FoJtaln« plataaa v gokwtef
Spedizione io abbonamento pMlftle
Prsno • (tata Ur PJ50
S te v. 72	V	Ljubljani, v sredo, 31. marca 1943-XXI	Leto	VIII.
Ltključn« pooblaMenk* ca Bjlalertn}« (Ulllanikega In tujega I Uredolltv« lo aputii &opitar|ev» ft. Ljubljana. | Joncesslonaria eselnafr* pet ta pnbbllcltl 3) prorlnteau lUtUa* tf.j. Uvorm- Oaloae Pubbllclti tt&llanj & A. Milana	i Sedazlone Ammlnlstrazlonei Kopltarleva tt. Lublina. =	ed	ontorai	llnione	PabbllciU	lUilana	&	Milano.	^	,	'
Validi confraftacchi a ten-tativi di accerchiamento sul fronte tunisino
7 velivoli abbattuti — Un movi-mento di rebellione comunista in Croazia stroncato
II Quarlier Generale dcllc Forze Armate comunica:
II nemico lia lancinto nella battaglia sul fronte tunisino nuove ingenti forze corazzate e tli fanteria, validamente contrastate e con-trattaccate dalle trupe delTAsse. Sventando ten-tativi di accerchiamento del nemico, nuove po-tdzioni sono state occupate secondo i piani prc-fitabiliti.
L’aviazione lia battuto colone di automezzi c di carri armati ncmici in movimento verso le linee avaitzate; sei apparecchi sono stati distrutti dalla caccia germanica cd un altro e precipitato colpito dal tiro delle batterie con-tro-aeree.
Velivoli tedesebi hanno intercettato nelle acnue di Philippcville un convoglio_ scortato, rolpendo con siluri due piroscafi da cinqucmila ton 11 el late ciascuno.	.
Un bimotore amcricano e caduto in flamme ncl comune di Giarratana (Ragusa).
Un n ostro sommergibile al comando del Tencntc di Vascello Gianfranco Gazzano ha affondato in Atlantico un piroscafo di 7000 ton-ncllate.
Nota al Bollettino:
Nella Croazia meridionale un movimento di ribellione comunista, fomentato dalle poten-ze nemiche, e stato stroncato dalle truppe ita-liane, tedesche e croate, in combattimenti du-rati aleune settimane. Le operazioni, condotte con tenacia e valore superando 1’insidiosa azio-ne dei ribbeli, le difficolta del terreno montano privo di strade e nonostante le condizioni at-mosferiche avversarie, si sono conclusi con l’an-liientamento della resistenza avversaria, c con la cattura di un ingente quantitativo di armi e materiali. Solo pocchi elementi delle bande (omiiniste battute sono riuscite a fuggire nel-1'alta montagna.
Hrabri protinapadi proti poskusu obkolitve
on	■	■ ■ ■
v Tuniziji
7 letal zbitih — Komunistično uporniško gibanje na Hrvatskem strto
Nasprotnik jc v bitko na tunizijskem bojišču vrgel nove mogočne oklepne in pehotne sile, ki so jim hrabro nasprotovale ter jih protinapadalc osne čete. Ko so bili izjalovljeni sovražnikovi poskusi za obkolitev, so bile ]>o načrtih, določenih vnaprej, zasedene nove postojanke.
Letalstvo je tolklo vrste avtomobilskih oklepnih vozil in nasprotnikovih tankov, ki so se pomikali v prednje črte. Nemški lovci so uničili 6 strojev, neko drugo letalo pa je treščilo na tla, zadeto po strelih iz protiletalskih baterij.
Nemška letala so v vodah pri Philippe-villeu prestregla konvoj, ki je plul v spremstvu. S torpedi so zadela dva parnika, ki sta imela vsak po 5000 ton.
Eno ameriško dvomotorno letalo je v plamenih padlo v občini Giarratana (Ragusa).
Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika vojne ladje Gianfranca Gazzane je na Atlantskem morju potopila 7000 tonski parnik.
Pripomba k vojnemu poročilu: Na južnem Hrvaškem so italijanske, nemške in hrvaške čete v bojih, trajajočih nekaj tednov, strle komunistično uporniško gibanje, ki so ga netile sovražne države. Nastopi, ki so se izvajali z zagrizeno vztrajnostjo in hrabrostjo in pri katerih je bilo treba premagovati zahrbtno delovanje upornikov, težave goratega ozemlja brez cest, in to navzlic neugodnim vremenskim razmeram, so se zaključili z uničenjem nasprotnikovega odpora in z zajetjem ogromne množine orožja in blaga. Samo nekaterim posameznikom iz pobitih komunističnih tolp se je posrečilo pobegniti v visoke gore.
Nevi sovjetski napadi ob Kubanu in pri Vjazmi spodleteli
Silne sovjetske izgube pri Staraji Rusi: 61.460 padlih, 2978 ujetih, 293 oklepnikov in mnogo drugega orožja — Angleški sunki na tunizijskem bojišču niso uspeli — Uspešen letalski napad na ladijski sprevod
Hitlerjev glavni stan. 31. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tolo uradno vojno poročilo:
Na severnem bojišču kubanskega mostišča in na področju jugozahodno od Vjazme so se izjalovili novi sovjetski napadi z velikimi krvavimi izgubami. 27 oklepnikov je bilo uničenih samo na bojnem odseku jugozahod110 od Vjazme.
V	obrambni bilki južno od Ladoškega jezera se je ponovno uveljavila nemška vzorno 3e boreča pehota. Njene edinice so v ogorčenih borbah moža^ proli možu stalno odbijale sovjetske množice 111 obdržale povsod svoje postojanke.
Na področju pri Staraji Rusi so čete nekega nemškega armadnega zbora v večtedenskih hudih borbah razbile vse sovjetske poskuse za prodor in tako izvojevale popolu obrambni uspeh. Sovjetska vojska je izgubila od 23. februarja t. 1. dalje :ia tem odseku 61.460 padlih, 2978 ujetnikov. 293 oklepnikov. 26 topov. 336 strojnic, 114 metalcev granat, 206 protitankovskih topičev in 1036 avtomatskih pištol.
Pri obrambnih borbah na kubanskem mostišču so se ponovno odlikovali romunski pehotni oddelki.
Nasprotnik je povzel tudi v?~raj na številnih mestih tunizijskega bojišča močne napade proti nemško-italijanskim postojankam, ne da bi mu
bilo uspelo doseči nameravani prodor. Letalstvo je v neutrudljivi borbi podpiralo obrambno bilko nemško-italijanskih čet.
Nemška bojna letala so podnevi in ponoči napadala nasprotni ladijski sprevod ob severnoafriški obali in dosegla po dosedanjih vesteh zadetke na treh trgovskih ladjah.
Preteklo noč so angleška letala napadla kraje v zahodni Neinfiii in državno prestolnico. Metala so rušilne in zažigalne bombe predvsem na Bodlimi in mestne dele in predmestja v Berlinu. Zadeti so bili predvsem stanovanjski predeli. Sestreljenih je bilo 27 napadajočih bombnikov.
Dnevni napad nemških lovskih bojnih letal na neko inesto ob angleški južui obali je potekel zelo uspešno.
Nemške in hrvatske čete 60 v sodelovanju z deli italijanske oborožene sile v večtedenskih borbah razbile od Sovjetske Rusije organizirano komunistično uporniško gibanje na južnem Hrvat-skem. V težavnih vremenskih razmerah in kljub neprehodnosti goratega operacijskega ozemlja so se operacije končale s popolnim uničenjem sovražnega odpora in z zaplembo ogromne količine orožja in vojnega blaga. Samo šibkim ostankom komunističnih tolo se jc posrečilo pobegniti v visoke gore.
Podtajnik za korporacije govori o nalogah industrije v vojnem času
Milan. 31. marca. s. Državni podtajnik v korporacijskem ministrstvu ekse. Cianetti je včeraj na sedežu pokrajinske zveze predsedoval sestanku milanskih industrijcev. Navzočni so bili prefekt, zverau tajnik, predsednik fašistične zveze industrijskih delavcev ter podpredsednik in ravnatelj fašistične industrijske zveze. Po pozdravu Duceju je Cianetti opozoril na posebne dolžnosti, ki jih ima v vojnem času industrija in je dal nekaj navodil glede nalog, ki so bile naložene industrijcem, da bi se povečala izdelava naroda v orožju. Izrekel je udarne besede zvestobe, ki 60 izzvale navdušene manifestacije za Duceja.
Pozno popoldne je Cianetti v fašističnem domu položil venec pred spomenik padlih za revolucijo, nato pa vod.il sestanek funkcionarjev prvega fašija. Mimo prefekta in mestnih oblaštnikovso bili prisotni tudi voditelji fašističnih konfederacij, kar jih je bilo v Milanu. Nabita dvorana jfe od navdušenja kar kipela. Prišli so tudi sansepoleristi, skvadristi, stara garda črnih srajc in mladi fašisti, ki 60 se vrnili z raznih bojišč in 60 nosili na prsih odtličja junaštva in na telesu znamenja žrtve.
V	imenu zbrane množice je govoril sansepol
4n ( n I 1* I Irti I*	l-l	1 rt 1rrt*rtl.rt1 J—
govoril eksc. Cianetti, ki je izjavil, da je bil Milan prvi, ki je videl prižiganje revolucijske plamenice, in da je kakor včeraj tudi jutri in zmerom pripravljen iti za Ducejem, da 6e dosežejo cilji, ki j ib je on označil. Izrekel je prepričanje, da bo znal milanski fašizem-v svoji zvestobi pokazati r.ov zagon in dati nove vzpodbude za delo ter znal vliti ljudstvu voljo, da bo vztrajalo pri veri v zmago. Vse sile se morajo združiti za en cilj: delati in izdelovati z vedrostjo in vero, da bi lahko oskrbeli z orožjem vojake, ki ee bore Cianetti je končal govor omenjajoč slavne bitke ob rojstvu fašizma. Te bitke fašistična vlada bojuje naprej, da bi zagotovita ljudstvu boljšo socialno pravico in čim večji ugled v svetu.
