano il confine« o komunikaciji in vzpostavljanju odnosov ob nekdanji železni zavesi. Projekt bo potekal v različnih fazah skozi poletje vse do septembra, njegov cilj pa je zbrati več mikro intervjujev tako z italijanskimi kot s slovenskimi državljani, ki so se rodili in živeli ob meji. Zaključke bodo pobudniki projekta predstavili na javnem posvetu.
Češkoslovaška na Jadranu
Razvejanemu delovanju češke skupnosti v Trstu (ko je bilo pomembno avstro-ogrsko pristanišče) in pa češkoslovaškemu pogledu na povojne mednarodne dogodke, je tržaški zgodovinar Borut Klabjan posvetil knjigo »Češkoslovaška na Jadranu: Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne«. Knjigo bo danes ob 17.30 v novinarskem krožku (na Korzu Italia 13) ob avtorju predstavila zgodovinarka Marina Rossi.
Vrača se nagrada Start Cup Trieste
Na sedežu Fundacije CRTrieste (3. nadstropje v Ul.Cassa di Risparmio 10) bodo danes ob 12. uri predstavili letošnjo izvedbo nagradnega natečaja za najboljši poslovni načrt -Start Cup Trieste, ki ga prireja tržaška univerza.
Varčujmo z energijo
Stroški za energetsko porabo se iz dneva v dan višajo. Na pobudo starejše stanovalke zavoda za ostarele Itis se je oblikovala delovna skupina, ki želi spodbuditi ekološko vest in zmanjšati energetsko potrato. O pobudi bo tekla beseda v pritličnih prostorih zavoda (Ul. Pascoli 31) danes ob 10.30.
Seminarja na Univerzi Trst
Oddelek za ekonomske in statistične vede pri tržaški univerzi prireja danes ob 11. uri (dvorana Dises - Ekonomska fakulteta) srečanje s profesorjem Jerryjem Poleselom, članom epidemiološke in biostatistične ekipe zdrav-stveno-raziskovalnega zavoda CRO iz Aviana, jutri pa ob 15.30 z tržaškima docentoma Romeom Danielisem in Lucio Rotaris, ki bosta ravno tam spregovorila o prvih učinkih uvedbe dovoljenja Ecopass za vožnjo neeko-loških vozil po mestnem središču.
javno srečanje - Slovenska prisotnost v novi stranki
Demokratska stranka in njeni slovenski člani v mestu
Slovenska komponenta v Demokratski stranki se je na zadnji deželni skupščini v Doberdobu odločila, da bo priredila vrsto teritorialnih sestankov, na katerih naj bi spodbudila slovensko prisotnost in organizacijsko rast v stranki. Prvi tak sestanek je bil včeraj v Trstu, na se de žu stran ke v Ul. Do no ta.
To je bilo sploh prvo tako javno srečanje v mestu. Po mnenju Štefana Čoka se ga je udeležilo zadovoljivo število ljudi, predvsem tistih, ki se navadno ne udeležujejo pokrajinskih skupščin. S tem je bil tudi dosežen eden od ciljev srečanja. Udeleženci so razpravljali o slovenski prisotnosti v stranki. Ta je nujno potrebna, so ocenili, ter menili, da bi moral biti tudi italijanski del Demokratske stranke biti seznanjen z delovanjem slovenske komponente in sploh manjšinsko prisotnostjo v mestu. Komponenta je zaenkrat začasno ime, s katerim se prepoznava slovenska prisotnost v stranki. Morda bo treba dobiti nov, ustreznejši izraz, je bilo rečeno na sestanku, na katerem so bile zadane smerni-
ce za delovanje v stranki. Govor je bil tudi o pobudi za politično izobraževanje članov, kar bi bilo primerno in nujno za aktivno sodelovanje in politično delovanje. Udeleženci so se obregnili tudi ob
zadnje volitve. Stranka ni bila takrat še popolnoma izoblikovana, so ocenili. Zato je treba nadaljevati z delom na širšem ozemlju. V ta okvir sodita bližnji srečanji v Dolini in na Krasu.
občinski svet - »Poraz« mestne uprave
Stop rebalansu
Sporna oddaja v zakup občinske vratarske službe
Stop rebalansu proračuna, ki ga je pripravil tržaški občinski odbor. Tako je soglasno odločila mestna skupščina, ki je preložila glasovanje sklepa občinske uprave na prihodnjo sejo.
Občinski svet se je včeraj izjemoma sestal že popoldne, da bi svetnikom omogočil večerni ogled evropske tekme italijanske nogometne reprezentance.
Na dnevnem redu je bila - ob treh resolucijah - le razprava o rebalansu proračuna, ki ga je občinski odbor odobril 19. maja. Predstavil ga je odbornik za finance Giovanni Battista Ra-vida. V proračun je bilo treba vključiti deželni prispevek v višini 50 tisoč evrov za razstavo Srednji vek v Trstu, nadalje 15 tisoč evrov deželnih prispevkov za informatiziranje periodičnega tiska ter prispevek 15 tisoč evrov, ki ga je Fundacija CRTrieste dodelila za organizacijo glavne skupščine agentov križarskih plovb MedCruise.
Kamen spotike pa je postala do-
delitev 33 tisoč evrov za oddajo v zakup občinske vratarske službe. Levo-sredinska opozicija je zagnala vik in krik, češ, da v tem primeru ne gre za golo finančno-računovodsko operacijo, temveč za pravšnjo politično odločitev, o kateri bi moral predhodno razpravljati občinski svet. Odbornik za osebje Michele Lobianco je nekajkrat posegel in skušal pojasniti, da je ukrep potreben, kar pa ni prepričalo svetnikov opozicije in tudi nekateri svetniki desnosredinske večine so izrazili nekaj pomislekov.
Potem ko so svetniki opozicije že napovedali svoje (negativne) glasovalne izjave, je svetnik Forze Italie Everest Bertoli postregel s presenečenjem: postavil je prejudicialno vprašanje z zahtevo po preložitvi glasovanja na naslednjo občinsko sejo. Levosredinska opozicija predlogu ni nasprotovala, tako je bilo glasovanje o rebalansu proračuna preloženo.
M.K.
6
Torek, 10. junija 2008
TRST
/
dolina - Med včerajšnjo sejo občinske skupščine
Dolinski občinski svet še tretjič proti uplinjevalniku
Resolucija odobrena soglasno - Ljudje in okolje bolj pomembni kot ekonomska računica
Dolinski občinski svet se je vnovič izrekel proti gradnji kopenskega uplinjeval-nika pri Žavljah. Odločitev je bila soglasna, izzvala pa jo je resolucija o »uresničitvi načrta družbe Snam Rete Gas za izgradnjo plinovoda, ki naj bi povezoval predlagani uplinjevalnik družbe Gas Natural z odseki Trst-Gradež-Vileš.
Dokument so predložili svetniki Eli-sabetta Sormani, Emil Coretti, Tatjana Turco in Michele Di Donato, z izjavo pred predstavitvijo v občinskem svetu pa ga je podprl tudi svetnik Sergij Mahnič. V njem je uvodoma izpostavljeno, daje dolinski občinski svet že 21. junija 2006 in 17. januarja lani soglasno zavrnil načrt o gradnji kopenskega uplinjevalnika zaradi njegovih
kvarnih posledic na okolje. Negativni oceni sta se nanašali na nevarnost strukture zaradi bližine naftnih rezervoarjev družbe Si-ot, pa tudi na dejstvo, da bi se uplinjevalnik nahajal v neposredni bližini evropsko zaščitenega območja (SIC) in območja posebnega varstva (ZPS); poleg tega pa tudi v bližini deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, »zaradi česar je potrebno okoljevarstveni vidik upoštevati s posebno pozornostjo, za zaščito tistih živalskih in rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje.«
V resoluciji je zapisano, da »prihajajo iz več strani ugodna mnenja za gradnjo plinskega terminala v industrijski coni pri Žavljah in povezanega plinovoda, ki naj bi ga povezoval s podvodno napeljavo do
Gradeža in nato, po kopnem, do Vileš, ker naj bi naprava predstavljala edinstveno priložnost za mesto Trst in za celotno območje.« Omenjena ugodna mnenja pa »se nanašajo izključno na ekonomski in zaposlitveni vpliv, ki naj bi ga uplinjevalnik imel na to območje,« je še zapisano v resoluciji, v kateri so se podpisniki obregnili tudi ob vprašljivo »znanstvenost« dosedanjih argumentov za gradnjo uplinjevalnika. Dolsej ni bil namreč še predložen noben »elaborat ali mnenje kake znanstvene ustanove v zvezi z nevarnostjo uplinjevalnika, čeprav so v Trstu prisotne številne ugledne ustanove, na katere bi se lahko deželna uprava obrnila.« Podpisniki resolucije so se zato zavzeli, naj se »varnosti pre-
1	Linde Gas
2	Škedenjska železarna
3	Obalna skladišča plina
4	Gas Natural
5	Terminal SIOT
6	Adler
7	Obalna skladišča Milje
8	GTS -GPL
9	Rezervoarji SIOT 10	Sežigalnica A CEGAS
Tankerji Plinski tankerji
bivalstva in spoštovanju okolja daje prednost pred vsakim drugim elementom ocenitve ekonomske narave.«
Svetniki opozicije so se z resolucijo strinjali. Giorgio Jercog (Polo per S. Dor-ligo) je dodal mapo »nevarnih struktur« na območju tržaškega pristanišča in industrijske cone, ki je bila priložena k dokumentu. Svetniki so tako soglasno odobrili resolucijo, ki obvezuje županjo in občinski odbor, da »v odsotnosti točnih, stvarnih in natančnih zagotovil s strani znanstvenih ustanov« izrazi svoje nasprotovanje gradnji uplinjevalnika ter da posreduje to oceno pristojnim državnim, deželnim in krajevnim ustanovam.
M.K.
Filmski večer na Pončani
V	okviru filmskega festivala America bodo jutri ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani (Ul. ponziana 14) člani združenja Tina Modotti predvajali film »In the Valley of Elah« (Nella valle di Elah) v režiji Paula Haggisa. V filmu nastopajo Tommy Lee Jones, Charlize Theron, Jason Patrick in Susan Saran-don.
Buster Keaton protagonist zadnjega srečanja v Skednju
Jutri bo v škedenjskem kinokrožku Lumiere (Škedenjska ulica 124) še zadnje srečanje s filmom v letošnji sezoni. Ob 20. uri bodo predvajali serijo najboljših kratkometražnih filmov, v katerih nastopa velikan nemega filma Buster Keaton, ki je bil med najinovativnejšimi in najpomembnejšimi osebnostmi v filmski zgodovini.
Okrvavljena roža v Narodnem domu
V	konferenčni in razstavni dvorani v Narodnem domu (Ul.Filzi 14) bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige »Okrvavljena roža- spomini partizanskega zdravnika« dr. Francija Derganca. Srečanja se bosta udeležila predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in avtorjev sin Primož Derganc.
Večerja Emergency
Tržaška humanitarna skupina Emergency prireja tradicionalno solidarnostno večerjo, ki bo v soboto, 14. junija, ob 19. uri v Ljudskem domu v Podlon-jerju (Ul. Masaccio 24); pred večerjo bo na sporedu krajše srečanje s predstavnikom skupine Emergency, ki je aktiven pri mednarodnih projektih. Svojo prisotnost lahko potrdite samo še danes na naslovu emergencytrieste@yahoo.it ali na tel. 347/2963852.
Potni list na pošti
Družba Poste Italiane in italijansko notranje ministrstvo sta podpisala sporazum, ki predvideva, da lahko stranke v tržaški pokrajini odslej zaprosijo za potni list oziroma za njegovo obnovo kar na pošti. V za to usposobljenih poštnih uradih bo strankam na razpolago formular za prošnjo, poštna položnica za plačilo in kuverta za dostavo dokumenta na dom. Stranka naj s seboj prinese dve fotografiji, kopijo veljavnega osebnega dokumenta in telematski kolek. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.poste.it oz. na zeleni številki 803160.
pokrajina trst - Petnajstletno koriščenje deželnega denarja (12 milijonov evrov) v dogovoru z občinami
Prispevki za popravilo šolskih stavb
Koristile jih bodo tudi tri slovenske šole: OŠ S. Grudna v Šempolaju ter NSŠ I. Grudna v Nabrežini in S. Gregorčiča v Dolini - Obisk tretje komisije na šoli Gregorčič
1.161.000 evrov: to je vsota, ki jo bo Pokrajina Trst v teku petnajstih let namenila popravilom na treh slovenskih šolah na Tržaškem. 201.000 evrov bo šlo za dela v stavbi Nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini, 240.000 evrov za dela v stavbi Osnovne šole Stanka Grudna v Šempolaju, kar 720.000 evrov pa za popravilo stavbe NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini. Prav prostore te šole so si člani tretje komisije pokrajinskega sveta, ki je pristojna tudi za šolska poslopja, na pobudo svojega predsednika Sandyja Kluna (Demokratska stranka) in v dogovoru z ravnateljem šole Emilom Bo-letom ogledali včeraj dopoldne ob prisotnosti dolinske občinske odbornice za šolstvo Alenke Vazzi in pristojnega funkcionarja za javna dela v okviru občinske uprave Mitje Lovrihe. Na dolinski šoli bodo zamenjali zunanji omet, žlebove, okna in izolacijo, obenem pa bodo tudi pregledali streho, da ugotovijo, ali morebiti pušča. V notranjosti bo uprava dala preurediti eno učilnico in stranišče, zunanje in notranje stene pa bodo tudi prepleskali. Stavba res potrebuje popravilo, nam je povedal Klun, saj je bila zgrajena leta 1910, večjih del na njej pa od takrat niso izvedli. Celoten strošek za popravilo znaša 950.000 evrov, kar osemdeset odstotkov te vsote pa bo kril omenjeni prispevek.
Čeprav je pokrajinska uprava pristoj-
na le za poslopja višjih srednjih šol, lahko v tem primeru pomaga tudi osnovnim in nižjim srednjim šolam na podlagi deželnega zakona št. 30/2007. Dežela namreč nudi pokrajinam denar v okviru petnajstletnega financiranja (od letošnjega leta naprej) za preureditev, posodobitev in popravilo šolskih poslopij, ki so v pristojnosti pokrajinskih in občinskih uprav. Februarja letos je deželni odbor Pokrajini Trst odobril dodelitev dvanajstih milijonov evrov, ki jih bo morala uporabiti v dogovoru z občinami. Poleg že omenjenih slovenskih šol, ki se nahajajo na ozemlju občin Devin-Nabrežina in Dolina, so tu še druga poslopja: v Občini Trst sta to - drugače v pristojnosti Pokrajine - stavbi šolskega pola v Valmauri oz. pedagoškega liceja Carducci (4.800.000 evrov) in klasičnega liceja Dante Alighieri (1.200.000 evrov), dalje so tu še osnovna šola Ruggero Manna ter nižje srednje šole Guido Corsi (1.639.500 evrov), Divisione Julia (1.719.000 evrov) in Dante Alighieri (1.183.500 evrov), medtem ko bosta v Občini Milje prispevka deležni OŠ v Cindisu (57.000 evrov) in OŠ De Amicis v Miljah (240.000 evrov). S tem v zvezi je pokrajinski svetnik DS Massimo Veronese v spo-ročilupoudaril, kako pokrajinska uprava nadaljuje z vlaganjem in pozornostjo do šolskih poslopij, pri čemer podpira posege tudi v manjših okoliških občinah.
Člani tretje komisije tržaškega pokrajinskega sveta so se seznanili s stanjem stavbe dolinske srednje šole
kroma
/
TRST
Torek, 10. junija 2008
7
kmečka zveza - Obisk na zgoniškem in repentabrskem županstvu
Izbire skladne s potrebami ali »de nobis nihil sine nobis«
V sklopu srečanj, ki jih Kmečka zveza prireja s predstavniki krajevnih uprav, da bi jih seznanila s težavami oziroma željami domačih kmetovalcev, jim posredovala določene smernice in rešitve nadaljnjega razvoja teritorija in kmetijske dejavnosti, sta se včeraj njen predsednik in tajnik Franc Fabec oziroma Edi Bukavec podala najprej na zgoniško, nato pa še na repen-tabrsko županstvo.
Županoma in občinskim odbornikom sta predstavnika KZ orisala težave, s katerimi se kmetijstvo danes srečuje na našem teritoriju in jih stimulirala h pozornosti in soočanju. Kmetijska dejavnost je za naš prostor prvenstvenega pomena, sta poudarila; človek je z delom izoblikoval Kras in ga prilagodil življenjskim potrebam. Prav tako naj bi bilo tudi danes, ko bi bil teritorij funkcionalen; žal pa smo priča omejitvenim normam, ki v bistvu ovirajo njegov razvoj in ga silijo v propad. Zato morajo biti izbire skladne s potrebami, ker pa je to prej izjema kot pravilo, si Kmečka zveza prizadeva, da bi v ljudeh spodbudila zavest, jim vlila nekaj več poguma in jih prepričala, da je treba ustvariti sinergije in v kmetijstvo profesionalno vlagati.
Iz pogovora je izšla potreba po skupni organizaciji pri izvajanju novega deželnega podeželskega načrta 2007-2013 za razvoj kmetijskih in podeželskih področij ter za varstvo naravnega okolja. Nova politika za razvoj podeželja bo zaobjemala sklop posegov za izboljšanje okolja in za večpodročno integracijo, t.i. program Leader; ta predvideva neposredno vključevanje prebivalstva oziroma nastanek nekega konzorcija, ki bo izdelal funkcionalen, integriran program razvoja teritorija.
Seveda niso mogli mimo omejitev, se pravi mimo nerazumljivega ravnanja dežele, ki aplicira take norme, ki omejujejo kmetijstvo oziroma ne upoštevajo želja prebivalcev in predstavnikov zainteresiranih kategorij. Prav tako sporna je birokracija, ki bi jo bilo treba krepko poenostaviti. Predsednik Fabec je gostujoči občini pohvalil za projekt Spoznaj kras, obenem pa izpostavil potrebo po valorizaciji tradicije osmic in kmečkih turizmov, ki ponujajo domače proizvode, ter potrebi po vodičih na teritoriju. Beseda je tekla o koristnem izkoriščanju vseh norm, ki bi kmete vključevale tudi v javna dela, in naravnih bogastev ter o razvoju in dopolnjevanju posameznih dejavnosti (vinogradništva, cvetličarstva...). Oba župana sta opozorila, daje kmetijstvo panoga, ki je tesno povezana s prostorom in je pri njih zelo ovrednotena (pomislimo na razstave vin in druge pobude); edina sta si bila tudi glede sodelovanja pri oblikovanju programa za podeželski razvoj ter pri snovanju teritorialnega verižnega sistema sinergij. (sas)
založništvo
Mladinska knjiga odslej tudi v Trstu
Založba Mladinska knjiga je v sklopu širitve svoje dejavnosti na evropska tržišča 5. junija pod blagovno znamko Mladinska knjiga v Italiji ustanovila novo hčerinsko družbo z imenom MK Group. Sedež družbe je v Trstu, skupaj z mednarodno založbo Reader's Digest pa pripravljajo prve aktivnosti v septembru.
S podpisom akta o ustanovitvi omenjene družbe je družba Mladinska knjiga razširila svoje poslovanje že v deveto evropsko državo, so danes sporočili iz družbe Mladinska knjiga Založba. Mladinska knjiga poleg Slovenije in zdaj Italije posluje še na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, Romuniji in Avstriji. Skupina Mladinska knjiga je vodilna družba na področju založništva, knjigotrštva in papirništva v Sloveniji, na Hrvaškem pa je postala največji hrvaški založnik.
Utrditi je treba zavest, da je kmetijstvo med pomembnejšimi panogami za ohranjanje prostora
kroma
sveti jakob - Prejšnji petek na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja
Ekološki in multimedijski zaključek študijskih naporov
Praznik v znamenju ekologije in multimedijskega izražanja. Tako bi lahko označili petkovo prireditev ob zaključku šolskega leta na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu. Živahen program se je začel s predstavo Eko-me-tamorfoze Lučke Susič, ki so jo dijaki šole Cankar pod mentorstvom prof. Ma-nice Maver pripravili v okviru projekta varstva okolja in reciklaže odpadkov 3erre, pri katerem sodeluje večje število slovenskih in italijanskih šol in vzgojnih ustanov iz tržaške pokrajine (predstavo so dijaki prvič odigrali pred nedavnim, saj so skupaj z Osnovno šolo Josi-
pa Ribičiča-Karla Široka prvi na Tržaškem zaključili z delom v okviru tega projekta). Predstava, ki se deli na več ločenih prizorov, prikazuje »usodo« nekaterih recikliranih predmetov (plastenke, zvezka, pločevink in steklenice), s čimer želi spodbujati gledalca k ločenemu zbiranju odpadkov. Veliko navdušenje je želo predvajanje kratkega filma Pepelček: gre za sodobno različico znane pravljice o Pepelki, le da slednjo tu zamenja glavni junak moškega spola, pa tudi konec zgodbe je nekoliko drugačen kot v izvirniku... Film so pripravili nekateri učenci drugega in tretjega razreda pod
Šentjakobski dijaki so ponovili predstavo Lučke Susič Eko-metamorfoze
kroma
mentorstvom prof. Cirila Murnika v okviru projekta filmske vzgoje. Za glasbeno točko so poskrbeli dijakinji tretjega razreda Anna Giuliani in Virginia Veronese ter šolski pevski zbor, medtem ko je najbolj uspešne dijake v šolskem letu čakalo presenečenje v obliki priznanj, ki so jih prejeli iz rok ravnatelja Emila Boleta. Na koncu so si številni prisotni dijaki, profesorji ter starši in sorodniki, ki so se zbrali v Kettejevi dvorani v stavbi NSŠ I. Cankarja in OŠ J. Ribičiča, ogledali še DVD in se tako seznanili z nekaterimi utrinki iz iztekajočega se šolskega le ta.
prosek
Danes koncert domače godbe
Danes bo na sporedu drugo glasbeno srečanje z naslovom »Zaigrajmo skupaj na Pro-seku«, ki jih že enajsto sezono prireja domače godbeno društvo v sodelovanju z Zahodno-kraškim rajonskim svetom, Ju-sar skim od bo rom Pro sek in Zve zo slo ven skih kul tur nih druš tev ter pod po kro vi telj -stvom Pokrajine Trst, Zadružne kraš ke ban ke in se me nar ne Agrososič z Opčin.
Po us peš nem so bot nem koncertu v znamenju modernih rit mov, film ske glas be in ču do -vitega sveta Disneyevih risank, ki ga je oblikovala Nova občinska godba »Santa Cecilia« iz fur lan ske ga Pre ce nic ca pod vod stvom di ri gen ta Pa o lo Friz -zarinija, ki je obenem pestro in do vr še no po ve zo val ce lo ten ve -čer, bo nocoj že tradicionalni pro me nad ni kon cert do ma če godbe, ki jo bo vodila dirigentka Eva Jelenc in nastop mladih gojencev glasbene šole. Kot novost pa bodo mali gojenci nocoj prvič nastopili tudi v koncertnem sestavu, saj bo krstni nastop opravil novoustanovljeni Mladinski orkester Glasbene šole Godbenega društva Prosek pod vodstvom profesorja Aljo-še Starca.
Glasbeni večer bo s pričet-kom ob 20.30 potekal na sedežu Zahodnokraškega rajonskega sveta. Če pa bodo nestanovitne vremenske razmere po-nov no pre kri ža le ra ču ne or ga -nizatorjem, bodo nastopajoči do bi li za to či šče ve li ki dvo ra ni Go spo dar ske ga druš tva na Kon to ve lu. ( m. r.)
finančna straža
V operaciji Basic 2007 25 aretiranih
Tržaška finančna straža je imela včeraj polne roke dela. V mednarodni operaciji, ki so jo poimenovali Basic 2007, je aretirala 25 oseb: dol-žijo jih prekupčevanja z mamili in izkoriščanja prostitucije. Med aretacijo je zasegla 2,5 kg mamil (heroin, hašiš in marihuana). Operacija Basic je stekla že februarja lani, ko so agenti zaplenili tržaško zlatarno - sedež raz-pečevalcev. Sicer je bila mreža široka, saj je zaobjemala razpečevalce iz Slovenije in Kampanje. Med prisluškovanji so agenti prišli na sled tudi več primerom prostitucije v škedenj-skem okraju in naselju sv. Sergija.
Izsiljevalec za zapahi
Tržaški finančni stražniki so zalotili romunskega državljana, med kaznivim dejanjem izsiljevanja denarja. Ovadil ga je podjetnik iz Veneta, ki je tržaške agente seznanil s telefonskimi in sms grožnjami Romuna; aretirali so ga ravno v trenutku, ko mu je podjetnik izročil spet novih 1.100 evrov; po podatkih naj bi skupno »zaslužil« 3.900 evrov.
Betonski bloki na železniški progi
Nededeljski večerni vlak, ki je iz Benetk vozil proti Trstu, je na postajo prispel v zamudi: na progi so ga med tržiško in nabrežinsko postajo namreč pričakali betonski bloki, ki so poškodovali električno lokomotivo.
8
Torek, 10. junija 2008
TRST
/
dolina - Začetek junijskih večerov 2008
O češkoslovaški prisotnosti na Jadranu
V petek, 13. junija, bo no vrsti domači pevski zbor
V	slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik iz Doline nadaljujejo s promocijo in ovrednotenjem najrazličnejših domačih ustvarjalcev. To so počeli tudi tokrat, saj je krajevno društvo priredilo v okviru Junijskih večerov, ko vabi na različna vaška prizorišča vse ljubitelje kulturno rekreacijskega dogajanja, predstavitev knjige »Češkoslovaška na Jadranu« domačina Boruta Klabjana. Dr. Borut Klabjan je raziskovalec Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in docent tamkajšnje Fakultete za humanistične študije.
V	petek, 7. junij a, so se tako v bre-žanski vasici slavnostno začeli Junijski večeri 2008. Pozorno publiko, ki je napolnila društvene prostore, je najprej pozdravil in ji izrekel dobrodošlico predsednik društva Robi Jakomin. V uvodnih besedah se je zahvalil vsem odbornikom za vloženi trud pri pripravi in promociji letošnje izvedbe »dolinskega festivala«, ki poteka pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in tržaške Pokrajine.
Za njim je prevzel besedo in predstavil avtorja, ravnatelj Narodne in Študijske Knjižnice v Trstu, Milan Pahor, kije tudi sam v preteklosti posvetil nekaj raziskav isti tematiki. V njegovi predstavitvi smo lahko slišali, da predstavlja knjiga izvirno, poglobljeno in zajetno študijo, opremljeno s popolnim znanstvenim aparatom. Tema je bila še v veliki meri neraziskana in neobjavljena, tako da gre velika zasluga Klabjanu, da se je lotil te zanimive, čeprav zahtevne tematike.
Pahor se je sprehodil po vseh poglavjih predstavljene knjige in spregovoril o razvejani družbeni, kulturni in gospodarski mreži, kije obstajala med Čehi, Slovaki in Trstom približno od polovice 19. stoletja do polovice 20. stoletja. Govor je tekel o društvu Češka beseda, ki so jo ustanovili Čehi leta 1909, o sežigu in izgonu Slovanov iz Narodnega doma, o Trstu kot pomembnem pristanišču za Prago, saj kot piše avtor v knjigi »Trst je bil pomemben ne le za trgovinsko, finančno in industrijsko dejavnost, ampak tudi kot prehodno pristanišče za orožje. Skozi njegovo pristanišče je bilo namreč pretovorjenega veliko orožja, namenjenega oborožitvi Češkoslovaške«.
Besedo je nato prevzel sam avtor knjige. Osredotočil se je predvsem na nekatere spomine, ki zadevajo Dolino in okolico. Povedal je, da so člani društva Češka beseda 28. aprila 1912 organizirali pold-nevni izlet v Dolino in na Socerb. Odpravili so se v ločenih dveh skupinah: prva je šla peš iz Škednja v Dolino, druga pa je odpotovala s tržaške želežniške postaje z vlakom v Boršt, kjer je iztopila in šla peš do Doline, kjer se je srečala z ostalimi. Ob koncu izleta so se vsi skupaj vrnili v Boršt in od tam z vlakom v Trst.
Klabjan je tudi omenil zasluge (med katerimi naj omenimo pomoč k krepitvi in širitvi kulturne izobrazbe med Slovenci in Hrvati) in delovanje čeških ter mo-ravskih duhovnikov na Primorskem in v Julijski krajini. Do konca prve četrtine 20. stoletja jih je bilo skoraj štirideset in so služ-
bovali tudi v brežanskih vaseh, kot npr. v Borštu, Ricmanijh in Dolini.
Avtor je podal tudi osebni spomin nonota, ki mu je pripovedoval, kako so Češkoslovaški vojaki v Dolini pred prvo svetovno vojno (bili so sicer v zaledju Soške fronte) jedli jabolka in olupke metali vaškim otrokom. Ob koncu predavanja se
Zgodovinarja Borut Klabjan in Milan Pahor
kroma
je razvila debata, v kateri je prisotne predvsem zanimalo avtorjevo raziskovanje po arhivih in zakaj se je sploh odločil za takšno tematiko.
Junijski večeri se nadaljujejo v petek 13. junija na dvorišču Zorka Jurjeviča, ko se bo pod vodstvom Anastazije Purič predstavil domači pevski zbor. (beto)
v spomin - Slavko Švara
Pozdrav prijatelju
Grenka, nepopisna žalost nas je navdala v trenutku, ko smo izvedeli, da te ni več med nami.
Po las ti la se nas je tes no ba, da si odšel tiho, brez slovesa, brez tvoje ga stis ka ro ke. Saj, ta je bi la ena tvojih značilnosti!
Ve de li smo, da te je bo le zen hudo zdelala in ti odvzela še kako potrebnih moči. Branil si se novih izzivov in zmanjkalo ti je upanja. In odšel si. In za sabo pustil praznino.
V nas, ki ostajamo, pa bo živel spomin na vsa praznovanja, obletnice, silvestrovanja, ki smo jih prirejali na tvoji domačiji. Vsakokrat je bilo veselje na višku. Ni smela manjkati harmonika in ob njenih zvokih je bilo veselo prepevanje obvez no. Pa tu di ples ni manj kal. In ti, kot šef strežbe si si privoščil, ko si le imel trenutek oddiha, kakšen valček ali razigrano polko.
