271. številka. Ljubljana, v soboto 26. novembra 1004. XXXVII. leto.
Izhaja vs&t dan svečar, teunsi nedeija In praznike, tor veija po potil prejeman aa avstro-ogrsks dežele aa vse leto 95 K, aa pol lata 13 K, aa cetn Mi 6 K 80 ts   aa odet mesec a K 80 fc   Za LJubljano • poaUjar>nifl
dom i« vse leto 24 K, ssa poMeta 18 K. aa Četrt teta 6 K, aa eden mesec SI K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, za pol leta II R, aa Četrt ieta 5 K $0 h. aa eden mesoc I K 90 h. Za tuje dežele toliko *efi, kofifcor snass poštnina. Sa naroCbe brea istodobne vpositjatve naročnine se na oaira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 n> ce se osnamlo enkrat Ussa po H ta cc« ee dvakrat, in po ft b, d? zq trikrat ali *ečkr*t tiska.   -   Dopisi cal » tavold frankovati.   -  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v KaaHovih ahcab št 5  in sicer uredništvo v I nadstropja, ^pravniStvu pa v pritličju. —
Upravnistvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j« administrativne stvari
7fSlovenski Narod" telefon št, 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefoa St. 8ft.
Klerikalne denuncijacije in uradna tajnost.
Pod naslovom „ Uradna tajnost c. kr. sodišča v Ribnici" je „Slovenecu dne 18. t. m. okr. sodišče in posebno i. svetnika ViŠnkarja zlobno napadal. Ta napad smo takoj primerno zavrnili rekoč, da g. Višnikar z našo notico od 5. t. m. ni imel prav nič opraviti in da najbrže za celo zadevo niti vedel ni. Kakor smo pozneje bolj natančno poizvedel!, smo imeli prav. „ Slovenec" ni samo lagal, da je naš dopisnik dobil zadevne podatke pri sodišča v Ribnici, ampak tudi to, da je g. Višnikar „komaj prebolel zadnjo preiskavo", katere ni bilo. Naš dopisnik, ki pa ni sod-nijski uradnik, ni zagovarjal klerikalca, ki so ga baje farovški ovadili zaradi bogokletstva, ampak samo kritikoval postopanje županstva, katero je o eni osebi izdalo dve si nasprotujoči spričevali. Taka spričevala so večkrat nezanesljiva ter se izdajajo pod raznimi vplivi, večkrat pa tudi podpiše župan, kar mu podtakne tajnik. Nam ne gre za osebo obdolženca, ki je bil ovaden že pred okoli 4 meseci in ki ga je ..Slovenec* hotel podtakniti napredni stranki, akoravno je bil vedno na njegovi strani, in nas tudi ne zanima izid kazenskega postopanja. Mi hočemo le pokazati, kake laži se izkoriščajo proti nam. Zadevni slučaj je zelo enostaven. Kratka preiskava zoper obdolženca se je vršila v Ribnici, javna glavna obravnava pa že pred okoli dvema mese-cama v Novem mestu, kjer si je obdolženec izbral tudi zagovornika. Ko je zagovornik videl zelo neugodno župansko spričevalo, preskrbi prepis in ga pošlje svojemu klijentu. Župan mu po zaslišanju svetovalcev izda drago ugodnejše spričevalo. Vse to se je vr silo brez posredovanja ribniškega sodišča. „ Slovencev" obrekovalec se lahko o tem pouči pri županstvu ali pa v gostilni, kjer se pridno čita „Slovenec". Ako bo ribniški kaplani res tako nevedni, naj se obrnejo se do svojega sotrudnika Jakliča v Dobrepoljah, ki ima že  dovolj  kazenskosodne prakse
ter jim bode v znani svoji resnicoljubnosti povedal, da so kazenske obravnave javne, da to, o čemur se je javno obravnavalo, ni več tajno, in da tega, kar se je javno vršilo pred c. kr. okr. sodiščem v Novem mestu, javno govorilo po Ribnici, niso mogli in niso izdali ribniški uradniki kot „uradno tajnost" več tednov ali mesecev pozneje. Ribniški sodnik, ki ga aSlovenec4 Že is navade napada, kadar more, je najmanj vedel o tem ter z našimi noticami v tej zadvi ni v nikaki zvezi. Le ovadite, vsaj ste vajeni. Kakršne bodo ovadbe, take preiskave. Quale vinum, tale latinum. „Slovenec" prijavlja na prvi strani štev. 264. p a -stirski list avstr. Škofov, ki opominja vernike, da goje krepost k r š č. ljubezni, spominjajoč se besed apostola: .Kolikor je na vas, imejte mir z vsemi ljudmi!" na tretji strani ravno tiste številke pa nesramno napada slovenskega sodnika in laže o njem. Čudimo se „Slovencu,* da pastirskega lista ni prinesel med inserati, za katere uredništvo ni odgovorno. Njegovo postopanje nam zopet kaže, da se bodo naši dušni pastirji in pobožni sotrudniki „Slovenca" tudi v prihodnje držali krščanskega načela: „calumniare audacter, semper aliquid haeret. " Mogoče tudi, da „Slovenec" sodnikov sploh ne šteje med ljudi.
Dr. Šaatersič je v svoji pisarni etsblirsl »Auskunitsbureau« za preganjanje naših sodnikov. Svoje stranka pazivija, da mu natančno poročajo, kako se je obnašal sodni* in kaj je govoril. Sodnika, pri katerem je izgubil k&ko pravdo, kar sc pogo-stoma zgodi, aH kateri mu je kaj cdšČipnil od njegovih, seveda v pri ii-g našemu ljudstcu sestavljenih ekspeozar»ev, vzame t.,k» j na piko. To dela is umazanih, sebićoih iu iz političnih nagibov. Tako denuac <-sfcc postopanje gotovo škoduje ugl* >u odvetniškega stanu. Oivetoik ima dovolj modi in znanja da brani sebe in svojo stranko po ravni poti, »ko misli, da se jima krivica gedi. Su-steršiču posebno mrzi neodvisni sod-
nijaki stan, ker se ne vpogne njegovemu terorizmu. Ako bode denuncijant uravnaval naše jastič^e razmere, pridemo kmalu na Ogrsko aii celo na Turško. Povsod se širi vohunstvo in korupcija, a se hinavsko trdi, da je to delo za ljudstvo.
Znano je, kako neugodno Bta-lišče imajo slovenski sodniki pod gra&kim nadsodiščem in kako žalostne so justične razmere v narodnem o siru posebno na Koroškem in Štajerskem. Kaj pomaga, ako dr. Pioj in drugi v državnem zboru odkrivajo naše rane in pobijajo krivice, ki se nam gode, ako pa predsednik ktuba hodi špicljat našemu narodu pravične sodnike v Gradec in drugum. Lahko si mislimo, kako prijazno sprejme grof Gleispach slovenskega (!) po slanca, ki mu prid-3 tožit nače sod nike, kateri so tudi graškim gospodom trn v peti, in k&ko rad m a obljub: »3trogo preiskavo«. Za ijabav. ki jo je storil voditalju klerikalne stranke, lahko zopt-t postavi par nemško nacionalnih sodnikov na važna in nevarna mesta in preterira slovenskega sodnika. Akc se potem navadno pokaže, da je bila cbdolži-tev neosnovana, in se morajo pre* iskave ustaviti, kaj to mar dolgonc-semu denuncijantu in naš.m protivnikom v Gradcu? Nekaj že ostane in ovadenci  ne  dobodo s&tiaf&koije.
Tako se je b:la letos na zlobno anonimno ovadbo v Novem mestu pr čela stroga preiskava zoper nekatere sodne uradnike, kateri so bili slučajno navzoči v dvorani, k;*r se je pela ruska himna. Ne vemo, kaj bi s«*) bilo žnjimi zgodilo in po katerem paragrafu b\ se bili sodili, ako bi bili pali m*ko himno, česar niso storil?, vemo pa, da je japonska himna dovoljna in d . n mšiii uradniki b!g-bodno pojo »Wacht am Rhein« itd. in da jih radi u-ga nihče ne pre-gar ji. Preiskava se je mir.. U ustaviti, ker ni bi'c subjektivnih dokazov, a višji gospode v Gradcu so imeli zopet povoljno priliko novomeško   kr žno sodišče porogljivo na-
zivati z »R ssiseher G^richt»bc f«, akoravno se n hče umed tam« šnj h sodnikov ne bavi s politiko. Ni Sta jtrskcu- je že vsak sodnik, k t pravilno slovensko piše in slovensko urad uje, panslavist.
Taks. aa razmere. »Slovenec« pa n&pftuu naše može ter svojih laži načelno ne prekliče. Misli c, ne&ateri bode ie verovali, ker samo nas gias poslušajo, vsaj se deboio celo taki, kateri verujejo, da je Šiiateršič naroden in da dela za ljudctvo, ne za svojo bisngo. Pod vodstvom moža takega zn&daia Raj bi se podala slo venska inteligenca ali sklepala i njim spravo! Bodimo odkritosrčni tudi v politiki.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Požar v Port Arturju.
Po poročilih iz Londona je general Nogi brzo javil v Toki jo o velikem požaru v Port Arturju. Požar so provz-ročile japonske granate, ki so bile na merjene na arzenal in na ladjedelnice. Bombardma so dirigirali topničarji iz zrakoplova, je je plaval nad Port Ar-tsrjem. Goreti je pričelo v torek opoldne in je požar trajal do 2. ure ponoči v sredo. Vsa velika skladišča blaga v bližini ladjedelnice so uničena in vsa poslopja na vzhodni strani ar zenala so zgorela. Ladjedelnica je sedaj neporabna za vsako delo. Velike množine premoga in provijanta, ki so se tamkaj nahajale, so bile uničene.
Japonske granate so tudi 20. t. m. baje užgale veliko množino premoga pri Železniški postaji. Premog je baje gorel do torka, katerega dne so zapustili Port Artur Kitajci, ki to poročajo.
Ta vest je najbrže izmišljena ali vsaj pretirana. Če bi bile vse vesti o požarih arzenalov, ladjedelnic, skladišč itd. resnična, bi morali imeti Rusi naravnost ogromno število teh poslopij v Port Arturju.
Kaj pripoveduje,ruski' ujetnik?
Iz Londona se poroča: Neki ruski ujetnik, ki je dospel v Moji, zatrjuje,
da šteje portarturška posadka k večjemu 8000 mož. Od teh ima samo ena tretjina zimsko obleko; ostali pa nosijo svojo letno uniformo in kitajske kožuhe. Številni slučaji očesnih bolezni se pojavljajo, ker posadki nedostaja spanja. Od 26. oktobra do 12. novembra so v Port Arturju pokopali 2000 Rusov. — Tudi to poročilo nosi pečat neresnice na sebi. Ako je samo 8000 mož t Port Arturju, je popolnoma izključeno, da bi imela samo ena tretjina tega moštva zimsko obleko. Upoštevati se mora, da se je obleganje Port Arturja z morske strani že pričelo meseca te-bruvarja, torej v najhujši zimi. Računati se mora, da je bilo takrat v trdnjavi najmanj 8000 mož, ki so bili brez dvoma vsi preskrbljeni z zimsko obleko.
Ko so Japonci jeli Port Artur oblegati meseca majnika tudi s suhe strani, se je ravno končala zima, da so torej vsi ruski voji, ki so bili določeni za obrambo Port Arturja, dospeli v trdnjavo pozimi. Da bi ti vojaki, ki so prišli ponajveČ iz mrzle Sibirije, ne imeli pozimi zimskih uniform, je pač popolnoma izključeno, Če se torej sedaj poroča, da ima samo ena tretjina posadke zimsko obleko, je to očividno izmišljeno in tej vesti lahko verjamejo samo ljudje, ki sami nič ne mislijo.
Japonske izgube pri napadih na Port Artur meseca avgusta.
Japonska vlada baje priobčuje, kakor se javlja iz Londona, izkaze o izgubah pri naskokih na Port Artur v Času od 19. do 24. avgusta. Japonci so izgubili v tej dobi 14.400 mož, med temi 550 častnikov, torej ena dobra tretjina. Napad se ni posrečil, ker Port Artur ni pal. Vkljub temu pa je bil naval v toliko uspešen, ker so se Japonci polastili nasipov in okopov pri PanlungŠanu, kjer so lahko postirali težke topove.