Besede državnega podtajnika, ki so jih zborovalci često ustavljali s ploskanjem Duceju, so navzoči na koncu vnovič pozdravili z. izrazi neomajne vere. Nato so vsi zapustili fašistični dom. Z državnim podtajnikom, prefektom, zveznim tajnikom in županom na čelu so Sli vsi po mestnih ulicah, prepevali himne in 6e ustavili pred sedežem lista »II Popolo d’Italia«, kjer je eksc. Cianetti položil šopek cvetja v spomin Amalda Mussolinija, pred
crist, zvezni tajnik Del Grosso, ki je izrekel držav- Čigar poprsjem se je razvrstila skupina ‘fašistov nemu podtajniku pozdrave prvega fasija. Nato je ' in po rimsko pozdravljala.
Angleško priznanje o hotenem blatenju italijanskih junakov
Rim, 31. marca. s. — Izšla jc v Londonu v | seveda ni bilo res, zakaj Lorenzini je bil najpo-
  I. J 1 J   A Vlrtiiithf nn I 1 m 11 D/l» trnil« rf 11 »>-1 n -.'S! J1 1 T 1 •	t	. •	...	.	■*
založništvu »Hoddes and Stoughton Limited« knjiga o abesinski vojni, ki jo je napisal G. L. Steel. Pisec v njej odkrito priznava, da jc bila propa-
Čanda, ki jo je delal proti junaškemu generalu orenziniju, lažniva, a koristna. Lik generala Lorenzinija, značilnega zastopnika starih vrlin ter velikodušnega kolonialnega častnika, jc vsem Italijanom znan in drag. Lorenzini, ki je užival veliko ljubezen pri svojih domačinskih bataljonih in so ga^ ti imenovali »puščavskega leva«, se je moral pri Agordatu ukloniti pred močnejšimi sovražnikovimi silami. Ko je prišel v Keren, se je tam boril na čelu svojih zvestih Amharcev in je pri nekem spopadu padel 6mrtno zadet. Njegov lik so tamkajšnji domačini takoj začeli smatrati za lik čistega pravljičnega junaka. Zdaj pa poslušajmo, kaj piše Steel v svojem cinizmu in kako je iz čisto propagandnih razlogov oblatil lik tega velikega vojaka:
»Naš namen je bil zaradi propagande osebno napasti Lorenzinija. Slikali so ga kot strahopetca. Pobegnil je iz Agordata in zapustil svoje čete v neredu. On bi bil moral imeti krila, da bi jo lahko tako hitro pobrisal, kakor jo je. Vse to
Hude angleške izgube pri zadnjem letalskem
na Berlin
napadu
Berlin, 31. marca. s. Britanska letala, ki so letela nad nemškim ozemljem, so napadla tudi nemško prestolnico. Na nevarnost so opozorili ob pol dveh ponoči in je alarm trajal dve uri. Sovražnikova letala so naleteta na silovit ogenj protiletalskega topništva in na številne nočne lovce. Zažigalne in razdiralne bombe, ki so padle na razne mestno okraje, so povzročile —_ zlasti v Stanovanjskih četrtih — škodo, pa tudi žrtve med civilnim prebivalstvom. Po zadnjih poročilih, ki so doslej prispela, se je število sovražnikovih letal, ki so bila sestreljena pri nočnih napadih nad vso Nemčijo, dvignilo na 26. Na tukajšnjih vojaških mestih poudarjajo, da je to velik odstotek vseh sovražnikovih napadajočih letal. Med letali, ki so sestreljena, so starejše vrste »Vickers Wel-lingtoni', pa tudi najnovejši šlirimotorniki vrste >Stirlinge<- in Lanchester«.
Berlin, 31. marca. s. Najnovejša poročila pravijo, da je zadnji strahovalni napad, ki ga je angleško letalstvo izvedlo preteklo noč na nemško ozemlje, veljal sovražnika 33 letal. Na tukajšnjih vojaških mestih pravijo, da je to število zelo visoko z ozirom na celotno število letal, ki so se udeleževala napada. Z izgubo 33 letal je šlo po-‘°K tefia po zlu tudi okrog 250 mož letalskih po-? 1 1 k' j'*1 J? treba dodati dolgemu seznamu letalskega osebja, ki so ga izgubili Anglosaksonci. 1 oleg tega pa je treba upoštevati še, da so resnične izgube, ki jih sovražnik utrpi pri nočnih napadih na Nemčijo, vselej večje, kakor pa jih navajajo uradna nemška poročila, zakaj številna letala, ki jih med poletom zadenejo krogle protiletalskega topništva ali pa krogle z nemških lovskih letal, končajo svoj polet v morju ali pa kje drugod, kjer ni mogoče imeli nad njimi zaneslji-
gumnejši človek. Tc^a to je bilo odlično propagandno sredstvo. Naša zloraba glede Lorenzinija, 1 10 je obsodil »Times« v svojih poročilih, je bila prostaška in reokusna. To je povzročalo skrajne preglavice nekemu našemu sijajnemu generalu, ki ?a nj pozual sposobnosti abesinskih in eritrejskih C .	?° sc ot^ niladih nog posvetile široko-
ustenju in posmehovanju. Lorenzini je bil potem v fc-erenu ubit, toda ta nesrečna okoliščina ni prepričala mene, niti beguncev, ki sem jih zaslišal, ,n'.setn Tavn®l modro. Če bi bil vedel, da mi angleška cenzura tega ne bo črtala, bi bil sporočil, da je bil Lorenzini ubit ne v bitki, temveč . Sa je v zaledju ubil nek eritrejski Askar, ki je bil na tem, da vrže puško v koruzo.«
Steelove besede, ki jih doslovno ponatisku-jemo, ne potrebujejo nobenih pripomb.
Podtajnik obiskal žrtve letalskih napadov	?
Napoli, 31. marca. s. Včeraj zjutraj se je podtajnik fašistične stranke Tarabini v spremstvu nadzornice fašistične stranke, zveznega tajnika in pokrajinskega zaupnika odpravil v kraje, ki so trpeli zaradi sovražnih letalskih napadov, ter obiskal ranjence po bolnišnicah. Obisk se je nadaljeval še popoldne. Podtajnik se je ustavljal ob posteljah, tolažil ranjence ter jim voščil, da bi ljmalu okrevali. Vsakemu jp v imenu stranke podaril podporo, ki jo je določil Duce. Podtajnika stranke so povsod toplo pozdravljali s hvaležnimi vzkliki Duceju.
Junaška smrt poveljnika ustaške »črne legije«
Zagreb, 31. marca. s. Uradno poročajo o junaški smrti polkovnika poglavnikove telesne straže Juraja Francetiča, poveljnika >Črne legije«, ki se je večkrat izkazal v boju zoper partizane. Polkovnik Francetič je lani 22. decembra odletel v Liko z letalom, ki ga je vodil neki podčastnik. Letalo se je zaradi poškodbe na motorju moralo spustiti na predelu, zasedenem po upornikih. Navzlic zagrizenemu odporu so Francetiča, ki je bil lnido ranjen od udarcev s sekiro po glavi, zajeli uporniki. Ti so ga s pilotom, ki je tudi bil ranjen, prepeljali v bolnišnico v Slunju, kjer je drugi dan izdihnil. Listi posvečajo junaškemu polkovniku Francetiču cele strani in obujajo spomin na njegova najbolj značilna dejanja.
Madžarski kardinal vzpodbuja svoje vernike
Budimpešta, 31. marca. s. Kardinal pri mas Seredy je v Eszlergenu govoril o katoliški akciji na Madžarskem ter povzdignil rodoljubje, ki ga kaže madžarski narod prav posebno v tem zgodovinskem trenutku. »Cerkev,« je dejal kardinal priitias, »zahteva od vernikov vse delo v službi za domovino, ki je v vojni, in če je potrebno, da celo žrtvujejo zanjo svoje življenje. Nešteto je katoličanov,^ ki so podarili svoje življenje za veličino Madžarske. Potrebno je, da roditelji z božjo pomočjo vzgajajo svoje otroke v ljubezni do Boga in domovine. Verska in rodoljubna načela morajo navdihovati sleherno človeško dejanej. Madžarsko ljudstvo bo 7. božjim blagoslovom in v vdanosti do Cerkve in do domovine premagalo sleherno oviro.«
Pastirsko pismo kardinala Schustra
Milan, 31. marca. s. Nadškof kardinal Schuster je svojim vernikom naslovil pastirsko pismo, v katerem jih svari pred brezboštvom, ter jih opominja, da Italija tudi v političnem pogledu nima iskati zgledov za vero in socialno ureditev pri drugih narodih in drugi omiki. Glede obnovitvenega načrta Evrope pa je zapisal: >Naša očetovska dolžnost je, da našim sinovom povemo jasno, da ima Italija v sebi takšno in tolikšno bogastvo izročil in toliko življenjske sile, da je lahko učiteljica omike drugim narodom, ne da bi komu bilo treba spremeniti svoje socialne sile.«
Angleški listi vedo o letalskem napadu na rimsko okolico
Litbona, 31. marca s. Londonski listi, ki so dospeli v portugalsko prestolnico, močno poudarjajo letalski napad na okolico Rima, izveden pretekli petek. >Dai!y Mail« objavlja poročilo pod naslovom: »RAF v predmestjih Rima. Veliki požari«. »Dailv Express« pa piše: »Naša letala nad Rimom. Letala onemogočajo promet.«
Vesti 31. marca
Japonski odgovorni krogi pravijo, da je razmerje med nasprotnikovimi letalskimi in japonskimi izgubami v srednjem Pacifiku od početka lega leta do sredine marca 7 :1, kar pomeni, da imajo Japoifci popolno premoč v zraku na tem delu bojišča. Isti krogi zatrjujejo, da so japonska letala poškodovala tudi 11 nasprotnikovih ladij, ko so 27. marca v skupinah napadla Goxs Bazar in Maungdawo, kjer so Angleži nameravali izkrcati čete za birmansko bojišče.