Pri te bi smo se po ču ti li kot doma. Pri tebi smo ostajali do jutra, vse do be le ga dne. Ti ho, spro -ščeno, prijateljsko vzdušje bo za vedno ostalo v naših srcih. In bo nepozabno. In ti, prijatelj, boš zra-
Na tvojem borjaču je sedaj glo bo ka ti ši na, za to čil nim pul tom je utihnil tvoj glas, ki ga je spremljalo žvižganje.
V Brajdi sameva tvoj vinograd, ravno je v času cvetenja in čaka, da ga kdo obišče.
Življenje teče dalje... počivaj v miru dragi prijatelj!
Tvoja klapa
katinara - Pester zaključek šolskega leta za Osnovno šolo Frana Milčinskega
Nova šolska folklorna skupina je bila junakinja zaključne prireditve v Lonjerju in nastopa v Sežani
Šolsko leto se je zaključilo tudi za učence Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare, ki so v četrtek popoldne v prostorih športno-kulturnega centra v Lonjerju uprizorili svojo zaključno prireditev, ki je potekala predvsem v znamenju ljudskega izročila, saj so na šoli v iztekajočem se šolskem letu v tem smislu izpeljali tudi projekt. Po pozdravu učiteljice Srečke Tul, ki se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi projekta slovenskega ljudskega izročila in ki šoli stojijo ob strani in ji pomagajo, je stekel pester program, ki so ga oblikovali šolski zbor pod vodstvom Manuela Purgerja in ob klavirski spremljavi Nike Nadlišek, šolski orkester Glasbene matice Do-re-mi pod vodstvom Jagode Kjuder, predvsem pa šolska folklorna skupina, ki se je predstavila z odrsko postavitvijo Prvič na morju. Otroci so vadili v sklopu že omenjenega projekta slovenskega ljudskega izročila, ki ga je lani začela obravnavati mentorica Mirjam Štrukelj iz Sežane, letos pa so otroci vadili pod vodstvom učiteljice Ljube Le-giša ter ob strokovni pomoči Marte Košuta, v okviru izvajanja projekta pa so tudi prisluhnili pričevanjem Jožka Gerdo-la in Oskarja Kjudra. Vse osvojeno so predstavili na četrtkovem nastopu v kostumih, ki so jih sešile mamice in none ka-tinarskih učencev. Na četrtkovi prireditvi so se učenci petega razreda poslovili od osnovne šole, na kateri so preživeli pet let, pri čemer so podali svoje spomine na šolo, stekle pa so tudi obljube in predaja ključev.
Učence pa je ob koncu šolskega leta čakala še ena prijetna obveznost. Folklorna skupina katinarske šole namreč prav preko mentorice Mirjam Štrukelj sodeluje s sežanskim kulturnim društvom Borjač, ki je v soboto popoldne v Kosovelovem domu v Sežani priredilo zaključni nastop folklornih skupin z naslovom Na borjaču. Folklorna skupina OŠ Frana Milčinskega je nastopila z že omenjeno odrsko postavitvijo Prvič na morje, poleg nje pa so se občinstvu predstavile ostale domače folklorne skupine iz Sežane. Bilo je prvič, da je katinarska šola sodelovala na tem sežanskem večeru, zaradi zelo pozitivne izkušnje pa nameravajo nadaljevati s skupnimi pobudami, pri čemer se posebno zahvaljujejo mentorici Mirjam Štrukelj.
Na lonjerski prireditvi sta nastopila tudi šolski zbor in orkester Do-re-mi (slika KROMA desno) Folklorna skupina šole Milčinski je le nekaj dni zatem nastopila v Sežani (slika Montenero spodaj)
/
TRST
Torek, 10. junija 2008
9
Včeraj danes
Danes, TOREK, 10. junija 2008
BOGOMILA Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 12.50 in zatone ob 1.01.
Jutri, SREDA, 11. junija 2008
SREČKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 15 km na uro vzhod-nik severo-vzhodnik, vlaga 50-odstot-na, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 33 (040 638454).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
m Kino
ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »II treno per il Darjeeling«.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«.
ARISTON - 17.00, »L'altra donna del re«; 20.00 »Matti da slegare«; 22.15 »Diario di una schizofrenica«.
CINECITY - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Chiamata senza risposta«; 16.15, 18.15, 19.15, 21.20, 22.00 »Sex and the city«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«; 19.40 »The Hit-cher«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 16.15 »Superhero - Il piu dotato fra i supereroi«; 16.30, 21.30 »Go-morra«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.20, 18.30, 21.00 »L'anno in cui i miei genitori an-darono in vacanza«.
FELLINI - 16.30 »Il cacciatore di aqui-loni«; 18.30, 21.00 »Sangue pazzo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.45, 22.00 »Gomorra«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.40, 19.55, 22.15 »Sex and the city«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 18.00, 21.00 »Sex v mestu«; 17.00, 19.30, 22.00 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lo-
banje«; 16.20, 19.00, 21.40 »Iron Man«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »Sex and the city«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quando tut-to cambia«; Dvorana 3: 16.30, »Superhero: il piu' dotato fra i supereroi«; 22.15 »The Hitcher; 18.40, 20.30 »L'an-no 1000«; Dvorana 4: 16.30 »Bratz«; 18.20, 20.15, 22.15 »Chiamata senza ri-sposta«.
SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il divo«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Bratz«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Quan-do tutto cambia«; 17.30, 19.50, 22.00 »Quando tutto cambia«.
Ü3 Obvestila
POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini Sovodnje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824).
SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo v petek, 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni!
ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi ani-matorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje še danes, 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940.
TPK SIRENA pripravlja od 16. do 22. junija razstavo »Pozabljeni spomini preteklosti«. Razstava naj bi vsebovala listine in stare predmete iz prvih 50 let prejšnjega stoletja (1900-1950) in tudi starejše, kot so npr. zgodovinske slike, knjige, orodje, daljnogledi, kovčki. Posebno zaželjeni so predmeti, ki se
Občina Trst Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko
V	skladu s 1. odstavkom 63. čl. D.Z. št. 5/2007 in 32. čl. D.Z. št. 52/91 in podobnimi, obveščamo, da je bila s sklepom občinskega sveta št. 2 z dne 16. januarja 2008 sprejeta delna varianta št. 108 na RR.G.C. - S.O.R.N. za ex C.R.D.A. Omenjen ukrep bo izobešen na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 10. junija 2008 do vključno 10. julija 2008; v tem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure in od 9. do 12. ure ob praznikih.	_
V	času deponiranja lahko vsakdo predloži občini opombe, lastniki vezanih nepremičnin pa ugovore.
Vodja službe (arh. Ave Furlan)
tičejo morskih dejavnosti. Člane in prijatelje vabimo, da bi nam dali na razpolago tiste predmete, ki jih lahko najdejo v kleti. Zbiranje predmetov bo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, še danes, 10. junija, od 15. do 18. ure. Info na tel. št. 340-3228574 (Marcello).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 7. do 12. julija Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v sredo, 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v sredo, 11. junija, ob 18.uri v Konferenčni in razstavni dvorani Narodni dom (Ul.Filzi, 14-Trst) na predstavitev knjige dr. Franci Derganc »Okrvavljena roža - spomini partizanskega zdravnika«. Sodelujeta Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in avtorjev sin Primož Derganc.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 11. junija, ob 20. uri v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Gročani.
NA PRAZNIKU SV. ANTONA PADO-VANSKEGA v petek, 13. junija, bo ob 16. uri, v cerkvi Novega sv. Antona vsakoletno slovesno evharistično bogoslužje, h kateremu ste vabljeni vsi slovenski verniki. Maševal in govoril bo vrhniški dekan gospod Blaž Gregorc. Po maši bo še družabnost v prostorih Slovenske Skupnosti v Ul. Gallina, 5.
BAR TPK SIRENA organizira v soboto, 14. junija, ob 20. uri, večerjo ob glasbi Doriane in Walterja. Rezervacije do srede, 11. junija, na tel. št.: 040-422731 ali 349-5234722.
NA PSIHOLOŠKI FAKULTETI V TRSTU (Ul. S. Anastasio 12) bo v soboto, 14. junija, od 9.30 do 13. ure, srečanje za otroke in odrasle. Medtem, ko bodo starši sledili predavanjem, se bodo otroci lahko zabavali v otroškem kotičku, ki ga bodo vodili prostovoljci ŠC Melanie Klein.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so še zadnja mesta. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
obveščamo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9. uri, pri športno-kulturnem centru. Zaključek akcije pa bo v nedeljo, 15. junija ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. Vse informacije in prijave na www.taborni-kirmv.it.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
organizirajo 14. in 15. junija v Zgoni-ku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«, v povezavi s katerim bodo potekale tudi aktivnosti. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Dodatne informacije na www.tabornikirmv.it ali 340-1635884 (Majna) in 335-5316286 (Veronika).
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 14. in 15. ter 21. in 22. junija »34 šagro v Praprotu«. V soboto 14. junija, ob 15. uri odprte kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino od 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempore; od 20.30 ure ples z ansamblom »Happy Day«. V nedeljo 15. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 11. memorial »Doljak Radovan«; ob 14. uri odprte kioskov; ob 19. uri Tekma v košnji; od 20. ure ples z ansamblom »Tri prašički«.
ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah v soboto, 14. in v nedeljo, 15. junija ter v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija. Ples z ansambli Suvenir in Oa-si. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina).
SKD PRIMOREC obvešča, da se bo od 7. do 11. julija odvijal v Ljudskem domu v Trebčah Likovni teden za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole (letniki 1998-1997) ter prvi razred srednje šole (letniki 1996). Za informacije in vpis pokličite na tel. 3478386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD PRIMOREC obvešča, da se bodo od 14. julija do 8. avgusta (v tedenskih izmenah) odvijale v Ljudskem domu v Trebčah Poletne delavnice za otroke, ki obiskujejo vrtec (letniki 2004-2002) in prve tri razrede osnovne šole (letniki 2001-1999). Za informacije in vpis pokličite na tel. št.:347-8386109 (Bi-serka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU obvešča, da bo v nedeljo, 15. junija, ob 17. uri, v tržaški Rižarni, vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo gospod Alojzij Kržišnik, župnik v Biljani. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo od 16. junija dalje delovala s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrira-li/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org.
SKD IGO GRUDEN sklicuje občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v društveni dvorani.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141).
GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
Dario Viviani s sodelavkami in ani-matorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija.
OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335.
VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.
Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696.
Ob prerani smrti soseda Slavkota Svare izražava globoko sožalje sinovoma Martini in Maurotu ter ostalim sorodnikom
Jože in Zora Škerk
1 0 Torek, 10. junija 2008
Godbeno društvo Prosek	Zahodnokraškim rajonskim svetom
^ 0bužj-(,o	Jusarskim odborom Prosek
% v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev
' o
i \n ni sc
vabi na glasbene večere
Danes,10.06. ob 20.30
na sedežu Zahodnokraškega rajonskega sveta
Nastop gojencev glasbene šole Qodbenega društva Prosek Koncert domače godbe na pihala pod vodstvom Eve Jelene
V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu
Društvo za umetnost KONS Generalni konzulat RS v Trstu
vabita na odprtje razstave mladega slovenskega umetnika
GAŠPERJA JEMCA
"TURBO L iN C l"
v galeriji Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14, v četrtek, 12. junija ob 19.30
glasbena točka Andrejka Možina (čelo, glas) Gianluca Sturiale (kitara)
i
Rodila se je mala NEŽA. Mamici, očku in sestrici Veroniki čestitamo, Nežo pričakujemo, da se bo z nami čimprej igrala. Učiteljice poletnih delavnic v Trebčah.
Naša superpredsednica Sabina je drugič mamica postala, sedaj bo malo NEŽO z veseljem pe-stovala. Očka Marko ji bo uspavanke igral in jo že od malega v svet kitare popeljal. Sestrica Veronika bo tudi zelo vesela, ker bo od sedaj v duetu z Nežo pela. Družinici čestitava podpredsednici Bis in Sonči.
Hura, naša sošolka Veronika sestrico NEŽO ima. Srečni družinici čestitamo in želimo polno lepih dni in mirnih noči. Učno in neučno osebje, starši, učenke in učenci, še posebno pa sošolke in sošolci 3. razreda COŠ P. To-mažiča iz Trebč.
Čestitamo svojemu vzorniku Marku Feriju in Sabini za novo mojstrovino NEŽO. Kraški ovčarji in 3Prašički.
NONO v Klinšci vedno teka, ne poznajo se mu leta. Danes 60 jih slavi, Anja z njim se veseli.
Večere so omogočili Pokrajina Trst Zadružna kraška banka Semenarna »AGR0S0SIČ« Opčine
Danes slavi 85. rojstni dan
Stano Guštin
iz Repna
Želimo mu obilo zdravja in dobrega počutja med nami
Tatjana, Vojko, Vitomir in Tina
Kristini, Robertu in Miji čestitamo in želimo, da bi bila mala
Vika
še naprej vesela, zdrava in korajžna.
Kolegi in sodelavci Euroservisa, Evropskega centra, SDGZ, Servisa in Servisa Koper
Hallo
Stojan!
Za tvoj 60. rojstni dan en velik "Bergheil" ti želi
tvoj prijatelj in sosed Walter
Med cvetočimi oljkami in trtami praznuje svoj 60. rojstni dan
Stojan
Še veliko obilnih letin mu želi družina
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija,
TRST
Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.
M Izleti
IZLET SPDT NA CLAP FORAT
(1562M)- SPDT organizira v nedeljo, 15. junija, izlet v zahodne Julijske Alpe in sicer na Clap Forat (1562). Udeleženci se bodo zbrali ob 6. uri pri spomeniku v Križu. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Predvidenih je šest/sedem ur nekoliko naporne hoje, zato je primeren za bolj trenirane planince. Vse potrebne informacije dobite pri vodji izleta, na tel. št.: 040-220155 (Livio).
NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fa-timske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050.
SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 0402024053, Opčine 040-214222, Rojan 040-420622.
SREČANJE SPDT S P.D. INTEGRAL-V nedeljo, 22. junija, se bodo tržaški planinci srečali s pobratenim P.D. Integral iz Ljubljane v Sloveniji na Koroškem. Na srečanje se bomo podali z avtobusom. SPDT vabi člane in planince, da se čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali tel. št.: 040-2176855 (Vojka).
0 Prireditve
GODBENO DRUŠTVO PROSEK v
sodelovanju z zahodno kraškim rajonskim svetom, z jusarskim odborom Prosek in z ZSKD, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. Danes, 10. junija, ob 20.30, nastop gojencev glasbene šole Godbenega društva Prosek in koncert domače godbe. V soboto, 14. junija, ob 20.30, nastop pihalnega orkestra Lesce. Vsi koncerti bodo na sedežu zahodno kraškega rajonskega sveta, v primeru slabega vremena pa v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu. Večere sta omogočili Zadružna kraška banka in semenarna Agrososič iz Opčin.
ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 11. junija, k Fabčevim v Mavhinje, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Ob avtoričini prisotnosti bo delo predstavila prof. Alenka Rebula. Nastopil bo harmonikar Erik Ku-ret. Začetek ob 20.30.
DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN GENERALI KONZULAT RS v Trstu vabita v četrtek, 12. junija, ob 19.30 na odprtje razstave mladega slovenskega umetnika Gašperja Jemca »Turbolence« v galeriji Na-
rodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Glasbena točka: Andrejka Možina (čelo, glas), Gianluca Sturiale (kitara).
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN
DOM prireja v petek, 13.junija, ob 20.30, v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu, koncert mešanega pevskega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Bogdan Kralj. Vabljeni k udeležbi!
KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi v petek, 13. junija, ob 20.30, v društvene prostore na koncert ob zaključku sezone. Nastopil bo Mešani mladinski pevski zbori Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot.
SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 13. junija, ob 21. uri na drugi Junijski večer. Na dvorišču domačina Zorka Jurjeviča bo pod vodstvom Anastazije Purič nastopil MoPZ Valentin Vodnik.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja letni koncert Mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom Andreje Štucin. Poleg domačega zbora bo pevski večer sooblikoval še oktet Škofije. Koncert bo v petek, 13. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru »na Metežici« v Mačkol-jah. Prisrčno vabljeni!
GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barko-vlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo 15. junija, ob 20. uri, v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Alenke Cergol. Vljudno vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert.
H Mali oglasi
IZGUBILA sem uro znamke Rado, kdor jo je našel naj pokliče na tel. št. 349-7281807.
IŠČEM v najem malo opremljeno stanovanje na Opčinah, na Proseku ali v Bazovici. Tel. 328-9518304.
NA OPČINAH v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati) trosobno stanovanje, veliko 75 kv. m., z balko-nom-verando, parkiriščem in skupnim vrtom. Tel. na št.: 328-9486440 od 9. do do 18. ure.
ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 00386 51875966 ali 346 0441133.
PRODAM hladilnik-zmrzovalnik daewoo, side by side, srebrne barve, skupna prostornina 656 litrov, elektronsko upravljanje, ledomat, vodomat, mini bar, energijski razred A+, letnik 2006, 700,00 evrov. Tel. na št.: 340-9329903.
PRODAM nove odprte moške sandale teva, št. 40 in pol, črno-sive barve, 50,00 evrov. Tel. št.: 3409329903.
PRODAM prikolico adria, 400t, za 4 osebe, letnik '86, z novim pred šotorom, za 2.000,00 evrov. Tel. na št.: 040-211997 ob uri kosila.
PRODAM KOZO z mladičem (Saa-nen), tel. 335-6121077.
PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, zelo malo rabljen. Tel. 347-8004578.
PRODAM TRI MESECE STARA MEŠANČKA, mati pasme volčjak, tel. 040 - 226452.
PRODAM 200-litrske plastične sode. Tel. 040-228530.
PRODAM čoln elan, 4 m, z vso opremo, v dobrem stanju. Cena 700,00 evrov. Tel. 340-8640721.
-/
PRODAM kamnite stopnice. Tel. 3498524631.
PRODAM šotor racle, francoski, 3x4, dve sobi, kuhinja, dnevna soba, v dobrem stanju. Cena 150,00 evrov. Tel. 340-8640721.
SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel.: 040-225068 ali 334-1384216.
S Poslovni oglasi
HIŠNO POMOČNICO, resno, z izkušnjami, iščemo 2-krat tedensko.
00386/57668245
Id Osmice
OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni!
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18.
IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415.
NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev.
OSMICO je odprl Ivan Colja, Sama-torca 53. Tel. št.: 040-229586.
OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19.
PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico, tel. št.: 040-228451. Toplo vabljeni!
V	REPNU na orešju, ima družina Škabar odprto osmico. Tel. 040327044. Toplo vabljeni!
V	SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico.
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št.: 040-229293.
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti drage mame in none Alde Magagna por. Tenze darujeta Serena in Daniel 50,00 evrov za KD Vesna.
V	spomin na Ferdinanda Bratoža daruje Heduika Capelli 50,00 evrov za Cheerdance Millenium.
Namesto cvetja na grob Silkota Ražma darujeta Marija in Franc Čufar 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Bazovici.
V	spomin na dragega Walterja darujejo družine Alessio, Leone, Lombardo, Mezgec, Perosa, Pitacco, Šušteršič, Tomaselli - Valessi 150,00 evrov za KD Prosek - Kontovel.
Ob odličnem uspehu, ki ga je zbor osvojil na državnem tekmovanju v Vittoriu Venetu daruje v spomin na doktorja Marka Udoviča žena Maria 500,00 evrov za OPZ Kraški cvet iz Trebč.
V	spomin na Stojana Pertota daruje Bruna Škerl 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Andreja Ražma daruje Draga Obersnel 10,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V	spomin na Silkota Ražma daruje sestra Zora 50,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V	spomin na Silkota Ražma darujeta Vanka in Nives 40,00 evrov za cerkev v Bazovici.
Namizni tenis:
Krasovi
veterani
trikrat
»zlati«
/
16
V Kopru predstavili svoje letošnje olimpijce
Kako so ocenili prvo Jadranovo zmago v finalu končnice za prestop v C1 -ligo
/M2
Bport
^L torkova priloga P
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
torkova priloga Primorskega dnevnika
peking 2008 - Loris Mania' pomagal Italiji do uvrstitve na olimpijske igre
Olimpijski krogi
Števerjanskemu odbojkarju po dobri igri v Tokiu vpoklic v izbrano vrsto za OI skoraj ne more več uiti
29-letni
Števerjanec Loris Mania' je na kvalifikacijah v Tokiu kot libero dobro opravil svojo nalogo tako v sprejemu kot v obrambi
ansa
»Anastasi je med kvalifikacijami večkrat ponovil, da se vidiva še v Pekingu. To jemljem kot skorajšnje potrdilo, da bom tudi jaz med izbranimi, ki bodo odpotovali na Kitajsko,« je povedal Števerjanec Loris Mania' po uspešnem nastopu italijanske odbojkarske reprezentance na olimpijskih kvalifikacijah v Tokiu, kjer si je z Italijo izboril vozovnico za nastop v Pekingu. Poleg odbojkar-jev bodo tam od ekipnih panog zastopali Italijo le še odbojkarice, nogometaši, vaterpolisti in vaterpolistke, vse kaže pa, da bo Loris postal naš peti olimpijec po kolesarju Juriju Uršiču (Tokio 1964), jadralki Arianni Bogatec (Barcelona 1992 in Atlanta 1996), atletinji	Claudi-i Coslovich (Sydney 2000 in Atene 2004) ter odbojkarju Mateju Černicu (Atene 2004). Hkrati bi bil to že peti zaporedni »zamejski« nastop na največji športni manifestaciji na svetu, kar je že samo po sebi izreden rezultat za našo skupnost. Res je, da je v času nastopanja na olimpijadi našemu društvu (in sicer TPK Sirena) pripadala samo Bogatčeva, a tudi za ostale velja, da so športno pot začeli pri nas, se v naših društvih uveljavili in s svojimi uspehi potrjevali tudi kakovost okolja, iz katerega izhajajo. Mania' sicer še ni gotov, da ga bodo res poklicali, saj se za mesto v olimpijski reprezentanci v njegovi vlogi poteguje tudi ta čas poškodovani Cor-sano, vendar bi bilo zdaj res čudno, ko bi selektor pustil doma Šte-verjanca. Poleg tega je možno, da bo mednarodna zveza še pred začetkom iger v Pekingu vnesla v pravilnik določilo, da sme vsaka reprezentanca nastopiti z dvema liberoma. V tem primeru Lor-isov nastop v Pekingu v nobenem primeru ne bi bil več sporen.
POGLED Z VEJE
Biki in krave
Marij Čuk_
In se je začelo! Evropsko nogometno prvenstvo zaposluje bolj sile javnega reda kot sodnike, nogometaše in trenerje. Okrog stadionov v Avstriji in Švici se ne pasejo pohlevne krave, ni idiličnih, zelenih in urejenih pašnikov, ki so značilni za obe državi, pasejo se mnogi dvonožni biki. Ti ne naskakujejo krav mlekaric (tudi med govedino očitno upada spolna sla), ampak navijače nasprotnega moštva. Tako je bilo v nedeljo v Celovcu. Incidentov začuda niso zakrivili Slovenci, ki so po Haiderje-vem mnenju leglo vsega hudega, marveč Nemci. Žandarji, so jih aretirali kar 140, ki so se opogumljali ob celovških stojnicah z obstlerji ter noch ein bier in so tako oboroženi začeli prepevati in skan-dirati melodije, da je bilo Hitlerju v grobu toplo pri srcu. Nacistični izpadi bi morali vzbujati skrb, večina poročevalcev pa jih je ocenila za folklorno dejavnost. Vprašati bi se morali, od kod sovraštvo in strup do drugačnih, kaj je z vzgojo v novi Evropi, zakaj poveličevati nepopisne tragedije preteklosti? Nekaj je narobe v deželi Danski, bi rekel Shakespeare.
Narobe je tudi s formo hrvaške reprezentance, ki je proti Avstriji pokazala zelo slabo igro. Ker sem stavil na uspeh Hrvatov, me skrbi predvsem kondicijska ohlapnost in upam, da se bodo
vatreni v prihodnjih dneh popravili. Med drugim mi je zelo simpatičen selektor Slaven Bilic, ki ima baje celo dve univerzitetni diplomi, bil je odličen nogometaš in deluje vedno nekam zasanjeno in odmaknjeno... Zdi se mi, da so hrvaški nogometaši preveč dobesedno vzeli simbole, ki jih nosijo na majicah, to je šahovnice. Igrajo plemenito možgansko igro?Ali pa se v grmu skriva drugačen zajec: radioaktivna nevarnost krške elektrarrne jim je pognala strah v kosti, saj so trenirali v Čatežu, nedaleč od Brežič, od koder je moj nekdanji profesor Toporišič, ki je prav tako vzbujal strah in trepet. Pa ni bil radioaktiven! Seval je le svoja jezikoslovna pravila. Od njih je ostalo, žal, malo ali nič.
Kot je ostal nič v Hamiltonovem izkupičku po nedeljski dirki formule ena v Kanadi. Mladenič se je osmešil in visoko tehnološko tekmovanje je znižal na najbolj nizko pritlehnost. Še v mestih na križiščih s semaforji ni več tako naivnih trkov, da se ti kdo zaleti v zadek, ker ni videl rdeče luči. A zvezdnikom je vse dovoljeno, vsi jih opravičijo, češ da je šlo za nepazljivost. Živimo pač v različnih svetovih. Vsak v svojem. In vsak je pravi, vsak enkraten. Nekateri so narejeni iz sanj, nekateri iz bodičevja. Če hočemo živeti, se moramo prilagoditi tistemu svetu, ki nam je usojen.
12
Torek, 10. junija 2008
ŠPORT
/
košarka - Po sobotni prvi finalni tekmi za napredovanje v C1 -ligo
Jadranovci imajo vse možnosti za drugo zmago
Vatovec, Vitez, Batich in Modolo ocenili sobotno predstavo in napovedali jutrišnji izid - Jutri v Žavljah ob 20.30
Športna dvorana pri Briščikih je bila za prvo finalno tekmo med Jadranom Mark in miljsko Venezio Giulio nabito polna. Sodniki so priložnostno dovolili, da so se navijači in simpatizerji posedli na obe tribuni, tako da prostora v telovadnici ni dobila le peščica gledalcev (približno 50). Njim sta bila namenjena ekrana na hodniku pred telovadnico in v baru.
Tekmo si je ogledalo veliko košarkarskih navdušencev, trenerjev, igralcev. Iz množice smo jih izbrali štiri. Povprašali smo jih o sobotni tekmi, vsak pa je še napovedal, kakšen bo morebitni scenarij jutri v Žavljah, kjer se bosta ekipi pomerili ob 20.30.
OCENE - Walter Vatovec, letošnji trener Caorl v C1-ligi, je bil najbolj radikalen: »Razlika med ekipama je bila očitna: rekel bi, da je ekipa (Jadran op. a.) igrala proti Indijancem. Palombita, Haskic in Kos so bili edini, ki so 'igrali košarko, čeprav je bil Palombita v soboto najboljši, ostala dva pa nista pokazala tega, kar znata. Jadranovci so tudi brez Franca, ki zaradi poškodbe ni bil 100-od-stoten, igrali zelo solidno.«
Izza klopi Jadrana je sledil tekmi bivši jadranovec Boris Vitez, ki je kdaj pa kdaj igralcem tudi svetoval: »Mislim, da smo bili nasploh boljši. Izkušenost, zagrizenost in mladi igralci, ki so voljni dokazovanja, so bile naše prednosti. Odločilna je bila dobra obramba predvsem pri zaustavljanju Palombite.« Oba sogovornika sta tudi potrdila, da je bil sobotni nastop Kristjana Ferfoglie zelo dober. Vitez: »Igral je zrelo in brezhibno,« Vatovec: »Ob Oberdanu je bil tudi Kristjan odličen. Pokazal je veliko več kot na prejšnjih srečanjih.«
Mladi Borov košarkar Daniel Batich, ki se je po koncu prvenstva B2-li-ge na jugu Italije vrnil domov, je bil v soboto tudi v Evrattiju: »Jadranovci so si dobro podelili vlogo v napadu. Vseh 40 minut so igrali zelo intenzivno in hitro. Nevarno trojico (Palombito, Haskica in Kosa) so dobro zaustavljali, menim pa, da bi lahko Palombito še bolje. To je starejši in izkušen igralec, ki je na račun ja-dranovcev izsiljeval osebne napake.«
Prvo finalno tekme za napredovanje v C1-ligo si je ogledal tudi Mau-rizio Modolo, predsednik tržaške košar-
Kristjan Ferfoglia je bil v soboto najboljši strelec: dosegel je 25 točk (letošnji rekord), zelo precizen je bil pri metih za dve točki (5:5) in pri prostih metih (9:11), zadel je tudi dve trojki. Vatovec in Vitez sta ga za sobotno predstavo tudi pohvalila
kroma
karske federacije: »O zmagovalcu je odločala fizična pripravljenost in izkušenost igralcev z Oberdanom na čelu. Jadranovci imajo tudi daljšo klop, kar je pomemben dejavnik. Miljčani so upravičeno igrali v finalu in mislim, da so se na tekmo tudi dobro pripravili, ampak je imel Jadran vseskozi vajeti igre v svojih rokah,« je povedal Modolo in dodal, da so Jadranovi odborniki dobro pripravili tudi spremljevalni program z navijaško skupino Cheerdance millenium.