Japonci so mnenja, da niso zastonj žrtvovali toliko ljudi. Japonski listi, ki so preje odločno zahtevali, da ss naj trdnjava Čim preje zavzame, svarijo sedaj, da bi se pri navalu pre-
fflirina zaroka.
Napisal Oskar KamenSek.
Boris Senca se je bil ustrelil iz nesrečne ljubezni.
Dejali so, da se mu je zmešalo, kajti njegovi prijatelji so trdili z vso odločnostjo, da je bil skrajno nervozen človek, da je bil zadnje dneve svojega življenja silno vznemirjen in čuden — in zato so ga pokopali na blagoslovljeni zemlji.
V resnici pa je bil Boris Senca popolnoma pameten, ko se je ustrelil; tisto o nenormalnosti je mogla govoriti pač le zloba dobrih prijateljev ; Boris Senca je bil le nad vse mere zaljubljen, in to mu je škodovalo.
Zaljubil se je bil v svojem življenju v Miro, bogato in pošteno dekletce, staro morda 19 ali 20 let.
Ni bila Mira navadno dekle: sanjala je o vitezih, ki jim je bilo geslo njeno ime — jahali so na visokih konjih v železnih oklepih in dirjali so mimo njenega gradu. En pogled navzgor, k nji, in odšli so v svet. In kogar
je ona osrečila s svojim pogledom, ta je ni pozabil: pa so se vračali, eškrop-ljeni s krvjo, in cela vrsta ujetnikov za njimi — mladi, sovražni vitezi, ki so si bili izbrali druge gospe za svoje vladarice. In ti so zdaj stopali, zmagani, po trti in so se klanjali nji! Mira pa je stala ob oknu in zrla nanje, srce se ji je radovalo, ko je gledala vse to, svoje viteze in svoje sanje.
Solnce je zahajalo, rdečkasti Žarki so odsevali z gričev v sobo ter se borili z mrakom ; Mira je slonela ob oknu. Ponosno je zrla na viteza, ki je klečal pred njo in dejala mu je: Premalo — vrni se v boj, pripelji jih več, ako želiš moje milosti 1
Odprla so se vrata, in zakričala je guvernanta:
„Kaj zopet sanjate! Napravite se za soarejo!u
Miri pa je padla knjiga iz roke.
Taka je bila Mira — ali ko jo je zagledal Boris, se je bil zaljubil vanjo in jo ljubil do smrti. Kajti znal je, da je lepa — ali ni znal njenih sanj in ni vedel, da bi moral biti vitez, močan in junaški vitez, da bi si jo osvojil in da bi postala njegova.
Tako se je zgodilo nekega dne,
da jo je prosil ljubezni. Zamišljena v knjigo, ki jo je bila pred uro brala, mu je dejala:
„Ali me pa res ljubite?"
Povesil je Boris Senca glavo, zakaj čeprav jo je resnično ljubil, dokazati ji tega ni znal — o da, povedati je znal, ali dokazati, to je težje.
Boris Senca je bil namreč pesnik.
„Vidite, taki ste moški — nič vam ni do nas. Ali bi skočili radi mene v vodo, ah bi šli zame skozi ogenj?"
Zatrjeval ji je, da prav gotovo — ali ona se je neprestano smejala. Zategadelj ji je obljubil svečano, da se gotovo ustrel , če ga res kmalu ne usliŠi.
Mira pa se ni zmenila za to; že zdavnaj je vse pozabila, ko je Boris izvršil svojo obljubo.
Spoznal je,  da ni nič z Miro, da
ne bo nikdar njegova in da je ravno
tako nespametna punca, kakor je lepa.
Razjezil se je vsi cd tega in postalo mu
je hudo, kajti poleg vsega drugega pa
je imel še vse polno dolgov. Bila je to
najlepša prilika.
Zato se je ustrelil.
* *
Vse mesto je govorilo o njegovi Žalostni smrti, in ko so ga pokopali, je
lil curkoma dež izpod svinčenosivega neba. In postalo je strah Mire v mraku; kaplje so bile ob okno njene sobe, ki je bila od zadaj že Čisto temna.
Tema se je razgrinjala v ozadju njenega budoarČka, dotikala se je malih oleandrov ob steni in silila je v ospredje, kjer se je zgoŠČeval mrak. Mira je odšla od mizice za delo k oknu ter sedla v naslonjač : bilo ni sicer strahu v njenem srcu, ali nekaj podobnega.
Orno in hladno je bilo zunaj, zdaj-pazdaj je zapihal silen veter. Tnk — tnk — je udarilo ob okno in razsula se je na njem deževra kaplja. Mira je gledala, kako je polzela po oknu ter se ob njegovem robu iztekala v mal voden trak, ki je silil semtertja ter se nemirno gibal ter naraščal.
Zmeraj temnejši je postajal večer. Čudno je bilo Miri v srcu.
Razjokala bi se — zasmejala bi se.
Tako prijetno ji je bilo tu v mraku v komodnem stolu, a tako neprijetno čuvstvo, ki ga ni čisto razbrala in spoznala, ji je trepetalo v duši in v mislih.
Nenadoma se ji je zasmilil Boris Senca.
Ne da bi zatrdno vedela, da se je ustrelil le iz ljubezni do nje — o ne,
ali znala je gotovo, daje bila vsekakor i ona v vrsti vseh tistih okolnosti, ki so bile prisilile Senco k smrti. Zato se ji je zazdelo: Morda pa bi vendar Boris Senca še živel, če bi meue ne bilo v vrsti. Vzpričo te misli pa ji je bilo hudo in obžalovala je njega in svojo trdovratnost. Ne bila bi sicer pri volji, mu zdaj ponuditi svoje roke in srca, pač pa se je kesala, da ga je tako prezirala in da ni natančno spoznala njegove ljubezni in bolesti v vsi men
In šla je Mira vase in videla je, kak otrok je bila in je še.
In mislila je, da pozna svet in ljudi! Ona, ki je čitala romane ter nameravala spoznati iz njih in z njihovo pomočjo Življenje '
Zakaj se je ustrelil Boris? — PaČ radi nje ! Ko bi mu bila tedaj dejala, da se še more zgoditi, da ga bo megla ljubiti, bi bil upal in ne bi bil Šel v smrt.
Vztrepetala je in zabolela jo je v srcu misel, da je res ona, ona kriva Sencove usode in baš bi zdaj rajše poročila njega nego mladega Marela, ki jo Že več Časa obletava in ki ga njeni starši kaj radi zro.
maglili, ker mora trdnjava itak t doslednem Časa pasti brez velikega prelivanja krvi
General Steselj umrl?
Poročevalec pariškega „ Mat ina-javlja iz Petrograda, da se širi vest, da je general Steselj na ranah, ki jih je dobil pri zadnjem splošnem navalu, umrl. Ta vest si sicer od nikoder ne potrjuje.
Najnovejša poročila izpred Port Arturja.
Po poročilih iz Toki j a so Japonci osvojili okope in nasipe pri forih Er-lungšan in SunguSan. Japonski topovi ■o kasneje zopet odkrili ogenj in pro-vzrocili Rusom veliko škode. Pričakuje se, da padeta imenovana fora v najkrajšem času.
Če se posreči Japoncem zavzeti te utrdbe, je padec Port Arturja zagotovljen v doglednem času. — Glede na to vest opozarjamo samo na sodbo japonskega generala Kodame, ki smo jo priobčili v Čerajšnjem listu.
rWiener Allg. Zeituug* je izvedela iz Londona, da se nahaja Port Artur v veliki nevarnosti. Upanje, da pade trdnjava, narašča baje z vsako uro. Iz Tokija se poroča, da so bile v zadnjem Času uničene velike  množine streljiva.
„Associated Presse" naroča baje iz najzanesljivejšega vira, da je general Nogi dobil povelje, obnoviti naval na Port Artur in ga osvojiti na vsak način.
Z mandžurskega bojišča.
„Daily Telegraph* je izvedel iz Šangbaja, da je v torek opolnoči napadlo 600 Rusov japonske predstraže pri Suntnngtunu. Po ljutem boju so se Japonci umaknili in Rusi so dotično vas zažgali. V sredo opolnoči so Rasi skušali japonske voje pri železniškem mostu pri Paozujenu vreči preko reke Sabo, kar se pa jim ni posrečilo.
General Kuropatkin poroča: V noči 23. t. m. so se nasl prostovoljni lovci odpravili na rekognosciranje in ujeli 11 Japoncev. Noč na 24. t. m. je bila mirna. Tudi v noči 25. t m. je bilo na bojišču, kakor javlja general Saharov, vse mirno.
Reuterjev urad javlja iz Kuroki-jevega bojišča:
Ob fronti Okujeve armade so se jeli Rusi živahno gibati. Ob zori je več oddelkov na dveh mestih zadelo na divizije, stoječe na levem krilu in centru. Dočim je bil sovražnik po kratkem boju v centru odbit, je imel napad na levem krilu ta uspeb, da so Japonci po ljutem boju osvojili Putuen. Rusi so pustili na bojišču mnogo mrtvecev.
Baltiško brodovje.
I2 Pori; S.a,da se poroča: Ladje »Florentir.aa, ki ima francosko zastavo, »Emerald« in »Katarina*, ki
nosita angleško -zastavo, so pred ru-skio^ bredo ^jem preplula kanal. Sicer je popolnoma neznano, na č:gavo povelje da plujejo, vendar pa se misli, da so najete od Rusije. Več ruskih oficirja je stopilo na suho in so obedo^s'i v   neki    javni restavraciji.
Strah pred japonskimi agenti jo po polnoma   izginil.   Nasprotno, Rusi smatrajo celo varnostne odredbe pristaniške oblasti za preveč stroge.
Hakadro je na potu ii Port Saida v Suez spremljal ruski generalni konzul Makiimov. V Suez je brodovje dospelo včeraj zvečer.
Hullska afera.
Iz Petrograda se poroča: Včeraj v petek sta podpisala minister grof Lambsdorf in angleški poslanik dogovor glede razsodišča v hullski aferi.
Parlamentarni položaj.
D u n a j, 25 novembra. Prihodnjo soboto se vrši posvetovanje agrarnih poslancev vseh strank, da izrečejo željo, naj bi se predloge o podporah vsled ujm prizadetim izročile brez prvega branja proračunskemu odseku. Proti tomu najbrže ne bo od nobene strani ugovora. V proračun skem odseku pa se bo vsekekor od raznih strani oglašalo proti zvezi r *ed tozadevnim kreditom in 69 milijonskim posojilom. Agrarei pa bodo nasvetovali kompromis, da se vladi dovoli le posojilo 40 milijonov, kolikor je treba v pokritje za lanske in letoinje izdatke v ta namen.
Dunaj, 25. novembra. V »lepem klubu« je začelo pokati. Predvčerajšnjim je bila selo burna seja, o katzri pa niti dr. Susteršičevo glasilo ni dobilo poročila. Posl. dr. S u-steršič je namreč zahteva-, nsj se obstruko ja nadaljuje ter se kranjski deželni predsednik baron Hain odpokliče. Dr. Susteršiču se je odgovarjalo, da so se Jugoslovani v pretočenem parlamentarnem zasedanju pridružili obetrukciji le Čehom na ljubo, da jih mso pustili samih v boju. Dr. Susteršič in njegova ožja družba pa se niso dali prepričati ter so grozili z najostrejšimi obstrukeij skimi sredstvi. Ako pa svojo namero res izvedejo, nastane v klubu razkol.
Dunaj, 25. novembra. Zveza nemške ljudske stranke je izdala o svoji današnji seji komunike, v katerem izjavlja, da je vzela na znanje poročilo načelnika dr. pl. Der-echatte o korakih, ki jih je storil uvrševaini odbor nemških strank. Zveza izreka enoglasno, da je vedenje in izjava ministrskega predsednika ne zadovoljuje, dasi je včeraj vlad a delom* krenite Nemcem nasproti. Vsi ti poskusi ne morejo pregaati globoke nezaupnosti do vlade. Zveza zdržuje slej kot prej vse naznanjene zahteve ter s*s bo vsaki vladni odredbi, ki pomeni škodov&nje nemškim interesom, z vso ostrostjo uprla. Obenem upa, da bodo pri taki obra.- -bi nastopili složno vsi Nerrci. Zveza bo zadovoljitev gospodarskih zahtev vedno smatrala za svojo r vo dolžnost ter bo zato silila, da se gospodarske predloge čimpreje ustavno rešijo. Načelniku se naroČe, da vpliva na zborničnega predsednika, da takoj
•kliče načelnike vseh strank na posvetovanje, kako bi se omogočilo delovanje zbornice.