Slovesen pogreb Hitlerjevega sodelavca in voditelja nemškega športa
Berlin, 31. marca. s. V mozaični dvorani nove kanclerske palače so bile včeraj pogrebne slu-vesnosti za umrlim voditeljem nemškega športa von Tschammerjem und Ostenom. Okrog odra so bili razvrščeni prapori m zastave strankinih organizacij, častno stražo pa so imeli atleti iz vrst mladinskih 111 strankarskih organizacij. Vencev je bilo veliko, med njimi je bil viden Hitlerjev venec, položen pred krsto. Med drugimi so bili tudi venci italijanskega veleposlanika, ministra za ljudsko omiko in predsednika CONlja. Razen pokojnikovih sorodnikov so prišli k pogrebu tudi številni zastopniki vlade, stranke in nemških oboroženih sil. Zraven so bili tudi zastopniki raznih športnih organizacij evropskih držav.
vega nadzorstva. Dočim morajo nemški bombniki preleteti kratko pot čez morje, da dosežejo britansko otočje, so sovražnikova letala prisiljena preleteti širne morske razdalje, zlasti še, ker morajo spričo nemške obalne obrambe delati velike ovinke.
Z italijanske strani jo bil navzočen veleposlanik Alfieri, generalni konzul Rossi, predsed. CONIju nar. sv. Manganiello, general Melehiori, grof I.a-costa ter tudi velika skupina berlinskih črnih srajc v fašističnih krojih. Kosoodigrali Beethovnovo pogrebno koračnico, se je od pokojnika poslovil propagandni minister dr. Gobbels. Omenja jc zasluge, ki si jih je priboril von Tscham-mer und Osten z različnimi deli, ki so mu bila zaupana, posebno pa je poudaril njegovo delovanje v nemških športnih organizacijah. «aj je vse svoje sile posvetil športni vzgoji nemške mla-' dine, ki je plodove te vzgoje pokazala ne le na športnem področju, pač pa tudi nu bojnih poljanah. Gobbels je nato našteval dela, ki jih je pokojnik opravil kot predsednik italijansko-nein-skega združenja in končal s tem, da je izrekel ▼ imenu Hitlerja stranke iu nemškega naroda pokojniku zadnje pozdrave. l’o končanih pogrebnih obredih je sprevod krenil i/ nove kanclerske palače proti pokopališču Preden je sprevod odšel iz palače, jc skupina Italijanov pod vodstvom veleposlanika Alfierija stopila h krsti in po fašistično pozdravila pokojnikovo truplo.
partizani
Vis. komisar predseduje si
Ljubljana, 30. marca.
Včeraj ob desetih je Visoki komisar sprejel v vladni palači podžupana dr. Tranchido, predsednika odbora mestnih podjetij, ki mu je predstavil člane odbora, in 6icer: vseučiliške profesorje dr. Milana Vidmarja, inž. Feliksa Lobeta, dr. Samca ter inž. Kralja; g. Franca Jančigaja, glavnega magistrat-nega tajnika; inž. Rartla, glavnega ravnatelja združenih podjetij ter obenem ravnatelja plinarne; inženirja Sonca, ravnatelja mestne elektrarne; inž. Kav-
Poslovanje zdravstvene avtokolone
Visoki Kopiisariat za Ljubljansko pokrajino obvešča občinstvo, da bo poslovala sanitetna avto-koloua brezplačno v Ljubljani v zavodu Lichten-turn. Ambrožev trg, v dnevih: 1., 2., 3., 10., 17. in 24. aprila.
Sprememba uradnih ur
Od 1. aprila daljo 60 uradne ure ob delavnikih za urade Visokega komisariata in drugih pokrajinskih uradov od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30, razen ob sobotah, ko so uradne ure od 8.30 do 13. Ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah ni uradovanja.
Izjema velja za posebne službe, za katere je v veljavi poseben urnik.
Nič ni spremenjeno kar se tiče prazničnih dni, ob katerih uradi ne delajo.
S štajerskega
-p Kaplan Čatcr Anton. V nedeljo, 21. marca, je bil v St. Jurjiu ob juž. žel. pokopan preč. gospod Cater Anton, ki je po dolgem trpljenju prečiščen umrl pri svojih starših v 40. lotu starosti. Služboval je kot kaplan v Kamnici pri Mariboru in v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Bog mu bodi plačniki
+ Dr. Miroslav Škof. Iz Rajhenburga je do-Sla nepričakovana žalostna novica, da je umrl 12. marca v krški bolnišnici po kratki bolezni gospod dr. Miroslav Škof, okrajni zdravnik v Raj-henburgu. Požrtvovalnega, priljubljenega in uglednega zdravnika, dobrotnika bolnikov in revežev ohranimo v najlepšem spominu.
Pomoč za tuberkulozne je bila z odredbo šefa civilne uprave raztegnjena tudi na Spodnje Štajersko.
Posebne znamke je izdala nemška poštna uprava za dan zaobljube mladine. Prodajali jih bodo od 26. marce do 15. maja vsi večji poštni uradi. Znamka bo zelena za 6 + 4 pfenige in je bila tiskana v državni tiskarni na Dunaju.
Smrt dveh otrok. O tragični smrti dveh otrok poročajo iz Št. Lamberla: Dne 25. t. m. proti večeru sta se na nekem stopnišču igrala 13 letni Hubert Feliner in 9 letna Hildegarda llilberger-jeva. Splazila sta se pod nasip, ki pa se je nenadno podrl in pokopal oba otroka. SiromaČka sta izdihnila, dietna Marija Hilbergerjeva se je pa rešila s praskami. Mala ponesrečenca so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva.
Obdelava zemljo na celjskem mostnem področju je obvezna, kakor v vseh drugih mestih. Lastniki parcel, ki ne morejo sami obdelati zemljišča. ga morajo oddati v najem ali pa sporočiti 'A županu, da on določi obdelovalce. Parcele, ki se ne izkoristijo, bodo z zaplembo dodeljene obdelovalcem. Vse neobdelane kose zemlje je treba takoj prijaviti.
RAZSTAVO
sodobne slovenske knjigo priredi v svojih prostorih Pied škofijo 5
Ljudska knjigarna
v nedeljo dne 4. aprila
Raistava bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne.
Ob 11. uri bo o najnovejšjh slovenskih knjigah govorit ured. dr.Tine Debeljak. Nato bodo iz svo,in del recitirali sledeči avtorji:
Jole Dular (pesmi).
Janez Jalen (odlomek iz II.dela Bobrov). Jože Krivec(iz knj ge Dom med goricami). Stanko Kociper (iz romana Goričanec). Severin Sali (pesmi).
Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelje lepe knuge in slovenske besede.
LjudsKa Knjigarna v Ljubljani
Pred Shoillo 5
ji odbora mestnih podjetij
čiča od vodovoda ter inž. Ženka od cestno železnice.
Dr. Trancliida je izpregovoril kratek pozdrav ter zagotovil voljo po delu, ki navdihuje vse člane odbora. Eksc. Grazioli je vrnil pozdrav, nato pojasnil naloge, ki so članom odbora zaupane na res delikatnem in važnem področju ter rekel, da bodo gotovo svoje naloge izpolnili.
Visoki komisar je nato proučil razna vprašanja, ki 6e nanašajo na različna podjetja in o katerih so poročali člani.
Razpust akademskih domov
»Službeni list« objavlja odredbo, po kateri se razpuščajo Cirilov in Jegličev akademski dom ter Dom visokošolk. Imovina društva preide na Vse-učiliško pomoč Razpuščeni sta tudi vodstvi Akademskega doma in Akademskega kolegija. Na čelu obema je postavljen izredni komisar, inž. Carra, ki jo tudi nadzornik Oražuovega doma.
Župni arhiv v Dolenji vasi ohranjen
K poročilu k dogodkom v Dolenji vasi pri Ribnici dodajamo: Pri napadu so partizani vdrli v župnišče, kjer so, kakor smo že poročali, pokradli ves živež, uničili nekaj cerkvenih paramentov in odnesli vse cerkvene sveče, vlomili v župni arhiv, katerega pa niso zažgali. Cerkve se niso lotili.
Iz Cerknice
Težka nesreča. V sredo opoldne se je v Tod-skrajniku pri Cerknici zgodila težka nesreča, ki bo lahko usodna za dva ponesrečenca. Tekavčeva iz Begunj jo.peljala na Rakek svojo 6estro. Nazaj grede pa je prišel na voz še 10 letni Namretov fantek z Rakeka, ki je bil namenjen v Dolenjo vas po mleko. Seveda je hotel izkoristiti dano priliko, pa je prisedel na voz. Pri poti, ki vodi od glavne cesle v Zelše, pa se je konj iz neznanega vzroka splašil. Tekavčeva ga seveda ni mogla zadržati. Konj jo vlekel voz, z njim zadel ob telegrafski drog in prevrnil zadnji del. Namretov fantek je prišel pod voz in ga je nekaj metrov vleklo naprej. Prav tako je pod voz padla Tekavčeva. Oba ponesrečenca sta s hudimi ranami nezavestna obležala, medtem ko je konj vlekel prevrnjeni voz proti Podskrajniku. Kmalu nato so prišli mimo vojaki,- ki so oba ponesrečenca prepeljali v Cerknico, nakar ju je reševalni avto odpeljal v bolnišnico v Logatec. Jako težke in nevarne poškodbe po vsem telesu je dobil predvsem Namretov fantek in je le malo upanja, da bi ostal živ.
Ptičja hvala. Pravijo, da je dandanes hvaležnosti prav malo. To sicer ni samo beseda, ampak je na žalost golo dejstvo. Pri naslednjem primeru bi se lahko marsikdo »špeglak. Lani je kosji parček gnezdil v plotu Smukcovega vrta. Ker je vrt prav med hišami, je že to samo po sebi zanimivo. Seveda so otroci kaj kmalu gnezdo zagledali in so hoteli samici v gnezdu delati z obiski zabavo. Toda oko Smukcovega očeta je skrbno čuvalo nad gnezdecem in kasneje nad mladim zarodom. Samec jo gotovo to opazil in v znak hvaležnosti pel vsako jutro, čim se je pojavila jutranja zarja, zapel pa je tudi zvečer, čim je sonce zašlo. Pel je vse do trdne noči. V jeseni 6ta stara dva in mladi rod izginili. Kako pa smo bili veseli,- ko je prejšnji teden zopet zapel kos na svojem starem mestu, Poje zjutraj, poje zvečer, vedno lepše. Tudi samica se je že pojavila in že menda išče primeren prostor, kjer bi mlademu zarodu spletla mehko posteljico. Gotovo bo tudi letos oko Smukcovega očeta zvesto bdelo nad mladim zarodom. In kako bo lepo, če se bo enkrat pojavil zbor kosov, ki bodo s petjem izkazovali človeku hvalo, Bogu pa čast.