NAPOVEDI - »Entuziazem je na strani Jadrana,« napoveduje Vitez jutrišnji razplet: »Najlažje bi bilo, da bi v sredo zmagali, saj so nepredvidljivosti finalnih tekem zelo nevarne. Dober strelski dan nasprotnika ali pa kopičenje lastnih osebnih napak znata hitro spreobrniti rezultat. Menim pa, da bo razplet odvisen predvsem od Jadrana. Z dobro obrambo pa bo tudi v napadu vse steklo z večjo lahkoto,« je še zaključil Vitez. Vatovec je bil previdnejši: »Če bo Ja-
Walter Vatovec
kroma
F ; R
Daniel Batich
kroma
dran zaustavil trojico, je druga zmaga na dlani. Če pa bodo naši košarkarji dovolili, da se stebri Venezie Giulie razigrajo, bo tekma zelo izenačena.« Za Bati-cha, ki še ne ve, kje bo igral v naslednji sezoni, bosta za zmago potrebni skupinska igra in čvrsta obramba: »Tekma v gosteh je seveda težja. Menim pa, da ne bo težav, če bodo jadranovci ponovili sobotno predstavo. Če zaustavijo Pa-lombito, bodo zaustavili celotno ekipo.« Modolo pa pravi: »Če bodo jadranovci vzpostavili hiter ritem in agresivno obrambo, bo zmaga najbrž pripadla njim.«
D-Iiga
Boris Vitez
kroma
Prvo tekmo finala končnice za napredovanje deželnega košarkarskega četrtoligaškega prvenstva je doma zmagal tržiški Gasthaus (Tomasin 23), ki je s 65:56 (17:17, 32:31, 45:43) prevladal nad videmsko ekipo Nuovo Basket
Maurizio Modolo
(Clocchiatti 21), ki je v četrtfinalu izločila Brežane. Drugo srečanje bo jutri ob 20.30 v Remanzaccu, ker sta imeli ekipi pred končnico enakovredno izhodišče (oboji so bili v svoji skupini po rednem delu drugi), pa bi v primeru zmage moštva NBU odločilno tretjo tekmo igrali v soboto na nevtralnem igrišču.
jadranje - EP
Jaš in Simon na pragu zlate skupine
V	nedeljo se je na Gardskem jezeru začelo jadralno evropsko člansko prvenstvo v razredu 470, na katerem nastopata tudi mladinska državna prvaka Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti.
V	predtekmovanju, ki se bo zaključilo danes, so jadralci razdeljeni v tri skupine: dve po trideset, ena pa po enaintrideset posadk (v tej nastopata Jaš in Simon). Jutri pa se bo začel še glavni del prvenstva: na podlagi končnih uvrstitev predtekmovanja bo najboljših trideset do sobote tekmovalo v zlati skupini, ostali pa v srebrni oziroma bronasti.
Zaradi dežja in pomanjkanja vetra so v nedeljo izpeljali samo en plov. Čupina posadka je bila peta, včeraj pa 29. in 3. »V prvi regati smo naredili napako na prvi stranici, v drugi pa smo dobro štarta-li in smo ob drža li stik z naj bolj ši -mi do konca,« je ocenil Jaš Farne-ti. Absolutno sta mlada jadralca na 29. mestu, tretja med italijanskimi posadkami (23. sta brata Dubbini, 24. pa posadka Zeni/Pitani). Če bosta Jaš in Simon danes obdržala vsaj 29. mesto, se bosta uvrstila v zlato skupino. Koprčana Kar-lo Hmeljak in Mitja Nevecny sta 37., na 48. mestu pa Miti a Miku-lin in Sebastian Prinčič.
V	ženski konkurenci pa sta Primorki Vesna Dekleva Paoili in Klada Maučec 8.
tenis
Gajevke bodo
B2-ligo lovile
■ • • ••
v Liguriji
Gajevke so dobile nasprotnika v končnici za napredovanje v teniško B-ligo. To bo TC Pegli iz Genove, kije v nedeljo po dodatni igri dvojic s 3:2 izločil moštvo Taverno-la iz Coma. Gajevke bodo napredovanje »lovile« v gosteh, dvoboj proti Pegliju bo namreč prihodnjo nedeljo v Liguriji. Sodeč po igralskem kadru se Pegli za gajevke ne zdi nepremagljiv, dosedanji izidi pa kažejo, da je verjetno močan v dvojicah.
ALTERNATIVNI POGOVOR	Tjaša
Nekdanja odbojkarica meri visoko v politiki
Nekdanja odbojkarica Tjaša Švara je neke vrste Lewis Hamilton krajevne politike. Uveljavila se je hitro, saj je leta2002 pri šele 25-letih prevzela od-borniško zadolžitev v občini Devin-Nabrežina, toda ne brez polemik.
Slovenka v vrstah desne sredine. Ste se morda počutili kot navijač Udineseja na tribuni štadiona v Trstu?
Ja, počutila sem se približno tako, čeprav bi rekla, da sem bila morda še najbolj podobna sodniku, ki ga vsi kritizirajo. Sem pa trdno zdržala in zdaj je drugače, ker me ljudje ne ocenjujejo tako kot prej, ampak ocenjujejo delo, ki ga opravim. Je pa res, da je bilo prve čase precej neprijetno.
Ste bili bolj uspešni kot po-litičarka ali kot športnica?
Ta rubrika ima vprašanja »bolj za šalo kot za res«. So lahko tudi odgovori taki? (smeh) Vprašanje je težko, ker imam za sabo 20-letno kariero v odbojki, medtem ko sem v poli-
tiki še na začetku. Trenutno sem tam tam, ampak v politiki ciljam visoko. Tako kot skakalec s palico Bubka?
(smeh) Ja, vedno više, ker je treba vedno upati in ciljati visoko. Saj, recimo, da kdor nizko leta, nizko pade. Niste več športnica? Smučam in razmišljam, da bi smučala vedno bolj agoni-stično. Lani sem zaradi poškodbe prenehala z odbojko, a tudi z nogometom, ki sem ga igrala v poletnih mesecih. Letos mirujem, kdo ve, morda bom po poletju spet začela.
Nogometa se boste vsekakor lahko nagledali v naslednjih tednih ...
Absolutno.
Za koga boste navijali?
Za Slovenijo.
Ne nastopa na tokratnem evropskem prvenstvu ...
Vem. Nalašč sem rekla za Slovenijo, ker ne vem, za koga bom navijala. Morda mi je
Italija najbližja, ampak meni je nogomet tako všeč, da navijam za tistega, ki igra najbolje.
Odbornica Švara ne navija za Italijo? Župan Ret bi vam znal to očitati ...
Absolutno ne. Z njim sva takoj postavila stvari na jasno, saj sem mu rekla, kako bo, ko bo igrala Slovenija. Danes vsakič, ko igra Slovenija, tudi on navija za njo.
Najbrž ne ko gre za tekmo Italija : Slovenija. Za koga bi vi navijali ob takem primeru?
Morda za Slovenijo, ampak tudi ne. Tekmo za tekmo presojam, kdo igra bolje in za tistega navijam.
Kdo pa je bil vaš zgled v športu?
Bila sem podajačica, zato je bil moj zgled Toffoli. Kaj pa v politiki? V politiki nimam pravega zgleda. Gledam, kako ljudje nastopajo, in pri vsakem skušam »vzeti« najboljše.
Mara Carfagna, Stefania Prestigiacomo, Elvira Savi-no ... Zgleda, da so najlepše političarke na desnici.
Eh ja, mislim, da so res lepe ženske.
Leva sredina je zadnja leta »poslala na igrišče« samo Melandrijevo ...
Naj ocenijo moški, jaz ne bom, čeprav mislim, da smo včasih ženske bolj objektivne. Resno vprašanje za konec. Sokol je s svojo košarkarsko ekipo še do lani polnil na-brežinsko telovadnico. Letos ni več članske ekipe. Mislite, da je to problem?
Mislim, da je to velika škoda, tako kot že pred desetimi leti, ko so sokolovci šli igrat na Pro-sek. Skupnost vse to gotovo občuti, na srečo pa danes Sokol zelo uspešno deluje z mladimi, predvsem z otroki. Tega se lahko zelo veselimo. (Perče)
tenis - Tečaj ŠZ Gaja
Zabava in tudi resno delo
V petek se je z zaključnim turnirjem sklenil tečaj Gajine teniške šole, v okviru katerega se je od lanskega oktobra desetina nadebudnih malih te-nisačev spoprijemala z osnovami zahtevnega športa. Pod vodstvom učiteljev Paola Surian, Cirile Devetti in Sandija Groma so osvajali drže in upravljanje loparja, premike na malem igrišču in osnovno igro. Vse je potekalo v veselem in sproščenem vzdušju, čeprav ni manjkalo resnega dela. Tako so bili prav vsi tečajniki ob koncu nagrajeni za delo in napredek in nastavili so se tudi fotografu za skupno sliko, na kateri je izostal le učitelj Paolo Surian, ki se je ravno takrat mudil z ekipo v Bariju na ligaškem srečanju.

Van Bastnov šah mat Donadoniju
Pred dvema letoma so Italijo pred začetkom svetovnega prvenstva spremljale ostre polemike. Bili smo v obdobju t.i. afere »Moggiopoli« in morda prav zaradi tega so »azzurri« strnili vrste, se odtujili od vsega, kar jih je obkrožalo, in se koncentrirali izključno na prihajajoče SP. Tokrat je bilo polemik veliko manj, Donadoni je vpo-klical Cassana in Del Piera, tako da mediji mu niso imeli kaj očitati. Morda je v italijanskem taboru pomanjkanje polemik in mirno približevanje velikemu športnemu dogodku negativno učinkovalo. Ob prvi težavi je ekipa, ki je postala pred dvema letoma svetovni prvak, v trenutku izginila iz igrišča.
Pravo lekcijo je zadal Van Basten kolegu na italijanski klopi. Donadoni si je sicer delno sam izkopal grob, ko je v postavo uvrstil neuigrano dvojico Barzagli-Mate-razzi in nato ni spremenil ničesar na sredini igrišča (Aquilani in De Rossi vseh 90 minut na klopi?). Nizozemska pa je v prvem polčasu pokazala z visokim presingom in hitrimi protinapadi daleč najlepši nogomet, kar smo jih doslej videli na tem EP-ju.
Buffon je moral kar trikrat pobrati žogo iz svoje mreže. Toliko zadetkov »tulipani« Italijanom na eni sami tekmi niso nasuli že celih 34 let
t
Verjetno prvi gol ni bil regula-
ren, vendar Van Nistelrooy je bil na pravem mestu in kot pravi kobra ugriznil in zadal smrtni udarec Italiji.
4
Edini pozitivni noti Italije sta Grosso (na
sliki) in Del Piero, vendar sta stopila na igrišče, ko je bila usoda Donado-nijervih mož zapečatena. Morda sta si zagotovila mesto za drugo tekmo...
Če je po novih direktivah Fife prvi gol res regularen, potem je vprašanje, ali so bolj neumni tisti, ki pravila pišejo ali tisti, ki se jih držijo...
Celotna vezna vrsta Italije je v prvem polčasu bila povsem brez moči, vendar prava šibka točka azzurrov je bila obramba. Barzagli in Materazzi (na sliki) sta se je povsem osmešila.
Nizozemska - Italija 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Van Nistelrooy v 26., 2:0 Sneijder v 31. min., 3:0 Van Bronckhorst v 89. min.
NIZOZEMSKA: Van Der Sar, Ooijer, Boulahrouz (od 76. Heitinga), Mathijsen, Van Bronckhorst, De Jong, Engelaar, Sneijder, Van Der Vaart, Kuyt (od 81. Afellay), Van Nistelrooy (od 70. Kuyt).
ITALIJA: Buffon, Panucci, Barzagli, Materazzi (od54. Grosso), Zambrotta, Gat-tuso, Ambrosini, Pirlo, Camoranesi (od 75. Cassano), Toni, Di Natale (od 64. Del Pie-ro).
BERN - Kakšna hladna prha! Italija je proti Nizozemski doživela polom, po katerem ji resno grozi izločitev iz evropskega prvenstva že po prvem delu.
Razen prvih deset minut je bil prvi polčas trdno v rokah Nizozemcev, ki so z visokim presingom jemali »azzurrom« sapo in jim onemogočili, da bi gradili igro. Pred Van der Saarom so se pojavili le dvakrat. Veliko žog so »tulipani« prestregli že na polovici igrišča Italije. Donadonijevo moštvo je bilo prvič pred kapitulacijo že v 18. minuti, ko je Van Nistelrooy preskočil Buffona, a se spotaknil. Isti igralec je v 26. minuti prvič zatresel italijansko mrežo, bil
pa je nesporno v nedovoljenem položaju, ob tem, da je Panucci ležal na tleh poškodovan zunaj igrišča, kar je sprožilo ugibanja o tem, kako je stranski sodnik ocenil njegov položaj.
Po golu je šlo za Italijo le še navzdol. »Azzurri« so se sicer podali v napad, Nizozemci pa so jih takoj kaznovali s klasičnim protinapadom in golom Sneijderja. Ja, prebrali ste točno, Italije je prejela gol v protinapadu! Če kdo, potem so bili do konca polčasa še naprej nevarnejši Nizozemci, Ma-terazzi in Barzagli pa so bili pred njihovo hitrostjo v veliki zadregi.
V drugem polčasu je niti igre prevzela v svoje roke Italija, vendar je nevarna postala šele potem, ko je Del Piero zamenjal bledega Di Nataleja, medtem ko vstop na igrišče Cassana ni prinesel nobenih sadov. Sam Juventusov napadalec, pa tudi Toni in Grosso, so končno začeli s streli zaposlovati nasprotnikovo obrambo. V 77. minuti je nizozemska vrata rešil Van der Saar, ki je odbil prosti strel Pirla, Nakopičilo pa se je preveč napak in Nizozemci so (spet v protinapadu) zapečatili izid z Van Bronckhorstom, ki je s s redine kazenskeka prosta z glavo neoviran še tretjič premagal Buffona. Nizozemska treh golov Italiji ni zabijala že celih 34 let!
Obalni nogometni strokovnjak Rajko Žeželj iz Lucije, kije veliko let treniral zdru že ne mladinske ekipe, je bil zelo kritičen do italijanskega selektorja Roberta Donadonija.
»Donadoni je izgubil na dveh frontah, v fazi napada in v fazi obrambe. Nekateri igralci ne bi smeli začeti od začetka. Italijanska obramba je doslej veljala za eno najbolj zanesljivih. Danes (sinoči op. ur.) pa se ni izkazala. Nizozemci so bili tehnično močnejši. Italijani pa so bili predvsem v prvem delu preveč statični in premalo agresivni. Razočarali so me tudi na sredini igrišča. Zvezni igralci niso bili kos dani nalogi. Camoranesi ni sodeloval v fazi napada. Napadali so le z dolgimi žogami. Preskakovali so zvezno linijo, kar ni dobro. Di Natale ni bil ne napadalec in ne zvezni igralec. Moral bi ga že prej zamenjati.«
Nizozemska pa je pozitivno presenetila.
»Van Basten je imel precej problemov pri sestavi ekipe. V kvalifikacijah za EP je stalno menjaval taktično postavitev in način igre. Bil je tudi v konfliktu z nekaterimi igralci. Očitno pa je našel pravo harmonijo v moštvu.«
Je bil prvi zadetek sploh regularen?
»Na prvi pogled bi jaz doso-dil nedovoljeni položaj. Van Ni-stelrooya pa je očitno v igri držal Panucci, četudi je bil izven igrišča. Sodnik je prav gotovo takole interpretiral to situacijo. Fifina in Ue-fina pravila so pač taka. Sam sem tekmi sledil po hrvaški televiziji in se po prvem golu Nizozemske niso posebno razburjali. Tudi po nemški televiziji so takole komentirali gol. Zmaga Nizozemske je bila vsekakor več kot zaslužena. Če bo Italija igrala tako, se ne bo uvrstila v četrtfinale.« (jng)
skupina c - Romunija je iztržila remi proti »petelinom«
Francija brez napada
Počasna igra, Romuni pa bi lahko na koncu celo zmagali
Francija - Romunija 0:0
FRANCIJA: Coupet, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Ribery, Ma-kelele, Toulalan, Malouda, Anelka (od 72. Gomis), Benzema (od 78. Nasri). trener: Domenech.
ROMUNIJA: Lobont, Contra, Tamas, Goian, Rat, Cocis (od 64. Codrea), Radoi (od 90. Dica), Chivu, Nicolita, D. Niculae, Mutu (od 78. M. Niculae). Trener: Piturca.
SODNIK: Gonzalez (Španija); GLEDALCEV: 30.000; OPOMINI: Contra, Goian, D. Nicolae, Sagnol.
Nekdanji svetovni (1998) in evropski (2000) prvaki Francozi so na prvi tekmi najtežje skupine prvenstva povsem razočarali in so se morali proti Romuniji zadovoljiti z delitvijo točk.
Uvod prvega polčasa je s počasno igro brez nevarnejših akcij napovedal kasnejši razvoj dogodkov, saj se srečanje ni razživelo niti v nadaljevanju. Ro-
Domenech (levo) že pogreša Trezegueta
munija je uspešno ustavljala Francoze že pred svojim kazenskim prostorom, vseeno pa so si slednji v zadnji tretjini prvega dela le pripravili nekaj obe-
tavnejših akcij, dvakrat z Nicolasom Anelkajem, in nato z navezo Franck Ri-bery - Benzema.
Romunija se je uspešno branila in imela ob koncu tekme celo priložnost, da preseneti; toda kot v 92. minuti je ostal neizkoriščen kljub nekoliko paničnemu posredovanju francoske obrambe in tekmeca sta se kot prva na EP razšla brez zadetkov, z izidom, ki je precej bolj zadovoljil romunskega stratega Victorja Piturco kot njegovega tekmeca na francoski strani Domenecha.
Top: Mnogi so imeli Romunijo za pepelko prvenstva, vendar včeraj sploh ni razočarala in trener pokazala res čvrsto obrambo.
Flop: Trener Domenech je znan provokator, toda kot selektor je morda precenjen. Povsem nerazumljivo je namreč, da ob tako skromnem napadu v reprezentanco ni hotel vpoklica-ti Trezegueta.
skupina A
skupina B
DOSEDANJA IZIDA
Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 0:2 LESTVICA
Portugalska 1 1 0 0 2:0 3 Češka	1 1 0 0 1:0 3
Švica	1 0 0 1 0:1 0
Turčija	1 0 0 1 0:1 0
PREOSTALI SPORED Jutri Češka - Portugalska (18.00), Švica -Turčija (20.45), 15.6. Švica - Portugalska (20.45), Turčija - Češka (20.45)
skupina C
VČERAJ
Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0
LESTVICA
Nizozemska 1 1 0 0 3:0 3 Francija	1 0 1 0 0:0 1
Romunija	1 0 1 0 0:0 1
Italija	1 0 0 1 0:3 0
PREOSTALI SPORED
13.6. Italija - Romunija (18.00), Nizozemska -Francija (20.45), 17.6. Nizozemska - Romunija (20.45), Francija - Italija (20.45)
DOSEDANJA IZIDA
Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0 LESTVICA
Nemčija	1 1 0 0 2:0 3
Hrvaška	1 1 0 0 1:0 3
Avstrija	1 0 0 1 0:1 0
Poljska	1 0 0 1 0:2 0
PREOSTALI SPORED 12.6. Hrvaška - Nemčija (18.00), Avstrija -Poljska (20.45), 16.6. Poljska - Hrvaška (20.45), Avstrija - Nemčija (20.45)
skupina D
DANES
Španija - Rusija (18.00), Grčija - Švedska (20.45)
LESTVICA
Grčija	0 0 0 0 0:0 0
Rusija	0 0 0 0 0:0 0
Španija	0 0 0 0 0:0 0
Švedska	0 0 0 0 0:0 0
PREOSTALI SPORED
14.6. Švedska - Španija (18.00), Grčija - Rusija (20.45), 18.6. Grčija - Španija (20.45), Rusija -Švedska (20.45)
Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrščeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščeni D. Nedelja,22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju.
14
Torek, 10. junija 2008
EP V NOGOMETU
celovec - Strah pred tekmo Nemčija - Poljska je bil odveč
Policija priprla 157 huliganov,
slovenija
Hrvati na poti proti
med njimi desničarski skrajneži Avstriji niso
povzročali težav
Klub oživljanju nacizma pa jim ne bodo sodili - Med razgrajači tudi Slovenec!
CELOVEC - Bojazen pred hudimi spopadi med navijači tekme Nemčija - Poljska v nedeljo v Celovcu se ni uresničila, je pa policija posredovala preventivno in priprla 157 huliganov, večino iz Nemčije. Med priprtimi je bila tudi skupina, ki je vzklikala nacistična gesla in se bo znašla pred sodiščem.
Kot je policija na včerajšnji tiskovni konferenci v tiskovnem centru v Celovcu poudarila, so skupino nem ških hu li ga nov, ki je var nost nim organom bila že vnaprej znana, dalj časa opazovali. Ko so začeli vzklikati nacistična gesla in postali agresivni, pa jih je policija obkolila in odpeljala v zapor. Od skupaj 157 priprtih so še ponoči oz. včeraj zjutraj izpustili 153, med njimi je bil tudi en Slovenec. Štirje desničarski skrajneži pa so bili premeščeni v zapor deželnega sodišča. Oživljanje nacizma je v Avstriji zakonsko prepovedano, kljub te mu pa so skraj ne že že iz pus ti li, ker niso mogli identificirati, kdo med njimi je vzklikal prepovedana gesla.
Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci še povedali, skrbi za miren potek evropskega nogometnega prvenstva v Celovcu nad tritisoč po-
NOGOMET
ZDRAVKO KUSTRIN
Navijal bo za Španijo in Rusijo
Predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin, ki se v v zadnjih tednih ukvarja predvsem z nogometno »kupoprodajno borzo«, je bil (do včeraj popoldne op. ur.) precej razočaran z EP. »Doslej me nihče ni prepričal. Vse tekme so bile na nizki tehnični ravni. Pričakoval sem več agonizma, zagrizenosti in lepše igre.« Katera ekipa te je doslej najbolj razočarala?
»Nedvomno Hrvaška, ki letos, sodeč po napovedih, cilja zelo visoko. Igrali so slabo in brez prave zagrizenosti. V drugem polčasu proti Avstriji pa so tudi fizično popustili.«
Katere reprezentance pa so ti najbolj simpatične in za koga boš navijal?
»Všeč sta mi Španija in Rusija (za današnji dvoboj je napovedal zmago Špancev z 2:0 op. ur.) Španci bi se lahko letos končno izkazali. Na papirju imajo zelo dobro ekipo. Rusija pa lahko preseneti, ker ima zelo dobrega trenerja. Hiddink se je izkazal že z Južno Korejo in Avstralijo, pa tudi s PSV. Obenem ima na razpolago kar nekaj zelo talentiranih mladih nogometašev.«
Celovške ulice so preplavali tudi miroljubni navijači
licajev, od tega skoraj 500 iz Nemčije. Nekaj jih je tudi iz Hrvaške in Poljske, pri čemer se bo število policajev in varnostnih organov s Hvraške v naslednjih dneh močno zvišalo, saj hrvaška nogometna reprezentanca v četrtek igra proti Poljski, prihodnji ponedeljek pa proti Nemcem. Obe tekmi, tako je bilo včeraj povedano, sodita med tekmi z najvišjo rizično stopnjo!
Nedeljsko tekmo v novem celovškem stadionu med Nemčijo in Poljsko (2:0) si je na licu mesta ogledalo 32.000 ljudi, v tako imenovani „milji navijačev» pa jih je bilo nadaljnjih vsaj 20.000. Tako so iz varnostnih razlogov že ob 18. uri morali zapreti Novi trg, na katerem se je zbralo 9.000 ljudi. Tudi na območju sejmišča, kjer je urejena nadaljnja milja, pa se je zbralo okoli 12.000 oseb.
So deč po ne delj ski tek mi bo mes to bo Vrb skem je ze ru do zad nje tekme Nemčija - Hrvaška prihodnji ponedeljek poplavilo skupaj bliz 200.000 navijačev: največjih bo predvidoma s Hrvaške, kajti samo na tekmi proti Avstriji v nedeljo na Dunaju jih je bilo vsaj 50.000.
Ivan Lukan
ODBOJKA
MARTINA LISJAK
Z bratom in prijatelji, doma ali v baru
Kontovelka Martina Lisjak je letos nastopala v D-ligi. Z ekipo je zaradi slabših rezultatov v prvem delu prvenstva izpadla v 1. divizijo: »Seveda sem razočarana, saj smo s soigralkami upale na obstanek. Če bi igrale celo prvenstvo tako, kot smo na koncu, bi najbrž dosegle obstanek. Proti ekipam iz sredine lestvice smo se v drugem delu prvenstva dobro upirale in osvojile tudi točke,« je letošnjo sezono ocenila Martina, ki je ob študiju na fakulteti vzgojnih ved v Trstu in vodenju otroških uric »S pravljico na ... mavrico« trenirala deklice ritmično gimnastiko z Deboro Vitez.
Slediš evropskemu prvenstvu?
Doslej še nisem sledila tekmam. Mislim, da jih bom v naslednjih dneh bolj pod »prisilo« s svojim bratom ali s prijatelji. Polfinalne tekme in finale pa bom prav gotovo gledala. Kje pa jih boš gledala? Najbrž doma ali pa v baru.
Najlepšni nogometaš? Hm. Kaka, ampak ga seveda na EP-ju ni. Med italijanskimi nogometaši pa je Gilardino »luškan«, a ga niso poklicali.
Za katero reprezentanco pa navijaš?
Nimam svoje najljubše reprezentance.
NEDELJSKI TEKMI
je igral za Nemčijo!
CELOVEC Nemci, ki na stavnicah veljajo za prve fa vorite prvenstva, so težko preizkušnjo proti pogumnim Pol jakom uspešno pre stali. Velik delež k uspehu sta prispevala prav »Poljaka« v nemških vrstah Miroslav Klose in Lukas Podolski (na sliki), saj sta bila v glavni vlo gi pri obeh golih na tekmi, ki sta pomenila tudi prvo nemško zmago na EP po 12 letih. Sicer pa sta ekipi pustili všečen vtis, a, kot kaže, bo Poljake tudi tokrat boljšega
niso pokazali dosti
Po zadnjih neprepričljivih predstavah na pripravljalnih tekmah so mnogi celo dvomili v zmago Hrvatov na uvodni tekmi proti »odpisanim« Avstrijcem.
Toda strah tistih, ki navijajo za »ognjene«, se je zmanjšal že po dobrih treh minutah obračuna na dunajskem stadionu Ernst Happel. Cenjeni vezist Luka Modric je namreč uspešno izvedel enajstmetrovko in tako položil temelje za pričakovano zmagoslavje Hrvatov, ki pa tako kot Avstrijci niso pokazali prav veliko. Hrvati so bili sicer prepričljivo boljši v prvem polčasu, v drugem pa bi lahko gostitelji prvenstva prišli tudi do izenačenja.
Avstrija - Hrvaška 0:1 (0:1).
STRELEC: 0:1 Modric (4./11 m). AVSTRIJA: Macho, Pogatetz, Stranzl, Prodi, Saumel (od 62. Vastic), Aufhauser, Gercaliu (od 69. Korkmaz), Standfest, Ivanschitz, Linz (od 74. Kienast), Harnik.
HRVAŠKA: Pletikosa, Pranjic, Simunic, R. Kovač, Čorluka, Kranjčar (od 62. Kneževic), Modric, N. Kovač, Srna, Petric (od 73. Budan), Olic (od 84. Vukojevic).
SODNIK: Vink (Nizozemska).
RUMENI KARTONI: Pogatetz, Saumel, Prodl; R.
Kovač.
GLEDALCEV: 51.700
Nemčija - Poljska 2:0 (1:0).
STRELEC: 1:0 Podolski (20.), 2:0 Podolski (71.).
NEMČIJA: Lehmann, Lahm, Metzelder, Mertesacker, Jansen, Fritz (od 55. Schweinsteiger), Ballack, Frings, Podolski, Gomez (od 75. Hitzlsperger), Klose (od 90. Kuranyi).
POLJSKA: Boruc, Golanski (od 76. Saganowski), Bak, Žewlakow, Wasilewski, Krzynowek, Dudka, Lewandowski, Lobodzinski (od 65. Piszczek), Smolarek, Žurawski (od 46. Guerreiro).
RUMENI KARTONI: Schweinsteiger; Smolarek, Lewandowski.
SODNIK: Oevroboe (Norveška) GLEDALCEV: 30.000
KOŠARKA
MATEJ NADLIŠEK
Navijam za Hrvaško, ki je v nedeljo razočarala
Košarkar in bodoči pravnik Matej Na-dlišek rad spremlja nogomet: »Nasploh sledim nogometu, predvsem pa italijanski A-ligi,« je potrdil Matej, ki je letos igral pri Boru v prvenstvu U21, dvakrat pa je nastopal tudi s člansko ekipo v C1-ligi. »Letos smo v prvenstvu U21 odigrali eno najboljših sezon, saj nam je za las spodletel nastop na državnem finalu. Če bi v ekipi imeli še kakega višjega igralca, bi najbrž dosegli kaj več,« je pojasnil Matej, ki še ne ve, kje bo igral naslednjo sezono. Že slediš evropskemu prvenstvu? Doma gledam eno tekmo na dan, saj se pripravljam na izpit tržnega prava. Po tem izpitu pa me čaka še en izpit, a bom prvenstvu vseeno sledil.
Za koga pa navijaš? Za Hrvaško, čeprav je na nedeljski tekmi proti Avstriji s prikazano igro razočarala.
Do kam pa se bo dokopala Italija?
»Azzurri« so dobri, ampak ne bodo zmagali. Po svetovnem naslovu nimajo več prave zagrizenosti za zmago.
Kdo pa bo zmagovalec? Francija ali Nemčija.
JANKO BRECELJ
»Portugalska, ker sem tam postal prvak«
Za koga navijaš na EP?
»Navijam za Portugalsko in tudi za Italijo. Če bi se na EP uvrstila tudi Slovenija, bi prav gotovo navijal za naše. Za Portugalsko navijam, ker sem pred leti na ribiškem mladinskem SP v Setu-balu osvojil zlato medaljo. Za Italijo navijam, ker sem bil tudi jaz član 'azzur-rov, sicer ribiške ekipe,« meni Janko Brecelj, član ribiške sekcije barko-vljanskega društva Sirena.
Pa nisi več?
»Ne. Vzel sem si leto dni pavze.« Mogoče zaradi službe?
»Tudi. So pa tudi drugi razlogi, ki jih ne bi povedal. Vsekakor Sirenina člana De-van Radovič in Andrea Lisjak se z reprezentanco pravkar mudita na mladinskem svetovnem prvenstvu na Hrvaškem.«
Kdo pa so glavne favoriti za naslov evropskega prvaka?
»Francija, Nemčija, Italija in Portugalska.
Boš sledil vsem tekmam?