Naučni minister o ljudskem šolstvu.
Dunaj, 25. novembra. Kakor znano je klerikalna večina v niŽje-avstrijskem deželnem sboru sprejela nov Šolski zakon, ki sicer določa ljudskemu učiteljstvu nekoliko boljši položaj, to pa samo zato, da si Lue-gerjeva stranka Če bolj podvrže uČi-teljstv o, zakaj novi zakon izroča vso oblast nad šolo in učiteljstvom vladajoči večini, t. j. krščanskim sooial-oem. Priboljšek bodo tedaj uživali le strogo klerikalni učitelji in učiteljice ali vsaj le taki, ki bodo boječe in hinavsko tajili svoje prepričanje. Svobodomiselno učiteljstvo pa sme Luegerjeva garda glasom nove Šolske novele kratkomalo moralno ju stihkovati ter ga pognati iz službe. Umevno je, da si vsi svobodomiselni sloji in zastopi prizadevajo, da tako pristranski zakon ne dobi najvišjega potrjen ja; ravnotako umevno pa je tudi, da si Luegerjevi hinavci priza devajp, da za svoje politično hlapče-vanje tudi dobe čimpreje nagrado v obliki zvišanih plač. Tako je bila te dni deputacija društva dunajskih učiteljev in šolskih prijateljev pri naučnem ministru vitezu Hartiu posredovat, da se famozni zakon zanesljivo predloži oesarju v potrje nje. Pričakovati je bilo, da bo vitez Hartel izjavil, da vse učiteljstvo brez ozira na politično mišljenje zasluži zboljšanje plač, ker jih je potrebno ter zboljšanje zasluži, toda vsaka enostranost je v zakonu izključena, in zato se tudi krivični šolski zakon nižjeavstrijskega dež. zbora ne more predložiti v otvoritev. T*ga pa naučni minister ni rekel, temuČ je odločno izjavil, da z njegovega stališča ni pomisleka proti odobritvi predloženega zakona. Njegovi* naj-gorečnejša želja je bila že davno, da se le enkrat ustvari zakon, ki bi nižjeavstrijskim učiteljem, in posebno dunajskim, nudil primernedohodke, ki bi jim omogočil, da učitelji ne bi bili primorani, si iskati klavrno plačanih postranskih zaslužkov ter s tem odtegovati svojo m o i šoli. To so gotovo lepe besede, toda odkrite najbrže niso. Ali ni vredno take zboljšane uaode vse učiteljstvo, ne da bi obenem moralo kloniti tiinia pod klerikalno peto? Ia zakaj država, oziroma naučno ministrstvo ne vpliva, da bi se ta H&rtiova »najgoreČnejša želja« izvedla v vseh avstrijskih kro-novinah ?
Poslanec J. Biankini o položaju.
Dunaj, 25. novembra. V »Inter-vievfu« je priobčil poslanec Juraj Biankini sledeče politično razmotri* vanje: Politični položaj je zmeden, parlament ni za d^lo, ministrstvo je omajano.    Ako   tudi   za gotove kon-
cesije neha češka obstrukoija, treba je računati i možnostjo nemške ob-strukeije. Za zboljšanje položaja moremo priporočati le n «mž k o češko spravo. Mi Jugoslovani smo • 0 hi solidarni ter zahtevamo izpolnitev njihovih zahtev za Ceiko, Moravsko in Štezijo ravno tako, kakor zahtevajo oni glede naših zahtev za Dalmacijo, Trst in litru. (To je vsa zemlja Jugoslovanov? Ured ) Kar se tiče sedanjega zelo aktualnega vprašanja o italijanskem vseučilišču, ne ugovarjajo Jugoslovani ustanovitvi takega v Roveredu ali Tridentu, d o-Čim morajo proti italijan skemu vseučilišču v Trstu vsi Slovani najodločneje protest o v a t i z ozirom na pomembno slovensko prebivalstvo Trsta in Primorske. V ostalem pa se bo za italijansko visoko šolo v Trstu težko dobila v parlamentu večina, ker bodo proti temu glasovale tudi Številne nemške frakcije. Italijanakosloveosko ■ kupno vseučilišče v Trstu, s katerim bi se Slovenci eventualno sporazumeli, pa zopet nikakor ni po okusu Italijanov. Vseučilisčna vprašanja — zakaj za italijanskim pride na vrsto Češko — bodo prepreči'* vsakršno produktivno parlamentarno delo, § 14 bo zopet moral začeti svoj posel. Pa tudi odstop dr. Korberievega ministrstva ni nemogoč. Pa tudi novo uradniško minist stvo je za pojaenivev položaja ravnotako kakor sprememba poslovnika in razpust državnega zbora le hipno sredstvo. Brez radikalne spremembe državne ustave vfederaHstičnem smislu ni izhoda iz zmešnjav v to m ono* stranski državni polovici. Tudi na Ogrskem narašča z razkačenjem ne-madjarskih narodnosti zaradi novih šolskih zakonov struja proti vladajočemu sistemu in ravno tako ba Hrvaškem, ker hi nevplivane volitve prinesle močno opozicijsko večino. Rad kalna sprememba sistema v celi državi — to je ključ k ozdravljenju naših političnih razmer in za dobo uspešnega narodno gospodarskega deta.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Dunaj, 26. novembra. Jutri zvtČer odpotuje grof P o s a d o w « s k y z Dunaja v Berolin, ker mora biti navzoč pri otvoritvi državnega zbora prihodnji torek. Do jutri zvečer se tedaj mora odločiti, ali se do* žene sedaj trgovinska pogodba med Avstro Ogrsko m Nemčijo ter se obenem z drugimi pogodbami predlogi drž&vnerziu zboru. Nemška vlada hoče trgovinske pogodbe vsekakor prediož-ii državnemu zboru še pred božičem.
Položaj na Ogrskem.
Buiapešta, 25. novembra. Bivši ministrski predsednik pl. S zeli je izdal odprto pismo na svoje vo. lilce,   v   katerem   naznanja vzroke,
lakaj odloži mandat Revi z : je poslovnika  smatra  mm Iiiiio-
gojno potrebno. Svekeda gevora pa se ne sme žrtvovati -zakonite pravice večine se morajo »agetoviti, toda tudi manjšina ne sme biti brez varstva. Razmerje, da bi aaala skupina poslancev poljubno oneaaogočala delavnost zbornice, se ne same trpeti. Boj obatrukoije ni uativni boj, to je nasilstvo manjšine. Nov poslovnik pa se mora gibati jatae v dnbu zmernosti. Poslovi se iz parlamenta, ker ae mu je (parlament«) zgodilo nasilstvo, a on ne more nikdar odobravati kršenja zakonov. Narod zahteva revizije poslovnika, toda na zakoniti podlagi.
Socializem v italijanski armadi.
Rim, 25. novembra. Zeto zna čilna je okrožnica, ki jo je izdal vojni minister na vojaške oblast; kot navodilo za rezerviste, ki jih je Ireba sklicati vsled delavskih Štrajkov in nemirov. Minister pravi, da je socialistični propagandi treba postaviti nasproti drugo propagando. Častniki morajo govoriti vojakom o njihovih državljanskih pravicah in d Ižnostih, jim razlagati potrebo za'* o nov ter jih prepričati, da svoboda obstoji v na tančnem izpolnovanju teh zaconov. Nadalje naj opozarjajo vojake na gotove siepilne teorije; da so razlike v Človeku v naravi utemeljene, da je vsak socialni napredek le sad počasnega dela. Končno pa apelu>e minister na srce in izobrazbo častnikov ter jih poživlja, naj temeljito p r o učavajo socialno vprašanje. Armada naj domovini ne pripravlja le dobrih vojakov, temuč tudi dobre državljane.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 25. novembra. Pri razpravi proračuna za ministrstvo zunanjih zadev v zbornic; je pozval posl. Delaffosse m a'str* Del-čas sej a, nsj brani lranosk: protektorat nad kristjani v Or.i* ntu, ker bi ga lahko dob ia Italija Ministrski predsednik C o m b e s (e odgovir/aJ, da ta franooaki protektorat ni nikakor odvisen od papežs; vj. ribanje o protektoratu in o ločitvi eerkve od države sta dve popolnoma različni zadevi. Nadalje je iijavil Combes: Ako bi nam papež hotel delati težave, bi naš vpliv bil brezdvorano na škoii, todi ne zahira o, da je v o jaška moč Francije, ki seji imamo posebno zahvaliti za naš vpliv. Vsekakor je protektorat v Ori-jentu koristen Ako hi zginilo delo ir.ia jonarjev, pozvati bomo naše učitelje da ustanove posvetne iole.«
Dopibi.
I* Krope. Moogo .o .rani, avoje soobČaue nekateri previdni Kro-parji, naj ne poslušajo svojega župnika Franc Honigmana pri volitvah in naj ne   volijo   za   župana   Luka Haiuerja,
Janez Marela je bil neroden človek, tenkih nog in polnega obraza. V glavi ni imel dosti pameti. Ni bil sicer neumen, a pameten tudi ni bil. Tako nekako v sredini: lebkomiseln. Lehkomi-seln nad vse mere. Vzlic vsem pripovedkam, ki se jib je bil učil v šoli o veseli bodočnosti pridnega in bistroumnega dečka in o žalostni zlobnega nepridiprava in ki je nanje včasih, v svojih deških letih mislil z grozo in strahom, je imel srečo, da je bil njegov oče bogat veletržec in zato mu ni obetala prihodnost nič drugega nego brezskrbno in radostno življenje.
Pred dnevi je bil povprašal tako ... zaupno ... pri svojem očetu, kakih misli bi bila papana — njen in njegov
— Če bi zasnubil Miro.
Stari veletržec je bil nabral obraz v resne gube in ni Janezu ničesar odgovoril; ko pa je ta odšel, so se mu razblinile gube v vesel, smehljajoč izraz.
— Celo pomel si je roke.
To se je zgodilo še pred Sencovo smrtjo. Tudi naslednjega dne še ni ubil Boris svojega mladega življenja, tistega dne namreč, ko sta se sestala oba papana na borzi, stari Marela namreč in Mirin oče.
Akcije sta vkupno kupila, in mimogrede je omenil Marela Mire in Janeza.
Nekaj besed, nekaj odgovorov — a v srcih obeh polno nad. Zvečer tistega dne pa so se naselile v srcu Mirinega očeta tudi skrbi.
Zgodilo se je to tako:
Ko se je malo pomudil po večerji pri mizi s svojo ženo in hčerko, je dejal malomarno, da je govoril danes z Marelom.
Žena njegova je položila razrezano jabolko na krožnik, zakaj zaslutila je in ostrmela je, Mira pa si je obrisala s servieto ustca, še sladka od po-užite torte.
„Zdi se mi, da bi rad njegov sin našo Miro."
Oba sta se ozrla na Miro, Mira pa je vstala. Pohitela je skozi vrata ter se nasmejala.
Pomenljivo sta se spogledala stara dva, in po kratkem molku je rekla Mirna mati:
„Ne vem, če bo kaj, zakaj naše punče je trmoglavo."
Njen mož pa je pomignil z rameni in ni mu bila prijetna misel, da ne bi
Mira marala Janeza Marela, bogatega dediča. *   * *
Tisto noč je sanjala Mira o črnem vitezu, ki jo je rešil iz zmajevega gradu; njen oče o akcijah, ki sta jih vkupno z Marelom nakupovala na borzi: njena mati o bleščeči poroki svoje hčere. Zjutraj je Šla pogledat v pra-tiko, kako vreme bo, pa je pozabila, kdo je bil ženin.
In zjutraj se je bil ustrelil revni Boris Senca.
Tisti dan, ko so ga pokopali, ponoči, se je jezila Mira, da ne more zaspati.
Neprestano ji je bil v mislih Senca.