Jezero usiha. Zopet novost, katere je seveda krivo prelepo pomladansko vreme. Navadno je pričelo jezeio usihati tja pod konec junija ali v začetku julija, letos pa so je premislilo in je izginilo rajši že te dni. V sredo je usahnil Vodo-nos, nekaj dni kasneje usahne vedno Rešeto in tako naprej. Seveda ni ob priliki usihanja manjkalo pridnih jezerskih ribičev, ki so domov odnesli nekaj prav lepili rib. Vendar tradicionalnega lova ni blo, ker je voda še prehladna.
Hermes: Mars
Zdi se, da poljanski Mars kar ne more preboleti poraza, ki ga mu je šišensko moštvo prizadejalo pred 14 dnevi na hermežanskem stadionu. Od tedaj je bila nedelja vmes, v kateri po šiškarji dokazali, da niso kos rutiniranej-šim Ljubljančanom in Mars jo gladko odpravil žilavo moštvo Tobačne tovarne. Pa sta se moštvi spet dogovorili za prijateljski nastop, da še poslednjič pred vstopom v prvenstveno kum-panjo preizkusita 6voje fante in postavita vse na svoje mesto. Prihodnja nedelja je zadnja pred začetkom domačega tekmovanja.
Začetek 6rečanjfl med Hermesom in Marsom bo ob pol 4 na hermežanskem stgdionu.
(g£S~====:-r =■■■-';	:	ji-i'	-.T-gr--	7;^-~^===g)
•	-	*	47
i<unoMcuti
(Ž^===S== E ----------—...=..g «5555== S3=5=Sg==S^>
Drugi dan je cesar neizmerno srečen sprejel na prestolu čestitke državnega zbora in državnega sveta ter v svojem odgovoru rekel: »Moj sin bo spolnil svoje vzvišeno poslanstvo.« Pariz je plaval ▼ sijaju. Dete je še v zibki dobilo veliki križ častne legije in železne krone. Ljudstvo je imelo brezplačne gledališke predstave in na večjih trgih jedače in pijače. (To je bila zadnja ljudska veselica pod vlado I Napoleona I.) Marmont piše proti koncu štirinajste knjige svojih Spo-minov: »Cesarjev sin, ki so ga imeli za poroštvo miru in svetovnega I reda ter za nekakšno državniško mavrico naroda, je bil kakor po-klican, da bo srečni dedič mnogih kron, ki so mu jih poklanjali drugi, ter da bo sprejel žezlo vesolja. Poslej so bili tudi Napoleonovi sovražniki prepričani o varni prihodnosti cesarstva in napoleonske cesarske rodovine.«
Dne 9. junija so v notre-damski stolnici dopolnili slovesni obred krsta v prisotnosti dvajsetih kardinalov, dve sto prelatov, državnega' zbora, zakonodajne skupščine in predstavnikov skoraj vseh evrop-1 skih držav. Ob koncu krstnega obreda so dete imenovali za rim-! skega kralja) In treba ga je bilo tako tudi klicati. Kakor omenja neki iivljenjepisec, »Napoleon ni našel drugega imena, ki bi bilo vrednejše od tega prastarega gospodarja sveta, da bi krasilo dediča njegove mogočnosti«.	j
Ob koncu vsega obreda je Napoleon dvignil sina v višino svoje glave in ga žareč od sreče pokazal navzočim kakor poroštvo slavne prihodnosti, drugega francoskega cesarja in največjega med zemskimi vladarji.
Gospa Montesquiou, »vzgojiteljica sinu Francije«, je dobila povelje, naj vsako jutro med zajtrkom prinese malega Napoleona k ce-
sarjevi mizi. Ta ga je tedaj jemal v naročje, se igral z njim, mu opasoval svoj meč in mu posajal svoj klobuk... ob svojem otroku je postajal otročjL
Včasih se mu je zazdelo, pa je obdal svojega otroka s svojo oblastjo — in marsikak duhovitež se je okoristil s to cesarjevo slabostjo. Gospa Durandova na primer pripoveduje, da je neki prisebnež naslovil svojo prošnjo »njegovemu Veličanstvu rimskemu kralju«. Cesar ga je povedel k otrokovi zibki in zahteval, naj prosilec na glas prebere svojo prošnjo. Potem je vprašal: »No, kaj je torej odgovoril rimski kralj7« »Veličanstvo,« je odgovoril oni, »Njegovo Veličanstvo ni nič odgovorilo.« »Prav,« je končal cesar, »kdor molči, se strinja.« In oni človek je dobil, kar je želel.	j
Kako neznanska, še več, kako pravljična in nepredstavljiva mogočnost bi morala po človeškem sklepanju nekoč doleteti malega Napoleona, rimskega kralja! Toda »človek obrača, Bog obrne«. Ta sin je namesto največjega cesarstva na svetu dobil majhno sobo; in ravno Napoleonovemu sinu, rimskemu kralju, se je dogodilo isto, česar se je Napoleon najbolj bal in kar je imenoval »najžalostnejšo usodo zgodovine«. Dne 8. februarja 1814 je namreč pisal svojemu bratu: »Rajši bi imel, da bi mojega sina obesili, kakor da bi gledal, kako ga vzgajajo na Dunaju kakor avstrijskega kneza.« In dne 16. marca istega leta je še enkrat pisal istemu Giuseppeju: »Zmerom imej pred očmi, da bi rajši imel svojega sinu na dnu Seine kakor pa v rokah svojih sovražnikov. Zmerom sem imel Astianattovo usodo pri Grkih za najžalostnejšo usodo vse zgodovine.« In prav taka je bila usoda njegovega sinu: vzgajali so ga kot kneza sovražne Avstrije v avstrijskem duhu; »reichstadtski vojvoda« je postal schdnbrunnski ujetnik; padel je v kremplje kneza Metternicha, največjega Napoleonovega sovražnika, ki mu je sovražil mladiko in nalašč zanemarjal telesno, duševno in duhovno vzgojo, da bi prepreči, da ne bi nekega dne postal nevaren; pustil ga je lenariti, nikoli ga niso silili, da bi se resno zavzel za učenje ali za delo, dajali so mu celo priložnost, da se je predal užitkom. Medtem ko je njegov oče hotel napraviti iz njega poglavarja najstrašnejše vojske na svetu, ta ni mogel nikoli napraviti drugega, kakor da se je igral z lesenimi vo-
jački, dokler ga ni njegov ded po materi imenoval za častnega polkovnika madžarske pehotne stotnije. Ta stotnija je nosila ime Gustava Wase, švedskega kraljevskega prestolonaslednika. Toda tudi to je bila samo navidezna čast, ki jo lahko omenjamo samo med igračkami. Mladeniča so zmerom slepili in goljufali; nikoli niso pustili k njemu pravega prijatelja. Prokescha, ki ga je imel zares rad, so odstranili in mu namesto tega dodelili lažne prijatelje, vohune in posrednike, ki naj bi^ opazovali in poročali tudi njegove skrivnosti in njegove skrivne želje. Niti njegova mati se ni zanimala zanj. Revček je pravil, da vse njegovo življenje ni drugega kot njegovo rojstvo in njegova smrt.
Ko se je Napoleon že vdal, da ne bo doživel časa, ko bi se izboljšalo njegovo življenje, je vendar še nadalje deloval ♦ korist svojega sinu; leta 1820 je narekoval ustavni načrt, kateremu je prihodnje leto dodal še posebne nasvete za svojega sina. In malo pred smrtjo je, kakor je znano, ponovno ukazal, naj preiščejo njegovo truplo, da bodo zdravniki lahko ngotovili, če je mogoče rešiti njegovega sina njegove bolezni ali mu vsaj podaljšati življenje. Toda ta toliko zaželeni sin je umrl za jetiko dne 22. julija 1832 v eno-indvajsetem letu po dolgem trpljenju in v velikih bolečinah kot avstrijski ujetnik, ne da bi mogel vsaj enkrat še videti meje nekdanjega cesarstva svojega očeta.
In »rimski kralj« je umrl v istem mestu, v istem schonbrunnskem dvorcu, celo v isti sobi, v kateri je njegov zmagoviti oče s svojo odredbo uničil postavno rimsko kraljestvo, papeško državo. Mladi vojvoda je umrl celo v isti postelji, v kateri je spal njegov oče in v kateri se mu je mogoče porodila misel, da bi pahnil papeža s prestola! In ko so njegovo truplo odnesli, je sobna vrata zaprl isti dvorni služabnik, ki jih je odprl njegovemu zmagovitemu očetu Napoleonu. »Prežalostna smrt ga je ugrabila,« značilno govori nagrobni napis na njegovi grobnici. Chateaubriand piše: »Po Napoleonovom sinu ni ostalo nič drugega kakor otožen valček, ki ga je zložil v Schonbrunnu in so ga igrali po pariških ulicah na lajno pred njegovim očetom.« Danes niti tega ne igrajo več: svet ne ve nič več zanj.
pri Dobrovi, ki so io porušili
Pravo poslanstvo OF se vedno bolj jasno kaže. Po tisočih umorih poštenih slovenskih ljudi, ki niso klonili komunizmu niti po najhujših mučenjih, je dala komunistična stranka povelje: ruši vse, kar nam ne služi, vse, kar no služi komunizmu. Da je temu tako, potrjuje ogabna komunistična pismena in ustna propaganda, najbolj zgovorno pa pričajo o tem številni požgani kmečki domovi in kmečka gospodarstva. Komunistično vodstvo je dalo celo povelje za rušenje kulturnih spomenikov, prosvetnih domov, šol in cerkva.
Tako nam zgornja slika prikazuje cerkev v Gaberju pri Dobrovi, ki so jo partizani porušili po nalogu štaba dolomitskega odreda. Da so to dejanje izvršili namenoma in načrtno, vedo povedati ljudje iz tamkajšnje okolice, ki so videli partizane požigati cerkev. Ko cerkev ni hotela takoj goreti, so minirali stolp, da je padel čez travnik.
Kdo moro še po teh dejanjih verjeti »katoliški skupini« v 0F, da slovenski komunizem no ogražu vere?