»V kolikor bo mogoče si bom skušal ogledati vse tekme.«
LJUBLJANA - Hrvaška nogometna reprezentanca je v nedeljo odigrala prvo tekmo na letošnjem evropskem prvenstvu, ki ga gostita Avstrija in Švica, na stadionu na Dunaju in po avstrijskih mestih pa si jo je ogledalo veliko navijačev »ognjenih«. Med njimi so številni v Avstrijo potovali prek Slovenije, slovenska policija pa ni zabeležila nobenega incidenta.
»Slovenska policija je v petek, soboto in nedeljo, 6., 7. in 8. junija2008, izvajala različne ukrepe in aktivnosti za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ob potovanju nogometnih navijačev na evropsko prvenstvo v nogometu Euro 2008. Največ je bilo hrvaških, ki so po Sloveniji potovali z vlaki, avtobusi, kombiniranimi vozili in osebnimi avtomobili. Policisti so bili posebej pozorni na kršitve v pričakovanih smereh potovanja, na počivališčih in bencinskih servisih ob cestah in naseljih. V času njihovega potovanja slovenski policisti niso obravnavali večjih kršitev javnega reda ali predpisov s področja varnosti cestnega prometa. Ocenjujemo, da je potovanje navijačev po naši državi potekalo varno in brez posebnosti,« so pri slovenski policiji zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so še dodali, bo policija podobne ukrepe izvajala tudi v prihodnjih dneh, saj bodo hrvaški navijači verjetno potovali tudi na naslednje tekme največjega nogometnega dogodka letošnjega leta. Kot pa hrvaške navijače opozarjajo njihovi mediji, morajo biti pri vožnji čez Slovenijo previdni in ne mahati z zastavami, saj naj bi naša policija z 41 evri že kaznovala vse, ki so imeli na avtomobilu izpostavljeno hrvaško zastavo. Slovenski zakon namreč prepoveduje razkazovanje državnih simbolov na avtomobilih.
Hrvati bodo aslednjo tekmo v skupini B bodo igrali v četrtek v Celovcu proti Nemčiji, zadnjo predtekmovalno pa čez teden dni, prav tako v Celovcu. Takrat bo tekmec »kockastih« Poljska.
Turki brez Gokhan proti Švici
NYON - Turški reprezentančni branilec Gokhan Zan, ki si je na uvodni tekmi Eura proti Portugalski poškodoval vezi levega kolena, ne bo mogel igrati na drugi tekmi skupine A jutri proti gostiteljici Švici. Nogometaš carigrajskega Bešiktaša naj bi se po ocenah zdravnikov vrnil za tekmo proti Češki, ki bo 15. junija. Gokhan se je poškodoval v soboto v Ženevi že v prvem polčasu, ko je trčil v portugalskega napadalca Nuna Gomesa.
ALPENY&T&
Ostali Današnja napoved Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 0:1 Včerajšnja napoved S. SivitzKošuta A vstrija - Hrvaška 0:1 Nemčija - Poljska 2:0 Romunija - Francija 0:2 Nizozemska - Italija 1:1	DNEVNI IZID 6
	SKUPNO 9
Nogomet Današnja napoved Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 Včerajšnja napoved F. Sambo Avstrija - Hrvaška 1:2 Nemčija - Poljska 1:0 Romunija - Francija 0:0 Nizozemska - Italija 0:1	DNEVNI IZID 5
	SKUPNO 9
Košarka Današnja napoved Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 Včerajšnja napoved M. Jogan Avstrija - Hrvaška 1:2 Nemčija - Poljska 2:0 Romunija - Francija 0:3 Nizozemska - Italija 1:0	DNEVNI IZID 5
	SKUPNO 9
Odbojka Današnja napoved Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 Včerajšnja napoved K Spetič Avstrija - Hrvaška 1:2 Nemčija - Poljska 2:0 Romunija - Francija 0:1 Nizozemska - Italija 2:2	DNEVNI IZID 4
	SKUPNO 8
LEGENDA: Vsak pravilno napovedan rezultat velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida	
17784800
EP V NOGOMETU
Torek, 10. junija 2008
15
naš pogovor - Trener Triestine Rolando Maran
»Cristiano Ronaldo je ta čas razred zase«
Najbolj mu je všeč Portugalska - Triestino bi v skladu s klubsko bilanco želeli okrepiti
HALO EP!
Medtem ko se najboljši igralci stare celine potijo na švicarsko-avstrijskih nogometnih igriščih, je za veliko večino nogometašev in trenerjev prav junij mesec počitnic. Čeprav je že oziroma še na dopustu, nam je trener Triestine Rolando Maran z običajno prijaznostjo odgovarjal na vprašanja. Z njim smo se obširno pogovorili ne samo o komaj končani sezoni tržaškega drugoligaša, ampak tudi o evropskem prvenstvu, ki se je začelo v soboto. Sicer, kot nam je priznal, je doslej bolj malo sledil dogajanjem na EP-ju, vendar takoj pristavil, da bo že od danes začel nadoknaditi zamujeno.
Za vas je junij mesec dopusta. Nekateri športniki se med počitnicami popolnoma izolirajo in ničesar nočejo vedeti o tem, kar se dogaja na športnih prizoriščih, drugi pa so kot zasvojeni in so v tem časz stalno pred ekrani ter sledijo raznim športnim dogodkom. Sodite v prvo ali drugo kategorijo oziroma ste gledali vse tekme EP-ja?
»Moram priznati, da sem 'počitnice' izkoristil za to, da sem si v živo ogledal nekaj tekem končnice za napredovanje B in Cl-ligašev. Raje gledam nogometne tekme v živo, kot pa da jim sledim preko tv ekrana. Prav zato doslej nisem še videl niti ene ekme, a zdaj bom imel nekaj več časa na razpolago in bom zagotovo gledal marsikatero tekmo.«
A vrnimo se k Triestini. Bi nam podali kratek obračun prvenstva, ki se je zaključilo s predčasno doseženim obstankom v B-ligi?
»Mislim, da je prav zaradi občutno predčasno doseženega zastavljenega cilja obračun krepko pozitiven. Po celi vrsti sezon, ko se to ni zgodilo, nam je letos končno uspelo, da je Triestina osvojila več točk v povratnem kot v prvem delu. Mislim, da je to pomemben znak. Ob tem smo omogočili Granocheju, da je dosegel 24 golov v svoji prvi sezoni v Italiji. Seveda je glavna zasluga njegova, vendar pomeni, da je za sabo imel tudi ekipo, ki mu je olajšala pot do gola. Ob tem smo vključili v prvo ekipo nekaj mladih, ki so si na zadnjih tekmah nabiralo B-ligaške izkušnje. Kar pa je najbolj pomembno, med temi sta tudi dva Tržačana (Marac-chi in Cannone).«
Verjetno bi bil obračun sezone še bolj pozitiven, ko ne bi prihajalo do stalnih nihanj tako v igri kot v rezultatih. Seriji pozitivnih izidov so sledile serije porazov.
»Nedvomno, a taka nihanja so bila tudi posledica koledarja, ki nas je prisilil na nekaj zaporednih tekem proti
Rolando Maran iz Trenta bo 14. julija dopolnil 45 let. Doslej je treniral Cittadello, Brescio in Bari
kroma
boljšim nasprotnikom, nato pa smo imeli obdobje igranja proti šibkejšim tekmecem. Vendar mislim, da se tudi proti boljšim ekipam nismo nikoli vnaprej predali. Upam si celo trditi, da smo večkrat domov odnesli veliko manj, kot bi si zaslužili.«
Kaj je bilo negativnega v komaj minuli sezoni?
»Gotovo nismo dosegli maksimuma. V vsem se lahko izboljšaš. Morda je bil nekoliko bolj negativen le začtek, ko sem opažal, da ne igramo s pravim pristopom. Videlo se je, da nismo še prava ekipa. Morda tudi zaradi težav iz preteklih sezon. Potem pa so se vsi zedinili in v trenutku se je igra izboljšala in posledično tudi rezultati.«
Katera darila pričakujete med kupoprodajno borzo? Društvo vam je že med sezono izkazalo zaupanje in z vami podaljšalo pogodbo.
»Res me je veselilo, da sem podaljšal pogodbo že med sezono, trenutno pa ne pričakujem ničesar. Nihče natančno ne ve, koliko denarja bodo imela na razpolago drugoligaška društva (v teku so pogajanja med A in B-ligaši za porazdelitev prihodkov od proaje televizijskih pravic, op.a.). Vsi se moramo zavedati, da je cilj vsakega društva ekipo okrepiti, vendar je prvotnega pomena, da ne presežeš ekonomskih zmogljivosti kluba. Proračun
mora biti na prvem mestu. Zato trener od društva ne more in ne sme zahtevati preveč. Cilj je vsekakor narediti dodaten kakovosten skok.«
Vrnimo se na EP. Kaj pričakujete od tega prvenstva in od italijanske reprezentance?
»Pričakujem, da bo Italija še naprej igrala kot prava ekipa. V bistvu tako, kot je igrala v zadnjih dveh letih. Seveda to
ne zagotavlja uspeha, ker je na takih prvenstvih lahko odločilna epizoda, vendar če ti uspe strniti vrste imaš veliko več možnosti, da uspeš. Ne smeš biti vedno odvisen od posameznika.«
Kdo pa so ostali favoriti?
»Ne bi rad ponavljal vedno istih imen. Po mojem mnenju bi lahko ugodno presenetila Portugalska. Enakega mnenja sem bil že pred uvodno tekmo Scolarijevega moštva.«
Kdo vas navdušuje med posamezniki? Ne samo na EP-ju. Sledili ste tudi tekmam končnice C1-lige: ste morda tam opazili koga, ki bi Triesti-ni prav prišel?
»Nedvomno je trenutno Cristiano Ronaldo razred zase. Je res popoln napadalec. Na tekmah C-lige sem videl nekaj zanimivih igralcev, vendar mislim, da ni primerno koga izmed teh izrecno omeniti.«
Nazadnje pa še nekoliko bolj ležerno vprašanje. Društvu lahko ukažete kupiti tri igralce svetovnega formata. S katero trojico igralcev bi vi lahko že pred prvenstvom izjavil sledeče: »Če s temi tremi igralci Triesti-na ne napreduje v A-ligo, potem je za to kriv izključno trener!«
»Ja, če pa me tako vprašate, je bolje, da imen ne izdam! Če mi jih potem društvo res kupi, sem v hudi zadregi! (smeh, op.p) Mislim, da bi v napad postavil Cristiana Ronalda, tudi za vezno vrsto bi ostal na Portugalskem in izbral Deca, v obrambi pa bi se »zadovoljil« s Cannavarom.«
Iztok Furlanič
Glas ljudstva
V	portugalski izbrani vrsti imajo kot kaže precej visoko stopnjo demokracije. Potem ko se je zaradi poškodbe roke iz moštva moral posloviti tretji vratar Quim, je selektor Luiz Felipe Scolari na EP poklical vratarja Porta Nuna Espirita Santa, a šele potem, ko se je pri svojih varovancih pozanimal, v kakšni formi je. »Vprašal sem jih, ali dobro igra, in zatrdili so mi, da ga lahko pokličem,« je dejal Scolari.
Korenček in palica
V	pričakovanju nedeljske prve tekme poljske reprezentance, ki se je zvečer v Celovcu pomerila z Nemčijo, so prireditelji v Avstriji sklenili pomagati številnim poljskim navijačem z obveščanjem o morebitnih zastojih in o tem, kako najhitreje pridejo do stadiona ob Vrbskem jezeru, tudi z radijskimi poročili v poljščini. A ima prijazna poteza tudi »kaveljc«: koroški policisti so namreč obenem povečali število hitrostnih merilnih naprav ob cestah in tistim Poljakom, ki so se sledeč nasvetom na radijskih valovih prehitro peljali v Celovec, prekršek neusmiljeno zaračunali ...
Na Dunaju tudi Janša
Evropsko prvenstvo ne more miniti brez pomembnežev na častnih tribunah. Iz agencije Compress, ki skrbi za stike z mestom Dunaj, so sporočili, da na dunajskem stadionu med drugim pričakujejo tudi slovenskega premierja Janeza Janšo v vlogi predsednika evropskega sveta. Nedeljske tekme med Avstrijo in Hrvaško so se udeležili hrvaški in predsednik Stipe Mesic in Heinz Fischer ter tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic. Nemška kanclerka Angela Merkel si bo 16. junija ogledala tekmo med Nemčijo in Avstrijo, na finalno tekmo 29. junija pa je avstrijski predsednik Fischer povabil bivšega ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja. Na dunajskem stadionu se bodo navijaškim užitkom predajali še Nobelov nagrajenec za mir Lech Walesa, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, predsednik Evropske komisije Jose Emanuel Barroso in britanski premier Gordon Brown.
skupina d - Ob 18. uri Španci, ob 20.45 Švedi
Rusom bo trda predla, Grke skrbi Ibrahimovic
Španci so se doslej enkrat veselili uspeha na EP-ju, daljnega leta 1964, na to prvenstvo pa prihajajo kot eden izmed favoritov za naslov in po šestnajstih zaporednih tekmah brez poraza. Danes ob 18. uri bo v Innsbrucku imela svoj krstni nastop proti najmlajši reprezentanci tega prvenstva Rusiji (povprečna starost 26,6 leta). Ruse vodi nizozemski strokovnjak Guus Hiddink, ki je Špance izločil, ko je na SP-ju vodil gostitelje Južne Korejce. Ruski nogomet rase, kot dokazuje zmaga Zenita v pokalu Uefa, vendar so favoriti Španci Luisa Aragonesa, saj imajo kljub Raulovi odsotnosti na razpolago kar nekaj zvezdnikov.
Verjetno bolj izenačen bo večerni dvoboj (Salzburg, ob 20.45) med Švedsko in aktualnimi evropskimi prvaki Grki. Selektor Skandinavcev Lars Lagerback računa na nogometne vragolije Interje-vega aduta Ibrahimovica, ki je edini pravi zvezdnik moštva, medtem ko Grki Ot-ta Rehhagla znova računajo na homogeno in uigrano moštvo, čeprav je ponovitev portugalskega uspeha nemogoča.
po tv
Srna s tremi imeni, Kranjčar pa je Kranikar
Državna televizija RAI ima letos spet monopol nad evropskim nogometnim prvenstvom, njeni novinarji pa še vedno imajo velike težave s slovanskimi imeni. Gianni Bezzi, kije komentiral nedeljsko tekmo med Avstrijo in Hrvaško, je bil še po se bej us pe šen. Hr -vaš ki no go me taš Sr na je bil na za -četku Srna, potem Zrna, naposled pa Giorna, njegov kolega Kranjčar pa je bil ves prvi polčas Kranikar. V drugem polčasu se je Bezziju zasvetilo in je Hrvat postal Kraničar. Da bi se dokumentirali, pa se jim očitno zdi nepotrebno.
UJETI V OBJEKTIV
Znamenito kolo v Praterju »opremili« s češkim vratarjem Čzechom (desno), spodaj levo: nemški navijač bolj spominja na francoskega Asterixa, desno: nenavaden maxi ekran za ogled tekem v »ZDF areni« v avstrijskem
16
Torek, 10. junija 2008
ŠPORT
/
olimpijske igre - Mestna Občina Koper sprejela šesterico domačih olimpijcev
Koprski olimpijci si želijo poolimpijski žur
•••
KOPER - Vzvratno štetje za olimpijske igre se je začelo. Koprski olimpijci, jadralci Gašper Vinčec (razred finn), Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny (oba razred 470), kajaka-ša Špela Ponomarenko in Jernej Župančič Regent ter plavalec Matjaž Markič, ki so jih včeraj opoldne sprejeli na koprskem županstvu, v Preto-rijski palači na Titovem trgu, so optimisti, dobro pripravljeni in predvsem veselo razpoloženi. »Koprska Mestna občina - je dejal podžupan Jani Bačič (župan Boris Popovič je bil odsoten) - je ponosna na vse vas. Za olimpijske igre bomo držali pesti in navijali za vas. Srčno upamo, da bos te pri nes li do mov tudi kako me -daljo«. Občina je ob tej priliki vsem podelila posebno priznanje in vse domače olimpijce nagradila z denarnim prispevkom 2100 evrov. Koprske športnike je pozdravila in jim zaže-le la obi li co us pehov tudi predsed ni -ca koprske Športne zveze Sonja Poljšak.
Ob prijetnem pogovoru s predstavni ki sed me si le so šport ni ki izra -zili željo, da koprska občina organizira po pri ho du s Pekin ga poo lim pij -ski žur. Med pobudniki te ideje je bil Gašper Vinčec, ki so ga hitro zatem prav vsi podprli. Preostala dva jadralca, Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny sta bila včeraj opravičeno odsotna, saj pravkar nastopata na evropskem prvenstvu na Gardskem jezeru. V njunem imenu je spregovoril predsednik koprskega jadralnega kluba Jadro Vojko Petrič. »Karlo in Mitja sta na evropskem prvenstvu in hkrati intenzivno trenirata za OI. Sta že v dobri formi, do avgusta pa jih čaka še zelo intenzivno delo,« je ocenil Petrič.
Iz Mo na ka se je vče raj zgo daj zjutraj vrnil plavalec Matjaž Markič, ki bo v Peking odpotoval 31. julija. »Dobro smo pripravljeni. Na OI se dejansko pripravljam že nekaj let. Sedaj stopnjujem formo in upam, da bo na Kitajskem steklo vse v najboljšem redu. Glavni cilj je uvrstitev v finale. Ne bo lahko, saj bo konkurenca zelo huda,« meni Markič.
Na dobre uspehe upata tudi ka-jakaša na mirnih vodah Špela Ponomarenko in Jernej Župančič Regent. »Že nastop na olimpijskih igrah je velik uspeh. Lep bi bilo, da bi za Slovenijo prispevali kako kolajno,« sta dejala oba kajakaša.
Jan Grgič
Gašper Vinčec, podžupan Jani Bačič, Špela Ponomarenko, Matjaž Markič in Jernej Župančič Regent v uradu koprskega župana Borisa Popoviča v Pretorijski palači
nogomet - Krajevna »kupoprodajna borza«
Pet novih imen za Kras
Trije so igrali v elitni ligi - Marco Sau bo skoraj gotovo igral pri trebenskem Primorcu
Letošnja nogometna »kupoprodajna borza« je v primerjavi s prejšnjimi sezonami nekoliko bolj revna. Živahno je le pri re-penskem Krasu Koimpex v promocijski ligi in trebenskem Primorcu v 1. amaterki ligi.
Pri repenskih »rdečih« so za prihodnjo sezono najeli dva nova branilca, dva zvezna igralca in enega napadalca. Novi trener Alessandro Musolino bo v obrambni liniji imel na razpolago Marca Sessija (letnik 1977, stanuje v Nabrežini), ki je v letošnji sezoni igral pri Caprivi v promocijski ligi. Drugi sredinski branilec, ki bo oblekel Krasov dres, pa je Gabriele Busletta (letnik 1981), ki je letos igral pri miljski Muggi v elitni ligi. Iz Milj se v Repen seli tudi zvezni igralec Marco Bertocchi (letnik 1982). Novi Krasov režiser pa bo Gabriele Giacomi (1985 iz Trsta), ki je letos igral v Palmano-vi v elitni ligi. Ob Radenku Kneževiču bo v napadu igral Gabriele Bernabe-i (1985), ki je pri San Giovanniju v prvi amaterski ligi dosegel 20 golov. Giacomi in Bernabe-
i sta bila soigralca v mladinski vrsti »prima-
Gabriele Covacevich (Kras)
kroma
vera« Triestine. Iz Štarancana pa se je h Krasu vrnil še branilec Gabriele Covacevich. Alessandro Giorgi, ki je zapustil repensko moštvo, bo v prihodnji sezoni najbrž branil barve San Luigija v elitni ligi. Marco Sau, ki ga v Repnu niso potrdili, pa bo v prihod-
□ Obvestila
Tako so predlagali podžupanu Janiju Bačiču - Dobili so priznanje in denarni prispevek
nji sezoni skoraj gotovo igral za trebenski Primorec (zanj se je zanimala tudi Zarja Gaja). Pri Primorcu so se že skoraj dogovorili tudi z Adrianom Ojom (ex Kras in Breg), ki je letos igral pri Galleryju. V Trebčah so najeli še Marca Buffo (Opicina) in Daria Sin-covicha (Staranzano). (jng)
V Zgoniku za četrtfinale
V Zgoniku je v polnem teku medvaški turnir 5X5. Finale bo v soboto. Zanimivo je, da se za najboljšega strelca poteguje tudi ženska. Eva Carli (Salež pupe) je namreč dosegla 5 golov, prav toliko kot Vrše in Satti. Izidi: Repen/Repnič - Devinščina 3:0 brez boja, Bazovica Crvena - Gročana Živ texas 11:12 po 7-m, Gropada/Padriče - Gročana 4:3, Dolina - Salež pupe 9:5, Dolina - Bazovica LK 2:4, Bazovica Crvena - Pa-driče/Gropada 4:3, Barkovlje - Sesljan 0:7. Danes: 18.30 Repen/Repnič - Bazovica, 19.30 Barkovlje - Dolina, 20.30 Repen/Rep-nič - Gropada/Padriče, 21.30 Salež pupe -Bazovica LK; 22.30 Devinščina - Gropa-da/Padriče.
KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 3383764446.
AKŠD VIPAVA organizira kotal-karski kamp za otroke vrtca in osnovne šole in bo potekal od ponedeljka, 16. junija, do petka, 20. junija od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje ob Soči). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu društva v popoldanskih urah.
SK DEVIN prireja v nedeljo 15. t.m. kolesarski izlet v Avstrijo iz kraja Kotschach Mauthen do Beljaka, približno 50 km s povratkom z vlakom. Odhod ob 6.30 s trga v Nabrežini. Zbirališče ob progi ob 9.00. Vpisovanja in informacije na tel. 3402232538 ali na: info@skdevin.it.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 7. do 12. julija Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo jutri 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja).
ŠPORTNA ŠOLA POLET - KON-TOVEL v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni košarkarski kamp, ki bo v dveh izmenah, od ponedeljka, 16. do petka, 20. junija, druga izmena od ponedeljka, 23. do petka 27. junija v Prosvetnem domu na Opčinah. Info: Andrej Vremec, 338-5889958 (tudi sms).
AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgo-nik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Lil-jana) in 349-0934409 (Vesna).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsur-fa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje v razredu optimist za otroke od 6. do 13. leta starosti. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696.
nogomet - Turnir »12 ur nogometa« v Štandrežu
Pokal so dvignile Doberdobke
in igralci ekipe »Ciapalabala«
Malonogometni turnir »12 ur nogometa«, ki sta ga v Štandrežu organizirala Ju-ventina in skupina domačih ljubiteljskih nogometašev, je nekoliko skvaril le naliv. Drugače je vse potekalo v najlepšem redu. V ženski konkurenci so se uvrstile na prvo mesto igralke iz Doberdoba, pri moških pa so zmagali člani ekipe »Ciapalabala«. Zvečer je bil koncert slovenske goriške skupine Life Killers.
Ženske: 1. Doberdob, 2. Štandrež, 3. Bum bum lady, 4. Rupa Peč, 5. Rubentus, 6. Timava. Najboljša igralka: Mirjam Čer-nic (Rupa Peč); najmlajša igralka: Greta Za-vadlav (Štandrež); najboljši vratar: Beatrice Gatta (Doberdob); najstarejša igralka: Loredana Sturman (Bum bum lady); najlepša igralka: Manuela Castello (Rubentus).
Moški: 1. Ciapalabala, 2. Rubentus, 3. Magicacapra, 4. Rupa Peč. Najboljši igralec: Mauro Peric (Magicapra); najmlajši igralec: Davide Giglio (Ciapalabala), najstarejši igralec: Francesco Calandra (Quelli che...); najboljši vratar: Giulio Furios (Rubentus); najlepša igralca: Alberto Saveri (Quelli che... ) in Alessio Giannotta (Ciapalabala).
Zmagovalci štandreškega turnirja »12 ur nogometa«
bumbaca
namizni tenis - Krasovke na DP
Tri medalje
Med veterani sta jih osvojili Sonja Milič in Dragica Blažina
Včeraj se je v Traminu na Južnem Tirolskem začelo državno pr-ven stvo v na miz nem teni su.
Na prvem dnevu tekmovanja so se pome rili ve tera ni, pri katerih sta se izkazali tudi Kra sovi igral ki Sonja Milič in Dragica Blažina. Sku paj sta do mov odnes li tri me da -lje. V katego riji over 50 je Sonja Mi -lič pri posameznicah osvojila zlato kolajno in naslov državne prvakinje. V finalu je premagala Giulio Sobre ro.
V kategoriji ženskih dvojic (vedno over 50) Dragici Blažina in Sonji Mi lič za las ni us pel podvig. V fina lu sta izgubi li in odnes li do -mov srebrno medaljo. V kategoriji mešanih dvojic se je Sonja Milič, skupaj z Michelejem Giardino, okinčala še z eno zlato medaljo. Premagala sta dvojico Rosso - Vol-pi.
Državno prvenstvo se bo nadaljevalo vse do 21. junija. Danes in
jutri se bodo med seboj pomerili zno va ve tera ni. Zatem bodo na vrs -ti še dvoboji v prvi, drugi, tretji in četr ti katego riji, v katerih bodo nas -topali še ostali tekmovalci zgoniš-ke ga Kra sa.
/
ŠPORT
Torek, 10. junija 2008 1 "J
odbojka - Sklep odbojkarske komisije ZSŠDI
šah - Memorial Božidarja Filipoviča
Na ženskem področju bodo sodelovali na vseh
Ribnica spet prva, uspešna sezona za ravneh razen (za zdaj) članske mlade šahiste
Na ženskem področju pa predstavlja v bistvu največjo novost ponovna obuditev odbojkarske komisije ZSŠDI, v sklopu katere so se maja srečali predstavniki vseh slovenskih društev, ki se na Tržaškem in Goriškem ukvarjajo z žensko odbojko. Ob splošni ugotovitvi, da bi bila sestava no vih zdru že nih ekip v tem tre nut ku verjetno nemogoča in ne bi bistveno zvišala nivoja zamejske ženske odbojke, so se vsi predstavniki naših društev strinjali s tem, da bi lahko zamejska društva med sabo vseeno sodelovala pri raznih pobudah, kot so lahko skupne priprave, poletna odbojkarska šola za mlade odbojkarice, razni turnirji (tako na članski kot na mladinski ravni) v obodbjih, ko ni prvenstev in podobno. Poleg tega pa so se predstavniki naših društev zavzeli tudi za to, da bi s skup ni mi moč mi vsem mladim odbojkaricam nudili možnost nastopa v mladinskih kategorijah, v katere sodijo, tudi ko ma-tič no druš tvo ni ma do vo lj igralk, da bi se vpisalo v prvenstvo. To pomeni, da bo do lah ko od boj ka ri ce na ših društev z matičnim društvom nastopale v članskem prvenstvu ali mladinskem prvenstvu višje kategorije, obenem pa imele možnost igranja s svoji mi vrst ni ca mi pri dru gem slo ven -skem društvu.
Predstavniki naših društev so tudi skupaj nastopili pred tržaško odbojkarsko zvezo z zahtevo po drugačni organizaciji pokrajinskih prvenstev. (T.G.)
brata špacapan
Začel se je memorial ŠZ Olympia
V Slovenskem športnem centru v Gorici se je sinoči pričel 1. moški odbojkarski memorial bratov Špa-capan, ki ga na odprtem igrišču prireja ŠZ Olympia. Izidi prvega dne kvalifikacij: Prvačina - Olympia 2:1 (25:23, 20:25, 15:12); Olympia - Naš prapor 2:0 (25:14, 25:229, Prvačina -Naš prapor 2:1 (23:25, 25:14, 15:6).
Današnji spored (od 19.30 dalje): Fincantieri - Olympia 2, Olympia 2 - Sloga, Sloga - Fincantieri
Bosich potrjen, Smotlak namesto Kalca
Maj in junij sta za odbornike naših odbojkarskih društev vedno zelo naporna, saj se ponavadi prav v teh mesecih definirajo programi za novo sezono, kar še zlasti velja za članske ekipe. Od konca deželnih prvenstev je minilo že več kot mesec dni, večjih novosti v naših ekipah pa vsekakor doslej še ni bilo ne pri trenerjih ne pri igralskem kadru. Po trenerjih Tanji Cerne, Rajku Petejanu in Clau-diu Conzu, ki bodo tudi v naslednji sezoni vodili Kontovel, Govolley in Olympio, je potrditev dočakal tudi Edi Bosich, ki bo tako še naprej vodil Slogo Tabor Televita v moški C ligi. Slogaši so bili letos kljub spremenjenemu sestavu v C ligi med boljšimi, tako da je Bosicheva potrditev nedvomno povsem zaslužena. Do zamenjave trenerja pa je prišlo pri združeni ekipi Bora in Brega, ki je letos kljub smoli s poškodbami dosegla obstanek v D ligi in s tem dosegla svoj minimalni cilj. Mesto trenerja Kalca, ki je ob koncu sezone izrazil željo, da ne bi nadaljeval z vodenjem prve članske ekipe, so odborniki združene ekipe zaupali domačemu trenerju Saši Smotlaku. Smotlak, ki je letos vodil ekipo v 2. diviziji in bil Kalčev pomočnik pri prvi ekipi, ligo in igralke dobro pozna, saj je pred tem pri vodenju združene ekipe pomagal tudi Silvi Meul-ja in Sabrini Patuzzi, tako da so v taboru združene ekipe prepričani, da bo kos zahtevni nalogi.
UISP: Redarji pred slovensko ekipo QPrasc
V četrtek se je na Stadionu 1. maja zaključil odbojkarski turnir zveze UISP. Turnirja se je udeležilo devet mešanih ekip, organiziran je bil po načelu »šport za vse«: sodelovanje je bilo omogočeno vsem ljubiteljem odbojke, edino pravilo je predstavljala zastopanost odbojkaric na igrišču (v igri sta morali vedno biti vsaj dve dekleti). V napetem finalnem obračunu so po hudem boju zmagali tržaški mestni redarji, ki so bili po petih setih za odtenek boljši od slovenske ekipe QPrasc. Slednjo so sestavljali bivši odbojkarji in odbojkarice naših društev, ki so z veseljem ponovno stopili na parket. Domače tekme so odigrali v dolinski telovadnici, kjer so imeli tudi sicer maloštevilne treninge. Pod vodstvom predsednice, tajnice, blagajničarke in kapetanke Tanje so zamejski »prašički« zasedli prvo mesto v svoji skupini, preko polfinala so se prebili do finala, kjer so jim pot do zlata preprečili loparčki tržaških redarjev.