Tedaj je sklenila trdno, da ne bo več taka, kajti spoznala je, da ne sme tako Živeti, sicer ne najde namena svojemu življenju. Zakaj da pač Živi? Ali zato, da bo vedno doma, da posluša očetove račune, materine povesti in guvernantine pridige ? — Bk ! In kaj ima od vsega tega ? Vedno je pod nadzorstvom — njo pa sili srce ven, ven, v prostost, v življenje! Kaj se pravi to: živeti? Doma je, v družbah, na plesih ... ali uživanja ni, uživanja!
Ah, kje so njeni vitezi, njeni gradovi in ujetniki? Proč mora, proč, to
jo je naučil Žalostni Boris Senca . . . Ah vitezi!
Trdno je sklenila, da si poišče novo okolico in novo, ali Baj drugačno Življenje. In naj si bo tisti, ki jo odpelje odtod, kdorkoli!
Ob tem sklepu je zaspala, in sme hljaj se ji je razlil po obrazu; odeja ji je zdrknila z ramen, in v sanjah je začutila, kako hladno je življenje na njenem domu.
Boris Senca se je obrnil v grobu.
Ko je napočila zora in je prišel dan, se je ob 11. uri predpoldne oglasil stari Marela pri njenem očetu ter zasnubil v imenu svojega sinka, ki je stal v ozadju, Miro.
Stal pa je Janez Marela v ozadju, ker je bil jako skrokan. In bal se je močno liaska, ki ga danes doleti, in nič ljuba mu ni bila košarica, ki je nanjo mislil. Zakaj pravil je bil ponoči v pijanosti prijateljem o svoji ljubezni, pa so se vsi smejali. Eden je bil celo zaklical:
»Norčevala se bo iz tebe in še ne pogleda te!-*
Zato mu je bilo hudo, kesal se je celo, da je dejal prejšnji dan svojemu
očetu, naj mu stori to ljubav, ter poprosi zanj Mirinc roke.
— Ali i Mirin oče je bil v skrbeh.
„Mira ga gotovo ne bo marala, io vendar bi bilo prav, Če bi ga hotela!"
Odgovoriti vsekakor ni mogel, da bržkone ne bo iz cele komedije nič, dejal pa je, da je z veseljem pri volji, podeliti obema svoj blagoslov, ali da je gotovo vse zavisno le od Mire, kajti siliti je noče stran od hiše in da so tisti starši, ki so nekdaj uklepali nesrečno deco v Žalostni jarem zakona brez ljubezai, Že vsi pomrli. Dandanašnji vek da je prosvetljen in da pozna i v takih stvareh pravo pot. Pač pa da naj gredo povprašat Miro.
Stopali so gor v sprejemni salon, in hudo je bilo vsem trem.
Ko ja prišla Mira, se je umaknil Janez Marela, rdeč v obraz kakor rak. še bolj v ozadje, njegov oče se ji je priklonil in njen papa ji je razložil, po kaj sta prišla onadva.
Pričakoval je   kvečjemu,   da se Mira zasmeje in deje: nt — a silno se je začudil, ko je odgovorila: „Zakaj pa ne?"
Janez Marela bi bil ikoro padel vznak.
katerega je župnik hotel imeti na vaak način. Toda lahkoverni ljudje vse verjamejo svojim  dušnim pastirjem, ker mislijo, da duhovniki le dobro delajo. V Kropi so se sedaj prepričali, da je prava nesreča za tiste kraje, kjer se duhovnik vtika v posvetne reči in javne račune.   Župnik Honigman je znan vi-sokoletec Človek.  Pri volitvah se je ta mož vstopil  kar na prag in vsakogar napadel: Pokaži, koga bodeš volil? Ni čudno,  da je  bil  potem  po njegovi volji in  terorizmu izvoljen  že več let za župana Luka Hafner, ki pa je v Kropi bolj znan pod imenom rLukacau. Ta človek  se je ob  vsaki priliki Hdi1 na prvo mesto in ni bilo večje ali manjše slavnosti in 6boda, na kateri se ne bi „Luknca"   postavljal s katoliškim Žu panomM   Pri neki hrvatski slavnosti je celo nastopil  za  zastopnika gorenjskih  županov.   Luka Hafner ali „Lukncau je precej znan po vsem Gorenjskem   zato  obveščamo vse njegove poznavalce, kako je ta »katoličan*1 s siromašno  kroparsko  občino napravil. Seveda je njegov sokrivec župnik Honigman! Vršila se je revizija v kro-parski   občini   in  primankljaj z n a Š a nad lb* O O K reci: šestnajst sto kron. To je za tako občino, kakor je Kropa, naravnost velikanska svota in  le čuditi se je, da niso prišli že poprej temu na   sled  in  niso   zamašili „Luknceu, kamor je šel primanjkljaj. Tekom 8 let si je prisvojil 1350 K 82 v samo na procentih od direktnih davkov in s tem oškodoval tako posestnike, ki največkrat nimajo toliko,  da bi popravili svojo streho. Iz Radovljice je došlo denarne globe (od sodnije in glavarstva) 153 K, ki   naj  bi se razdelile med reveže. ..Lukncau in žnpnik pa sta znana največja   reveža v  Kropi,   zato   si je -Luknca" 153 K kar pridržal. Od sej-marjev je pobiral nštantninou, pa si jo je obdržal. Občinske travnike je pokosil in dohodke pridržal zase.   Za občinska pota in njih popravo so bile določene ogromne vsote, ki jih je pa „Lukncau porabil v svoj prid. Za občinski lov tudi še ni izterjal zneska 82 K od nekega visokega gospoda. Take in še druge nerednosti so se godile pri županovanju „dičnega in vrlega Luka Hafnerja*1. V tem občinskem odboru pa sedi in zapoveduje župnik Honigman, ki je moralični sokrivec teh — ..nerednosti". Drugi občinski odborniki se niso upali niti pregledati računov, ker je župnik trdil, da takega dobrega župana ni daleč okoli,  kakor je Luka Hafner. Nekaj bolj naprednih odbornikov sta „Lukncaa in župnik kar zmerjala, če se je kateri oglasil proti njihovim zapovedim. Nekemu liberalnemu obč. odborniku je rekel župnik: Jaz bodem predlagal, da se te izključi od sej. Ta odbornik je namreč nekaj ugo varjal proti županovemu početju. Ker sta „Luknca" in župnik pripravila občino ob tako lepe denarje naj se sedaj Kroparji le še naprej obešajo na suknjo temu „ črnemu botrua. Videli bodo kam jih še zapelje ta duhovnik.   ..Luknca • se  je   navadno   prav   pogosto gnetel okoli župnikove spovednice.   Kdo bode povrnil kroparski občini to Škodo? Ne zanašajte se in ne zaupajte žnpniku pri volitvah, ker on ima  samo korist svojih privržencev v mislih. Luka Hafnerja pa sedaj  vidimo  kot  pristnega klerikalca, razkrinkanega pred vsem svetom. Mislil je iti med napredne LešČane, pa mu ni kazalo ter je zopet priromal nazaj v Kropo. Sedaj ga bo demo prijeli, da bode plačal. Iz vsega tega razkritja je ečitno, da so tisti, ki se kažejo po shodih,
v Marijinih družbah razvnete katoličane, pogosto največji šušmarji če so tudi najboljši prijatelji duhovnov. Varujte se takih katoliških „Luknicu, kakor je kroparska „Luknca" in njen prijatelj župnik Honigman.
Strelice iz selške doline.
Žane z Iblaneje silno hud, ker smo ČoČovega Franceta primerjali ž njim. Zato piše v „Ježn", da bi bil on (Žane) boljši za poslanca, ker zna vsaj po ulicah hoditi, med tem ko se Cočov France zaletava, kakor „povodni pajek". Kogar zanima bolj „podrobno", naj dobi predzadnjo številko „Ježa" in bere.
Občinski tajnik selški F r ti čar ga je zopet pokidal. Izdal je živinski potni list brez občinskega pečata in sebe podpisal za namestnika župana. Tudi popis dotične živine (vola) je napravil napačno. Ko je prišel kmet, kateremu je Frtičar delal živinski potni list, sta imela tale razgovor: Kmet: V potnem listu je zapisano, da je vol pisan. Frtičar : Saj je tudi pisan. Kmet: Popolnoma rdeč. Frtičar: Na repu ima belo liso. Kmet: Čisto rdeČje. Frtičar: Bi mu bil pa s kredo ali z apnom namazal lise na rep !
Ker je Frtičar tajnik bil klican k odgovoru za ta popolnoma napačni živinski potni list, je Cočov France zopet pričel zbirati snov za „interšpe-lacijo" v deželnem zboru. —Rekel je: ..Naj le tako delajo, čez pol leta bodem pa zopet vložil interpelacijo."
Opozarjamo vsled tega vse, ki imajo s slavnim deževnim poslancem, „Gemeindevorstandom" ČoČovim Francetom opraviti, naj se pazijo !
CoČov France se namreč pripravlja že za prihodnje zasedanje deželnega zbora.
Liberalne ose pikajo Franceta in Tomaža e tntti quanti. Tako vsaj se nekdo pritožuje v „Slovencu". Pri najboljši volji ne moremo drugega reči. Ker ste razdražili ose, zato bodete stekli, ko vas bodo ose zadosti opikale.
Od zadnjega medvedjega lova se še dodatno poroča: Ker so prišli zasledovalci medveda domov brtz mesarice in noža, ki so jih vzeli seboj, govori sc, da je medved mesarico in nož pojedel.
Štrajnar, Štrajnar, kaj bo ■ tvojo dušo? Te besede nam hodijo na misel, ko premišljamo nedosegljivo slepar j en je z „žegnanimi patano-Štriu. Štrajnar je sedaj tožen, ker ima kupčijo z r rimskimi Žegni*. Ta deževna glista ima sicer patent za čevljarstvo, toda nima ga za barantanje s patano-Štri. Kako neumni so ljudje, je dokaz, da so kupovali od tega posmoljenega klerikalčka „patanostreu od 50 kr. do 1 gld. 70 kr. To je po različno3ti „žegna". Če je žegen večji, več stane, kakor tudi, če se na čudne načine da odpreti. O to je prava klerikalna farbanja! Ko bodemo zvedeli, kako bodo navili ušesa temu smolarčku zaradi te kapčije, oodemo že sporočili. Omenjeno še bodi, da je dosedaj prodal že tiste dvomljive Šare za nad 300 K.
V konzumnem društvu V Železnikih so imeli predzadnjo nedeljo sejo, pri kateri je svak Renovca nažgal z zaspancem in tožljivcem, ker Rano-vec prespi več kot polovico svojega Življenja.
Hči predsednika Renovca je kupi U kravato nekemu vajencu.   Nato je na-
stal silen polom v konzumnem društvu, ker so se kregali, kje je denar dobila imenovana hči.
Konzumska metoda z vinom je ta, da se v sod med vino doliva voda. Predsednika Renovca so zasačili, koje delal narobe Čudež v Kani Galileji. Ke novec namreč preveč vina popije, zato potem doliva vodo. Cisto naravno, da je potem ves dan na pol omamljen od same pijače. Zato gre vsako popoldne nekoliko spat, da se mu v glavi nekoliko razkadi. Vsekakor mora čudeže delati predsednik konzuma Renovc, ker s plačo 30 gld. na mesec živi sebe, ženo in otroke, ter šola v Ljubljani enega sina in eno hčer. Vrhntega spije vsako jutro 13 štamperlov jeruša in primerno vsebino vina.
Gozdarju g. Smehu je žaga odrezala 1 prst (kazalec) in dva ranila. To so veseli v Železnikih tisti, ki ne morejo videti Smeha.
Novega dacarja so imeli v Dolenji vasi, kateri je tudi olje meril. Znan je pod imenom Buček. Svojo zmožnost je pokazal v hiši g. Luznarja (Korlna) v Dolenji vasi. Sedaj je pre stavljen v Škofjo Loko — mogoče tudi v Ljubljano.
Novega občinskega sluga imajo v Železnikih. Sedaj bode ta zavpil vaelej „Auf" !
Pesemo medvedjem lovu je zložil znani narodni pesnik Pestotnik iz Ljuše. Železniške klerikalčke jezi, ker je to pesem pel na lovu, ki ga je priredil g. Novak. Pravijo, da ga bodo drugič pognali iz Železnikov, ako bode prišel. Mi pa vemo, da bode Pestotnik v Železnikih Še na lovu vesel in bode še o žegnanih Štrajnarjevih patanoŠtrih kakšno zapel.