Izpiti za podpoveljnike skvader
V telovadnici zveznega poveljstva na Viktorja Emanuela III. cesti in na sedežu oddelka avan-guardističnih bataljonov v Vegovi ulici so bili izpiti za podpoveljnike 6kvader v Baliili in pri avanguar-distih.
V obeb prostorih je predaval o razvoju dosedanjega dela zvezni podpoveljnik GILL-a.
Tečaja sta trajala tri mesece. Dala sta tečajnikom javno usmerjenost, ki jim omogoča, da morejo odlično izvajati poveljniško nalogo.
Podpoveljnik je čestital voditeljem tečaja za uspešno in umno delo v dobi tečaja. Prav tako je pohvalil številne učence, ki so dosegli stopnjo podpoveljnikov.
Izpiti so se začeli in končali s pozdravom Kralju in Duceju.
I Gorenjskega
V	Šmartnem pod Šmarno goro j0 predaval okrožni šolski vodja Lilling o večni Nemčiji.
Kdo se mora prijaviti. Generalni pooblaščenec za delo je pojasnil kdo je dolžan prijaviti se za delovno službo. Kot dan za določitev starostne dobe je merodajen 29. januarja, ko je prijavna obveznost stopila v veljavo. Prijavna dplžnost se raztega tudi na vse bivše poljske in jugoslovanske državljane, ki so dne 14. aprila živeli na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Krunjskem, čeprav nimajo nemškega državljanstva ali so ga s preklicem izgubili.
Iz zadružnega registra. V marcu je bila vpisana v zadružnem registru rajfajznovka v Št. Vidu nad Ljubljano zadruga z neomejenim jamstvom. Kot načelnik je bil vpisan inž. Lorenz Maurer, župan v Vižmarjih, njegov namestnik je Albin Koman, kmetovalec v Vižmarjih. Člani uprave so dalje: Ivan Pipan, kmetovalec v Vižmarjih, Karl Erjavec, mizar v Brodu ob Savi in Ivan Zaletel, kmetovalec in lastnik žganjarnc v Vižmarjih.
Poroka. V Ratečah sta se poročila Alojzij 1 Erlah in Ut;šula Kerštajnova.
Partizani umorili mater 16 otrok
Dne t5. marca ob 3 zjutraj so partizani umorili Frančiško Peček v vasi Svinsko v župniji št. Rupert na Dolenjskem, mater 16 otrok, od katerih je 14 živečih. Zadnjega, komaj tri meseca starega, je imela v naročju, ko so oddali nanjo dva strelu. Umrla jc 26. marca v bolnišnici v Novem mestu.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 27. MARCA 1943 UMRL V SANATORIJU V MERANU
GOSPOD
ING. FOLKE FROIER
TEHNIČNI RAVNATELJ
OHRANJEN MU BO ČASTEN SPOMIN! LJUBLJANA, 30. MARCA 1943.
RAVNATELJSTVO AKCIJSKE DRUŽBE ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
I
»»V
/A
61.
Ubogi pastirček steče razširjenih ročic k Drvarki Mariji; ona pa ga vesela objame, sede na štor sredi planinskega pašnika, ga vzame v naročje, poboža ga po očkah, ustih in ušesih, milo mu govoreč:
»Moj siromaček, norček ubogi, ki poznaš le štiri besede: oče, mati, drvarka, Marija. Prvih dveh, tako sladkih besed, ne moreš reči nikomur, drugi dve pa le tvoji stari skrbnici in meni. Na tem božjem svetu je pa še toliko stvari in reči, ki jih še ne poznaš, ne pojmuješ; ne veš jim niti imena!«
Pastirček zdaj pokaže na pasočo se drobnico:
»Ovce in jagnjiči!«
»Da, bele so in črne, dobre in zlobne, nagajive. Ti pa moraš ostati vedno kot bel, lep jagnjiček!«
&
Ljubljana
i
62.
Trdoglavi pastirček je zdaj z lahkoto ponavljal vse nove besede za svojo materjo Drvarko Marijo in si jih zapomnil. Sveta učiteljica mu je pokazala zeleno planino:
»Poglej, sinko moj, te smreke In hojke, ki so leto in dan vedno zelene!«
»Nad planinami in pašniki, nad ovčjim tropom in nama pa je modro nebo z belimi oblački in z zlatim soncem!« mu je Marfja pokazala z desnico.
»Modro nebo, zlato sonce, beli oblački nad zeleno planino in nami!«
»Tudi tvoje oči so modrc, ker sc v njih ogleduje nebo, sta kot dve zvezdici!«
Pastirček se ji zazre v mile oči in pravi:
»Drvarka Marija, tudi ti imaš v svojih očeh modro nebo; sta kot dve zvezdici!«
Partizan dr. Kanoni obsojen na 30 let ječe /
Kot šef umobolnice na Studencu je vodil tudi partizansko gnezdo in je spravljal morilce v Ljubljano in iz nje
' ---.JLaubljana, 31. marca.
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil »Slovenija-Dalmacija« — oddelek Ljubljana — je'v ponedeljek, 29. t. m., vodil celodnevno rapravo o kazenski zadevi, v katero je bil med drugimi kot glavni obtoženec zapleten šef-primarij umobolnice • na Studencu dr. Ivan Ka-» noni rojen 24. februarja 1904 v Vordernbergu (Nemčija) stanujoč na Studencu št. 22. Razen obtoženca dr. Kanonija je bilo obtoženih raznih zlo-činov podpiranja partizanstva že 12 drugih oseb. Od vseh 13 obtožencev so bili pri razpravi navzoči 4 obtoženci, proti ostalim se je razprava vodila v njih odsotnosti ter so bili naposled obsojeni. Dr. Kanoni je bil v glavnem obtožen, da je organiziral, vodil in podpiral v vevškem sektorju OF komunistične partizane.
Na razpravi je obtoženec dr. Ivan Kanoni zanikal glavno krivdo, skušal je navajati razne razbremenilne okolnosti. V svoji obrambi 6e je naposled oprijel zadnjega izgovora, ki je običajen težkim obtožencem, da ni za svoja dejanja povsem prištevit. da je duševno defekten in zato kazensko ne popolnoma odgovoren.
Razprava, ki je bila v nekdanji veliki porotni dvorani in javna, se je začela v ponedeljek ob 9 dopoldne, jo bila ob 13 prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ob 16 do poznega večera. To končanem dokaznem postopanju, po temeljitem govoru vojaškega tožilca in govorih obrambe je vojaško vojno sodišče izreklo sodbo, s katero je bil dr. Ivan Kanoni obsojen zaradi komunistične propagande na 30 let ječe. Ostali obtoženci so bili obsojeni na primerno kazen, in sicer strc-žaj Ivan Hribar, ki je v begslvu, na 30 let jece, osem. tudi v begstvu se nahajajočih obtožencev, na 24 let ječe, dva obtoženca na 3 leta in eden
na 8 let Zadnji trije so bili navzoči pri razpravi, Ta razprava je v bistvenih točkah pokazala, da je bila. umobolnica na Studencu pri Ljubljani središče komunistične akcije za vzhodni del mesta in okolice. Najbolj žalostno je, da 60 partijci izrabljali v svoje podlo udejstvovanje ta humanitarni zavod in zapletli v svoje mreže tudi zavodovega šefa in uslužbence. S tem seveda ne opravičujemo njihove krivde — kajti inteligentnim zdravnikom človek ne more pripisati neprištevi-tosti, ko so po vseh dogodkih v naši pokrajini Spregledali celo mnogi zakrknjeni simpatizerji proslule OF. Nasprotno, vse to jih še bolj obtožuje, kajti sodelovali so z morilsko OF in tako tudi prispevali h grozotam, ki jih je prestalo naše ljudstvo.
šport
Hermes razpisuje zaključni table-tenis turnir
Športna sekcija Hermesa razpisuje za 3. in 4. april zaključni turnir v namiznem tenisu s sledečimi disciplinami:
1. Moštva: prijavijo se lahko klubi kakor tudi neklubska moštva. Prijavnina 15 lir; dve nagradi. Igra se po Davis-cup sistemu.
2. Gospodje poedinci kategorije A: pravic sodelovanja imajo vsi verificirani kakor tudi neverificiranj igralci. Štiri nagrade. Prijavnina 5 lir.
p. Gospodje po>~dinc? kategorije B: pravico imajo vsi doslej na turnirjih neplasirani veri-
ficirani kakor tudi nevcrificirani igrači. Prijavnina 5 lir. Kdor se prijavi za kategorijo A in B, plača S lir. Štiri nagrade.
4. Dame posamezno: pravico sodelovanja imajo vse verificirane in neverificirane. Dve nagradi. Prijavnina 5 lir.
5. Juniorja kategorije A: pravico imajo" vsi verificirani in neverificirani juniorji. Štiri nagrade. Prijavnina 5 lir.
6. Juniorji kategorije B: pravico sodelovanja imajo vsi juniorji, ki 6e v zadnjih 4 turnirjih niso plasirali v finale. (Juniorji A in B
7 lir). Dve nagradi.
7. Gospodjo v dvoje: Prijavnina 8 lir za par. Dve nagradi.
8. Gospodje in dame v dvoje: 'Prijavnina
8 lir za por. Dve nagradi.
Vsak igrač mora igrati v najmanj dveh -različnih kategorijah.
Igra se le z »01ympia« žogicami.
Ves igre se igrajo na »best of three«.
Prijavnice sprejema vodstvo turnirja z dnem 31. marca. Vsak igrač, ki se prijavi, lahko poseča in trenira v Hermesovi dvorani do pričetka turnirja ko plača prijavnino.
Igra se: moštva v 6oboto s pričetkom ob 14, gospodje A in B v nedeljo s pričetkom ob 8, dame v nedeljo e pričetkom ob 10, ostale kategorije v nedeljo po vrstnem redu: gospodje v dvoje gospodje in dame v dvoje, juniorji A in B kategorije.
Turnirsko vodstvo si dovoljuje morebitne spremembe.
Protestna taksa znaša 20 lir ter jo dobi vlagatelj v primeru ugodne rešitve protesta vrnjeno. Proteste je vlagati najkasneje pol ure po igri.