QPrasc: Andrejka Starec, Cristina Bezenšek, Devan Jagodic, Goran Čuk, Igor Spetič, Jasna Kalc, Martina Flego, Michel Grbec, Nataša Grbec, Samo Miot, Saša Jančar, Tanja Sternad, Tibor Drassich.
V Doberdobu vadilo odbojko 50 otrok
Nova telovadnica v Doberdobu je bila skozi vso zimo tudi v popoldanskih urah polna otrok, ki so na živo zelenem podu kot na pravem travniku, razvijali svoje telesne spretnosti. Gojenci združenih društev Govolley, Val, Dom in domačega športnega društva Mladost so na zaključnem srečanju pokazali staršem, kako so med letom vadili v osnovnih gibih odbojke. V rdečih majčkah, ki jih je za priložnost darovalo podjetje Bensa s.r.l. iz Štandreža, so se predšolski otroci preverjali v odrivanju žoge, prevalih in počepih. Osnovnošolski otroci pa so že pravilno odbijali žogo, si jo podajali in servirali. Med njimi je veli-
ko takih, ki imajo poseben dar za ta šport, tako pravi trener Leon Hrovat, ki jim je poleg učinkovitega premikanja po igrišču posredoval tudi navdušenje nad tem, za zamejce še posebno privlačnim športom. Pri delu s številnimi malčki mu je pomagala mladenka Giulia Bressan, fante pa je treniral Diego Poletto. Skupno je v doberdobski telovadnici vadilo približno 50 otrok. Kdor želi nadaljevati vadbo v odbojki in se hkrati srečevati s sovrstniki, bo lahko sodeloval na Poletnem športnem kampu v Doberdobu, ki ga organizirajo odbojkarska društva Govolley, Val in Dom skupaj z Združenjem staršev OŠ in OV Romjan. Zainteresirani naj pohitijo, saj je vpisovanje v teku samo do danes pri predstavnikih društev in ZSŠDI. (Luisa Gergolet)
Tudi šahovska sezona se počasi izteka. Eden pomembnejših dogodkov je bil nedeljski brzopotezni turnir (s časom razmisleka pet minut na igralca) v spomin na nepozabnega mojstra Božidarja Filipoviča. Kot v prejšnjih dveh izvedbah je tudi 16.trofejo osvojila ekipa Invec iz Ribnice, ki jo sestavljajo sami hrvaški mojstri in mednarodni mojstri. Čeprav so bili najboljši kar na treh deskah (med temi je bil Lončar, kot prvi na prvi deski, tudi najboljši igralec turnirja) so se morali precj potruditi, da so prehiteli prvo ekipo tržaškega društva SST1904 in prvo ekipo Kopra, ki sta zasedla 2.oz.tretje mesto.
Nastopilo je tudi več zamejskih ša-histov: Igor Lakovič je z drugo ekipo SST1904 osvoj il 12.mesto, mladi Jan in Matjaž Zobec in Liam Visentin (s pomočjo Borisa Fabjana in Marka Oblaka ter prav tako mladega Alberta Jurissevi-cha) pa zadnje (23.) mesto. Kljub nehvaležni uvrstitvi pa je bil nastop naših mladih šahistev zelo uspešen, saj so se dobro upirali bolj izkušenim nasprotnikom in v treh ekipnih dvobojih tudi remizi-rali. V brzopotezni igri se nepravilna poteza kaznuje s porazom, to pa je bilo za naše šahiste večkrat tudi usodno. Na koncu sta se predsednik tržaškega druš-
tva Seleni in Filipovičeva vdova spomnila lika nepozabnega šahovskega igralca, organizatorja in strokovnjaka.
Na splošno pa je bila letošnja sezona za naše - predvsem mlade - šahiste, ki so se ob petkih zbirali na krožku ZSŠDI, zelo uspešna. Trije so si priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v začetku julija v Meranu, udeležil pa se ga bo samo Liam Visentin, ki bo s sestro Ajlin in Nicolo Pinzanijem zastopal barve tržaškega šahovskega društva SST 1904 tudi na ekipnem DP septembra v Pa-lermu.
Nekatere šole so s pomočjo vodilne šole Žige Zoisa priredile zaključne šolske turnirje. Na Prešernu so to storili v sklopu športnega dne (zmagal je Jan Zobec pred Tjašo Oblak in Cristino Sustersich), medtem ko so na šolah Ribičič in Cankar pri Sv.Jakobu imeli skupen turnir. Med srednješolci je zmagal Matjaž Zobec pred Costelom Dutcovichem in Danielom Qu-assijem. Od osnovnošolcev pa je bil najboljši devetletni Lorenzo Obersnel, ki se je celo uvrstil na absolutno drugo mesto z enim samim porazom proti nepremagljivemu Zobcu. Druga je bila Anja Struna, tretji pa Milan Golubovic.
Marko Oblak
Polet 3. na turnirju Sabe za veterane
V telovadnici osnovne šole Addobati na Greti se je odvijal mednarodni košarkarski turnir za veterane, ki ga je organiziralo Košarkarsko društvo Saba ob priliki 45. obletnice ustanovitve. Na turnirju je nastopala tudi ekipa Poleta: v postavi so bili večinoma igralci, ki so pred nekaj sezonami zastopali opensko društvo v prvenstvu prve divizije in ki že nekaj let skupaj rekreativno trenirajo. Poleg poletovcev so na turnirju nastopile še ekipe Saba, Scoglietto in hrvaško moštvo Kvarner. Prav Rečani so v polfinalu ugnali poletovce, čeprav je bila igra bolj enakovredna kot bi sodili po končnem izidu. Odločilen za zmago Kvarnerja je bil odlični Zlatko Šantelj (bivši jugoslvanski reprezentant, sicer doma iz Postojne), ki je bil pod košema za oranžne neustavljiv in je bil nato tudi proglašen za najboljšega tujega igralca turnirja. Polet je na koncu zasedel tretje mesto, potem ko je v malem finalu v nedeljo s trojkami dodobra napolnil koš domače Sabe. Kvarner pa je v finalnem dvoboju ugnal tržaški Scoglietto z visokim 122:82. Naj omenimo, da si je poletovec Robert Škerlavaj prislužil nagrado za najboljšega igralca turnirja. Izkušeni trener Sabe in pobudnik tega turnirja Attilio Frizzati je pohvalil predvsem njegovo resnost in konkretnost na igrišču. Polfinale: Kvarner - Polet 100:83 (28:17, 47:38, 72:61) POLET: Janez Berdon 5, Gorazd Bajc, Mitja Suhadolc, Marko Presl 2, David Bogatec 19, Marko Korošic, David Doles, Robert Škerlavaj 17, Maksi Pertot 21, Matjaž Suhadolc 2, Peter Ferluga 4, Erik Piccini 13, trener Gorazd Bajc. TRI TOČKE: Pertot 4, Berdon in Škerlavaj 1.
Za tretje mesto: Saba - Polet 72:82 (18:19, 32:39, 48:58) POLET: Berdon 12, Bajc, Mitja Suhadolc, Presl 12, Bogatec 9, Korošic, Doles 2, Škerlavaj 10, Pertot 17, Ma. Suhadolc 3, Ferluga 5, Piccini 12, trener Go-razd Bajc. TRI TOČKE: Presl in Pertot 3, Ferluga in Piccini 1.
18
Torek, 10. junija 2008
ŠPORT
odbojka - Kvalifikacije za OI: Loris o uvrstitvi na OI
»Anastasi pravi; vidiva se v Pekingu«
Prevaladala je skupinska igra - »Dosegel sem to, kar sem si želel« - Danes na Kubo
»Olimpijada. Smo zmagali s 3:2! Fešta!« Tak je bil prvi glas iz Tokia, kjer se je v nedeljo zaključil zadnji kvalifikacijski turnir za nastop na OI. »Azzurri« so po zmagi nad Argentino utrdili prvo mesto na lestvici in si tako s sedmimi zaporednimi uspehi zagotovili nastop na letošnjem najprestižnejšem športnem dogodku. Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri igra tudi goriški od-bojkar Loris Mania, se bo 1. avgusta vkrcala na letalo, ki bo odletelo proti Pekingu.
Italija bo tako še osmič nastopila na OI (neprekinjeno nastopa že od leta 1976), zadnjič je v Atenah leta 2004 osvojila drugo mesto. Takrat je z »azzurri« nastopal Gabrc Matej Černic, tokrat pa bo naše odbojkarsko gibanje in slovensko manjšino nasploh predstavljal Loris Mania.
»Anastasi je večkrat ponovil, da se vidiva še v Pekingu. To jemljem kot skorajšnje potrdilo, da bom tudi jaz med izbranimi, ki bodo odpotovali na Kitajsko,« nam je povedal Loris, s katerim smo se pogovorili v nedeljo po zadnji tekmi. Loris se bo torej po Juriju Uršiču, Arianni Bogatec, Clau-dii Coslovich in Mateju Černicu vpisal med naše olimpijce.
Kvalifikacijski turnir v Tokiu je bil tvoj prvi daljši nastop z reprezentanco in že si si z ekipo izboril nastop na OI. Kakšni so občutki?
Neopisno. Vsak odbojkar bi želel doseči kaj takega. Treba je verjeti vase, dati vedno maksimalno in še več. Naposled pa rezultati pridejo. To so mi moji bivši trenerji, Zoran Jerončič in Kim Ho Chul,ved-no ponavljali. Dosegel sem to, kar sem si vedno želel.
Na zadnji tekmi proti Argentini je spet prevladala skupinska igra in želja po uspehu ...
V prvih dveh nizih smo zaigrali res dobro, v tretjem in četrtem pa smo fizično in koncentracijsko popustili. V odločilnem nizu smo si zadali cilj, da zaigramo kot na začetku in nam je uspelo. Prevladala je spet skupinska igra, prav tako kot v uvodni tekmi proti Japonski.
Dosegli ste torej tisto, kar si je želel selektor, in sicer to, da postanete najprej ekipa ...
Tako. Dokazali smo, da smo prava skupina in to nam je omogočilo, da smo bili uspešni. Mislim, da je ključnega pomena to, da če kaj ne gre, vse hitro razrešimo na štiri oči.
ritmika - EP
Premoč Rusinij, medalja tudi za Italijanke
TURIN - Ruske ritmičarke so na 24. evropskem prvenstvu v Torinu slaba dva meseca pred olimpijskimi igrami v Pekingu potrdile svoj primat. Nova zvezdnica svetovne scene je z naslovom prvakinje postala letos skorajda nepremagljiva 18-letni-ca, Ženja Kanajeva, Rusinje so bile najboljše tudi v mnogoboju skupinskih vaj ter v finalu z vajo z obroči in kiji, medtem ko so na veliko veselje domačega občinstva v finalu s koleb-nicami zmago slavile Italijanke.
Mnogoboj: 1. Ženja Kanajeva (Rus) 75,725; 2. Ana Besonova (Ukr) 73,850; 3. Olga Kapranova (Rus) 73,375;4. Ina Žukava (Blr) 73,375; 5. Alja Garajeva (Aze) 71,800; 6. Nataša Godunko (Ukr) 71,425. Skupinske vaje: 1. Rusija 35,400; 2. Belorusija 34,725; 3. Italija 34,500; 4. Bolgarija 33,725; 5. Izrael 33,225; 6. Španija 32,750.
KAJAK - Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so minuli konec tedna izvrstno nastopili na svetovnem prvenstvu v spustu v italijanski Ivrei. Domov so se vrnili s tremi kolajnami - Lovro Leban in kajakaška ekipa sta osvojila zlato, Jošt Za-krajšek pa srebro.
V	ekipi si imel veliko odgovornost predvsem pri sprejemu.
Poznati sem moral vsakega igralca nasprotnikove ekipe posebej in sporočati ostalim svojim soigralcem, kam servira, da smo skupaj postavili obrambo. Sicer pa vsakič, ko sem zgrešil, so me drugi bodrili in mi pomagali.
V	čem opaziš največjo razliko med igranjem v reprezentanci in v
klubu?
Rekel bi, da je največja razlika v kvaliteti nasprotnikov, saj v reprezentancah igrajo vsi najboljši iz vsake države. Priprava na tekmo pa je enaka: tako v reprezentanci kot v klubu je moja naloga postavitev obrambe.
S kom pa se najbolje razumeš v reprezentanci?
Z vsemi sem v odličnih odnosih. Vsi smo se dobro ujeli. Imam se res fajn!
Kaj pa japonski navijači?
Vsi so nas vedno fotografirali. Nasploh pa so zelo prijazni. Na prvi tekmi proti Japonski je bilo kar 11.000 navijačev. Prvič sem igral pred tako številnim občinstvom. Bilo je enkratno, saj te navijanje navdaja z energijo.
Loris Mania (letnik 1979) je svojo odbojkarsko pot začel pri Olympii leta 1987. Do sezone 1997/98 je nastopal pri nas (tudi pri Valu), nato pa je prestopil h Adriavolleyu v B1-ligo , kjer je igral do sezone 2000/01. Nato je v Trstu igral dve leti v A2-ligi, eno pa v A1 -ligi. Po tržaški izkušnji je odšel v Ancono v A2-ligo, kjer je igral dve sezoni. V A1 -ligo se je vrnil lani, ko je igral za Piacenzo, letos pa je nastopal pri Montichiariju
ansa
»Azzurri« so v nedeljo v večernih urah skupaj večerjali in zasluženo proslavili uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu. Včeraj so iz Tokia prileteli v Milan, danes pa bo dvanajsterica odpotovala na Kubo. Na prvem gostovanju svetovne lige bodo nastopili igralci, ki so bili prisotni v Tokiu, edinole Bovolente in Zlatanova ne bo. Namesto niju se bodo izbrani vrsti pridružili Casoli in Sala.
Veronika Sossa
Na olimpijske igre so se po zadnjem kvalifikacijskem turnirju na Japonskem uvrstile Japonska (kot najboljša azijska država) in Italija (zmagovalka turnirja). Ker se na OI skupine določa glede na mesto na svetovni jakostni lestvici, so nasprotniki »azzurrov« že poznani.
SKUPINA A: Kitajska (organizator), ZDA (3), Bolgarija (4), Italija (10), Japonska (12), Venezuela (20).
SKUPINA B: Brazilija(1), Rusija (2), Srbija (8), Poljska (9), Egipt (14), Nemčija (19).
Prve štiri uvrščene ekipe vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale.
košarka - NBA
Boston vodi z 2:0, Vujačiču blokiral met
BOSTON - Košarkarji Boston Celtics so tudi v drugi finalni tekmi lige NBA na domačem igrišču premagali Los Angeles Lakers. Tokrat so slavili s 108:102 in v zmagah vodijo z 2:0. Moštvi igrata na štiri zmage. Pri poražencih je Slovenec Saša Vujačič v 20 minutah vknjižil osem točk in podajo.Ko je po tretji četrtini Ban-knorth Gardnu v Bostonu na semaforju pisalo 83:61, so navijači zeleno-belih bržkone že vpisali novo zmago nad večnimi tekmeci Jezerniki iz Los Angelesa. A tem je v zadnji četrtini na krilih Kobeja Bryanta (13 od skupno 30 točk) skorajda uspel neverjeten preobrat.
Eden izmed junakov preobrata bi lahko postal tudi Vujačič, ki je 14 sekund pred koncem poskusil z metom za tri točke (znižal bi na 105:106), toda najboljši mož Bostona Paul Pierce (28 točk) mu ga je blokiral.
»Imel sem povsem prost met, toda Pierce se je kar naenkrat pojavil pred mano. Poskusil sem, tudi občutek sem imel dober. Ampak blokiral mi je met, ki bi bil lahko uspešen ali pa tudi ne,« je pojasnil Vujačič, ki je v zadnji četrtini zadel dve trojki.
Ob Pierceu se je kot Bostono-vo skrito orožje tokrat predstavil rezervist Leon Powe, ki je v vsega 15 minutah tekmecem natrosil 21 točk.
LIPICA - Poljak Michal Rap-cewicz s konjem Randonom je zmagovalec Grand Prixa v dresurnem jahanju v Lipici. Rapcewicz je v prostem programu zbral 1475,0 točke (73,750 odstotka). Druga je bila Bri-tanka Jane Gregory s konjem Lucky Star (1467,0 točke; 72,850), tretja pa njena rojakinja Anna Ross Davies s konjem Liebling II (1450; 72,500).
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SESTAVIL LAKO
TEKAČ NA NAJDALJŠE PROGE
PRISPODOBA
JAPONSKI DROBIŽ NAŠ JADRALEC (JAŠ)
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
RIMSKI BOG LJUBEZNI
KRAJ, KJER SE PRIDOBIVA KAMEN
AZIJSKA DRŽAVA Z GL. MESTOM EREVAN
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
SKUPEK VERSKIH PRIREDITEV
NAŠA NOVINARKA PERTOT
ROPAR, ZMIKAVT
MERMOLJA ACE
STRUPENA PUŠČAVSKA KAČA
FRANCOSKI REVOLUCIONAR (JEAN PAUL)
OSEBNI ZAIMEK
UPR. ENOTE V ŠVICI
JULIUS ERVING
ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA
POSLOVNI RAZCVET PIJAČA OB KONCU DELA
ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO)
TYRONE POWER
ŽENSKO IME
ALOJZ GRADNIK
PESNIK
OSMAN, TUREK
ZVEZA, ZRUŽENJE
RANO-CELNIK, PADAR
TRENJE
SEČNJA ITALIJANSKA REKA PAD
AMERIŠKI IGRALEC LADD
NOGOMET. BARCELONE
VEČJI OGNOJEK
OČRT, PRIKAZ
STJEPAN URBAN
MATT BOŽJA
MESTO V FRANCIJI
LOKAR DANILO STALINOV PREDHODNIK
SPOLNI IZLIV MOŠKEGA SEMENA
AM. IGRALKA IN PEVKA (IRENE)
SPODNJI DEL POSODE
ALDO RUPEL
/
Kubica prvič
MONTREAL -Poljak Robert Kubica (BMWSauber) je v formuli 1 dosegel
na VN Kanade svojo prvo zmago in se hkrati povzpel na vrh lestvice dirkačev. Uspeh ekipe BMW-Sauber je z drugim mestom dopolnil Nemec Nick Heidfeld, tretji pa je bil Škot David Coulthard (Red Bull). Na dirko se bomo sicr bolj spominjali zaradi neverjetne napake Lewisa Ha-miltona (Mclaren-Mercedes), ki se je v boksih zaletel Kimija Räikkö-nena, medtem ko je ta čakal na zeleno luč pred rdečim semaforjem. Oba sta odstopila, tako da je od četverice najboljših s 5. mestom točke osvojil le še Felipe Massa (Ferrari). Sezona formule 1 se bo nadaljevala z dirko v francoskem Magny Coursu 22. junija.
Nadal nadigral Federerja
PARIZ - Španski teniški zvezdnik Rafael Nadal je
četrtič zapored osvojil Roland Garrosa, s čimer se je izenačil s slovitim Šveom Bjorn om Borgom. V finalu je še tretjič zapored premagal prvega na svetovni jakostni lestvici Švicarja Rogerja Federerja. Tokrat s 6:1, 6:3 in 6:0. »Rafa je preprosto predober na pesku, a se bom vrnil. Že naslednje leto bom spet tu in ne bom kar tako odnehal, je priznal gladko premagani Švicar.
Pedrosa pred Rossijem
BARCELONA -Na domačem terenu na VN Katalonije v Barceloni je prepričljivo zmagal Daniel Pedrosa. Dogajanje za njim pa je bilo precej bolj zanimivo. Valentino Rossi je še enkrat dokazal, da pravzaprav ni pomembno, katero startno mesto ima, saj je tekmece prehiteval kot po tekočem traku in na koncu prehitel še Caseya Stonerja na 2. mestu. Po sedmih dirkah ima Rossi v vodstvu elitnega razreda 142 točk, z zmago pa se mu je močno približal Pedrosa (135). Na tretjem mestu je ostal Jorge Lorenzo, ki zaradi padca na treningu tokrat ni nastopil (94), le dve točki manj pa ima Stoner.
Siena pred naslovom
RIM - V finalu končnice za na-sloov državnega košarkarskega prvaka Montepa-schi Siena proti rimski Lottomatici že vodil s 3:0. V tretji tekmi je moštvo trenerja Pianiginija (na sliki) sredi Rima zmagalo z 80:72 (10:26, 26:38, 45:46). Lottomatica (Lorbek 10, Fučka 3) je že vodila z 20 točkami prednosti. Najbolj zaslužen za preobrat je bil Shaun Stonerook (17 točk). Četrta tekma bo že danes spet v Rimu, dejansko pa ima zdaj Siena štiri »zaključne žoge« za naslov
V finalu Lecce in Albinoleffe
Lecce in Albinoleffe sta finalsita končnice za napredovanje v nogometno A-ligo. Na povratnih polfinal-nih tekmah je Albinoleffe z 2:1 premagal Brescio, Lecce pa je z enakim izidom odpravil Piso. Prva finalna tekma bo jutri, povratna pa v nedeljo.
/	TRST	Sreda, 219. junija 2008	1 1
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Tri uprave priredile prvo čezmejno konferenco o okolju
Reševanje okoljskih vozlov zahteva združitev moči
Izdelali bodo skupen operativni načrt - Onesnažen zrak prihaja iz severa Italije
Z včerajšnje
okoljske
konference
»Na področju okoljevarstva je rezultat trenutno 1:1.« Tako je na včerajšnji čezmejni konferenci o okoljskih vprašanjih v duhu aktualnega evropskega prvenstva v nogometu obstoječe okoljevarstveno stanje v čezmejnem prostoru komentiral župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valen-čič. »Z italijanske strani prihaja k nam onesnažen zrak, z naše strani v Italijo pa onesnažena voda,»je svojo izjavo pojasnil Valenčič in dodal, da si vsi želijo in bodo delali v tej smeri, da bi bil rezultat čimprej 0 proti 0.
Celodnevna konferenca, ki so jo organizirale novogo-riška, goriška in šempetrska občinska uprava v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, je potekala v občinski sejni dvorani v Gorici. S strokovnimi prispevki o okoljskih vprašanjih s stališča lokalnih skupnosti, monitoringu in kakovosti površinskih voda in zraka, ravnanju z odpadki in skupnih projektih pri iskanju rešitev so na konferenci sodelovali tudi predstavniki Tržaške in Videmske univerze, dežele Fur-lanije-Julijske krajine in novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo. Strokovni razpravi je sledila okrogla miza, na kateri sta poleg Valenčiča sodelovala tudi goriški in novogo-riški župan. Gostitelj Ettore Romoli je uvodoma izrazil prepričanje, da okoljska vprašanja zadevajo življenja vseh, ne le javnih uprav in da je samo angažiranje uprav in institucij premalo za izboljšanje razmer v okolju. V zvezi s problematičnim onesnaževanjem zraka, za kar so strokovnjaki v predhodnih predstavitvah poudarili, da gre krivdo iskati predvsem na območju severne Italije, je izrazil prepričanje, da se morata obe mesti pri tem problemu povezati in skupaj razmišljati o načinu zmanjševanja negativnih vplivov, sicer nima nobenega smisla, da se v Gorici sprejema ukrepe o omejevanju prometa. »Tudi vprašanje Livarne moramo obravnavati skupaj. Meja ni več alibi za to, da delamo na eni
strani tako, na drugi pa drugače,« je še povedal in zanikal govorice, da naj bi bila za onesnaženje zraka v Gorici kriva samo Livarna. V zvezi z onesnaženostjo potoka Koren pa je povedal, daje dobil zagotovila, da bo do leta 2010 zgrajena čistilna naprava, ki bo onesnaženje odpravila. Tudi no-vogoriški župan Mirko Brulc je poudaril nujnost sodelovanja. Pojasnil je tudi, da bodo v Novi Gorici do leta 2011 rešili kar nekaj za okolje spornih zadev, po tem datumu pa industrija, ki onesnažuje okolje, ne bo več dobila zelene luči za delovanje na goriškem območju. Omenil je skorajšnji začetek delovanja regijskega centra za zbiranje odpadkov v Stari Gori, z veseljem pa je dodal, da je dopoldne v Vipavi skupaj s še nekaterimi župani podpisal pismo o nameri za varovanje porečja Vipave. Povedal je še, da se trudijo tudi pri vzgoji, saj že v vrtcu otroke učijo, da je življenje v zdravem okolju posebna vrednota.
Dragan Valenčič je v zvezi z izgradnjo čistilne naprave povedal, da bodo s tem prijeli dve muhi na en mah, saj bo omenjena naprava bistveno izboljšala kakovost vode v reki Vipavi, hkrati pa bo rešila problematiko onesnaževanja potoka Koren. Glede onesnaževanja zraka pa je izpostavil primer Meblove Iverke v Kromberku, ki so jo morali pred leti zaradi onesnaževanja zraka zapreti, kasneje pa se je izkazalo, da ni po zaprtju proizvodnje iverk ozračje nič manj onesnaženo, saj prihajajo prašni delci iz podobnih oziroma še večjih tovarn v Furlanski nižini. Izrazil je tudi prepričanje, da bo slej ali prej treba priti do nekega skupnega dokumenta vseh treh občin o tem, kje in kako se vidijo leta 2015 oziroma 2020. Predstavnica Univerze v Novi Gorici Polona Trepše je podobno kot vsi trije župani pozdravila idejo o izdelavi nekega skupnega operativnega načrta na področju okoljevarstva. »Povezovati se je treba na vseh nivojih, na
bumbaca
nivoju stroke, znanosti, lokalne in državne politike. Le to nas bo pripeljalo do skupne simbioze na tem področju,« je še dodala in izpostavila, da novogoriška univerza že zdaj dobro in tesno sodeluje z univerzama v Vidmu in Trstu.
Nanovinarski konferenci, kije sledila okrogli mizi prve čezmejne konference, se je govorilo predvsem o Livarni in jedrski elektrarni Krško. Goriški župan Romoli je v zvezi z Livarno povedal, da se po tem, ko tovarna ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje s strani slovenskega ministrstva za okolje in prostor, čutijo dovolj zaščiteni in zadovoljni z rešitvijo; glede jedrske elektrarne Krško so po njegovih besedah dogodki dokazali, da je nuklearka tudi ob manjših zapletih varna ter poudaril. Po Romolijevi oceni je hkrati veliko bolje, da se piše tudi o majhnih zapletih, čeprav ima to določene negativne posledice, kot da se bi zamolčalo resnejše težave. Brulc gaje dopolnil, da je jedrska elektrarna Krško zgrajena po ameriški tehnologiji in izredno varna. Poudaril je tudi, da je prišel dogodek v medije zaradi evropske direktive ter pojasnil, da je ventil, ki je puščal, že zamenjan, elektrarna pa že v fazi ponovnega zagona. »To ni Černobil in panika ni potrebna,« je zaključil no-vogoriški župan, Valenčič pa je pripomnil, da so najbolj strokovni viri Evropske unije pohvalili Slovenijo za to, kako se je odzvala v tem primeru glede ukrepanja in informiranja javnosti.
Tiskovno sporočilo v zvezi z okoljsko konferenco je posredovala tudi pokrajinska odbornica Mara Černic. Po njenih besedah je pot skupnega reševanja okoljskih težav edina prava, zato pa je izrazila željo, da bi povabili k sodelovanju na prihodnjih čezmejnih srečanjih povabili tudi goriško pokrajino, ki ima pomembne pristojnosti na področju okolja. (nn)
APrimorski
~	dnevnik
Kradli v sedmih stanovanjih
Nočni tatovi so v zadnjih dneh obiskali sedem vil in stanovanj med Foljanom, Re-dipuljo, Gradiščem in Romansom, medtem ko jih je lastnik stanovanjske hiše v San Pieru spravil v beg. Najbolj drzno tatvino so opravili v petek v stanovanju v ulici Slovenia v Redipulji, v katerega so vlomili okrog 22.30. Do stanovanja v pritličju so prišli skozi dvorišče druge hiše, zatem pa so s silo odprli okno in se odpravili v spalno sobo. Najprej so izpraznili predale omar, zatem pa so se s kladivom in špi-co lotili sefa, ki je bil vzidan v steno. V nekaj minutah so ga povlekli iz stene, ga odprli in ukradli za par tisoč evrov zlata in draguljev. Tatvino so opravili izredno hitro, saj so sosedje slišali hrup in obvestili sile javnega reda. Karabinjerji so nemudoma prišli na kraj, vendar so tatovi že zbežali, zgleda z avtomobilom srednje velikosti. Isti večer med 19. in 22.30 so tatovi kradli še v dveh stanovanjih v Gradišču, medtem ko so 3. junija izpraznili hiši v Zagraju in Romansu. Skupen plen znaša približno 10.000 evrov. Zaradi tipologije tatvine so karabinjerji iz Gradišča že preiskali romsko naselje v Štaracanu, ne da bi karkoli našli.
Zaposlijo uradnika
Na pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo do četrtka, 12. junija, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto uradnika, ki bo zaposlen pri konzorciju CISI s polnim urnikom in za nedoločen čas.
Likovne ustvarjalnice
V	Mestni galeriji Nova Gorica od 9. do 16. junija potekajo še zadnje otroške likovne ustvarjalnice pred počitnicami. Otroci vrtcev in prvih treh razredov osnovne šole na brezplačni delavnici pod strokovnim vodstvom Amedeje Fioreli odkrivajo svet tiska. (km)
Dobrodelni koncert policije
V	amfiteatru grada Kromberk bo danes ob 20.15 tradicionalni dobrodelni koncert v izvedbi orkestra slovenske policije, tenorista Janeza Lotriča in sopranistke Vere Danilove. Vstopnina je 15 evrov, vstopnice bodo v prodaji dve uri pred koncertom.