Velik kamen je že dvakrat nekdo zagnal na stekleni rastlinjak g. Novaka. Stavit gremo 100 na 1, da je bil to klerikalec. Gosp. Novak naj pa potem Še napravlja usluge klerikalcem.
Glasovi z Jesenic.
»Slovensko planinsko društvo« je dalo napraviti lepe plošče s slovenskimi napisi ob potu, ki pelje na Golico Slovenski turisti bodo o tem gotovo jsko vzradoščenv, ker so merali prej vedno gledati s a m o n e m ške napise.
— Urar H. Suttner iz Kra nja  misli  ustanoviti  na Jesenicah podružnico svoje obrti. Po na šem mnenju je to popolnoma ne umestno. Tukaj imamo dva urarja, ki sta že udomačena in za tukajšnje razmere tudi popolnoma zadostujeta, če misli g. suttner res kaj takega  napraviti,   gotovo  razmer ne pozna in bo delal v svojo — lastno škodo.
— Tudi za olepšavo Jesenic bi moral občinski odbor nekoliko bolj skrbeti Tujcev bo prihajalo k nam leto za letom več.  Treba je torej gledati, da napravijo Jesenice na vsakega kolikor možno najboljši vtis. Imamo pri nas n. pr. nekoliko prostorov, ki so za tiste, ki se v o zijo, naravnost nevarni. To je v prvi vrsti prostor med županovo in Hro vatovo gostilno.   Prostor med tema hišama je tako ozek, da se vozu ko maj človek izogne. Kaka nesreča se lahko  zgodi,   ako   se   kdaj srečata dva hitro vozeča vozova seda}, ko je tu precej prometa. Zupanova h ša je tako nepraktično  zidano, da bi prav nič n« škodilo, £o se podere tisti vo gal.   Občina   naj da gosp. Klinarju
Konklave 1.1903.
HI. (Dalje)
Značilen za sedanjega papeža je naslednji dogodek:
L. 1895. je bila v Benetkah velika mednarodna umetniška razstava. Na otvoritev je bil povabljen tudi patrijarh, ki je tudi prišel, si ogledal razstavo in naslednji dan — prepovedal duhovščini obisk te razstave, Češ, da je slikar, ki je naslikal najimenitnejšo podobo te razstave — svinjar. Vsled te patrijarhove prepovedi je seveda vse drvelo v razstavo. Slikar Grosso, ki je prvi dan bil pripravljen svojo sliko prodati za 25.000 frankov, jo je drugi dan prodal za 100.000 frankov.
Slika nikakor ni bila nemoralna. Predstavljala je zadnji sestanek Dona Juana s svojimi ljubicami. Don Juan je ležal na mrtvaškem odru, okrog ka terega so bile zbrane ljubice — deloma sicer gole, a vendar je bila podoba vseskoz decentna. Patrijarhovi prepovedi se je ves svet smejal in ves svet se je strinjal, da se v tej prepovedi zrcali borniranost navadnega fajmoštra.
Vidi se, da je papež nasprotnik znanosti in moderne umetnosti.
Pa tudi glede socijalnega vprašanja ni bil nikdar takih misli, kakor
njegov prednik. Vedno je stal na stališča,  da   naj  delavec  moli in dela in
če je božja volja se njegovo stanje že zboljša in čim je zasedel papeški prestol, se je tudi koj zavzel za to, da obvelja njegov nazor. Znani „Motu proprio" je razglasil, da revež nima pravice terjati, da se mu na pr. plača zboljša in da se radi svoje revščine ne sme pritoževati.
Teh nazorov se je sedanji papež držal tudi kot beneški  patriah in če je bila prilika, se je zanje krepko zavzel.   Pred nekaj leti se je med ciga-raricami v Benetkah začelo veliko gi-bunjc za zboljšanje plač. V Benetkah je zaslužila najboljša cigararica na teden 7 frankov (3 gld. 15 kr.) pa seveda ni imela ne pravice do penzije, ne do bolniške   podpore,   ne do zdravnika, sploh do nobene tistih dobrot, kakor na pr. v Avstriji. Beneški socijalni de-mokratje so zategadelj začeli agitirati, da se  ustanovi strokovno društvo, ki naj bi pripravilo splošen boj za zboljšanje plač. Čim jc ravnateljstvo tobačne tovarne izvedelo za to gibanje, je poklicalo na pomoč patrijarha, ki je tudi točno prišel, in imel v tobačni tovarni dolgo pridigo.   Svaril jc delavke pred strupom socijalne demokracije in ostro obsojal veliko predrznost, da zahtevajo boljših plač mesto da bi jih prosile, češ, da delavec nima take pravice in
da je tako postopanje punt proti Bogu. Če se delavcu slabo godi, jc to božja volja in kdor ni zadovoljen, se punta proti Bogu.   Patrijarh je pometal med delavke  vse  bombe,  kar  jih  ima na razpolaganje rimski   arzenal  za take prilike.   Ko je patrijarh končal, se je ravnatelj tobačne tovarne, misleč, kuj železo dokler je razbeljeno, hotel takoj prepričati, koliko je zalegla dolga pridiga patrijarha in kardinala Sarta. Pozval je torej zbrane delavke, naj dvignejo roke vse tiste, ki izstopijo iz strokovnega društva v smisla besed, kijih je govoril patrijarh.   A niti ena sama roka se ni vzdignila.   Patrijarh je bil tako poparjen, da jo je brez slovesa odkuril iz tovarne, delavke pa so si s pomočjo socijalnih demokratov pridobile precej  znatno zboljšanje svojega po ložaja.
Iz teh podatkov si lahko vsakdo napravi vsaj površno sliko o značaju sedanjega papeža. V spopolnitev te slike je treba še omeniti, da je bil papež svoji familiji vedno jako naklonjen in je vse brate in sestre po svojih močeh podpiral in zanje skrbel. Zdaj, kot papež, stori to seveda še v večji meri in se njegovi netjaki in netjakinje lahko vesele svoje prihodnjosti; dosegli bodo časti in bogastva, o katerih se jim danes morda niti ne sanja.
(Dalje prih.)
primerno odškodnino in on se gotovo ne bo temu branil.
— KleidermaoherMesebik. Ta napis se Še vedno blešči nad to delavnico, katere gospodinja je vdova Mesohik. Prihodnjič spregovorimo več!
— Narodni kolek se dobi v trgovini g Rudolfa Zoreta na Savi. Sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da prilepi narodni kolek na vsako pismo in vsako razglednieo. Posnemsjmo Nemce, ki nas v tem ozira v resnici nadkriljuiejo!
— Kava in milo družbesv. Cirila in Metoda je dobiti v trgovini g. Antona Trevna na Savi. Zavedne Sovenke kupujte le to kavo in to milo, asj je Čisti do-b*ček namenjen v korist družbe sv. C rila in Metoda, ki ima namen va rovati slovenske otroke pred narodnim poginom. Zlasti našim g o -spicam bi priporočali, da vp ivajo na svoje matere, ki se morda toliko ne z a n i m a j o z a stvar. Nemška žena vam bodi vzor narodne zavednosti!
— Velevažna seja občinskega odbora na Jesenicah se je vršila 13. t m. Sprejet je bil predlog, da se ima zidati le ena ljudska šola za eelo občino. P/votno se je namreč sklenilo zidati dve šoli: eno za Jese niee in eno za Savo.   Toda obč nski možje so Se pravočasno spoznali da lekovidno politiko naše nemške go spode. Kakor hitro bi se bila dovolila posebna šela za Savo, bi se že tudi pričelo delati za samostojno sav sko občino   V d ogled nem Čaeu bi bila Sava trdna nemška kolonija, kjer bi vladala znana  nemška brezohzir nostis mogočnost Inti uboga slovenska para bi morala tlaČa niti vsemogočnemu nemške mu mogotcu!  Upajmo, da se to nikoli ne zgodi. Culi smo, da se misli zidati šolsko poslopje le za šestrazredno šolo. To bi bila velika napaka, ki bi se v kratkem pokazala. Ce se že šola zida, naj se zida poslopje za osem-razrednioo in sploh kolikor mo goče prostorno Nekega dne bo ta šola gotovo zvezana s obrtno-na daljevalno solo, katere pri nas krvavo potrebujemo. In zakaj bine imeli Jeseničani enkrat lahko svojo meščansko šolo!? V to nam je v prvi vrsti potreba ljudi,ki bi res kaj delali in ne samo -zabavljali.  Sedeti na gorkem in varnem ter kritikovati ni posebno — težko.
— »Jeseniški Sokol« je dobil pretečeni   teden   krasno telovadno orodje od tvrdke J. V \ n d i š iz Prage. Telovadnica je v salonu cr. Ferjana na  Savi, poleg trgovine R. Zore io ne pri »Jelenu«,  kakor se je nekje napačno poročalo. Telovadba je vsaki teden ob torkih, četrtkih, sobotah, in sicer vsakikrat od 8.—10 ure zvečer. Bratje Sokoli, ne zamudite nobene ure, tu naj bo središče našega delovanja, središče misli slo vanske. In če vstane tisoče sovraž nikov  in tisoče nasprotujočih društev, nobeno ni lepše in v z vi senejse od društva sokolskoga Bodri   naj   nas   zavest, da imamo na severu in jugu ne štete množice bratov, ki stremijo za istimi cilji, kakor mi, za cilji, ki jih je zastavil veliki Čeh Tvrd.   V doglednem času bo prišel tudizanasdan zmagoslavja in  plačila, tisti dan,   ko   bomo   zamašili usta tihim,  a vedno  delujočim so vražnikom. Zato, bratje Sokoli, s vedrim čelom in moškim ponosom   naprej   in   vedno naprej! . . .
— Svoje priznanje moramo izreči zlasti bratu Ko biču, ki je Sokol z dušo in telesom in že sedaj eleganten telovadec in neutruden vaditelj. V delu je moč.
— Gospod dr. Ravnihar bo predaval v nedeljo, 27. t m. ob 8. uri zvtčer v salonu g. Ferjana o sokol-stvu. Vsi, ki se za stvar zanimajo, naj se tega velezanimivega predavanja polnoštevilno udeleže.
— Pogreb ponesrečenih delavcev iz Hrušice je bil nad vse veličasten vkljub slabemu vre meču. Med udeleženci sta bila tudi sekoijski šef in višji stavbni svetnik z Dunaja, nadalje vse uradništvo gradbenfga vodstva in tovarne ter veliko število delavstva. Pogreb sta spremljala tovarniška godba in požarna hramba. Radovedni smo, kaj se bo ukrenilo za oskrbo osirotelih žena in otrok ponesrečeno e v!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. novembra.
— Obstrukcija v graškem deželnem zboru. »Slovenec« nam predbaoiva, da piše »Staj ero« proti slovenski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru ravno tako, kakor
■mo mi pisali preti k 1 e r i k a 1 n i obstrukciji v našem deželnem zbora. Misli, da nas je s tem bogve kako udaril, pa je vzlio temu zapisal eno največjih budalost', kar mora biti jasno vsakemu pametnemu človeka. Dasi se v stvar samo ne spuščamo, ker se ne navdušujemo niti za eno, niti za drugo obstrukcijo, naglašamo vendar, da je bila obstrukcija v Gradcu slovenska. Jeli slovenskemu narodu kaj koristila, glede t-g* prepuščamo odgovornost štajerskim slovenskim poslancem Obstrukcija v našem deželnem zboru pa je vse drugo, samo slovenska ne. O.ia je b lehen izrodek bolehnih možganov dr. SusteršiČevb, in kar se je ž njo doseglo, doseglo se je vse zgol le na škodo slovenskemu narodu na Kranjskem. Kdor ima količkaj razuma, mora pripomati, da je obstrukcija v nalem deželnem zboru imela le uspeh, da se je z njo zamašil našemu kmetu studenec deželnih podpor. Obenem pa se je i njo zamašil tudi studenec državnih podpor, ki se največkrat dovoljujejo pod pogojem, da tudi dežela kaj da. Te podpore so v resnici izcstale, tepen pri tem pa je samo dr. Suater-šičev volilec — slovenski kmet! Posebno všeč je kranjska obstrukcija našemu klerikalnemu poljedelskemu ministrstvu. Ker nima preveč bogatih sredstev, in ker se raje ozira na nemške kronovine, je omenjeno ministrstvo sdihovalo in stokalo, kadar je moralo za Kranjsko kaj dati. Kar je nam privolilo, izplačevalo je vsik-dar v dolg h obrokih. Sedaj pa je to stokanje in zdihovanje ponehalo, ker poljedelskemu ministrstvu vsled blaznosti dr. Šusteršičeve ničesar dati ni treba. In zategadelj kranjska obstrukoija nikjer ni bolj popularna, nego v poljedelskem ministrstvu! Kar je prej dajalo za Kranjsko, oddaja sedaj na Tirolsko, Zgornje Avstrijsko in druge pobožne kronovine! In ta sijajni uspeh je dosegla kranjska obstrukcija, dosegla pa ga je se ve le na koži našega kmeta! Zatorej bodemo vedno proti ti obstrukciji, in naj »Stajerc« še tako zabavlja proti obstrukciji štajerskih slovenskih deželnih poslancev!