Mladika : Tobačna tovarna
Prihodnjo nedeljo bo znanje na zelenem Polju odločilo, kdo od obeh kandidatov. Mladike in Tobačne tovarne, bo prišel v družbo najboljših treh ljubljanskih klubov, ki so do-
Kotedar
Sreda, 31. snšca: Gvidon, opat; Modest Krški, škof; Balbina, devica.
Četrtek, 1. aprila: Venancij, škof in mučenec; Hugon, škof; Teodora, mučenica.
Ohvpptila
Violinski virtuoz G. Ciompi bo prvič koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, 5. aprila. Na sporedu bo imel dela naslednjih skladateljev: Vivaldi, Bach, Beethoven, Principe, Chopin, Scarlate-scu in Paganini. Posebno opozarjamo, da je na sporedu znamenita Beethovnova Kreutzerjeva sonata. Umetnika bo spremljal na klavirju pianist Franko Verganti. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob pol 7 zvečer. Podrobnosti sledijo, danes pa že opozarjamo na prvovrstni umetniški užitek, ki ga nam bo nudil koncert violinskega umetnika. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Gg. trgovcem in gostilničarjem. Na Starem trgu 7, II. nadstropje, so bile trem članom družine R a v 1 j a n ukradene živilske nakaznico za mesec april. Gg. trgovci in gostilničarji so vljudno naprošeni, da te nakaznice, če jim prii dejo v roke, vrnejo imenovani družini.
Razstavo sodobne slovenske knjige priredi v svoji prodajalnici. Pred škofijo št. 5, LJUDSKA KNJIGARNA v nedeljo, dne 4. aprila. Razstav« bo odprta od 9 do 17.— Ob 11 bo o najnovejših slovenskih knjigah govoril urednik dr. Tine Debeljak. Nato bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Jože Dular (pesmi), Janez Jalen (odlomek iz II. knjige »Bobri«), Jože Krivec (iz knjige Dom med goricami), Stanko Kociper (iz romana Goričanec), Severin Šali (pesmi). — Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelje lepe knjige. — LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI — Pred škofijo 5.
»Zmaga luči«, misterij, spisal Milan Skrbinšek. Predstava bo v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Zanimanje za to krstno predstavo je veliko, zato si priskrbite vstopnico pravočasno v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj.
Vsa velika kmetova ljubezen do zemlje, ki je osnovni motiv_ Velikonjeve igre: »Višarska polena«. pa je včasih tudi vir sovraštva in strasti. Vsak boj pa utihne v njenem poslednjem objemu. ki s svojo nespremenljivostjo dviga duše od zemlje k njenemu Stvarniku. »Višarska polena« uprizori v nedeljo ob pol 6 Rokodelski oder.
Ljubljansko gledališče
Drama;
Sreda, 5f. marca, ob 17.30: »Mirandolina«. —i
Red A.
Četrtek, 1. aprila, ob 17.30: »Prava ljubezen«.
Red Četrtek.
Petek, 2. aprila, ob 13: »Kralj na Betajnovi«.
Izven. Zelo znižane cenj od 12 lir navzdol.
Opera :
Sreda, 31. marca, ob 17: »Evgenij Onjeg:n«.
Red Sreda.
Četrtek, 1. aprila, ob 17: »Thais«. Izven. Cene
od 29 lir navzdol.
Petek, 2. aprila, ob 17: »Zemlja smehljaja«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
ROKODELSKI ODER
Nedelja, 4. aprila ob pol 6 popoldne: »Višarska polena«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni Petrarkova 12-1.
Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29.
Fižolove prekle dobite pri Gospodarski zvezi v skladiščih v Maistrovi ul. 10.
Najdena je ltiln rjava denarnica v Ilirski ulici. V njej je ključ in nekaj denarja. Naslov v upravi »Slovenskega doma«.
ločeni za prvi razred prvenstvenih tekem, ki se bodo začelo 11. aprila.
Oba kandidata se že nekaj nedelj vestno pripravljata, tako da imata zdaj svoje vrste urejene, fante kot treba, kondicije in znanja dovolj. Če se na kratko ozremo na pripravljalne tekme zadnjih nedelj, ne moremo prav' za prav točno reči, ali ima Mladika ali Tobačna tovarna boljše moštvo in zaradi tega je odveč vsako ugilmnje o nedeljskem uspehu enega a'li drugega. Oba kluba sta v dosedanjih prijateljskih tekmah z ostalimi domačimi klubi zapisala nekaj častnih rezultatov, nekaj pa tudi grenkih porazov. Po vsem, kar vemo v klubih in kar srno videlj na zelenem polju, lahko rečemo le to, da bo nedeljsko srečanje ogorčena borba med obema nasprotnikoma. Zanimiva kvalifikaeijska tekma bo prihodnjo nedeljo na igrišču SK Ljubljane ob pol 4.
Edgar NVallace:
53
Žabar	s	s
»Maitlundova zgodba je ta — v kolikor je sploh kaj mogoče izvedeti od njega —, da je prišel v dvorec k sedmim hišam na Balderjevo povabilo. »Kaj morete pač narediti, če vas policija kliče na dogovor?« mi je dejal in na to vprašanje mi je bilo težko odgovoriti.«
»Toda nobenega dvoma ni, da je obiskal Balderja v zadevi, ki se je tikala policije, se manj pa je dvom, da bi bil ta možak v zvezi z Žabarji!«
»Maitland je zelo star, pa straho peten človek. Menil sem. da se bo pogreznil naravnost v zemljo, ko sem mu omenil, da je Balder aretiran. Skoraj v nezavest je padel.«
»Za to sledjo bi se splačalo iti!« je rekel Elk zamišljeno. »Dal sem poklicati Johnsona. Prav za prav bi moza že moral biti tukaj. Bil bi dobra Pf}f'a in ne bilo bi slabo, če bi oba soočili.«
Filozof je prišel šele čez pol ure v
I Sti
o	obisku starega Maitlanda v dvoru pri sedmih hišah. Johnson je kimal.
»Nikoli nisem slišal, da bi imel Maitland prijatelja s tern imenom,« je rekel. »Balder? Ne, tega imena še nisem nikoli slišal!«
»On se je imenoviil tudi Collet-Banson,« je dejal Dick.
»Da, tega pa poznam zelo dobro! Ta je tudi večkrat obiskal Maitlanda v njegovem uradu in to navadno zelo rožno zvečer. Maitland je namreč de-.al v svojem uradu trikrat tedensko celo noč, potem ko so že vsi uradniki odšli domov,« je rekel Johnson. »Da, da, to je bil velik, lep človek, 6tar nekako štirideset let.«
, »Točno,« je dejal Dick. »On ima hi-. šo v bližini \Vindsorja.<	1
»Da. To vem, čeprav še nikoli nisem b;l tam. Znano pa mi je, ker sem oddal nekatera pisma na ta naslov.«
»Kakšne kupčije pa je imel Collet-Bnnson s starim Maitlandom?«
»Tega nisem mogel nikoli izvohati. Vedno sem mislil, da je njegov agent,
pisarno.
»Gospod Elk vam bo nekaj pove-dal, kar pa bo šele čez par dni prišlo v
javnost,« je rekel Dick. »Elkov naj-	„...sr.,	„
bližji uradnik je bil aretiran in zaprt njemu. Spominjam se tudi, da je bilo zaradi dokaza, d« je Žabar!«	v<	.	1
Johnsonu je bilo treba razložiti, kdo je Balder, in Dick mu je poročal
ki ponuja posestva naprodaf, kajti le take vrste agentje so smeli priti k > njemu. Spominjam se tudi J dete cel teden pri njem«
»Hm, dete iz Maitlandovega stanovanja,« ga je vprašal Elk.	|
Gospod Johnson je pritrjujoče prikimal.
»Ali veste, v kakem odnosu sta si gospod Maitland in ono dete iz njegovega stanovanja?«
»Ne, tega tudi nc vem. Spominjam pa se, da je bilo dete pri Collet-Bansonu, ker sem mu moral na na Colletovo stanovanje poslati igrače, ki jih je naročil z« otroka gospod Maitland. To je bilo tistega dne, ko je gospod Maitiand naredil svojo oporoko, tako nekako pred letom in pol. Tega se prav dobro spominjam že zaradi tega, ker me ni gospod Maitland prosil, da sopodpišem oporoko, temveč je za to poklicali dva druga uslužbenca, ki sta to storila. Bil sem užaljen, da ni za to mene prosil, saj sem bil v drugih stvareh njegov največji zaupnik in svetovalec. 1 ake žalitve, čeprav majhne, so me vedno zelo bolele,« je dodal.
»Ali je bila oporoka podpisana v otrokovo korist?« Johnson je odkimal. Obrnjen proti Elku —- Dick ni ves ta čas spregovoril besedice — je dejal: »O tej zadevi ni spregovoril z menoj nikdar niti besedice! Niti odvetnika ni hotel, da bi sc z njim posvetoval. Rekel mi je, da je povzel zakonsko obliko ojKjroke po neki knjigi.«
Dick je vstal s sedeža. »Najlepše se vam zahvaljujem za vaš« zanimiva'izvajanja. gospod Johnson,« je dejal, spremljaje filozofa k vratom.
Naslednjega jutra se je podal v jet-
nišnico, kjer 6e je hotel malo pomeniti z zaprtim Balderjem.
»Jaz nimam niti najmanjšega pojma o kakem otroku in igračkah?« je dejal zlovoljno. »In če je Johnson kaj
o	tem govoril, potem laže. da se kar kadi,« je rekel Balder trmoglavo. j »Jaz se nočem nič izjavljati o Mait-landu in o kakih zvezah z njim. Jaz sem žrtev policijskega preganjanja in zahtevam, tla me takoj izpustite iz zaporov! Zahtevam od vas, da mi dokažete tudi najmanjše kaznivo dejanje. Kaznivo pa menda ni, Če človek živi kot gentlemen?!«
»Imate morda kako sporočilo, kij naj bi. ga nesel vaši ljubi gospe so-| progi oziroma vašim ljubim sedmerim otročičkom?« ga je vprašal zbadljivo.
Zlovoljne jetnikove poteze so bile na mah milejše.	|
»Ne.« je rekel. »Za te bo skrbel go-! spod Elk!«
Kmalu po tem dvogovoru, nekako uro, preden se sestane visoko sodišče, je-bila proti Balder ju sestavljena obtožnica. Izdano je bilo zaporno povelje in v varnem policijskem spremstvu so Balderja odpeljali v Pentovme,, kraj mračnega imena.