V	primeru dežja bo koncert v Kulturnem domu v Novi Gorici, sporočajo organizatorji Lions klub Vogrsko, Leo klub Vogrsko in Policijska uprava Nova Gorica. (km)
Longo napisal knjigo
V	državni knjižnici v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »II Senso e la Narrazione«, ki jo je napisal Giuseppe O. Longo. Ob njegovi prisotnosti bosta spregovorila Andrea Sgarro in Claudio H. Martelli.
vipava - Podpisali pismo o nameri za izvedbo projekta o varovanju reke
Štiri občine za čistejšo Vipavo
Posodobili in zgradili bodo čistilne naprave in kanalizacijske sisteme - Prihodnje leto začetek razpisov, start gradbenih del leta 2010
Župani občin Vipava, Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica so včeraj podpisali skup no pis mo o na me ri za iz ved bo skup ne ga pro -jekta Varovanje povodja reke Vipave. Občine bodo sodelovale pri vzpostavitvi kontroliranega zajemanja, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in meteornih voda na povodju Vipavske doline od izvira Vipave do meje z Italijo. Projekt je vreden 14 milijonov evrov, financiral pa se bo tako iz evropskih ko-hezijskih kot tudi državnih skladov, del denarja, okrog 30 odstotkov, pa bodo zagotovile tudi občine. »Gre za še edini projekt, ki ureja onesnaženje reke Vipave,« pravi Miran Lovrič, direktor podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica. S projektom bodo reševali problem onesnažene vode, ki prihaja iz naselij. Kanalizacijske in meteorne vode bodo s čistilnimi napravami izboljšali za 90 odstotkov, nerešen pa še vedno ostaja problem onesnaževanja zaradi kmetij stva.
Občina Vipava bo v okviru projekta posodobila in rekonstruirala čistilno napravo Vipava in zgradila fekalni in meteorni kanalizacijski sistem Podna-nos, kar je skupaj vredno 4,6 milijona evrov. Občina Renče-Vogrsko bo zgradila čistilno napravo renče za 6.000 enot, primarne kanalizacijske kanale po Ren-čah in povezovalni kanalizacijski sistem na čistilno
napravo, vse skupaj bo stalo 4,3 milijona evrov. Župan Aleš Bucik pojasnjuje, da je projekt za občino ključnega pomena, saj je sedaj le 6 odstotkov gospodinjstev priključenih na kanalizacijski sistem. V občini Miren-Kostanjevica bodo s pomočjo projekta zgradili primarni fekalni kanalizacijski sistem Miren, ki naj bi se, kot pojasnjuje župan Zlatko Martin Ma-rušič, navezal na bodočo čistilno napravo v Vrtojbi, kjer se bodo čistile odplake še iz Šempetra, Vrtojbe in Nove Gorice. Mestna občina Nova Gorica pa bo v okviru projekta zgradila čistilno napravo Ozeljan za 3.000 enot in kanalizacijski sistem za vasi Ozeljan, Šempas in Osek. Župan Mirko Brulc pravi, da bo ta razbremenitev izjemnega pomena. Rok za dokončanje teh projektov je leta 2012. V prihodnjem letu naj bi začeli z razpisi, v letu 2010 pa naj bi se že začela izgradnja - začetek bo v Vipavi, kasneje pa še v ostalih treh občinah.
Podpisa se je udeležila tudi Bernarda Podlipnik, generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije na ministrstvu za okolje in prostor, ki pojasnjuje, da bodo odločbo o dodelitvi kohezij-skih sredstev za ta projekt - »če bo šlo vse po sreči« - dobili že konec letošnjega leta. Sočasno bodo občine pripravljale projektno in razpisno dokumentacijo. »Sredstva kohezijskega sklada se bodo gibala med
Pri izviru je Vipava čista, zatem pa se vanjo izlivajo neočiščene kanalizacijske vode
fotok.m.
60 in 70 odstotki celotne investicije, okoli 20 odstotkov bo zagotovila država, občine pa naj bi vložile še okoli 30 odstotkov iz svojih proračunov,« pojasnjuje finančno konstrukcijo projekta Podlipnikova.
Vipavska občina torej prva začenja s projekti-
ranjem in izgradnjo projekta. Župan Ivan Princes pa opozarja tudi na delež, ki ga bodo občine vložile. Čeprav gre »le« za okrog 30 odstotkov investicije, se sprašuje, kako bodo občine to v prihodnjih štirih letih, kolikor traja časovni načrt projekta, zmogle. (km)
20
Torek, 10. junija 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Napeto srečanje med predstavniki občine, družinami in vzgojitelji
Starši odločno proti upravi zaradi krčenja kuhinj v vrtcih
Na župana bodo naslovili peticijo - Romanova: »Kakovost hrane ni pod vprašajem«
Starši otrok, ki obiskujejo vrtce goriške občine, so še vedno na bojni nogi. Včerajšnje srečanje, v katerem je občinska uprava podrobneje predstavila načrt o racionalizaciji števila kuhinj v občinskih vrtcih, jih nikakor ni pomiril. Občinska odbornica Silvana Romano, funkcionarka Manuela Salvadei in vodja tiskovnega urada občine Stefano Cosma so med soočenjem v centru Lenassi večkrat poudarili, da je »ohranitev kakovosti hrane na predšolske otroke prioriteta občinske uprave«, po mnenju staršev pa je krčenje števila kuhinj neizogibno povezano s padcem kvalitete obrokov. Zato so se starši odločili za ustanovitev odbora »Qualita e vita-La salute dei nostri figli non ha prezzo-Mensa sana in corpore sano«, ki bo na župana naslovil peticijo z zahtevo po preklicu sklepa in organizaciji omizja med upravo, starši in pristojno komisijo v občinskem svetu.
Salvadeieva in Romanova sta predstavili načrt, ki so ga tehnični uradi izdelali po posvetovanju z zdravstvenim podjetjem in ravnateljstvi. Le-ta predvideva, da bodo število kuhinj občinskih vrtcev v prihodnjem šolskem letu skrčili s petnajst na šest, od julija 2009, ko bo zapadla pogodba z odboroma staršev vrtca v ulici Brolo in v Štandre-žu, pa na štiri. Kuhinjo bosta zaradi prisotnosti jasli ohranila slovenski vrtec v ulici Max Fabiani in vrtec v drevoredu Virgilio, za vrtce v Pevmi in Ločniku ter v ulicah Marconi, Avellino, Romagna, Lasciac, Forte del bosco, Garzarolli in Palladio pa bosta skrbela večji kuhinji v centru Lenassi in Gramsci, ki jih bodo primerno okrepili in opremili. »Ker hočemo ohraniti kakovost, nočemo zaupati priprave hrane za otroke zunanjim podjetjem. Odločili smo se, da bomo v šestih kuhinjah obdržali vseh 27 občinskih kuharjev s stalnim delovnim razmerjem, dvanajstim, ki so danes zaposleni za določen čas, pa ne moremo obnoviti pogodbe,« je povedala Romanova, Cosma pa je pristavil: »Vzrok za racionalizacijo so določila, ki niso odvisna od občine, pač pa državnih zakonov. Ker ne sme zaposlovati novih kuharjev, je uprava primo-rana, da racionalizira storitev.«
Salvadeieva je razložila, da bodo vrtce, ki bodo ostali brez kuhinje, oskrbovali s tremi kombiji zunanjega podjetja. »Preverili smo, da bodo od zaprtja loncev do trenutka, ko bodo otroci dobili hrano na krožnik, preteklo največ 19 minut,« je povedala funkcionarka, starši pa so pri glasno protestirali. »Kakovost testenin ni ista, če so pripravljene v trenutku ali pa dvajset minut prej,« so se jezili starši. Po njihovem mnenju bi morala občina ohraniti dosedanje število kuhinj, ki odlično delujejo in ob kako-
Srečanja o kuhinjah se je udeležilo veliko staršev
bumbaca
vosti zagotavljajo tudi prisotnost kuharjev, ki poznajo zahteve in značilnosti otrok. Salvadeieva je zagotovila, da bodo na potrebe otrok pozorno pomožno osebje, ki bo skrbelo za serviranje hrane. »Prihodnje šolsko le-
to bomo vsekakor uporabili kot preizkusno obdobje, da ugotovimo, ali nova ureditev odgovarja zahtevam po kakovosti,« je dejala funkcionarka, starši pa ne nameravajo popustiti. »Postavljate nas enostavno pred dej-
stvo. Pred podpisom sklepa nas ni nihče vprašal za mnenje,« so protestirali starši. Včeraj so že začeli z zbiranjem podpisov za peticijo, v kateri zahtevajo, da jim uprava prisluhne. (Ale)
gorica - Razstava
Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani
V četrtek, 19. junija, ob 18. uri bodo v grajskem naselju odprli razstavo »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagli-ča«, ki jo goriški Pokrajinski muzeji prirejajo s pokrajinskim odborništvom za kulturo in v sodelovanju z Mestnim muzejem iz Ljubljane. Razstavo, ki je povezana s projektom Kras 2014+ in bo na ogled do 31. avgusta, je uredil kustos Mestnega muzeja Blaž Vurnik. Leta se je udeležil tudi predstavitve razstave, pri kateri je sodelovala pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin, v imenu Pokrajinskih muzejev pa so bili prisotni Alessandra Martina, Saša Quinzi in ravnateljica Raffaella Sgu-bin. Na ogled bodo fotografije, ki prikazujejo vsakdan italijanskih vojnih ujetnikov, avstrijskih vojakov in drugih, ki so po vstopu Italije v prvo svetovno vojno prebivali na Ljubljanskem gradu. Posnetki vojaka Petra Nagliča ne prikazujejo le trpljenja vojnih ujetnikov, pač pa tudi raznorazne dejavnosti - od obrtniških do glasbenih -, ki so jih gojili na pobudo poveljnika karantenske postaje Karla viteza von Kerna.
rubije - Včeraj položili šopek cvetja pred obeležje Primožu Trubarju
Poklon ob 500. obletnici rojstva
Očeta slovenske pisane besede je pot po slovenskih in nemških deželah pripeljala tudi v Gorico in Rubije
Po dobrem mesecu od odkritja doprsnega kipa Primožu Trubarju v Ru-bijah je včeraj delegacija ob vznožje obeležja položila šopek cvetja. Včeraj je namreč potekalo 500 let od rojstva očeta slovenske pisane besede. Trubar, po katerem so poimenovane številne šole in druge ustanove na Slovenskem in tudi v Gorici, je živel v obdobju velikih sprememb, ki so na verskem področju pretresale staro celino. Trubar je kot vnet pristaš Lut-rovih naukov veliko potoval po slovenskih in nemških deželah, kjer je oznanjal nove poglede na verska vprašanja. Pot ga je prinesla tudi na Goriško in v sovodenjske Rubije, kjer je bil gost grajskih gospodov.
Delegacijo, ki je k spomeniku prinesla cvetje, so setavljali lastnik grajskega posestva Venko Černic, sovodenjski župan Igor Petejan ter predstavnika Kulturnega doma in ZSKD Igor Komel in Vili Prinčič. (vip)
Z leve Prinčič, Petejan, Černic in Komel
bumbaca
doberdob - Uspela pobuda Združenja staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu
Dan veselja s plesom in glasbo
Pod mentorstvom Jelke Bogatec so zaplesali otroci in odrasli - Praznika so se udeležili tudi gostje pevske in plesne skupine Vigred iz Šempolaja
Letošnja izvedba Dneva veselja, ki ga je v nedeljo v Doberdobu že petič priredilo Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu, je tokrat potekalo v znamenju ustvarjalnosti, glasbe in plesa, v katerem se niso zabavali le mali udeleženci praznične pobude, pač pa tudi njihovi starši. Del pestrega programa v župnijski dvorani, kjer se je zbralo mnogo malčkov, osnovnošolcev, srednješolcev in njihovih spremljevalcev, sta namreč bili plesni delavnici, ki ju je vodila Jelka Bogatec.
Prvi ustvarjalni laboratorij plesa je bila namenjen otrokom, drugi pa odraslim: tako mali kot starejši plesalci so sad popoldanskega dela navdušeno prikazali že v teku večernega programa nedeljskega praznika. Prvi so zaplesali Huba Buba, drugi pa komad iz filma Grease. Ob plesni delavnici je Združenje staršev v popoldanskih urah priredilo tudi kreativna kotička, ki sta ju vodili Paola Viola in Valeria Cuc-cu, mnogi otroci pa so sodelovali pri likovnem ekstemporeju na prosto temo. Najboljši izdelki so bili nagrajeni s pokalom.
V kulturni večer, ki ga je povezova-
la predsednica Združenja staršev Damia-na Kobal, je uvedel zbor Starši Ensemble pod vodstvom Silvie Pierotti, po katerem so nastopili Mali romjanski muzikantje v spremstvu pevk Lare Černic, Valentine Si-
vec in Marte Donnini. Na odru so se izkazali tudi gostje letošnjega Dneva veselja, otroci pevske in plesne skupine Vigred iz Šempolaja, ki ju vodita Aljoša Saksida in Jelka Bogatec. Suvereno so nastopili tu-
Nastopajoči (levo) in del občinstva na Dnevu veselja
bumbaca
di malčki, ki obiskujejo delavnice predšolske glasbene vzgoje pod vodstvom Jane Drasič, in zbor Romjan ob spremljavi Mu-zikantov. Le-temu se je pri Kekčevi pesmi pridružila še skupina pevcev iz Šem-
polaja. Publiko sta prevzeli še Marta Donnini in Lara Černic, ki sta zapeli s profesorjem Štefanom Jobom, za slovo pa je ob koncu ponovno zapel zbor Starši Ensemble. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 10. junija 2008 2 1
doberdob - Ob stoletnici Zadružne banke Doberdob Sovodnje
Jubilej so počastili s koncertom na ulici
Pobudnik je bila godba na pihala Kras - Nastopila tudi tamburaška skupina
Godba na pihala Kras pred sedežem Zadružne banke Doberdob in Sovodnje
bumbaca
Godba na pihala Kras je v petek počastila stoletnico Zadružne banke Doberdob Sovodnje. Častitljivi jubilej, ki ga bo banka letos proslavila s serijo pobud, je doberdobska godba obeležila z dvojnim koncertom na Rimski ulici v Doberdobu, kjer se je zbrala lepa množica domačinov in domačink. Ob godbi na pihala Kras, ki jo uspešno vodi Patrick Quaggiato, so na petkovem prazničnem večeru nastopili tudi člani tamburaške skupine Danica iz Dobravelj pri Ajdovščini.
Napovedovalka Mateja Frandolič je spregovorila o delovanju in dosežkih godbe na pihala Kras v zadnjem letu, pri čemer ima zasluge tudi Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki njeno delovanje podpira. V imenu banke je pozdravil predstavnik upravnega odbora Robert Frandolič, ki je tudi predsednik doberdob-ske godbe, nato pa je bil na sporedu koncertni del večera. Godba je zaigrala splet narodnih pesmi, nato pa skladbo Ennia Morriconeja, skladbo skupine Eagles in poskočno špansko pesem. Po godbi je bila na vrsti tamburaška skupina iz Dobrav-lja pri Ajdovščini, ki je postregla z repertoarjem skladatelja Vinka Vodopivca.
K uspehu koncerta sta pripomogli tudi doberdobska občinska uprava in civilna zaščita, ki sta poskrbeli za zaprtje ceste in preusmerjanje prometa.
nova gorica - Začel se je Infosek
»Popolne zaščite ni«
Nekdanji heker Mitnick o varnosti v internetu
Včerajšnji predkonferenčni dan, na katerem je sodeloval tudi Kevin Mitnick, svetovno znani nekdanji heker, je bil uvod v dvodnevno konferenco Infosek 2008 -Forum, ki bo danes in jutri potekala v Novi Gorici. Dogodek že desetič zapored organizira šempetrsko podjetje Pal-sit, letos tudi v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij. Glavni namen konference je izboljšati informacijsko-varnostno osveščanje med zaposlenimi, kar je ključnega pomena ob vedno večji odvisnosti od informacijskih tehnologij, so prepričani organizatorji.
»Nič ni nemogoče, še danes ni nikjer popolne zaščite,« je povedal svetovno znani nekdanji heker Kevin Mitnick na obisku v Novi Gorici. Vendar, dodaja, je bilo pred desetletjem in več dosti lažje. Če so včasih vdirali v velike informacijske sisteme predvsem mladi v svojem prostem času in niso povzročali škode, pa je danes drugače - do vdiranja in kraje podatkov prihaja predvsem zaradi različnih kraj - od denarja do identitete. Najbolj so izpostavljeni posamezniki in podjetja, katerih zaposleni delajo doma, saj v teh primerih prihaja tudi do
Kevin Mitnick
bumbaca
kraje intelektualne lastnine. Mitnick je postal svetovno znan potem, ko je vdrl v nekaj računalniških mrež podjetij, kot so Nokia, Motorola in druga, pripisujejo pa mu tudi vdor v NORAD - severnoameriško vojaško agencijo. Nekaj let je bil na begu, nato pa je bil pet let zaprt. Danes so njegova predavanja po vsem svetu zelo cenjena in obiskana.
Ravno o možnostih zaščite pred hekerji ter o upravljanju varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja, varovanju podatkov, računalniški forenzi-ki in varnosti računalniških omrežij bodo spregovorili na današnji in jutrišnji konferenci Infosek 2008 - Forum, ki bo letos prvič potekala dva dni. (km)
doberdob - Praznovanje obletnic v znamenju vrhunske zborovske glasbe
Doberdobski dnevi petja
V petek bo zbor Hrast gostil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec - Zbor Jezero prireja v nedeljo v kamnolomu na Gradini koncert Slovenskega okteta
gorica
Ducejev govor in Faccetta nera
»Desnosredinska uprava, ki že eno leto upravlja goriško občino z bajnimi obljubami, je poskrbela za nov politični dosežek, na katerega biti ponosna. V teku športno rekreacijske pobude, ki je med koncem tedna potekala ob telovadnici v dolini Korna, je namreč iz zvočnikov večkrat odmevala pesem Faccetta nera, sledil pa ji je še Ducejev govor.« Na dogodek opozarja občinski svetnik Oljke Federico Portelli, po mnenju katerega se goriška občinska uprava vse bolj pomika v smeri fašistične desnice. Zaradi tega Portelli nagovarja zmerne sile desnosredinske koalicije in se sprašuje, kako morajo upravljati mesto skupaj z ekstremnimi desničarji, ki so bili doslej vedno v opoziciji. »Kako dopuščate, da na javni prireditvi, katere so-prireditelj je bilo občinsko odborništvo za šport in ki je potekala na športnem igrišču v občinski lasti, predvajajo pesem Faccetta nera, kot se je dogajalo med fašističnim režimom. Kdaj boste politično zaustavili Cosmo? Morda, ko bo poskrbel, da bodo od mrtvih ustali nekdanji mladi "ba-lilla"« se sprašuje Portelli.
Z leve Frandolič, Černic, Vizintin, Gergolet in Lavrenčič
bumbaca
Ko nec ted na bo v Do ber do bu v znamenju vrhunske zborovske glasbe. Za izredna pevska doživetja bosta poskrbela krajevna zbora Jezero in Hrast, ki sta v okviru praznovanj okroglih obletnic obstoja povabila ugledna gosta iz Slovenije. Projekt Doberdobski dnevi petja 2008 so predstavili včeraj v sej ni dvo ra ni ob či ne Do ber dob, kjer je župan Paolo Vizintin pozdravil novo pobudo kot posrečeno izbiro, s katero bosta dve posebni lokaciji prvič zaživeli v znamenju kulturnih dogodkov. Koncerta bosta potekala s pokrovi telj stvom ob či ne Do ber dob in Za -družne kreditne banke Doberdob-So-vod nje ter s so de lo va njem Zve ze slo -venskih kulturnih društev, Zveze slovenske katoliške prosvete, Kulturnega doma Gorica in Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Prvi koncert bo na sporedu v petek, 13. junija, ob 21.uri v prenovljenem občinskem parku v Doberdobu, kjer bo nastopil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Koncert je nastal na po bu do me ša ne ga zbo ra Hrast v okvi -ru 40-letnice delovanja, kot je pojasnil zborovodja Hilarij Lavrenčič. »Imamo nekajletno tradicijo prirejanja pevskih večerov ob zaključku sezone v sodelovanju z vidnejšimi predstavniki slovenske zborovske stvarnosti, da bi ponujali naši publiki čim širši pogled na slovensko zborovsko sceno, ki sodi med
najbolj kakovostne v evropskem merilu. Letošnja je jubilejna sezona za zbor Hrast, zato je bila ponudba gostujočih zborov še bogatejša, saj smo v prejšnjih mesecih priredili koncerta Akademskega zbora Tone Tomšič in Ljubljanskih madrigalistov,« je povedal Hilarij Lavrenčič in nadaljeval: »Dejavnosti Primor ske ga aka dem ske ga zbo ra Vin ko Vo do pi vec sle di mo že ne kaj let, od kar smo leta 1997 navezali prijateljske stike v ma ri bor ski tek mo val ni are ni. Po -ve za ni smo tu di bolj ne po sred no, saj eden od naših pevcev poje v tem zboru, ki ima za seboj že petinpetdesetlet-no zgodovino pod vodstvom osebnosti kot so Anton Nanut, Marjan Gabri-jelčič in Marko Munih. Lahko trdimo, da je zbor primorskih študentov v Ljubljani pravi steber primorskega zborovstva, saj so njegovi člani tudi po izstopu ponesli svojo dragoceno izkušnjo v kraje, od kod so prihajali. Zbor, ki ga zdaj vodi Primož Malavašič, bo tokrat prvič z nami. Uvodoma bo zbor Hrast nastopil s krajšim pevskim pozdravom v ljudskem tonu, v skladu z izbirami zbora Vodopivec, ki bo izvedel spo red pri redb ljud skih pes mi predvsem primorskih avtorjev iz svoje nove cd plošče Pesmi združujejo. Mislim, da bo tovrstni program najbolj primeren za kraj in za bolj spro šče no raz po-loženje publike. Koncert ni zaključek jubilejnega leta, saj nas pričakuje še po-
letna turneja; julija bomo namreč odpotovali v Francijo, kjer bomo gostovali v Toursu in Versaillesu s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ob predaji predsedstva Evropske unije. Obletnico bomo nato proslavili s ce lo ve čer nim kon cer tom v dru gi po -lovici oktobra meseca.«
Kot se za vsak zbor spo do bi, je praznovanje obletnice zbora Hrast izključno posvečeno vrhunskim pevskim do god kom in prav ta ko bo moš -ki zbor Je ze ro po čas til vi so ki ju bi lej s petjem zgodovinskega sestava kot je Slovenski oktet, ki je nastal leta 1951 na pobudo slovenskih izseljencev in je ponesel slovensko pevsko tradicijo v svet s po memb no re pre zen tan čno vlo -go. Koncert bo v nedeljo, 15. junija, ob 19.30 v slikovitem okviru bivšega kamnoloma Kava na Gradini. Vsebine in zamisel je predstavil predsednik zbora Jezero Vilko Frandolič. »Koncert Slovenskega okteta se bo odvijal v sklopu praznovanja 50-letnice ustanovitve moškega zbora Jezero. Imamo navado, da na šo se zo no pe čati že tra di ci o nal -na revija Pesem ne pozna meja, katere smo soustanovitelji, letos pa smo ob tem priredili dodatno presenečenje. Po naključju je petdesetletnica v določenem smi slu ve za na tu di na Slo ven ski oktet, ki je prav pred petimi desetletji pel v Do ber do bu. Po sred nik za go sto -vanje okteta je Igor Komel, ravnatelj
goriškega Kulturnega doma. Koncert bo osrednja prireditev ob obletnici našega zbora, ki bo na začetku izvedel pevski pozdrav, nakar bodo sledili pozdravi in voščila gostov ter, seveda, koncert slavnega okteta,« je pojasnil Vilko Frandolič: »Posebnost pevskega večera bo tudi lokacija, ki bo s tem kon-cer tom do ži ve la svoj krst kot oder za kulturne dogodke. Izvedba bo posebno zahtevna iz tehničnega vidika zaradi električne napeljave in upam, da bo vse steklo brez težav. Kamniti amfitea-ter ima ze lo do bro akus ti ko, a kon cert bo vse ka kor ozvo čen, da bi za go to vi li izvajalcem idealne pogoje za dober nastop. Obiskovalcem svetujem, da se pravočasno odpravijo na kraj nastopa in da se oblečejo primerno, ker je v kam-no lo mu v ve čer nih urah pre cej hlad -no.« V primeru slabega vremena bo koncert PAZ Vinko Vodopivec v župnijski dvorani v Doberdobu, Slovenski ok tet pa bo pel v žup nij ski cer kvi.
O vsebinah koncertnega diptiha so na vče rajš nji tis kov ni kon fe ren ci spre go vo ri li tu di pred stav nik zbo ra Hrast Andrej Černic, za Kulturni dom Gorica pa Peter Gergolet in Igor Komel, kije izrazil željo, da bi Doberdobski dnevi petja postali stalnica in da bi se navada prirejanja tovrstnih, bolj odmevnih kulturnih pobud razširila na celotno goriško pokrajino.
ROP
22
Torek, 10. junija 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
krmin - Uspel koncert v občinskem gledališču
Tinkara in Bubola z odliko in pohvalo
Dogodek sodil v niz prireditev za povezovanje srednjeevropskih narodov
Bubola in Tinkara na odru krminskega gledališča
bumbaca
Duo Tinkara Kovač in Massimo Bubola si je v petek v krminskem mestnem gledališču za svoj nastop zaslužil odliko in pohvalo. V preko dvournem koncertu sta se namreč mojstra tako slovenske kot italijanske avtorske glasbe izkazala in prijetno presenetila številno publiko (okrog šesto prisotnih), ki je do zadnjega kotička napolnila spodnje in zgornje prostore krminskega gledališča. Med občinstvom so izstopali krmin-ski župan Luciano Patat, pokrajinska odbornika Roberta Demartin in Marko Marinčič ter sovodenjski župan Igor Petejan, številni pa so bili tudi gostje iz Slovenije. Pri tem le ena ugotovitev: res škoda, da ni nadvse kakovostni glasbeni dogodek potekal, kot je bilo prvotno napovedano, na osrednjem trgu v Krminu, saj sta bila tako spored kot tudi tehnična oskrba ravno za to pripravljena. Ne glede na to pa je bil dogodek enkraten in prav gotovo dosegel svoj zastavljeni si cilj.
V prvem delu koncerta se je Tinkara predstavila s svojimi hiti (Grem, Ujeti svet, Kamor koli greš itd.) in s skladbo »Spezza-cuori«, v kateri se ji je priključil Bubola. Italijanski kantavtor je nato nadaljeval s svojimi pesmimi do skladbe »Il cielo d'Irlanda«, ko se mu je pridružila Tinkara, ki je nato zaključila koncert.
Na začetku koncerta, ki gaje povezovala Karolina Černic, sta spregovorila krmin-ski občinski odbornik za kulturo Alessan-dro Pesaola in ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Pesaola je poudaril pomen projekta »Sconfinando - Meje brez meja«, ki želi povezati narode srednje Evrope. Komel je izpostavil vlogo Kulturnega doma na glasbenem področju pri povezavi slovenskih, italijanskih in drugih glasbenih umetnikov, ki so v zadnjih letih postala prava stalnica v našem prostoru.
doberdob - Društvo Kulturagua
Prvoobhajanci pomagali sovrstnikom v Nikaragvi
V Nikaragvi številni otroci potrebujejo pomoč
foto j.j.
Po dobrodelnem večeru, ki ga je mednarodno združenje Kulturagua priredilo v Doberdobu v začetku maja, so številni dobrosrčneži odločili, da bodo tudi sami prispevali k pomoči otrokom v Nikaragvi. Društvo Kulturagua, katerega predsednica je Jana Jarc iz Doberdoba, namreč zbira denar, s katerim bodo kupili aparature za kirurški oddelek otroške bolnišnice iz ni-karagvijskega mesta Leon. Med vsemi, ki so prispevali k pomoči otrokom, so tudi prvoobhajanci iz Doberdoba; ob prvem obhajilu so se namreč spomnili na nikaragvijske sovrstnike in zanje zbrali prispevek. Prvoobhajancem in ostalim dobrosrčnežem, ki so prispevali za nakup aparatur za otroško bolnišnico v mestu Leon, so pri društvu Kulturagua izredno hvaležni.
Kdor bi rad prispeval k nakupu aparatur za nikaragijsko bolnišnico, ima v Zadružni banki Doberdob-Sovodnje na na razpolago tekoči račun dobrodelnega društva Kulturagua IT02S0853264560000000700108.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
pod mus! razprodana in da napovedana predstava Kako smo ljubili tovariša Tita, ki bi morala gostovati v nedeljo, 15. junija, v Šmartnem v Goriških Brdih, odpade.
SSG prireja za goriški abonma ogled komedije »Duohtar pod mus!« v četrtek, 19. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi).
Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Bratz«.
Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore «17.30 - 19.50 - 22.00 »Racconti da Stoccolma«.
Razstave
U Kino
Gledališče
GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijski dvorani v Štandrežu (ob slabem vremenu v župnijski dvorani Anton Gregorčič): v četrtek, 12. junija, ob 21. uri bo gledališka skupina Trigeminus iz Manzana nastopilo s predstavo »Ridi a... ratis«.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Novi Gorici obvešča, da je da-našja (10. junija) predstava Duohtar
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.10 »Sex and the City«.
Dvorana 3: 18.10 - 21.15 »Sangue pazzo«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: zaprta. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il divo«.
V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La pittura e la scultura di Olimpio Cari - La memoria e il so-gno di liberta degli zingari«; še danes, 10. junija, med 10.30 in 18.30.
~M Koncerti
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA:
danes, 10. junija, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert mešanega pevskega zbora Cominum pod vodstvom Ingrid Tavčar. Vstop prost.
SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v četrtek, 12. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Glasbeni mozaik« (solisti in orkester SCGV Emil Komel ter Čezmej-ni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar); informacije na tel.
0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlani-jo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila.
@ Izleti
SPDG prireja od 12. do 13. julija planinski izlet na Sauleck (3085 m), gora spada v koroški del Visokih Tur. Potrebna je predhodna prijava zaradi prenocišč v koči Arthur v. Schmid Haus (2281 m) najkasneje do 15. junija. Prijave na sedežu društva ob četrkih od 19. do 20. ure tel. (0481532358) ali natel. 0481-81965, 3397047196 (Boris M.).
SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 15. junija. Cilj ture je Slavnik po dolini Glinščice. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike; informacije od sobote 14. junija na tel. 328-8292397 (Robert).
Ü3 Obvestila
GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Brigata Re ali ul. Brigata Cuneo - četrtek, 12. junija, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 14. junija, 15.00-18.00.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje do 13. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in 335-5952551 (Da-miana) v popoldanskih urah.
POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495.
POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v dopoldanskem času. Od 30. junija do 4. julija pa zeleni teden v Zab-nicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040.
AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole in bo potekal od ponedeljka, 16. junija, do petka, 20. junija od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči. Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481882260 (Monica) ali na sedežu društva v popoldanskih urah.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo goriški urad v petek, 13. junija, zaprt.
MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prija-
vo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481-240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.ci-malpeadria.it/nuovo.
POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824).
SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 3358011948, gorica@slovenskaskup-nost.org.
ZDRUŽENA LEVICA - Sovodnje ob Soči vabi somišljenike in prijatelje na sejo, ki bo v sredo, 11. junija, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah.
H Prireditve
SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: 11. junija, ob mraku na trgu XXIV Mag-gio v Krminu astronomski večer z opazovanjem neba s teleskopa na ekran z naslovom »Star Party - Scon-finando tra le stelle«.
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo v okviru razstave risb, slik, lepakov in predmetov dunajskega secesionista Josefa Marie Auchental-lerja v sredo, 11. junija, ob 18. uri predavanje Eugenia Manzata z naslovom Auchentaller in reklamni plakati; sledila bo degustacija vin, ki jo muzejska ustanova prireja v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice; informacije na tel. 0481-547541, musei@provincia.gorizia.it.
V	SPREJEMNEM CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 predavanje Maurizia Munarina z naslovom Energija... bodočnost?.
0 Mali oglasi
PRODAM AVTOMOBIL CHRYSLER VOYAGER 2.8 CRD LX, oktober 2006, še v garanciji, avtomatski menjalnik, usnjeno oblazinjenje, kovinsko sive barve, 50.000 km, v odličnem stanju. Cena 18.000 evrov; tel. 3298314299.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Gino Sfiligoi v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču; 13.00, Giovanni Boro iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES NA JAZBINAH: 11.15, Giuseppe Princic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 14.30, Giuseppina Puia vd. Zorzut (iz goriške splošne bolnišncie ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Ave Spessot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.25) v stolnici in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppe Francomano iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 9.45, Gemma Si-mionato (sestra Piacecilia) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču v kraju Belvedere di Tezze sul Brenta.
Vokalna skupina Sraka in KD Oton Župančič
izrekata iskreno sožalje Pavlu Durciku ob izgubi mame Anice
/
PRIREDITVE
Torek, 10. junija 2008 2 3
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom Gorica
V	četrtek, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Danes, 10. junija, ob 20.30 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«.
Danes, 10. junija ob 18.00 / Emil Aberšek / »Juhuhu ... gledališče je tu«. Za vrtec.
V	soboto, 14. junija ob 20.30 / Brata Presnjakov / V vlogi žrtve.
LJUBLJANA
SNG Drama
Danes, 10., jutri, 11. in v četrtek, 12. junija, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
V	soboto, 14. junija, ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetohlincev, Moliere«.
V	ponedeljek, 16. junija, ob 19.30 /
Ivan Cankar: »Romantične duše«.
V	torek, 17. junija, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«.
Mala drama
Danes, 10. junija, ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«.
Jutri, 11. junija, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«.
V	petek, 13. junija, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«.
V	soboto, 14. junija, ob 20.00 / Dušan Jovanovijc: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«.
V	ponedeljek, 16. junija, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
V	torek, 17. junija. ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 10. junija, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
Jutri, 11. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
V	četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«.
V	petek, 13., in v soboto, 14. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
Mala scena MGL
Danes, 10. junija, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«.
Jutri, 11. junija, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
V	četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«.
V	petek, 13. junija, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«.
Slovensko mladinsko gledališče
Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / danes, 10. junija, ob 18.00 in v petek, 20. junija, ob 20.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Giacomo Puccini: »La rondine« / danes, 10., in jutri, 11. junija, ob 20.30.
Rimski gledališče
V	soboto, 14. junija, ob 21.30 / koncert Sergia Cammariera.
DOBERDOB
Novi Občinski park
V	petek, 13. junija, ob 21. uri / zborovski večer, na katerem bo s celovečernim koncertom gostoval priznani in mednarodno uveljavljeni PAZ Vinko Vodopivec pod vodstvom Primoža Malavašiča.
Sprejemni center Gradina
V	nedeljo, 15. junija ob 19.30 / Koncert / »Slovenski oktet«.
GORICA
KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008
V	ponedeljek, 23. junija ob 20.30 /
koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili.
CODROIPO
Villa Manin
Danes, 10. junija, ob 21.30 / nastopa Joe Satriani.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Gledališče Tartini
V	soboto, 14. junija ob 20.30 / Srečanje pevskih zborov / »Se passi per di
qua«. Nastopajo: zbor Giuseppe Tarti-ni (SLO), zbor italijanske skupnosti iz Albone (HR) in zbor Stupor Mundi Chorus iz Barija (IT). KOSTANJEVICA
Samostanska cerkev Gospodovega
oznanjenja
Napovedan koncert vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franka Žgav-ca za torek, 10. junija, ob 20.00 odpade.
Frančiškanski samostan
Danes, 10. junija ob 20.00 / Glasba z vrtov svetega Frančiška / koncert Mešanega pevskega zbora Cominum pod vodstvom Ingrid Tavčar. Vstop prost.
POSTOJNA
■ Postojna Blues Festival
Jamski dvorec
V	četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Mojo Hand (Slovenija), Tino Gonzales (ZDA) in Jim Kahr (ZDA).
V	petek, 13. junija, ob 20.00 / Colinda (Nemčija), Sugar Blue Band (ZDA) in Matt Schofiled Trio (VB).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 10. junija, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani Mednarodni večer šansonov »La Vie en Rose«. Nastopajo: iz Slovenije Marko Boh, Čompe, Miljask, Zoran Predin, Vesna Zornik in Mia Znidarič, iz Avstralije Kate Hosking, iz hrvaške Arsen Dedič in Oliver Drago-jevič, iz Rusije Aleksander in Irina Guščin ter iz Francije Mouron. Instrumentalna spremljava: Cafe Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja. Večer bosta povezovala Vita Mavrič in Boris Kobal.
V	četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona.
V	soboto, 21. junija, ob 21.00 / Linhartova dvorana / Egipt v Ljubljani -folklorni nastop skupine Al-Arish iz Si-naja.
V	torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	TK Galeriji v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) bo do jutri, 11. junija, na ogled razstava Ani Tretjak »Venerina os« posvečena ženskemu arhe-tipu.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina.
Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi.
V	Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
V	Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
ZGONIK
Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 je na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol. DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
slovensko stalno gledališče - Abonma za Gorico
Komedija Duohtar pod mus! 19. junija v Kulturnem domu
Burka s petjem in streljanjem po Molierovih motivih »Duohtar pod mus!« bo sklenila skupni gledališki abonma v Gorici in za Gorico, s katerim se je v letošnji sezoni pričelo novo sodelovanje med Slovenskim stalnim gledališčem in SNG-jem Nova Gorica. Predstava, ki je bila najavljena 5. maja v Kulturnem domu v Gorici in je bila prestavljena na kasnejši termin zaradi bolezni v ansamblu, bo odigrana v četrtek, 19.junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, z italijanskimi nadnapisi.
Veliko uspešnico v koprodukci-ji novogoriškega SNG-ja in Gledališča Koper je kot režiser podpisal Vito Taufer. Predstava je vsepovsod prevzela in zabavala občinstvo z energijo živahnega igralskega ansambla, v katerem glavno vlogo Sga-narela igra primorski igralec in kan-tavtor Iztok Mlakar. Molierove eno-dejanke Zdravnik po sili, Ljubezen -zdravnik in Pepčkova ljubosumnost so postale snov narečne priredbe, ki govori o zakonskih prepirih in o več-
krat krivuljastih poteh ljubezni. Mlakar Sganarela - zdaj novodobnega zdravnika alternativne medicine -zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem zaradi ljubosumnega dekletovega očeta tvega celo junakovo glavo. Duhovito, zabavno, pre ob razb, pre ob lek, pre se ne -čenj in menjave identitet polno odrsko delo bo zapečatilo abonma s humorjem klasika s pristnim primorskim pred zna kom.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30.
junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«.
Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
TRŽIČ
Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure.
V	ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«.
RONKE
Razstava fotografij Primoža Breclja z
naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA
V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu bo jutri, 11. junija, ob 19.00 odprtje razstave »Pogine naj pes« Mednarodnega združenja za Lipico.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija.
V	paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona.
KANAL
V	Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
V	Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00.
24
Torek, 10. junija 2008
ITALIJA
politika - Pravosodni minister Alfano pripravlja zadevni zakonski predlog
Vlada namerava omejiti telefonska prisluškovanja
Severna liga je sicer kritična - Vrsta pripomb in ugovorov iz opozicijskih vrst
RIM - Vlada namerava čim prej sprejeti ukrep za omejitev telefonskih prisluškovanj. Tako je povedal pravosodni minister Angelino Alfano, ko ga je včeraj zaslišala pravosodna komisija poslanske zbornice. Minister ni izključil možnosti, da bi vlada sprejela zadevni zakonski predlog že na svoji prihodnji seji v petek. Poudaril je, da gre za pereč problem, saj organi javne varnosti vsako leto opravijo približno 100 tisoč prisluškovanj, kar je abnormalno, če pomislimo, da v ZDA letno beležijo okrog 1700 prisluškovanj, v Švici pa 1300. Alfano meni, da bi morali prisluškovanje strogo omejiti, razen v dveh primerih: ko gre za organizirani kriminal (mafijo) in za terorizem.
Toda o zadevi ni soglasja niti v vladni koaliciji. Severna liga je v teh dneh že večkrat pokazala hladen odnos do predlogov, ki prihajajo večinoma iz vrst Berlus-conijeve stranke Forza Italia. To je včeraj potrdil severnoligaški notranji minister Roberto Maroni. »Za zdaj vem le to, kar sem bral v časopisju,« je omalovažujoče dejal časnikarjem. »V petek bo seja ministrskega sveta. Če bo minister Alfano na njej predstavil zakonski osnutek, se bom z njim seznanil in bom potem lahko povedal tudi svoje mnenje o njem,« je pristavil.
Še manj odobravanja je Alfanova napoved požela v opozicijskih vrstah, kjer sicer prav tako ni pravega soglasja. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je opozoril, daje telefonsko prisluškovanje izredno dragoceno sredstvo za preiskovalce, strinjal pa se je, da je treba omejiti predvsem objavo prisluškovanj po časopisih, ki da je postala že prava razvada. Veliko ostrejši je bil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. »Telefonsko prisluškovanje je za preiskovalce toliko kot je operacijski nož za kirurge,« je dejal in pristavil, da bo njegova stranka dala pobudo za ukinitveni referendum, če bo do odobritve napovedanega zakona res prišlo. Di Pietro se je tudi kritično obregnil ob svoje zaveznike demokrate, češ da so preveč popustljivi.
Sredinci UD C pa so zavzeli zmerno kritično stališče do napovedanega vladnega ukrepa. »To področje je treba urediti, toda ne smemo zaiti v skrajnost, da bi kratili svobodo izražanja in informacije,« je dejal strankin predsednik Pier Ferdinan-do Casini.
Podobno stališče je zavzel podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Man-cino. »Prisluškovanja ne smejo biti mreže, s katerimi bi lovili kar koli,« je dejal. Vlado in parlament pa je pozval, naj sprejme uravnovešeno rešitev.
milan - Zasebno zdravilišče Santa Rita
Bolnike izkoriščali za lahek zaslužek
Pet pacientov umrlo - Lastnik in 13 zdravnikov v priporu
Finančni stražniki so včeraj tudi preiskali milansko zdravilišče
ansa
MILAN - Finančni stražniki so včeraj aretirali 13 zdravnikov in lastnika zasebnega zdravilišča Santa Rita v Milanu pod obtožbo, da so ogoljufali državni zdravstveni sistem, pa tudi da so fizično poškodovali številne paciente ter nekatere celo ubili. Are-tiranci so v bistvu po nepotrebnem »zdravili« terminalne bolnike in druge paciente, in to tudi s kirurškimi posegi, z namenom, da bi lahko kasirali javne prispevke in sploh služili na njihov račun. V obdobju od novembra 2005 do maja 2007 naj bi na tak način »zaslužili« 2,5 milijona evrov.
Preiskavo vodita milanski javni tožilki Grazia Pradella in Tiziana Siciliano. Uvedli stajo spomladi lanskega leta. Po razpoložljivih podatkih sta
zbrali dokazno gradivo za približno 90 primerov takšnega nepotrebnega zdravljenja. Nekateri dogodki so res okrutni. Tako so npr. kirurgi po nepotrebnem odstranili dojke mladim ženskam, ki so bolehale za rakom na prsih. Neko 83-letno terminalno bolnico so kar trikrat operirali v nekaj mesecih. Vsaj pet pacientov pa je zaradi nepotrebnih kirurških posegov umrlo.
Sodnica za prehodne preiskave je na zahtevo javnih tožilk odredila zapor za dva kirurga, ki naj bi bila odgovorna za smrt petih pacientov, medtem ko so ostali aretiranci v hišnem priporu. Kot rečeno, je med njimi tudi lastnik zdravilišča, notar Francesco Paolo Pipitone.
Škof zavrnil poroko
impotentnega
paraplegika
VITERBO - Škof Lorenzo Chiari-nelli iz Viterba je mlademu para-plegiku preprečil cerkveno poroko z utemeljitvijo, da ta ni mogoča, ker je ženin impotenten, pa čeprav se njegova zaročenka te težave zaveda. Par se je v soboto kljub temu poročil, a le s civilnim obredom, na katerem je bil navzoč tudi duhovnik, ki mu je škof preprečil cerkveno poroko.
Tiskovni predstavnik škofa je za televizijo Sky TG2 v nedeljo zvečer pojasnjeval, da »noben škof, noben duhovnik, ne more opraviti poroke, če ve za priznano impotenco, saj je ta lahko razlog za razveljavitev poroke«.
Ugrabitelja odkrili 33 let pozneje
MILAN - Demetrio Latella, za gangsterje Luciano, najbrž ni več pričakoval, da ga bo policija aretirala za dejanje, ki ga je storil pred triintridesetimi leti. Bilo je 26. junija 1975, ko je s skupino banditov ugrabil devetnajstletno Cristino Mazzotti, ki je proslavljala maturo. Zaprli so jo v podzemno skrivališče, kjer je zaradi smrtonosne mešanice pomirjeval in poživil nenadoma umrla. Po dolgem procesu so na dosmrtno ječo obsodili osem njenih zapornikov in njihovih pajdašev, preiskovalci pa niso nikoli odkrili, kdo je materialno izvršil ugrabitev: prstni odtis na avtomobilu mini minor, v katerem se je vozila nesrečna Cristina, je ostal triintrideset let brez obraza. Vse dokler ga ni »spoznal« računalnik Afis (Automatic finger printing system), ki primerja in hrani človeške odtise: tisti odtis je pripadal Latelli, ki ga je milansko sodišče leta 1988 obsodilo zaradi drugih ugrabitev in umorov. V zaporu je presedel osemnajst let, sedaj je užival omejeno prostost. Vse dokler niso preiskovalci potrkali na vrata njegovega stanovanja in jim je priznal: tisti odtis je moj, Cristino sem ugrabil jaz.
protest - Več tisoč protestnikov se je v nedeljo udeležilo poulične demonstracije v Rimu
Romi proti ksenofobiji
RIM - V Rimu se je v nedeljo zbralo kakih 3000 Romov, ki so protestirali proti ksenofobiji, katere žrtve se počutijo, odkar so bili obtoženi slabšanja varnostnih pogojev v Italiji in od požiga več romskih naselij. Šlo je za prvi protest Romov v Italiji, v kateri naj bi skupno živelo okrog 150.000 Romov. Med njimi jih veliko izvira iz Romunije ali območja nekdanje Jugoslavije, večina pa je italijanskih državljanov.
Pisan sprevod se je mirno vil ob spremljavi glasbe, udeleženci pa so nosili transparente z napisi Ne ksenofobiji, Stop preganjanju, Vsak narod je bogastvo za človeštvo, Romi se niso nikoli vojskovali in Ne rasističnim sporočilom.
Sredi maja so v predmestju Neaplja požgali več romskih naselij, kjer so prebivalci morali zapustiti svoje barake, pred maščevanjem okoliških stanovalcev pa so jih ščitili policisti. Sovraštvo do Romov je med prebivalci vzklilo po poskusu ugrabitve otroka, za katerega naj bi bil odgovoren Rom. Čeprav preiskava omenjenega primera še poteka, je dnevnik italijanskega premiera Silvia Berlusconija Il Giornale 19. maja objavil članek z naslovom Poglejte, kako Romi prodajajo otroke. Italijanska sodišča sicer doslej niso zabeležila nobenega primera, ko bi Romi ugrabili italijanskega otroka.
Policija v Rimu je v petek na zahtevo novega župana Gi-annija Alemanna, nekdanjega neofašista, brez vnaprejšnjega opozorila izpraznila tabor v priljubljeni četrti blizu centra. 122 prebivalcev, med katerimi so bili tudi šoloobvezni otroci, so premestili v obrobno četrt.
Protestni sprevod pred kolosejem z zgovornim napisom
ansa

EVRO
1,5784 $ +1,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
9. junija 2008
valute	evro (povprečni tečaj) 9.6. 6.6.	
ameriški dolar japonski jen	1,5784 166,76 109273	1,5402 165,75 10 7978
kitajski juan ruski rubel	37,1536 74599	36,9360 7,4592
Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna	0,79710 93480	0,79710 9,3338
jVCUjKa MUlla norveška krona	7,9370 24,653	7,9415 24,583
LOM M UI1C1 švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At	1,6103 15,6466 245,43 3,3848	1,6184 15,6466 241,86 3 3818
UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar	1,6136 1 6414	1,5906 1 6260
CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni in^Ki IA\/	1,9558 3,6795	1,9558 3,6395
IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac	30,338 3,4528	30,348 3,4528
IILUVJM i i LClO latvijski lats ICKI rpa	0,7028 2,5745	0,7016 2,5353
Ul Cl£.IIJjp.l 1 LC1I islandska krona ti lira	118,93 1 9640	118,59 1,9301
LUI jIVCI 11! o hrvaška kuna	7,2488	7,2471
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
9. junija 2008
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	2,4481	2,6912	2,9575	3,1875
LIBOR (EUR)	4,4737	4,96	5,12	5,43
LIBOR (CHF)	2,3916	2,8266	2,985	3,2533
EURIBOR (EUR)	4,475	4,961	5,12	5,429
ZLATO
(999,99 %%) za kg
18.340,73 € -197,26
I
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
9. junija 2008
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,57 imttidci iddda 1'>		-0,45 -0 37
KRKA 1 1 IKA KOPER	93,22 61 53	-1,40 +0 65
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	257,12	+1,79
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	639,04 250,72	-0,14 -1,64
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 100,48 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 84,95 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,52 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a		+0,37 -1,30 -2,13
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA C a\/a	80,91	+1,01 _i in
TERME ČATEŽ - -' ŽITO - -		
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 9. junija 2008 +°,15		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,5375 7,705	+1,06 -0,50
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	22,58 11,56 1 837	+0,71 -3,20
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	6,53 1 643	-0,92 -1,45
EDISON ENEL ENI	7,1	-2,09 +0,31 +1 98
FIAT FINMECCANICA	25,71 12,82 1869	-1,03
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	22,75 26 1	+0,70 +0,26 -1 69
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	4,98	-3,86
LOTTOMATICA \ MYOTT1CA	3,9 18,43 16 79	-0,46 +0,22
luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	4,86 1109	-2,06 -3,57
PARMALAT PIREMI e C	1,693	-3,40 -1,40 -0 15
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	0,525 29,47	+2,56 +2 19
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,345 7,69	-2,16
TENARIS TERNA	1,387 20,65 2 917	-0,43 +0,83 +1 51
UBI BANCA UNICREDITO	15,62 4115	-0,95 -1 03
UNICREDIIO UNIPOL	1,7	-1,33
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	134,66 $	+0,23	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. junija 2008		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	8.302,83 1.833,79	-0,39
SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	5.679,23 116,56	-0,67 +0,15 -0,11
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka	3.849,23 1.823,28	-1,58 -0,48
DII\J, Dal IIaIUKO FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	3.779,92 1.859,08	-0,36 +1 60
DCICA 1 -J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX Sarajevo	1.024,59 4.535,38	+2,36 -0 11
Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	20.558,07 5.520,95	-2,29 -1,33
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.304,34 1.974,30	+0,77 -0,81
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.366,44 1.496,48 6.815,63 5.877,60	+0,42 -1,46 +0,17
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	4.799,39 4.244,64	-0,49 -0,08 -0,64
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.618,3 3.597,34	-0,88 -0,02
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	14.181,38 3.084,02 24.402,18 3.329,67 15.572,18	-2,13 -1,99 +0,61 -0,66 -1,25
/
SVET
Torek, 10. junija 2008
25
slovenija - Pod okriljem slovenskega predsedovanja Evropski uniji
Danes na Brdu vrh EU-ZDA s predsednikom Georgeom Bushem
Ameriškega predsednika sinoči sprejel slovenski premier Janez Janša
LJUBLJANA - Ameriški predsednik George Bush je sinoči prispel v Slovenijo, kjer bo danes sodeloval na vrhu EU-ZDA, pred tem pa bo imel tudi srečanji s predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom vlade Janezom Janšo. Ob prihodu na letališče ga je pozdravil gostitelj, predsednik Evropskega sveta Janša.
Letalo Air Force One z Bushem na krovu je na ljubljansko Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana včeraj prispelo nekaj minut pred 21. uro. Na letališču je ameriškega predsednika pričakal premier Janša, pa tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Yousif Boutrous Ghafari in častna četa Slovenske vojske. Bush je ob prihodu iz letala pomahal približno 70 fotoreporterjem in novinarjem, ki so ga pričakali na sicer strogo varovanem letališču, nato pa se je ameriški predsednik odpravil proti Brdu pri Kranju, kjer je prenočil. Danes se bo najprej sestal s predsednikom Türkom, nato še s premierom Janšo, zatem pa ga čaka vrh EU-ZDA.
Soproga ameriškega predsednika Laura Bush pa je nepričakovano v Slovenijo iz Afganistana prispela že v nedeljo zvečer in je prenočila na Brdu pri Kranju. Današnji dan bo preživela s soprogo predsednika republike Barbaro Miklič Türk in zaročenko premiera Urško Bačovnik, med drugim pa si bodo ogledale razstavo slovenskih impresionistov.
Voditelji unije in ZDA - prvo bosta zastopala predsednik Evropskega sveta Janša in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, drugo pa predsednik Bush - bodo na današnjem srečanju govorili o vrsti vprašanj, od globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, in svetovnih kriznih žarišč do aktualnih vprašanj v okviru čezatlantskega partnerstva. Večjih prebojev pa po napovedih ni pričakovati.
Na vrhu bodo sprejeli deklaracijo, katere besedilo je, kot je včeraj dejal predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel "pod streho". O njej so sicer po ministrovih besedah še do nedelje potekala naporna pogajanja glede posameznih formulacij. Rupel je še dejal, da na torkovem vrhu "kaj revolucionarno novega" ne gre pričakovati, pričakuje pa zanimive pogovore. Rupel je že minulo sredo v Bruslju razkril, da bo deklaracija, rezultat današnjega vrha, "kratek in jedrnat dokument z močnimi političnimi sporočili". Pri tem je še posebej izpostavil vprašanje podnebnih sprememb. Včeraj pa je pojasnil, da bo prvo poglavje na vrhu "velikansko" vprašanje globalne varnosti, ki zajema tematiko od Zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda, Gruzije, odnosov z Rusijo... Drugo poglavje bo-
do transatlantski odnosi, pri čemer je po Ruplovih besedah potrebno pregledati dosedanje dosežke, obstaja pa nekaj zaostalih stvari, ki jih je še potrebno rešiti. Tretje poglavje pa zadeva globalne teme, kot so podnebne spremembe in energetska varnost. Pri tem bodo poskušali na vrhu "ameriške sogovornike prepričati, da se nam pridružijo pri boju za prihodnost planeta".
Zaradi prihoda ameriškega predsednika je v okolici brniškega letališča ter Brda pri Kranju moten promet. Med 18. in 22. uro je bilo včeraj za ves promet popolnoma zaprtih več cest med letališčem in protokolarnim objektom na Brdu, in sicer gorenjska avtocesta od Podtabora do Vodic, cesta od Kranja do Spodnjega Brnika, lokalna cesta od Police do Kokrice in regionalna cesta od Kranja do Kokrice. Isti režim bo na teh cestah po navedbah policije veljal tudi danes popoldne med 13. in 17. uro. Od 9. ure včeraj do 17. ure danes pa velja tudi popolna zapora na lokalni cesti od Kokrice do Britofa. Določene omejitve, predvsem glede parkiranja, pa bodo danes veljale tudi v središču Ljubljane. (STA)
Predsednik George Bush na tiskovni konferenci pred odhodom v Evropo
ansa
srbija - Ob prizadevanjih za oblikovanje nove vlade
Predsednik Tadic Srbe pozval k nacionalni spravi
BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic je konec tedna pozval k nacionalni spravi. Njegova Demokratska stranka (DS) medtem še vedno poskuša oblikovati vladno koalicijo s Socialistično stranko Srbije (SPS), saj želi preprečiti nastanek koalicije nacionalističnih sil. Predsednik SPS Ivica Dačic je Ta-dicev poziv k nacionalni spravi pozdravil, odločitve o tem, s katerim blokom bo SPS stopila v vladno koalicijo, pa zaenkrat še ni sprejel. Napovedal je le, da naj bi koalicija okoli SPS odločitev sprejela do srede.
Članica koalicije okoli SPS Enotna Srbija, ki jo vodi Dragan Markovic, se je minuli teden zavzela za oblikovanje koalicije s Tadicevo DS. Dokončna odločitev o vladni koaliciji naj bi bila znana že danes, medtem ko naj bi se novoizvoljeni parlament na svoji ustanovni seji sestal v sredo. Podpredsednik vlade Božidar Belic (DS) pa je medtem zanikal poročanje medijev, da naj bi novo vlado lahko določili že danes, v parlamen-
Boris Tadič
tu pa morda potrdili že v četrtek. Prav tako je zanikal ugibanja, da naj bi Dačic zasedel položaj premiera nove srbske vlade. Po besedah Belica tega namreč ne gre pričakovati, saj je imela dosedanja vladna koalicija slabe izkušnje, ko je položaj premiera zasedel predsednik manjše koalicijske partnerice Demokratske stranke Srbije (DSS), Vojislav Koštuni-ca. Omenjeno možnost je kot "popolnoma nemogočo" označil tudi Nenad Ča-nak, vodja Lige socialdemokratov Vojvodine, sicer partnerice Tadiceve DS.
Nova vladna koalicija si mora zagotoviti 126 poslancev podpore oziroma več kot 50 odstotkov od 250 sedežev v parlamentu. Novi parlament se mora na ustanovni seji sestati najkasneje do 19. junija, nato pa bo začel teči 90-dnevni rok, v katerem morajo stranke oblikovati vlado. Če vlade do sredine septembra ne bo, bodo morali znova razpisati volitve.
Koalicija Za evropsko Srbijo, ki jo vodi Tadiceva DS, je na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. maja zmagala in prejela 102 mandata v parlamentu. SRS je dobila 78 poslanskih mandatov, koalicija DSS in Nove Srbije (NS) 30 mandatov, koalicija SPS, Stranke združenih upokojencev Srbije in Enotne Srbije pa 20 mandatov. Liberalna demokratska stranka (LDP) Čedomirja Jova-novica je prejela 13 poslanskih mandatov, Madžarska koalicija - Ištvan Pastor je dobila štiri mandate, Bošnjaška lista za evropski Sandžak dva, Koalicija Albancev Preševske doline pa enega. (STA)
Ameriški senator Edward Kennedy se je vrnil domov
NEW YORK - Ameriški senator Edward Kennedy je po zahtevni operaciji rakavega tumorja na možganih včeraj zapustil bolnišnico v Durhamu v Severni Karolini in se že vrnil domov v zvezno državo Massachusetts. "Dobro je biti doma, dobro je biti tu," je Kennedy ob vrnitvi povedal novinarjem, ki so ga čakali pred njegovim domom. "Njegovi zdravniki so zadovoljni z napredkom od operacije pred tednom dni," pa so sporočili iz njegovega urada in ob tem še dodali, da bo Kennedy pred začetkom naslednje faze zdravljenja okreval doma.
Senatorja so po možganski kapi 17. maja odpeljali v bolnišnico v Bostonu, kjer so mu odkrili vrsto nevarnega raka na možganih, za katerim vsako leto zboli okoli 9000 Američanov. Pred tednom dni je nato prestal skoraj štiriurno tvegano operacijo, s katero so poskušali odstraniti čim več rakavega tkiva. Mednarodno priznani nevrokirurg Allan Friedman je sporočil, da je bila operacija uspešna in da so dosegli cilj. Postopek je sicer namenjen izboljšanju učinkov kemoterapije in obsevanja.
V Ukrajini rešili 23 rudarjev
KIJEV - Iz ukrajinskega premogovnika, kjer je v nedeljo odjeknila močna eksplozija, je reševalcem po najnovejših podatkih uspelo rešiti vseh 23 rudarjev, ki so jih odkrili včeraj. 13 jih še vedno pogrešajo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočila tiskovna predstavnica ukrajinskega urada za varnost rudnikov Marina Nikitina.
Več rudarjev, ki so jih rešili na površje, je utrpelo opekline in druge poškodbe. Reševalci so ponoči še naprej iskali 13 rudarjev, ki jih še vedno pogrešajo, je še povedala Nikitina. Ze pred tem so odkrili tudi truplo enega izmed rudarjev, ki je edina doslej znana smrtna žrtev nesreče.