— Avstrijski škofje so pisali v zadnjem svojem pastirskem listu: Verske in posvetne stvari se naj ne zamenjavajo! Katoličani naj bodo v zadevi vere, morale in cerkvene discipline edini s svojim Škofom; v Čisto svetnih stvareh naj vlada svoboda, vodilo in ravnilo vsema pa naj bode ljubezen! In sedaj smo doživeli neverjeten slučaj, da se »Slovenec" sklicuje na te besede naših škofov! Prav hvaležni bi bili, ako bi nam gospodje okrog »Slovenca** samo eno svetno stvar na Kranjskem izkazali, pri kateri so dopustili, da je vladala svoboda, ali pri kateri so se ravnali po vodilu ljubezni. Vsaj je vseh
prepirov krivo ravno to, da naši pobožni gospodje svoje nosove v vsako svetno stvar vtikajo, m da nikjer, prav nikjer ne poznajo ljabezni. Tisti človek, ki v deželi proti načeln: vodilo in ravnilo vsemu pa naj bode ljubezen — najhuje greši, pa je ravno naš škof Anton Bonavcntura. Kako je mogel ta mož, ne da bi mu bila kri obraz zalila, podpisati pastirski list avstrijskih škofov, nam je nenmljivo. Podpisal je svojo lastno obsodbo, kar se tistim, ki poznajo njegove duševne kvalitete, niti Čudno ne vidi.
— „Obzorafii" se odkrivajo. »Slovenec« je staknil nove »liberalce«. Duhovnik dr. Bsuer je izstopil iz ravnateljstva zagrebške »Dioničke tiskare«. In sicer radi diferenc, nastalih med njim in dr. Mai-zuro. To je dalo »Slovencu« povod, da je iztaknil hrvatske naprednjake, in iztaknil jih je pri — »Obsoru«. Glavni naprednjak pa je dr. Maszurs, in »Slovenec« mu pri ti priliki priloži pošteno zaušnico, češ, da je dr. Bauer prav storil, da je pokazal hrbet takim ljudem, s katerimi ga tudi ne morejo družiti dejstvo, da on nikdar ni pri svojem delovanju iakal — sebe. In da je jasnost še večja, pristavlja škofov list: Najmanj povoda je torej
imel napadati g dr. Baura dr. Mas-sura. Na kranjski lopar našega »Slo ▼enca« preloženo, se to pravi: Dr. Manura ni samo liberalec, temveč on deluje v javnosti tudi ca svoj žep! Torej očitanje, kakor ga morajo slo venski  naprednjaki dan na dan po žirati!   Na ravno isti ploh poklada »Slovenec sedaj dr. Mazzuro! Ubcgi Širne, tako si bil vdan  papežu in Škofom, a sedaj si v očeh »Slovenca« ničvreden liberalec, ki delaš edino le «a svoj groš! Da! da! s kranjsko ton zurirano gospodo je težko izhajati, in morda se o tem polagoma še oelo v Zagrebu prepričajo!
, — Ponesrečena klerika Ina spravna enketa.  Ko je »Slove nec« pred tremi tedni priobčil članek, v katerem  se  nasvetuje,  da  se naj osnuje nova velika slovenska ljudska stranka, v kateri bi se naj raztopile vse dosedanje politične stranke, je bil prepričan, da mu bodo iz vseh kotov Slovenije doneli navdušeni slavospevi za ta njegov korak.   Toda ti slavospevi so izostali, a mesto njih so se pojavili glasovi, ki bo proglasili kle rikalno akcijo za navaden »švindel« in jo odločno odklonili. To je bilo za »Slovenca« prvo razočaranje! Neko* liko dni kasneje, ko se je otvorila »spravna«  enketa, je »Slovenec« z velikim patozom in emfazo oznanjal slovenski javnosti, da mu je z ozirom na enketo poslalo veliko število uglednih slovenskih mož, politikov in ue-politikov, klerikalcev in neklerikalcev, svoje mnenje, da se v listu priobči. Mi smo seveda »Slovencu« verjeli do pičice in v duhu smo že zrli, kako se kupičijo na uredniški mizi brum-nega »Slovenca« celi kupi rokopisov, v katerih »ugledni in odlični rodoljubi« na najinteresantnejši način razpravljajo aktualno vprašanje o spravi, kako se zadovoljno smejo ob t*j obi lici najzanimivejšega gradiva Žitnik in Lampek ter Štefek — in res kar neka tajna zavist se je nas hotela lotiti. Srečen »Slovenac«, smo si mi slili, za mesece  je prost vseh uredniških skrbi,   kar na  mizo  mu bo treba seči in najaktualnejši članki mu bodo kar frčali v roko.  O čem pa naj mi pišemo? »Kak'se prideluje krompir najbolji?«  In oglasil se je dr. Šusteršič, po presledku Maierhofer, dr. Vinko Gregorič, Zabukoveo z Jesenic in zadnjo soboto Anton Korošec iz Maribora. Od tega časa je v naše veliko začudenje usahnil vir člankov in »rodoljubi« so nenadoma umol knili. Kar Čudom smo se Čudili. Kje pa je tista bogata zaloga člankov, ki so jih »Slovencu« poslali »odlični in vplivni rodoljubi« o spravni akciji, ali so dr. ŠusteršiČ, Gregorič, Maierhofer, Ztbukoveo in Korošec edini vplivni in ugledni možje na Slovenskem? — Nam se pa močno zdi, da so bili ti možje — izvzemši Šuster-šiča — edini na Slovenskem, katere je  »Slovenec«   »potegnil«   s svojo spravno akcijo.   Vsi ti možje so govorili o mrliču in niso zapazili, da imajo pred sabo mrtvo dete, ki ga je takoj ob rojstvu  zadavil dr. Su steršič.  Sadaj pa je, kakor je videti, mrtvo dete položil v grob tudi oče »Slovenec« in ga zagrebel, želeč mu Tečnega počitka. Seveda si ne moremo kaj, da bi tudi mi ne Želeli mrtvecu lahkeka počitka in  da bi ne kondo-lirali očetu »Slovencu« na izgubi, p. f.
— Mraz in divjačina na
deželi« Z Notranjskega se »Slovencu« poroča: »Zverjad je že začela prihajati v dolino. Zlasti lisic in zaj-eev je v logaškem okraju (v hasper-ških in sneperških gozdih) obilo opaziti. Kdaj dobi Kranjska za kmeta tak koristen lovski zakon, kakršnega je ravno letos sklenil deželni zbor štajerski? Ker liberalci za kmeta nič ne store, si bo kmet na svojih vrtih pomagal z zanjkami, ko mu bodo prišli zajci — sadno drevje objed at!« Mi se temu »Slovenčevemu« hujskanju smejemo, ker je naš kmetic svoje zanke nastavljal, ko na Kranjskem še nikakega krika ni bilo po kakem novem lovskem zakonu. Kmetic s svojimi zankami se namreč tudi pri sedanjem lovskem zakonu prav izvrstno počuti. Malo čudno pa je vendar, če škofov list kmete huj-ska, da naj  zanke nastavljajo. Pri-
govarja jih a tem k tatvini, in po našem mnenju je tuli lovaka tatvina pregrei a, dasiravno je notorčno, da skoraj vse zajce, katera nai kmetic v aanke dobi, naši farovli po-sobljejo. Interesantno je tudi, da škofov list nagovarja kmete, da naj gredo s svojimi zankami na delo v
— hasperške gozdove! Bog ve, kako se pogledata radi tega Anton Bona ventura in knez Windisobgratz! Ko bi ae že kradli zajci kakemu liberalcu, no potem bi se ie dalo za-tisniti oko! Ali kradejo naj se pobožnemu knetu Hagonu 8 Hasperka
— kaj  pa vendar mislite gospodje »Slovenčevci «?! Sioer se pa naj škof Anton in knez Hugon o tem porav nata, kakor vesta in znata!   Mi smo spregovorili  o  celi  zadevi  le radi tega, ker je dotični kaplan-kmet, kije v »Slovenca« piaal, zaletel se v libe raloe, kakor da so ti krivi, če kmet še danes nima dobrega lovskega za kona! In to je hinavščina! Narod ni -napredni  stranki    je vseeno, krade li kmet zajoe pod novim zakonom, ali jih krade  pod sedanjim. Zanka    bode   pela   vsekdar! Na ro d n o-n a pr e d n a    stranka je pripravljena    zajca položiti na klerikalni oltar, kadar se bode to od nje zahtevalo. Narodno - napretna  stranka je priprav ljena sprejeti nov  lovski zakon; in ta zakon bi se bil v deželnem zboru Že tudi sprejel, da ni klerikalne obstrukcije.   Ako naš kmet dandanes še nima novega  lovskega zakona, kriva tt-i temu dr. Šusteršič in njegova   nespametna   obstrukcija v deželnem zboru. To je resnica, in to odkrite svojim kmetom!
— „Zora", glasilo katoliško - narodnega dijastva in vseučiliški odsek- Glasilo katoliško narodnih dijakov »Zora« piše v svoji zadnji številki: »Slovensko dijaštvo je silno radovedno, kaj dela vseučiliški odsek, ker ne skliče nikdar nobene seje. Ali bcdemo tudi te važne dogodke, ki se vrše sedaj, pustili v svetem miru mimo nas? Zganimo se!« »Daničarji« in »Marjani a naj lepo molče! Vseučiliški odsek si je svest svoje dolžnosti in ve dobro, kaj mu je storiti, ter ne potrebuje v tem oziru nobenih nasvetov od mlečno-zob.h klerikalnih mladičev! Da jim pa zamašimo usta, jim povemo, da so b a š k le r i k al c i k r i v i, d a v s e-učiliski odsek ne more tako delovati, kakor bi lahko in rad. Klerikalci so krivi, da je odsek še vedno nepopoln in da se v njem še vedno ne nahajajo zastop. deželnega zbora in profesorskega kolegija bogoslovskega semenišča. Zakaj častivredni »Z o rasi a ne nspadejo v prvi vrsti klerikalne stranke, ako so res tako vneti za vseuciiiškc akcijo?! To bi bilo na mestu. Dokler pa tega ne store, do tiej pa naj puste vseučiliški odsek lepo v miru!
— V cerkev jim branijo. O zadnji od nas že omenjeni procesiji se nam Se piše: Nase procesije se že od nekdaj vrše „v znamenju sveč". To je stara stvar. Zategadelj pa tudi ne napraviš kaki stari devici, in naj nosi ruto ali klobuk, večjega veselja nego s tem, da jej pokloniš imenitno
— svečo. Tudi to je stara stvar. Ali da bi Človek dandanes že ne mogel skoro več v cerkev brez sveče, to je novo za nas. Prigodilo pa se je zadnjo nedeljo pri procesiji pred nunsko cerkvijo. Zbralo se je pač tndi nekaj Ženic, ki bi rade poslušale „govor" presvitlega škofa, ki si pa niso mogle kupiti predpisane „ vstopnice", to je debele sveče. Pa tudi res niso prišle v nunsko cerkev, ker se je od strani duhovščine zabranil vstop vsem tistim katoličanom, ki so imeli prazne roke. Ta nesreča je zadela celo trumo vernih ženic, za katere tisti dan ni bilo prostora v nunski veliki cerkvi. Bil je pač konečno „ofer s svečami" in sc vsak najmanjši kotiček rezerviral pač za one, ki — so kaj prinesli. G. knezo-Škof, ali se je to zgodilo z vašo vednostjo ali mogoče na vaš ukaz?