V	tretji noči po tern, ko so prepeljali jetnika Balderja v jetni.šnico v Pentovilleu. je doživel jetnišnični paznik kaj čuden doživljaj. Bil je precej mlad. lepe zunanjosti ter je stanoval
Pri svoji ovdoveli materi nedaleč od entovillea. Njegova navada je bila, da je odhajal po službi z avtobusom,
da bi čimprej prišel domov. Ravno ko je hotel izstopiti iz avtobusa blizu hiše, kjer je stanoval, je pred njim izstopila iz avtobusa tudi neka mlada dama, se spotaknila in padla. Priskočil je z namenom. Ha ji pomaga. Bila je mlada, lepa, elegantna. Varno jo je peljal na hodnik.
»Nič hudega se mi ni pripetilo.« jc rekla smeje, toda v njenem obrhzu se je zrcalila bolečina. »Neumno je bilo od mene, da sem se vozila z avtobusom. Obiskala srm bolno služkinjo. Ali ste tako prijazni in pokličete kak avtoižvošček,«
Poklical je mimo vozeči avto.
»Če bi le koga srečala, ki ga poznam. Tako nerada bi se sama peljala domov! Tako se bojim, da ne padem v omedlevico!«
»Če nimate nič proti temu, bi vas jaz lahko spremil,« je dejal paznik. »Res, prav rad vas spremim domov.«
P0!? P°g)ed hvaležnosti in veselja je šinil iz njenih oči. Sprejela je njegovo ponudbo in se zahvalila za njegovo prijaznost ter obžalujoč, da mora zaradi nje izgubljati čas.
Stanovala je v zelo lepem stanovanju. Paznik, ki jo je spremljal, je mislil, da doslej še nikdar ni videl lepše dame in tako lepega stanovanja. In v tem je imel 6eveda mož prav. Rad bi pogledal, kako in kje se je poškodovala, toda dejala mu je. da se počuti že mnogo bolje. Prav zdaj je tudi njena sobarica vstopila v sobo.
Kaj je zapisal »Times« o begunskih vladah
Kje si bolj žele sodelovanja z Rusijo, v Angliji ali v Ameriki
Brezobzirnost, ki jo je pokazal londonski »Times« — piše agencija »La Corrispondenza« — v zvezi s potovanjem angleškega zunanjega ministra Edena v Washington, to se pravi njegova prevelika odkritosrčnost glede usmrjenosti angleške zunanje politike, je izzvala v Združenih ameriških državah pomisleke, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, kakšno stališče je zavzela ameriška Bela hiša do Evrope. Tako se na primer »New York Times« zagrizeno brani pred tem, kar je napisal londonski »Times«, ki je trdil, da je razpoloženje Združenih držav do Sovjetske Rusije manj prijazno kakor pa razpoloženje Velike Britanije do nje, nato pa zapisal dobesedno:
»Smatramo, da se londonski »Times« moti, če misli, da je v Združenih državah želja po sodelovanju s Sovjetsko Rusijo manj živa kakor pa v Veliki Britaniji. Zanima nas vprašanje, ali Rusija hoče sodelovati z nami.«
Iz tega se torej vidi, da Amerikanci na noben način nočejo zaostajati za Angleži, kakadr gre za prodajo Evrope boljševizmu.
Kako daleč so napredovali anglosaksonski načrti — poudarja dalje »La Corrispondenza« — se vidi tudi iz neke druge »Timesove« pripombe. Ta angleški list je silovito napadel evropske begunske vlade v Londonu ter zapisal med drugim
tole: »V mnogih primerih sedanjih begunskih vlad ne bi bilo mogoče smatrati niti za začasne vlade, zakaj gre za nekaj, kar je nastalo čisto po naključju. Zalo te vlade nikakor ne zaslužijo, da bi jih smatrali za prave zastopnike njihovih dežela.« Poleg tega je »Times« tudi zapisal, da so te begunske vlade večkrat poskušale »kaliti splošno evropsko varnost, kar je vse prej kakor v prid Angležem in Amerikaneem«.
Še jasneje pa se je izrazil nek člankar v zadnji številki lista »New Statesman and Nation«. Ta vplivni periodični angleški list je prinesel članek, v katerem pravi med drugim:	»V primeru, da
zmagajo Sovjeti, ne bi bilo mogoče preprečiti, da se ustanovi rusko vplivno področje v vzhodni Evropi.«
Ti napadi na begunske vlade; napadi, ki se iz dneva v dan bolj množe in ki se jih udeležuje celo britansko narodno predstavništvo, ki mu stoji na čelu lord Wedgewood, dokazujejo, kako se Angležem mudi, d« bi se rešili sodelovanja z begunskimi vladami. Sikorsky, Beneš, Haakon in vsa ta družba bodo verjetno od sile presenečeni nad tem. Toda kljub govorom, posvetovanjem, sklepom in potovanjem v Washington ne bo mo-ffnče preprečiti, da se njihove nade ne bi razblinile.
IENRIK SIF.NK1EW1CZ
ROMAN V SLIKAH
Japonski pomorski in letalski uspehi v zadnjem času
Tokio, 30. marca. s. Japonski glavni stan poroča, da je cesarsko pomorsko letalstvo pri nekem epopadn dne 28. marca s sovražnikovimi lovskimi letali, ki so bila na ogledniškein poletu "nad »Zlatim zalivom« na Novi Gvineji, sestrelilo 19 nasprotnikovih 'letal. Skupine japonskih letal so poleg tega potonile tudi 8000-tonsko prevozno ladjo ter neko drugo 5000 tonsko, cn rušilec in eno patrolno ladjo. Pri teh nastopih so se tri japonska letala prostovoljno vrglo na nasprotnikove ladje. 29. marca so japonske ladje, zapazile nasprotnikovo skupino nad otokom Atsuta (v otoški skupini A'leutov); sestavljeno iz dveh križark in več rušilcev, ki so .križarili po teh vodah. Začele so jo zasle-
Razmerje med potopljenim in novo zgrajenim brodovjem 5:1
Rim, SO. marca. s. Od dneva, ko so japonska lelala napadla Pearl Ilarbour, pa do konca marca 1943 so italijanske, nemške in japonske letalska | ter pomorske sile uničile 2350 sovražnih trgovskih ladij s skupno 15 milijoni ton. Od teh so 1752 vojnih in trgovskih ladij z več ko 11 milijoni ton potopile nemške sile. Po ameriških poročilih pa So iz ladjedelnic Združenih držav od dneva na pada na Pearl Ilarbour spustili v morje 321 trgovskih ladij s skupno 3,010.500 tonami. Tako je bilo torej uničenih 15 milijonov ton trgovskega bro-dovja, na novo zgrajenih pa je bilo samo trgovskega ladjevja za tri milijone ton: tak je žalostni računski zaključek od slovite havajske »črne nedelje« naprej. Razmerje med ladjami, uničenimi po italijanskih, nemških in japonskih silah, pa med novo zgrajenim ameriškim ladjevjem je torej 5 proti 1.
Angleške parniške družbe v hudih skrbeh
Buenos Aires, 30. marca. s. Mesečnik »Spec-
1	a tort piše o hudih pritožbah glede pomorskih izgub na letnem občnem zboru angleških družb Armatoriale ter Lamport and Holt Ltd. Predsednik društva Sir Philip llalvin je med drugim izjavil, da se nenavadno hude izgube brodovja ne dajo več prikrivati. Zaradi njih so so dohodki močno skrčili. Stroški pa so silno narasli. Spustili so v morje dve novi ladji, toda izdatki za zgradnjo so poskočili na dvakratno vsoto, kakor s<> bili 1. 1939. Vsaka od teh ladij ie veljala 300 tisoč šterlingov.
Danski kronski zaklad so skrili na varnejše mesto
Kopenhagen, 30. marca. e. Dragoceni danski kronski zaklad go vzeli iz muzeja Iioeeborg, ki leži sredi prestolnice, ter ga skrili na varnejšem kraju. Kronski zaklad so prvič skrili v grobnico pod cerkvijo v kraju Osoro, ko je septembra 1807 angleško brodovje bombardiralo Kopenhagen. Leta 1814. so zaklad znova prenesli v muzej Roseborg, od koder so ga zdaj spet vzeli. Zaklad vsebuje krone, dragoceno ovratnice, diamante, briljante, katerih st varna vrednost, ne glede na zgodovinsko vrednost, znaša kakih 50 milijonov danskih kron.
dovati, jo dohitele ter prizadejale hude poškodbe dvema križarkama in enemu rušilcu, ostale sovražnikove ludje pa so zapodile v beg proti vzhodu. Skoda, ki so jo utrpeli Japonci, je skrajno majhna. Japonsko pomorsko letalstvo je od 19. do 26. marca trikrat napadlo otok Kanton ter povzročilo zelo hudo škodo na sovražnikovih vojaških napravah, med drugim na vojašnici, na letališču ter na pristan’ napravah. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila domov. Slednjič so štiri japonske pomorske in letalske enote potopile v dneh od (5. do 27. marca štiri nasprotnikove podmornice.
Novo imenovana ministra v madžarski vladi
Budimpešta, 30. marca. s. Ker se je madžarska industrijska sila okrepila in trgotina še bolj razmahnila, je madžarska vlada ustanovila dve posebni ministrstvi: ministrstvo za industrijo in ministrstvo za trgovino namesto dosedanjega edinega, ki je združevalo obe področji. Minister za trgovino in industrijo Jo Vargas je podal svojo ostavko, ki jo je državni regent sprejel. Imenoval je tehnika inženirja Celo Bornerizzo, ki je bil že trgovinski in industrijski minister v Gdmbiiševi vladi, za industrijskega -ministra. Ta je bil doslej predsednik zavoda za organizacijo industrijskega dela ter tehnični ravnatelj vojnc_ industrije. Novi minister je bivši bojevnik, ki je bi*l odlikovan za hrabrost. Trgovinsko ministrstvo pa je prevzel dosedanji podtajnik ministrskega predsedništva Franc Ersindely, ki je v vladi že od leta 1939. Tudi ta je bivši bojevnik, ki je bil odlikovan za hrabrost. Minister Jožef Vargas je vodil trgovinsko ministrstvo več_ ko štiri leta in je v tem času rešil mnogo važn:h industrijskih problemov ter madžarsko indu-strijo spravil do vrhunca. Nova ministra sla včeraj prisegla. Za danes je bil sklican ministrski 6vet.