Nedeljska eksplozija metana, zadnja v vrsti nesreč, ki so zaznamovale ukrajinsko rudarsko industrijo, je odjeknila v premogovniku v kraju Jenakijevo, ki leži 60 kilometrov vzhodno od mesta Doneck. Eksplozija je bila tako silovita, da so bile poškodovane celo stavbe na površju.
Rudnik je bil v soboto zaradi varnostnih kršitev zaprt, tako da je bilo v času nesreče v njem veliko manj rudarjev kot ponavadi. Nekateri rudarji pa so za ukrajinsko televizijo Kanal 5 povedali, da se je delo v rudniku kljub zaprtju nadaljevalo kot običajno. (STA)
obisk - Iraški predsednik al Maliki v Teheranu
Iran proti podpisu sporazuma med Irakom in ZDA o ameriških silah
TEHERAN - Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej je včeraj opozoril iraškega premiera Nurija al Malikija, ki se mudi na obisku v Iranu, naj ne podpiše sporazuma z ZDA o navzočnosti ameriške vojske v Iraku po letu 2008. Po njegovem mnenju je glavni problem Iraka nadaljevanje navzočnosti ameriške vojske. "Najosnovnejši problem Iraka je navzočnost tujih sil," je Hamenej sporočil iraškemu premieru, ki danes končuje tridnevni obisk v sosednji državi. "Prepričani smo, da bo iraški narod prestal težke razmere in dosegel status, ki si ga zasluži. Zagotovo se ameriške sanje ne bodo uresničile," je poudaril. "ZDA z vse večjo predrznostjo preprečujejo enotnost Iračanov," je dodal.
Al Maliki je predtem poskušal pomiriti zaskrbljenost Irana zaradi napovedanega sporazuma z Washingtonom. Zagotovil je, da Irak ne bo nikoli postal izhodišče za morebitni napad na islamsko republiko. "Ne bomo dovolili, da bi Irak postal izhodišče za škodovanje varnosti Irana in drugih sosed," je dejal po srečanju z zunanjim ministrom Manušerjem Motakijem.
velike porabnice energije
Prihaja nova era jedrske energije
Iranski predsednik Ahmadinedžad in iraški predsednik al Maliki
ansa
TOKIO - Skupina sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8) ter Kitajska, Indija in Južna Koreja so na srečanju, kije potekalo minuli konec tedna v japonskem Aomoriju, poudarile, da svet spričo naraščanja zaskrbljenosti zaradi visokih cen nafte in globalnega segrevanja ozračja vstopa v novo obdobje jedrske energije.
Skupina 11 držav, ki skupaj potrošijo dve tretjini svetovne energije, je v skupni izjavi navedla, da vedno večje število držav izraža zanimanje za programe jedrske energije. Ob tem je kot izjema izstopala le Nemčija, ki je na srečanju ponovila, da se je odločila postopno odpraviti pridobivanje električne energije z jedrskimi elektrarnami. "Smo na začetku nove jedrske dobe," je ob robu srečanja, ki je potekalo v osrčju japonske industrije jedrske energije na severu otoka Honšu, povedal britanski sekretar za energetiko John Hutton, ki je slednje ocenil kot "pozitivno stvar za svet", saj jedrska energija po njegovem mnenju sprošča malo ogljikovega dioksida in zagotavlja energetsko dobavo.
Od leta 2003, ko so začele cene naf-
te strmo naraščati, so se ZDA, Kanada in Italija odločile obnoviti gradnjo jedrskih elektrarn, medtem ko sta Francija in Japonska že dolgo časa privrženki jedrske energije. V nasprotju s tem je Nemčija leta 2000 napovedala namero o zaprtju vseh svojih jedrskih elektrarn. "Ob poslušanju stališč drugih držav menim, da prihaja do renesanse jedrske energije," je v Aomoriju povedal nemški sekretar za energetiko Jochen Homann. "A Nemčija se je odločila postopno odpraviti pridobivanje energije z jedrskimi elektrarnami," je ob tem poudaril. Po njegovih besedah se v Nemčiji pojavljajo argumenti za in proti jedrski energiji, javno mnenje o tem vprašanju pa je pomembno.
Jedrska energija se v razvitem svetu sooča z ostrimi kritikami. Tako po mnenju nekaterih okoljevarstvenikov povzroča veliko tveganje. Na drugi strani je Mednarodna agencija za energijo (IEA) v nedavnem poročilu navedla, da bi razpolovitev izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 zahtevala izgradnjo 32 novih jedrskih elektrarn skupaj s 17.500 vetrnimi elektrarnami. (STA)
26 Torek, 10. junija 2008
KULTURA
/
tržič - Na festivalu Absolute Poetry
Slovensko
sodobno
pesništvo
Antonella Bukovac na letošnjem srečanju
altran
Prireditelji mednarodnega pesniškega festivala Absolute Poetry, ki se je konec prejšnjega tedna zaključil v Tržiču, so med tolikera predavanja in pobude, ki so bili na voljo občinstvu, sklenili dobro poldrugo uro odmeriti tudi novejšemu slovenskemu proznemu ustvarjanju.
Okrogla miza na to temo je potekala v petkovih popoldanskih urah v tržiškem mladinskem centru. V moderatorski vlogi je tokrat nastopila prof. Daria Betocchi, sicer profesorica italijanščine na liceju Prešeren v Trstu, ki veliko svojega prostega časa namenja proučevanju književnosti, medkulturnim slo-vensko-italijanskim stikom in prevajanju iz enega jezika v drugega. Med »veterane« slovenskega pesništva v Italiji prav gotovo spada Marko Kravos, ostali udeleženci okro gle mi ze so bi li pred stav ni ki mlajše generacije. Marcello Potoc-co je profesor slovenščine na mladi pri mor ski uni ver zi, Ve ro ni ka Dintinjana je mlada zdravnica, ki se v prostem času ukvarj a s pesništvom, Alenka Jovanovski je avtorica več literarnih študij na to temo, podobno kot David Bandelj, sicer pesnik, ki poučuje na novoustanovljeni univerzi v Novi Gorici. Gašper Ma lej pa spa da med tis te slo ven ske kulturne delavce, ki se lahko pohvalijo, da so »freelance«. Poudariti gre se ve da, da sta k po bu di pris to pi li obe slovenski kulturni društvi s tega območja, in sicer združenji Tržič in Jadro.
Marko Kravos je v začetku svojega posega najprej ugotovil, da je danes na Slovenskem veliko pesniškega ustvarjanja, ta literarna »panoga« je namreč pri nas zelo cenjena. Slovenski kulturni prostor se lahko pohvali z množico pesniških ža rišč. Po seb nost na še ga pes niš ke -ga ustvarjanja pa je seveda tudi ta, da so med tolikerimi generacijami, ki danes ustvarjajo, tudi predstavniki starejše generacije, ki so pesniško še vedno zelo plodni. Nenazadnje pa se lahko slovenska kulturna srenja pohvali tudi z nezanemarlji-vim šte vi lom pes nic. Mar cel lo Po -tocco se je zaustavil predvsem na vsebinski ravni današnjega slovenskega pesništva. Citiral je študijo prof. Paternuja, ki je pri Šalamunu postavil mejnik glede prehoda iz metaforičnega v metonimični jezik. Po Potoccovem mnenju ne gre tu
pozabiti na zajeten pesniški prispevek Alojza Ihana, pravi preskok i z enega jezika v drugi pa je opravila predvsem mlajša generacija ustvarjalcev. Alenka Jovanovski je poskusila razčleniti današnje slovensko pesniško ustvarjanje v literarne skupine oz. žarišča, čeprav je taka pe-riodizacija danes morda malce tvegana, saj je to literarno dogajanje še vedno v polnem teku. Kljub temu je mogoče potegniti nekakšno ločnico, in sicer med tistimi, ki se izražajo predvsem intimistično (Brane Mozetič, Uroš Zupan, Marcello Po-tocco in Jure Jakob) ter ustvarjalci, ki problematizirajo družbene vidike (Miklavž Komelj, Taja Kramber-ger, Primož Čučnik, Maja Vidmar in Barbara Korun). V Sloveniji danes na ve li ko pes ni ta av to ri ci, ki nis ta slo ven ske ga ro du, a sta slo ven ske -mu pesništvu prispevali zelo veliko. To sta Makedonka Lidija Dimkov-ska in Slovakinja Stanislava Chro-bakova. David Bandelj pa je spregovoril predvsem o mlajšem pesniškem ustvarjanju »na obrobju«, in sicer v Italiji in Avstriji. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je v zadnjih desetih letih v Italiji svoj pesniški prve nec iz da lo le ze lo maj hno šte vi lo avtorjev. Med temi je Bandelj omenil Tržačana Andreja Carlija, ki se v svojem prvencu z naslovom Srčni napadi v rumenih globinah gre eks-pe ri men tal no pes niš tvo. Je pa Car -li skorajda edini predstavnik mlajše generacije med »novimi« pesniki. Ostali avtorji prvencev so namreč svoja prva knjižna dela izdali precej pozno. Slika je na avstrijskem Koroškem nekoliko različna, saj obstaja večja simbioza med slovenskim in nemškim kulturnim svetom, gre pa vse ka kor po ve ča ti li te -rarne stike med središčem in obrobji, ki jih je danes odločno premalo. Gašper Malej se je v svojem posegu navezal na Bandljevo izvajanje. Največje slovensko literarno središče je seveda v Ljubljani. Izraz »herme tič ni	pes nik« -i ma v Sloveniji slabšalni prizvok, saj se ga večkrat uporablja za definirar-nje nekaterih avtorjev. V Sloveniji je na sploš no pre ma lo po zna no manj -šinsko pesniško ustvarjanje, in sicer ne samo slovensko v Italiji, ampak in predvsem delo italijanskih ustvarjalcev, ki živijo v slovenskih obalnih občinah.
Primož Sturman
glasbena matica - Zaključne produkcije
Odraz vitalnosti in visoke kakovosti
Skupinski posnetek s 3. akademije GM v baziliki sv. Silvestra
kroma
Ob zaključku šolskega leta je tudi Glasbena Matica priredila vrsto nastopov, na katerih so učenci in profesorji prikazali sadove opravljenega dela. Prireditve so potekale na vseh podružnicah: v Gorici in okoliških vaseh, Kanalski dolini in Špetru, v Trstu pa so bili kar trije zaporedni nastopi v baziliki Sv.Silvestra, ki je postala že stalno prizorišče akademij. V sredo, 4.junija, so se predstavili najboljši pianisti, ki so svoje študijske uspehe potrdili tudi na mednarodnih tekmovanjih, naslednjega dne so bile na vrsti komorne skupine, z njimi pa tudi solisti iz različnih instrumentalnih oddelkov. Tretjo in zadnjo akademijo je slovesno obeležilo nagrajevanje učencev, ki so se med šolskim letom kakorkoli izkazali. Ravnatelj GM Bogdan Kralj je v kratkem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo glede rezultatov, ki jih je šola dosegla, in se ob tem zahvalil vsem, ki s svojo preda-
nostjo in marljivostjo prispevajo k visoki kakovosti ustanove: trije medsebojno povezani faktorji so pedagog, učenec in družina, in samo skladna siner-gija vseh elementov nudi mladim talentom prave pogoje za umetniško rast.
Nagrade so z različnimi utemeljitvami prejeli sledeči učenci: Nina Badin za uspešno udeležbo na tekmovanju , ki ga je priredila nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda; za dobre uvrstitve na mednarodnem tekmovanju Spincich so bili nagrajeni Helena Lupinc, Nicholas Merku', Stefania Strajn in Sara Ten-ce . Na istem tekmovanju sta se imenitno odrezali tudi dve komorni skupini: mali trio, ki ga sestavljajo Rok Dolenc, Neža Zobec in Lorenzo Obersnel ter kvartet, v katerem igrajo Lucia Jankov-ski, Ivana Mi-ič, Jan -n Mat- až Zobec; slednji je prejel nagrado tudi za svoje intenzivno sodelovanje, kot solist in kot spremljevalec na različnih prireditvah.
zbornik - Slovensko etnološko društvo
V ospredju koroški regionalni razvoj
S tem zbornikom je Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva dosegla že kar častitljivo zaporedno številko 40; ob manj pičlih razpoložljivih sredstvih bi bil seznam publikacij gotovo še nekoliko daljši. Izdaja sicer nadaljuje evidentiranje izsledkov slovenskih etnologov in et-nologinj, ki so se leta 2002 dejavno vključili v razprave o oblikovanje novih regij na Slovenskem in jih po posvetovanju v Brežicah leto pozneje povzeli v zborniku Etnologija in regionalni razvoj.
Drugi posvet je Etnološko društvo jeseni 2006 organiziralo s sodelovanjem Koroškega pokrajinskega muzeja na Ravnah na Koroškem. Tam je bilo tudi prvo zbirališče udeležencev in nato izhodišče zanimivih strokovno vodenih ogledov v bližnji okolici - med drugim nekaj zasebnih zbirk in nastajajočega tehničnega muzeja ravenske železarne.
Urednici Karla Oder in Anja Serec Hodžar sta vsebino zbornika razporedili v štiri tematske sklope. V prvem sklopu s skupnim naslovom Koroška so zbrani prispevki, ki obravnavajo stanje na področju regionalnega razvoja koroških občin ter
opozarjajo na različne lokacije in dejavnosti, ki že prispevajo k razmahu turizma na Koroškem, njihov delež pa bi lahko bile še bolj očiten.
V	drugem razdelku, Zasebne zbirke zbirateljev, sta objavljeni študiji o stanju zasebnega zbirateljstva na Slovenskem in posebej o etnoloških zbirkah na Koroškem, tretji sklop pa združuje prispevke na temo Kulturna dediščina in turizem. Posebej so izpostavljeni rudarska dediščina, za Koroško značilna tradicija pridelovanja jabolčnega mošta, svoje izkušnje z obujanjem dediščine pa sta prispevali še predstavnica društva Anbot iz Pirana in vodja Muzejske trgovine v suhorobarski Ribnici.
V	najobsežnejšem četrtem razdelku je zbranih šest prispevkov na temo Kulturna dediščina kot identiteta regije. Prvi orisuje prakso na Koroškem, dva obravnavata razmere na nacionalni ravni, četrti je osredotočen na Dolenjsko in Posavje, peti se posveča ureditvi Učno-sprehajalne poti Rača v Moravški dolini pri Ljubljani, šesti pa obravnava življenje avstralskih Slovencev v luči njihove etnične in regionalne pripadnosti.
I. Illich
Z isto utemeljitvijo sta bili nagrajeni tudi Alenka Cergol in Petra Grassi; Tadeja Kralj je prejela priznanje za veliko število nastopov, nekateri učenci pa so se izkazali tudi izven ožjega kroga: Rok Dolenc je prejel prvo nagrado na tekmovanju mladih pianistov v Frascatiju, Mojca Doljak je uspešno opravila izpit v Pesaru, Janoš Jurinčič pa je v Pistoji osvojil četrto nagrado.
Nekateri nagrajenci so tudi sooblikovali prvi del zaključne akademije: kitarist Janoš Jurinčič iz razreda Marka Ferija je muzikalno podal Saudade št.3 Rolanda Dyensa, harfistka Tadeja Kralj, ki študira z Jasno Corrado Merlak, je tankočutno interpretirala Reflets dans l'eau Jacquesa Iberta. Razveseljiv napredek je pokazal violinist Paolo Skabar, ki se pod mentorstvom Marka Bitežnika že pogumno spopada z najzahtevnejšimi skladbami virtuoznega repertoarja : ob spremljavi Alenke Cergol je zaigral Paganinijevo Fantazijo -variacije na G-struni na temo iz Rossinijevega Mose-ja, nato pa je bil na vrsti klavirski duo iz razreda Beatrice Zonta: Petra Grassi in Martina Petrafesa sta iz šestih skladb op.11 Sergeja Rahmanina izbrali Barkarolo, v kateri sta pokazali že lepo ubranost in sinkronost. Prvi del večera je sklenil nastop kvinteta flavt, ki lepo uspeva pod vodstvom Erike Slama: Fioccov Allegro je tehnično kar zahtevna sklad ba, v ka te ri je so lis tič na od go -vornost slonela na posameznikih, mali ansambel, v katerem igrajo Petra Ma-rega, Carlo Venier, Tjaša Bajc, Jagoda Castellani in Sara Bembi, pa se je zadovoljivo ujel tudi v skupni igri.
Po slovesnem podeljevanju nagrad so bili na vrsti diplomanti: letos se na zaključni izpit pripravljajo trije gojenci; če bodo vsi trije uspešno prestali zahtevno preizkušnjo, bo lahko šola Glasbene Matice jeseni praznovala jubilejno število sto diplomiranih glasbenikov.
Poslušali smo dva čelista iz razreda Petra Filipčiča, ki se bosta jeseni predstavila na diplomskem izpitu na državnem konservatoriju: Piero Politti je ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta pogumno zaigral stavek Nonchalant iz Koncerta za violončelo Dariusa Milhau-da, Irene Ferro Casagrande pa je izbrala dalj ši od lo mek iz kon cer ta v d-mo lu Eduarda Laloja. Ob klavirski spremljavi Vesne Zuppin je mlada čelistka pokazala že dokaj zrel odnos z instrumentom, ki velja za enega najlepših, pa tudi najtežjih glasbil. Nastop je spremljalo pozorno občinstvo, ki je vse mlade glasbenike nagradilo s toplimi aplavzi.
Katja Kralj
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 10. junija 2008
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: flavtistka Barbara Ban, harmonika Marta Jerjan 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30 6.45
10.20
10.40 11.50 13.30 14.10 14.45
15.55 16.50 17.00 17.15
18.00 20.00 20.30
20.45 23.00 23.05 0.00
Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, Cciss
Aktualno: Unomattina Estate(vo-dita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato)
Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Festa della Marina Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia
Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini)
Nan.: L'ispettore Derrick Aktualno: Parlament Dnevnik in vremenska napoved Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008
Nogomet: Španija - Rusija Dnevnik
Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008
Nogomet: Grčija - Švedska Dnevnik
Šport: Notti Europee Glasba: Uto Ughini racconta la musica
^ Rai Due
6.15 Aktualno: Zibaldone... cose a caso 6.30 Dok.: La Giordania delle oasi di Petra
6.45 Aktualno: Tg2 Salute 7.00 Variete: Random (risanke) 9.40 Nan.: 8 semplici regole 10.00 Dok.: In Italia 10.15 Dnevnik in rubrike 11.15 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute
14.00 Šport. Dribbling Europei 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no
15.30 Nan.: The District 16.20 Nan: A proposito di Brian 17.00 Nan: Kevin Hill 17.45 Nan: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan: Friends 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik
21.00 Film: L'amore non basta (kom, It, '05, r. T. Aristarco, i. V. Pivetti) 0.20 Nočni dnevnik 0.35 Variete: Scorie
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Copacabana palace (kom, r. Steno, i. S. Koscina)
13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate
Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Flash L.I.S. Nan: Geni per caso Aktualno: Tg3 Gt Ragazzi Melevisione
Nan.: Squadra speciale Vienna Aktualno: Geo magazine 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti
Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro Dnevnik - deželne vesti in Primo
10.35
12.00 13.10 14.00
15.00 15.05 16.00 16.35 17.00 17.45 19.00
20.00
20.30 20.35 21.05 23.10
piano
23.45 Aktualno: Gargantua
u Rete 4
6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-
condo voi 6.25 Nan.: Kojak
7.30 Aktualno: Appuntamento con la storia
8.00 Nan.: I Robinson 8.30 Nan.: Charlie's Angels 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca
11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.: Vivere 12.20 Nan.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum 15.00 Nan.: Il fuggitivo 16.00 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Il magnifico avventuriero (zgod, It, '63, r. R. Freda, i. B. Hal-sey)
18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv special 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: Belfagor - Il fantasma dl Louvre (fant, Fr, '01, r. J.P. Salome, i. S. Marceau) 23.30 Film: Extreme Measures - Solu-zioni estreme (srh, ZDA/VB, '96, r. M. Apted, i. H. Grant)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: L'amore travolgente di Margaret Mitchell (dram, ZDA, '94, r. L. Peerce, i. S. Doherty) 10.00 Dnevnik
11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa)
13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: My life
15.45 Film: Clinica tra i monti (dram, Nem, '07, r. U. Witte, i. E. Sander) 17.50 Nan.: Mens in trees - Segnali
d'amore 18.50 Kviz: Jackpot 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Prima o poi mi sposo (kom, ZDA, '01, r. A. Shankman, i. J. Lopez)
23.20 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana)
V Italia 1
6.35	13.40, 17.15 Risanke
9.55	Nan.: Sabrina, vita da strega
10.25	Nan.: Buffy
11.20	Nan.: Smallville
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik in vremenska napoved,
sledi Studio sport
14.30	Risanke: Simpsonovi
15.00	Nan.: Falcon Beach
15.55	Nan.: H2O
16.25	Nan.: Zoey 101
16.50	Nan.: Lizzie McGuire
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.05	Nan.: Friends
19.35	Nan.: Belli dentro
20.05	Nan.: Love Bugs
20.30	Aktualno: RTV - La Tv della realta'
21.10	Variete: Aldo, Giovanni e Giacomo -Pur - Purr - Rid!
22.15 Variete: Mai dire martedi (vodi M. Foresta)
22.15 Film: La cura del gorilla (srh, It, '06, r. C. A. Sigon, i. C. Bisio, S. Rocca) 0.25 Variete: Urban Legends
^ Tele 4
7.00	8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
23.02 Dnevnik
7.20	17.00 Risanke
8.10	Pregled tiska
9.00	Aktualno: L'eta non conta
10.30	23.35 Nan.: Meucci
12.40	Aktualno: Automobilissima.com
13.30	Aktualno: ... Nel baule dei tempi
14.00	Aktualno: La tv delle liberta
15.40	Sport 2000 - Speciale Europei
19.00	Dok.: Auto da sogno
20.00	Debata: Dialogo con ...
20.30	Deželni dnevnik
20.55	Aktualno: In coda al Tg
22.25	Aktualno: Expo
22.45	Proza: L'inferno
1.00	Klasična glasba
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10
23.00 23.50 0.50
La 7
Aktualno: Omnibus, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: L'ultimo colpo in canna (western, ZDA, '68, r. J. Thorpe, i. G. Ford)
Nan.: Mac Gyver
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Murder Call
Dnevnik
1.15 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Sex and the City Aktualno: I viaggi di Nina Dnevnik
(t Slovenija 1
6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.20 Zgodbe iz šoljke 10.15 Dok.: Oltarji Špika 11.05 Dok. serija: Planet (pon.) 12.05 Nebo Ultramarinast je tolmun (pon.)
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.30 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20Risana nan. 16.05 Otroška nanizanka - Moj prijatelj
Piki Jakob: Medvedja šola 4. del) 16.30 Knjiga mene briga: Henri Michaux (pon.)
17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.30 Podobe Slovenije 18.00 Muzikajeto: Rock'n'Roll 18.35 Žrebanje astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 20.00 Kviz: Piramida 21.05 Vrh ZDA - EU 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Osvobojeni gradimo -Prisilno
0.05 50 let televizije: Tv dnevnik 6.5.1990
0.20 Podobe Slovenije: Solčavsko (pon.)
(t Slovenija 2
6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal
9.30 NLP - razvedrilna oddaja (pon.) 12.00 Dober dan Koroška (pon.) 12.30 City folk - Ljudje evropskih mest (pon.)
12.55 Bleščica - oddaja o modi
13.25 Studio city (pon.)
14.20 50 let televizije
15.15 Prisluhnimo tišini (pon.)
15.45 500. obletnica rojstva P. Trubarja
16.55 Glasnik
17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes
18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila
20.05 20.40 21.30
23.05 23.40
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.50 16.25 16.55 18.00
18.35 18.40 19.00
19.30 20.00 20.30 20.45 21.15
22.15 22.45 23.40
10.30
11.00 17.00 18.00 18.45 19.45 19.55 20.30 21.30 22.00 22.30
Glasb. dok. serija
Slovenci po svetu
Nad.: Dediščina Evrope: Prekleti
Kralji
Kolesarska dirka po Sloveniji Film: Zaigraj še enkrat, sam!
Koper
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje
Artevisione - kulturni magazin Aktualno: Meridiani Na obisku (program v slovenskem jeziku)
Vremenska napoved
Primorska kronika
22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik,
športne vesti
Slovenski magazin
Srečanje z...
Avtomobilizem
Nautilus
Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) Biker explorer
26. mednarodni pokal v plesih Istra in...
i Tv Primorka
20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Primorski poslanci Mladi @ - a + e Spoznajmo jih Kulturni utrinek (pon.) Epp
Goriška in Vipava Asova gibanica Na primorskem Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (18. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi sodobnega človeka; 12.00 Tema tedna, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 10. junija 2008
VREME, ZANIMIVOSTI
DUNAJ 14/24 O
LJUBLJANA ° 13/23	BEOGRAD
o 15/26 ^v	017/23
LIZBONA MADRID
O 17/28	O 11/21
:im
16/21

SPLIT
21
18/27
SKOPJE O
15/28
O SOFIJA
13/21


Pretežno jasno bo, v popoldanskih urah pa bo v gorah in v predgorju spremenljivo oblačno z možnostjo posameznih ploh ali neviht. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.	Sprva bo pretežno jasno. Popoldne bo spet nastajala ko-pasta oblačnost in predvsem v severni in zahodni Sloveniji bo nastalo nekaj neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 19 do 22 do 28 stopinj C. J
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^Danes se bo prehodno okrepil anticiklon. Jutri bo odju-gozahoda začel pritekati vlažen in nestanoviten zrak.
„ATENE
, 49/27 0

DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54
Dolžina dneva 15.39
G
LUNINE MENE
Luna vzide ob 12.50 in zatone ob 1.01

Nad južno polovico Evrope in nad večjim delom Sredozemlja je šibko območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi zahodnimi vetrovi bo k nam začel pritekati manj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno bo ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo predvsem na severu države popoldne prehodno pojavile manjše vremensko pogojene težave.


MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.33 najvišje-2 cm, ob 10.01 najnižje -28 cm, ob 17.48 najvišje 39 cm.
Jutri: ob 1.06 najnižje -18 cm, ob 6.04 najvišje -3 cm, ob 11.04 najnižje-21 cm, ob 18.29 najvišje 41 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500m...........24 2000 m............9
1000 m ..........18 2500 m............6
1500 m ..........13 2864 m............4
UV INDEKS
Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 10, po nižinah 8,5. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER
NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO
O
AdriAKcA.net
CENTER POTOVANJ
www.centerpotovanj.si
prehrana - Predlog Španije, Italije, Francije in Maroka
Sredozemska kuhinja naj bi zaslužila zaščito Unesca
Boris Johnson
MADRID - Španija si skupaj z Italijo, Grčijo in Marokom prizadeva, da bi sre do zem sko ku hi njo uvrs ti li na seznam kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Španija si od vpisa na seznam obeta, da se bo povečala prodaja španskih izdel-
kov, kot so olivno olje, pršut in vino.
Sre do zem ska ku hi nja, če se ji bo uspelo uvrstiti na seznam Unesca, se bo znašla v družbi druge svetovne kulturne dediščine, kamor npr. spada tudi kamboški kraljevi balet.
Strokovnjaki za prehrano sredozemsko kuhinjo priporočajo kot "zlati
standard prehrambenih navad, ki vplivajo na dolgo in zdravo življenje". Poudarjajo, da je sredozemska kuhinja bogata z olivnim oljem namesto z maslom, vsebuje dosti zelenjave, neprede-la nih žit in rib ter zmer no ko li či no mlečnih izdelkov ter majhno količino mesa in sladkorja. (STA)
london - Odkritje novega župana
Na županstvu
skrivna vinska klet
LONDON - Novi londonski župan Boris Johnson je v pogovoru za časnik Daily Telegraph razkril, da je v mestni hiši v prostorih svojega predhodnika odkril "skrivno vinsko klet", ki se ponaša z več kot 100 buteljkami vrhunskih vin. Na "presenetljivo odkritje" je naletel, ko se je odločil, da bo raziskal vse skrivne kotičke in skrivališča svojega novega delovnega mesta na obrežju reke Temze v bližini znanega londonskega mostu Tower Bridge. 42-letnega župana čaka sedaj naloga, da odkrije, ali so steklenice dejansko last mesta London ali njegovega predhodnika, 62-letnega Kena Livingstona. Na novico se je že odzval Livingstone, ki je zatrdil, da v svojem življenju še ni kupil buteljke vrhunskega vina in da v času njegovega županovanja v njegovem uradu ni bilo nobenega vina.
Britanski tabloid The Sun poslej tudi v poljščini
LONDON - Britanski tabloid The Sun se je odločil, da bo najmanj šest številk izdal v poljskem jeziku, kar je posledica tega, da se je poljska nogometna reprezentanca uvrstila na letošnje evropsko prvenstvo v nogometu, medtem ko britanski reprezentanci to ni uspelo. Pri časniku so se zato odločili, da bodo poskušali v času tritedenskega prvenstva dobiček kovati tudi na račun 600.000 Poljakov, ki živijo v Veliki Britaniji. The Sun je zaradi tega zaposlil ekipo poljskih novinarjev in poljske manekenke, ki naj bi krasile poljsko izdajo popularnega časnika.
Stres najpogostejši vzrok za strah pred letenjem
DÜSSELDORF - Ljudje, ki se bojijo letenja, bi se morali zavedati, da je eden izmed najpogostejših vzrokov za strah stres. "Ljudje, ki se pred letom živčno pripravljajo in imajo komaj kaj časa za načrtovanje in pričakovanje izleta, ponavadi svoje skrbi odnesejo s sabo na letalo in postanejo prestrašeni," je povedal nemški psiholog Marc Roman Trautmann.
Načrtovanje počitnic in priprave bi tako morale biti čimbolj brez skrbi, saj je to edini način za zagotovitev sproščujočega leta. Da bi se izognili strahu med letom, strokovnjaki priporočajo tudi poslušanje glasbe, medtem ko nekatere preproste vaje in sprostitvene tehnike res lahko delujejo kot strelovod za sproščanje napetosti, a bi jih potniki morali delati že pred letom. V ta namen direktor nemškega centra za proučevanje in zdravljenje strahu pred letenjem Trautmann ljudem odsvetuje tudi uporabo pomirjevalnih sredstev. (STA)