— Župnik Knol v Babnem polju sioer še ni prestal svojega dvadnevnega zapora, katerega si je
prislužil na leci s svojim grdim je-
zikom.   Prosil je za milost in letal po Dunaju okrog vseh različnih protektor je v. Toda ie predao io ze režite njegove goreče prošnje, je le zopet — grešil.   Mogoče, da ima ta mož svoje perijode ali pa se napije »korajže«, predno stopi pred altar in na leoo k pridigi. Vsaj v nedeljo, 23. cktobra t. 1. je imel Knol skoro gotovo pijano pridig). Začel je raz lečo oštevati pri bošji službi zbrane žene in dekleta ter jih zmerjal, da imajo daljše jezike, kakor krave repe. Pri teb in še grših besedah ae je    babnopolski apostelj tako   razvnel,  da zagrabi svoje   velike    prid igarike »bukve« ter jih trešči z vso silo raz leoo doli v cerkev med zbrano množico. Knjiga je zadela Terezijo Troba iz Babnega polja hišna štev. 28 na glavo, da jej je pri tej priči zraatel rog. Dekletce je bolestno zajedalo in padlo tja po tleh . . . Mučni prizor, gosp. državni pravdnik, kaj ne?  Glasno mrmranje sledilo je temu Kuolovemu prestopku zoper   telesno varnost, katero pa je kmalu prevpil pridigar s strahovitim tuljenjem.  Ko pa je po končani pridigi prišel v zakristijo in zagledal tim občečislanega posestnika Janeza Troha, vzdigne svojo roko, pokaže in zagrmi nanj:   »Marš ven iz oer kve, hudobni jezik.« Troha je po dr. Tavčarju vložil tožb) zoper svojega preganjalca. Ker ga je pa Knol sam toliko prosil in toliko beračil za odpuščanje, se ga je usmilil in mu pri zanesel.   Omeniti pa moramo, da so, predno je Troha  Knolu odpustil, na dr. Tavčarja  hodila  napačna pisma z hžajivimi poročili, da se je skle nila poravnava. Kdo jih je pisal, se ne ve.   Gitovo pa ne Janez Troha, kakor sam zatrjuje.   Toliko o urn žalostnem dogodku iz babnopoljske cerkve, kjer se, kakor vidimo, godijo čudne, čudne stvari.
— Dogodki v Ricmanjih.
V  »Edinosti«  čitamo:   Iz Ricmanj nam poročajo, da se tamkaj širi govorica o nekem novem poskusu tržaškega škofa, da bi po svoje in na svoj način »rešil« to nesrečno rio-manjsko vprašanje. Ricmanjska afera je bila sedaj   precej   časa sticijo-narna, to je, mirovala je in se stvari niso maknile na nobeno stran. Ali tudi to mirovanje je bilo le en ne prestan glas o neuspehu tržaškega škofa.   Sleharni dan, ki nadaljuje to stanje,  zapisati  mora  tržaški škof med pasiva svojega pastirovanja. To občuti menda tudi on sam in le tako bi si mogli tolmačiti, če je res, da se   namerava  zopet  priti ricmanj-skemu vprašanju do živega. Kakor se   nam   poroča,   namerava tržaški škof v kratkem poslati v Riomanje svečenika in odpreti cerkev, ne da bi popred storil ni najmanji poskus za sporazumljenje z ljudstvom samim. Parola  je  baje:   Cerkev  se odpre, kdor hoče, naj gre notri, kdor noče, naj pusti, a gorje njemu, ki bi hotel delati oviro.   Nu, kolikor mi poznamo stvari in ljudi, moremo reči že v tem hipu, da ima takov poskus že kal neuspeha v sebi. Mi strmimo!   Po grožnji — ker to je vendar dovolj jasna grožnja — ob seženi v zadnjem delu navedene parole, moramo misliti, da visoke go spode še niso smodrili vsi dosedanji neuspehi in blamaže.   Poskusiti hočejo torej s starim reeeptom iz za četka  »reševanja«   tega vprašanja. Nastaviti se hoče tako rekoč vaba, ki naj bi Ricmanjce zavela v kake nespametne korake, ki bi jih doveli v  konflikt   z zakonom.   Potem bi morda nesreča ljudstvo — tako računajo namreč gospoda — preplašila in je uklonila. N), mi se nadejamo, da ljudstvo ohrani mirno kri in da se ne da razburiti niti po tem novem poskusu, kakor je ostajalo hladno tudi vzpričo bajonetov. Obračamo se do dveh faktorjev z resno besedo: gospođa namestnika in pa do našega parlamentarnega zastopstva na Du naju.   Apeliramo    a  njihov Čut za lastno  dolžnost,  ki  jim  veleva, da skrbe za duševni in materijalni bla gor ljudstva!   Ta dva faktorja naj vendar   enkrat   zastavita svoj vpliv in svojo moč, da se neha
enkrat to razburjanje ljudstva, da pridejo enkrat duhovi do pomirjenja, da te neha izjemno stanje v Rte: manjih, nedostojno urejene države XX. stoletja in da se riomanjaia afera enkrat sačne reševati s sred stvi, ki so sposobna v to, da se to vprašanje reši v soglasju s prvim i n t e r e si r a n ae m,  ki je
— prebivalstvo  v Ricmanjih
— Učiteljska vest. Učitelj Ivan Vozel v Trebnem pride za suplenta na enorazredneo v Prečni pri Novem mestu
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes  zvečer je pre mijera nove Millocker je ve operete „Di-jak prosjak-. — Ker za torek, dne 29. t. m. vojaške godbe ni na razpo lago, more se ponavljati opereta šele v petek, dne 2. decembra; za abonente na par pa v nedeljo dne 4. decembra
— V torek, dne 27. t. m. vprizori se prvič v sezoni Govekarjeva izvirna narodna igra „Legijonari" z glaebo Viktorja Parme. Pri tej predstavi sodeluje slavna ljubljanska društvena godba. — Odbor se pogaja z najod-ličnejšim hrvatskim tragedom A n d r i jom Fijanomza dvakratno gostovanje tekom prihodnjega meseca ter je Že skoraj gotovo, da bodemo imeli priliko pozdraviti tega velikega nmet nika na slovenskem odru.
— Ad Prešernov spomenik!
Le polagoma kapljajo kronice v blagajnikov mošnjiček, tako da ni upanja, da bi bil v kratkem denar skupaj. Kot Človek, ki se ne razumem na postave, ne vem, če gre, kaj mislim, zato naj razsodijo juristi! Mislim namreč, da bi se dobil v najkrajšem času denar, ko likor ga še manjka, da se postavi spomenik, Če — prispevajo naše občine! Za cesarski spomenik n. pr. je bil ves denar naenkrat skupaj. Vsaka občina je dala po 20 K ali več, kot je bila pač pri denarju. Ali ne bi storile tega naše občine tudi sedaj, ko bi se obrnili nanje, zdaj ko bi s tem pokazale tudi svojo narodno zavest, ko bi s tem izkazale čast našemu Prešernu? Narod slovenski bi mu postavil spomenik, na rod v najširšem pomenu besede! Mislim, da ni formalnih ovir pri tem, ker Če so smele ohčine dajati za cesarjev spomenik, zakaj ne bi za Prešernov? Od bor za Prešernov spomenik naj bi poslal slovenskim občinam poziv in uverjen sem, da ne bi bilo niti ene, ki ne bi vsaj 10, 20 K prispevala!
— Fran Ondičkov koncert v Ljubljani.  V seboto dne 3 decembra ob pol 8 uri zvečer nastopi   slavni   umetnik  na violini, c kr. komom'   virtuoz  in  častni član »Glasbene M .tiče« g. Fran O nd riče k v zgornji  veliki  dvorani »Nar. doma«   v  koncertu, ki   ga priredi »G ashena Mitca«. H raliti O idnčka, ki ne slavi le po vse) K »ropi. čigar ime se proslavlja tudi  onkrai Oceana in sploh po celem muzikalnem svetu — njega hval ti   in   za  niega rek!amo delati   bilo   bi  odveč Slišati   bi ga moral vsak, komur je le prilika dara. Tako   priliko  imelo bo  slavno občinstvo v soboto.   K mcert bo nudil muzika! čen   užitek v najvišjem po menu besede.  Uieležniki pa bodo s svojim prihodom   obenem tudi podpirali   hvalevredno   in požrtvovalno prizadevanje a<i.asbene M»trce«, kateri je na tem, da poda L|ubl|anč* nom  in  drugim   pr liko občudovati velikega  umetnika, ki ne proslavlja širom   sveta   samo   svojega imena ampak tildi svojo domovino, bratiti nam Češki narod in vse Slevanatvo! Pri koncertu bo sodeloval tudi kla virski  virtuoz  g. Josip Kamera. Za Ljubljano je sestavil g O ldfiček povsem nov program.   Na sporedu so samo take skladbe,   kater h  pri nas še nikdar ni igral.   Pretočeni meaeo je Oidf čez koncertoval po Nemčiji in llilandiji. Kakor nam kritike poročalo, ki si nam na razpolago, je mojster O ldriček povsod kar očaral koncertno občinatvo.
— Razstava vajenskih del v Ljubljani. V ponedeljek 21. t. m. ae je poklonila deputacija odbora razstave vajenskih del deželnemu predsedniku ter ga prosila, da prevzame pokroviteljstvo te razstave. Deželni predsednik je deputacijo najprijazneje sprejel ter ji zagotovil, da bode kot pokrovitelj vse svoje moči posvetil, da bode razstava v vsakem oziru najboljše uspela. Gospod župan Ivan Hribar je izročil odboru 50 K in deželni predsednik haron Hein 100 K, katera svota se bode porabila za Častna darila. Dokaz temn, da vlada za razstavo splošno zanimanje, zlasti med vajenci, je to, da se dan za dnevom isti vedno oglašajo in da je narastlo število vdelezen-cev do 150. Da se bode zgotovljena vajenska dela za nagrado pravično sodilo, je sklenil odbor, naprositi za vsako obrt po enega strokovnjaka, da vstopi v jury.   Poleg stalnega odbora, kateri
obstoji iz raznih slojev obrtništva io se naprosili sledeči gospodje: Adolf Kbcrl pleskar, Aleksander Gotsl podobar, Franc Kaiscr puškar, Ivan Honač ml. knjigovez, Sr. Magolič, faktor, Vincene Zirnstein strugar, Ivan Wieder vrtnar, Dragotin Koiak zlatar, Fr. Zadnikar pasar, Ivan Magdič krojač, Davorin Rovšek fotograf, Ivan Fritaeh sedlar in jermenar, Josip Kebck in Žabkar kiju carja, Edvard Scblegel kovač, Jernej Žitnik in Alojzij Kunst Čevljarja, Ivan Nolli klepar, Ivan Hnrger in Ivan Matbian mizarja, Josip Eberle urar, dr. Bretl zobozdravnik, J. Steiuer tesar in Martin Glušič sobni slikar. Pri včeraj šnji odborovi seji je izročil načelnik krojaške zadruge gosp. Franc Jeločnik prispevek 40 K. Dalje se je sklenilo, da se bode z ozirom na omejeni prostor v dvorani „Mestnega doma4* razstava otvorila le ob navzočnosti vabljenih gostov, odbora in pa istih vajencev, kateri so poslali svoja dela. Za širše občinstvo bode pa vstop takoj po oficijalni otvoritvi. Razstava bode otvor-jena vsak dan od 10.—3. ure in sicer v torek in v petek proti vstopnini 40 vin., ostale dni bode pa vstop prost. Nagrad kode vseh skupaj 62 v vrednosti 640 K in sicer prvo častno darilo deželnega predsednika 50 K, drugo častno darilo župana ljubljanskega 40 K. 10 prvih daril po 20 K, 20 drugih daril po 10 K in 30 tretjih daril po 5 kron. Se enkrat se tem potom opozarja, da ae bodo dela sprejemala od 1.—3. decembra od 2.—4. ure pepoldan v dvorani »Mestnega doma".