Ameriške skrbi: ali naj pošiljajo živila ali orožje?
Buenos Aires, 30. marca. e. Iz \Vashingtona je prišlo poročilo, da namerava Roosevelt svojemu poljedelskemu ministru Wickartu dati docela novo nalogo. Proučil naj bi možnosti, kako bi 6e dali prehranjevalni problemi vseh štirih zavezniških sil spraviti v sklad, ter kako naj se uredi oskrba za severno Afriko. Wickart naj bi se najprej odpeljal v London, nato v Moskvo, potem pa v Alžir.
V	vseh teh mestih pa naj bi nabiral potrebne podatke. Namen tega potovanja pa naj bi bil ta, da bi sc našla pot, po kateri bi se Amerika lahko znebila svojih dolžnosti glede prehrane, ki jo mora pošiljati drugim, in da primerja njihove poljedelske možnosti s povečanimi potrebami v vojni tako v Veliki Britaniji, Rusiji kakor na Kitajskem. Roosevelt bi rad, da bi bile te države neodvisne od ameriških pridelkov. Amerika ne mara žrtvovati svojih pridelkov v korist zaveznikom. Vrh tega pa Roosevelt želi, naj bi ameriške iadje prevažale namesto živil rajši orožje, ker z dobavo orožja Amerika kupiči mnogo večje dobičke kakor s pošiljanjem živil.
1
§
1
307.
Z najvišje vrste sedežev v amfiteatru je grozotni prizor gledal apostol. Peter. Glave vsega ljudstva so bile obrnjene v areno in se ni nihče zmenil zanj. Zato je vstal ter začel blagoslavljati z znamenjem križa vse, ki so umirali pod zobmi zveri. Srce se mu je trgalo, toda ustnice so mu šepetale:
»Gospod, zgodi se Tvoja volja, zakaj v Tvojo slavo in pričevanje umirajo te moje ovce Dal si mi jih, naj jih pasem, zdaj Ti jih vračam. Pre-štej jih, vzemi jih, zaceli jim rane, olajšaj jim bolečine in daj jim po teh mukah večno srečo!«
Blagoslavljal je po vrsti gručo za gručo, kakor da so njegovi otroci, ki jih izroča Kristusu v roke.
T  —'	'	   —
308.
Cesar, ki Je hotel, da bi te igre prekosile vse, kar je Rim doslej videl, je zapovedal, naj spuste v areno vse zveri, kar jih imajo. In izpustili so evfratske tigre, numidijske panterje, medvede, volkove, hijene in šakale. V areni je nastala zmešnjava, v kateri ni bila videti drugega kakor prerivajoče se hrbte najrazličnejših zver!. Prizor je izgubljal videz resničnosti ter se je Spremenil v blazno orgijo krvi.
I
i .V ■ •	'	"•
Jpl-
ro daljšem bolehanju je umrl v cvetu mladosti n.a3 Iskreno ljubljeni sin, brat, svak
tn strle, gospod
PETER DEBEVEC
zasebni uradnik
Pogreb dragega nam pokojnika bo jutri, v četrtek, dne 1. aprila 1943, ob 1 popoldne U kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopallščo k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev In blag spomin!
Ljubljana, 31. marca 1013.
Globoko žalujoča rodbina Debcvoc
IZVIRNI ROMAN
»Zdaj bom pa lahko vezal snope, zdaj, ko sem si privezal dušo.«
Zavihal si je rokave, pljunil v roke in pričel. Ena, dve in snop je bil zvit...
»Priden bo,c je resno spregovorila Mana. >Takega bi so res nc branila k hiši. Za tri bi zalegel.«
Dekleta so kimala.
»Pa začnimo še me!« je predlagala Reza.
»Dajmo! V božjem imenu!« so dodale one in so dvignile.
Zapeli so srpi, sonce so je zasmejalo, ker se mu je dobro zdelo, priletele so čebelice in jim delale- kratek čas.
Boštjana ponoči ni bilo domov. Prikolovratil je šele dopoldne, ko je bila vsa vas v največjem zaletu dela. Doma ni bilo nikogar, razen očeta, ki se je sončil ob čebelnjaku.
»Kje si pa bil tako dolgo?« je naposled le pogrelo očeta, ki mu ni bilo všeč, da Boštjan meni nič tebi nič poslopa brez dela in zapravlja v trgu denar.
»V trgu. Opravke sem imel.«
»Pa ne dva dni.«
?Mar me dva dni ni bilo? Zvečer sem šel in danes je jutro,« mu je takoj zabrusil in hotel iti. »Jo kaj pripravljenega zame? Lačen sem.«
»Boš že videl. Če bi jaz kuhal, bi vrgel v pomijek za prašiče,« ni mogel oče držati jezika.
»llm,« se je sin namrunil. »Zato pa je tako. Vsak vleče na svojo stran. Vi tako, Matevž po svoje, hlapec in dekla pa spet drugače.
Zato pa gre vso skupaj vragu naproti. Vi pa še zmeraj samo pridigale kakor tehaut s kanceljna.«
»Molči! Sem te mar tako učil?«
»2e spet pridigate?«
»Le norčuj se! Dolgo se ne boš več.«
»No, no...« so je zlokobno nasmejal in uprl roke v boke, češ, povej še kaj stari, danes se mi prav ljubi poslušati tvoje čenče. I
Oče pa je molčal in gledal čebelice. Čez čas se je obrnil k sinu.
»Poslušaj, Boštjan, bodi vendar pameten! Matevž so bo zdaj ženil in jaz bom dal na pomlad gospodarstvo iz rok. Prestar sem in nimam več moči, da bi mogel voditi, kakor je dobro in prav. D6ma se drži in zberi si žensko, ki bo zate, saj veš, da bom dal grunt tebi.«
»Jo že imam,« je ponosno izrekel.
»Prav, Boštjan! Če je dobra in pametna, jo bom rad sprejel za našo novo gospodinjo.«
Boštjanu je postalo malce nerodno. Ko jo gledal pred seboj očeta vsega sivega in sključenega, ga jo stisnilo okoli srca, da ni mogel izgovoriti besed, ki jih je v svoji notranjosti že dolgo pripravljal. Uvidel je, da bo moral ubrati drugo pot. Zelo se mu je zasmilil osiveli oče...
»Oče,« je začel s poudarkom.
»Kaj je? Ti ni kaj prav morda?« ^
»Ne, ni mi. Grunt dajte raje Matevžu, mene pa izplačajte.«
»Kako?« se je on začudil in sprva mislil, da ga niti ne razume. Toda, ko so mu po ušesih le še vedno zvenele ene in iste sinove besede, je doznal, da ga je slišal in razumel prav. »Kako misliš? Grunt naj dam Matevžu, tebe pa izplačam? Kaj ti je vendar? Mar ti ni nič do grunta, do zemlje? Jaz sem se toliko pehal zanj, ga obdeloval in ljubil, tebi pa ni nič do njega. Veš grunt je kakor človek...«
Boštjan je zmignil z roko in tiho zaklel, a oče mu je videl v dušo.
»Boštjan!« je važno povzel. »Kaj se še zmeraj nisi spametoval?«
Sin je molčal.
Oče je nadaljeval:
»Če nočeš grunta, kdo ga bo pa imel? Ali naj ga vzamem s seboj v grob? In ti veš, da bi dal rad svojemu človeku, človeku svoje krvi, ki ga bo ljubil, kot sem ga jaz, če ne še bolj. Ali nisi nič ponosen na svojo zemljo? Jaz sem si v mladih letih zmeraj mislil: ej, ko bom jaz gospodar, ko bom lahko rekel: ta zemlja je moja, moj je dom, moji so otroci in žena in vse, kamor ti seže oko... Ali ti ni res nič? Boštjan! V oči mi poglej, saj nisi tat!«
Boštjan je dvignil glavo in težko pogledal očetu v oči.
»Kaj pa misliš? Kaj boš napravil, če te izplačam?
»Oženil se bom in odšel v Ljubljano.«
»In tam?« je prav za prav zanimalo očeta.
»Gostilno si vzamem v najem, ali jo pa bom kupil,« je kot nevedno dete razlagal svoj načrt.
Očetu se je zasmilil v dno srca.
»Mar misliš, da je v mestu vse zlato, vse lopo in na dlani ter posejano z rožami? Po svetu sem bil, v Ameriki, in vem, kako je Težka je in pošteno je treba delati. Premisli še, Boštjan!«
»Sem že.«
>Do kraja?«
>Do kraja.«
»Ampak, Boštjan.. < l	nekaj	i/.govoril,	a ni mogel.	V
vratu ga je stisnilo, da mu je zastala tudi	sapa...
>Grem in konec. Grunt dajte Matevžu, ki naj pusti Mano pri miru, mene pa izplačajte.«
»Ti pusti Manco v miru! Dobra punca je. Nič nimam proti njej. To ti lahko rečem: srečen zakon bosta sklenila.«
Boštjan se je ob mislih na	Lojzko namrdnil. Le, se	je zasmejal
sam pri sebi. astran njega so	lahko vsi	srečni ali	pa	nesrečni	in
žalostni do groba, kakor jih je volja. On se ne bo menil za nikogar. — Postal je zopet stari Boštjan. Nič več ni videl očeta pred seboj, njegovih sivih las, skrbi, ki so se spremenile v brazde in gube, iu dolgih let... Pred njim je stala samo lastna sreča, zadovoljstvo in
i	udobnost
Za Ljudsko Uskarne » LJoblJanli lol« Kramnrl*. - Izdajatelj: inl Sodja. - Orednikt Kirk* la.ornik, - Rokopisov no tratamo. - »Sloren«W dom« Uhaja »b delafnlllb ob	- Mesina
naročnina 11 Ur. *a Inoiematio 20 lir. - Urednižlioj Kopitarje?« ulica 8, UX oadilropjtt. - Oprara: Kopitarje« ulica S, Ljubljana - lelelo« Jio?. 40 01 do 40 05, - Podratolrai tioie me»to.