— Ne adreso ljubljanske
poste.  Že dlje časa opazujemo, da vlada na ljubljanski pošti pri nekaterih osebah neka animoznost proti nagemu   listu    Ziasti   pri telefonu službujoče osebje je, kakor se zdi, silno nenaklonjeno  našemu lstu in n«-ka goapodiČna ne mara c nami baje niti   službeno   priti  v dr t ko. Pred približno enim meaecem bi nam b la dotična gospodična imela telt-fonakim potom izročili neko brzojavko. Tega pa ni hotela  storiti,  marveč je v to poklicala nekega uradnika, ki je nam brzojavko izročil z besedami: »Predajam  vam jaz  brzojavko,   ker gospodična ne  mara  priti  s »Sloven-akim Narodom«   v  nrb-no dotiko.« Mi smo v tem slu*a|u molčali, ker msmi hoteli nikomur škodovati, in ker smo bili prepričani,  da ostane ta slučaj — osamljen.   Toda  v zadnjem Času smo  opaziti,  da se nas pri telefjnsk-tu uradu zares namenoma hoče briskirati. V petek je nas naš dunajski poročevalec poklical ob s/43. uro na razgovor in da si smo biii takoj na mestu,  se  razgovor ni mogel vršiti, ker je baje  »naš dunajski poročevalec odšei«. V telefonu se je pa slišalo, da se je  med tem poklicala št. 74 Ni Dunaju pa se je našemu   poročevalcu   reklo,   da ie zveza pretrgana.   V&ljub pozivu, da se n»j na naše stroške pokliče znova dunajskega  poroćeva ci, ni gospica uradnioa hotela ugoditi niši zaht-vi in posledioa je bila, da smo dobili telefonska poročila  za list prekasno! — Proti tskšnemu  postopanju proti nam   moramo   odločno protestovati in upamo, da bo poštna uprava storila vse, da se v bodoče onemogočijo taki dogodki Priponinj*mo tudi, da nam skoro vsak dru^i dan manjka eden al dva časopsa in sice navadno najvažnejša,   ki  jih   najnujnejše potrebujemo!   Na vemo sicer, ali je to malomarnost, ali zlobnost, vsekakor pa prosimo tudi v tem oziru odporne či!
— Z Rake se nam piše: V Domoljubu" od 17. t. m. se je naš kaplan Pavle zaletel kar naravnost v tukajsnega trgovca VarŠka. Omenjenega kaplaneta namreč peče, ker Varšek prodaja tudi „Slov. Narod". VarŠka očita, da je sam priznal, da ne bode v Narod" več pisal. Pavle kdaj in kje ? Varšek je tarške gonje že vajen, se jt čisto nič ne boji in v „Slov. Narod" pisati tudi nič, ker, kar piše, je sama Čista in gola resnica. Kar se tiče Var-škove žandarske službe, Ženitve in revščine, naj si Pavle zapomni, da je bil Varšek vedno pošten in tako malo še nikdar ni imel, da bi kdaj kakega popa kaj prosil. Pavle je pa Že VarŠka, je tudi dobil, kar pa se ne zgodi več ' Pavle si domišljuje, da se mi njegovega riganja bojimo. Na leci delaj kar hočeš, saj te nobeden ne mara poslušati1 Če imaš korajžo, nastopi kje drugje proti nam! Naš Pavle je duša neke družbe, tukajšnji gosp. župnik bi rekel „babje družbe", kar seveda tudi nekaj nese. Te babe ga vedno v kaplaniji obiskujejo in so ena na drugo tako ljubosumne, da vse, kar tam vidijo, dalje počvekajo. Pred kratkim je prišla ena v kaplanijo in ker se na trkanje nihče ne oglasi, odpre in najde Pavleta, ko ravno okrog ene nekaj ongavi. Kaj ko bi tudi o tem kaj v „Domoljubu pisal ! Ker Pavleta skrbi tudi Varškova gostilna in opalta, bodi mu odgovor: Varšek je s svojo opalto zadovoljen in tisti, ki imajo zraven kako besedo tudi, Če je to Pavletu všeč ali ne! V gostilni
MT Dalje s
drli poŠteaost, snago   in red  tako, da
jo pošteni ljudje vzlie vsi farŠki gonji prav radi obiskujejo! Pavle, če te Še kaj srbi. pa še piši, bodemo ti potem Še kaj povedali! —
— Sad   Marijine družbe.
Piše se nam: Pretečeuo nedeljo sta dva deviČarja ia Kostrevnice napadla z nožmi, nekega krojača ter mu zadala Šest ran na vratu, na glavi in eno na roki. Napadenec je težko telesno poškodovan. Vas Kostrevnica je na glasu kut ena najbolj klerikalnih na Kranjskem, kjer so sicer skoro vsi fantje pri Marijini družbi, a so vkljub tema največji pretepači To se je pokazalo zlasti na zadnjih dveh shodih v našem kraju, ko je bas drhal iz te vasi rabila nože proti liberalcem. Kaplan sme biti ponosen na  te  svoje ovčice!
— Ant. Aškerc v reškem prevodu. Najnovejši »Slovan** y Pf h;ed« priobČuje iz Aškrč*-vega »Četrtega zbornika poezij« pesmi »Sne*: oađa«, »V kupeju«, »Ruska vas«, »Noč na morju« in »Pred sodnikom« v prevodu znanega prevajale* Jaromira Borpekejra. Pre-l»if«tle;i pravi v uvodu: »Nov* pes mika zbirka Aškerčev* kaže zdravo silo avtor ove u-ute- Za lirik o ni v njej rnnotro prostora. Pesnik se ne vda;a rad mehkim čustvom On je b »IJ realist, motriiec življenje, epik, široki oauseur. On prepoveduje ljubezen k tlačenim in trpečim, ljUbe-zen k svoj mu narodu in celemu slovsnstvu. Zadnja struna doni naj-krepkeje v oddelku »l£ popotnega dnevnka«, ki ie nadaljevanje iz prejinj h zbirk Tu nekaj zgledov iz knjige, ki je nanovo utrdila primat, ki ai ga je Aškerc pridobil v sedanji poeziji slovenski.«
— Akademija. VTrbovljah se je izvršilo predajanje o svetovnem goipodnrstvu due 19 t. m. s jako pcvoljnim uspehom. Udeležili so se ga delavci, moški in ženske, pa tudi naraščaja se je mnogo zbralo. — Dne 3. grudna predava g dr. Robida v Trbovljah o alkoholizmu. — Na Jesenicah predava jutri, 27. t. m, goap. dr. Ravnibar o sokolstvu, ker se to predavanje zaradi lokalnih jeseni*k k razmer ni moglo vršiti dne 19  t m
— Prvi svoj jour-fIX priredi »Akademija« dne 9. grudna ob 8 uri zvečer v prestenh botela »Iliriji«. Debato otvori nr. dr Drag. Lončar z govorom »Narodnost in narodno delo«. Vstop je vsakomur press.
— Slovenski trgovci po« zor! Celjskim nemškim trgovcem zadnji Čas gotovo slaba prede, kajti preplavili so pred kratkim celo Kranjsko in gotovo tudi druge slovenske kraje s seniki, a ne slovenskimi, kar bi takt zahteval, marveč z nemškimi. Ta nemškutarska predrznost dovolj jasno kaže, da so Nemcem slovenski groŠi dobro došli, kaže pa-tudi ta slučaj, da Nemci še vedno računajo z mlačnostjo slovenskih trgovcev. Postanimo že vendar enkrat odločni in zavrnimo vse nemške cenike od naših največjih narodnih nasprotnikov. Sicer bi se morda dal kdo ujeti gospodom iz Celja vsled navidezno nizkih cen, (n. pr. pri petroleju), a temu ni tako, kakor bi se na prvi pogled mislilo, kajti treba je vedeti, da je vsako blago dobiti različne kakovosti. Slovenski trgovci naj bodo prepričani, da ao naši veletržci vsakokrat zmožni solidno konkurirati z nemškimi gospodi iz Celja, kar najbolj dokazuje trgovski promet v Ljubljani. Ne smete pa tudi pozabiti slovenski trgovci, kako nas sprejemajo celjski nemškatarji, kadar se vrši kaka slovenska prireditev v Celjn. Med glavnimi razgrajači in izzi-vač so celjski nemški trgovci in pri njih nastavljeni slovenski renegati
— Društvu slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov sta or-ato kot u-t^novn ka m vplačilom po 50 K gospoda odvet n>ka dr. M«k8 Pire in dr. Ivan Hribar. Oibor si šteje v dolžnost imenovan ma blagima gospodoma izreči presrdno zahvalo za ta dokaz njiju nafc Ionlenosti do društva.
— Miklavžev večer priredi pevski kiub prstnih in brzofavnrb uslulOenetsV v Ljubljani dne 5 decembra t. ). Na večeru nastopi Mi' klavž s svojim spremstvom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo.
— Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev V Ljubljani m a v torek dne 29 t. m. ob pol 3. uri popoldne svoj izvanredni občni zbor v salonu restavracije Aurovih dedičev, na kar se opcz»rta zadružne člane.
— Mestna realka v Idriji.
Mestna realka v Iir>|l ima letos že IV. rasr+d torej je kot nižja realka popolna. Dne 24. t. m. pa je sklenil ohčinski svet idrijski, da se otvori s prihodnjim šolskim letom V. razred, da se torej razširi nižja realka v vis j o realko. Z veseljem pozdravljamo ta nkrep, ki je sa mesto ia zavod velikega pomena.
— Vinski semeni v Vipavi.
Opozarjamo si. občinstvo še enkrat na jutrišnji vinski semenj v Vipavi, ki se prične okolo treb popoldne t. j., ko dospe goriški udeležeooi a popoldanskim vlakom.
— Požar. V Studoru pri Radovljici |e 2 t m. zgorelo 5 kozelcev rasnih posestnikov. Šsode je 5200 K. Kozolci niso bili zavarovani. Kako je ogenj nastal, se ne da dognati.
— Za zgradbo železnice Rog a tec-Ptuj-Radgona   se je sestavil odbor delničarjev, ki je pro sil ptujsko m«sto, da prevzame jamstvo za 21000 K.
— Povodanj na Goriškem. Narasla S_»ea  je  odnesla Se oedovr šen železni most pri Solkanu. Škoda ie zelo velika. Gradila je most tvrdka
I Redlieh in Berger.
— Slovensko akademicno društvo ,,Slovenija14 na Dunaju priredi 2 deeembra ob pol 8 uri zvečer v spodji budievički pivnici Alaerstratse 7, svoj III redni ob čni zbor z običajnem sporedom.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču.
1. ) Lorenc Šparovc, ožeujen črevljar v Križu, je vasoval dne 1. listopada t. 1. pri svojem oČmu Antonu Gradišarju. Oba sta bila nekoliko vinjena, ker sta tisto popoldne skupaj popivala. Medtem je prišla Gradišarjeva žena Meta, nezakonska mati Lorenca Šparovca, iz cerkve domov. Mož jo je jel oštevati, kje da se je toliko Časa mudila, sin bpa rove se je pa zavzel za svojo mater, miril oČma ter ga prijateljsko objel. Ker je pa GradiŠar nagle jeze, je udaril svojega pastorka z nožem po glavi, in ga le lahko poškodoval. Zaradi tega je Šparovc iz hiše pobegnil. Toda GradiŠar je letel z odprtim nožem za njim, in ga podil po dvorišču, Sparovc je tekel domu, in ker so bile duri zaprte, je treščil z vso silo vanje, da da so se odprle, pri tem je padla krevlja (sa spravljanje pepela iz peči) na tla. V strahu, ker mu je bil GradiŠar z odprtim nožem že za petami, je zagrabil k revijo in ž njo tako nesrečno uda ril svojega preganjalca po glavi, da se je zgrudil, in ne da bi se še zavedel, čez tri dni umrl. Šparovc je bil zaradi pregreška prekoračenja silobrana obsojen na 3 meseca strogega, s postom in trdim ležiščem poostrenega zapora.
2. ) TomaŽ Koderman, posestnik v Lipi, in njegova dva sinova Janez in France so soseda in posestnika Blaža Žiberta podrli na tla in ga tepli; Janez Koder man ga je še vrhtega tako s kamnom po obrazu udaril, da mn je zdrobil nosno kost. Povod k tepežu je bil neki otroški prepir zaradi ovac, in staro sovraštvo, ki vlada med obema sosedoma. Sin Janez je bil obsojen na 2 meseca ječe, oče Tomaž na 1 teden in France Koderman na 5 dni zapora. 3.) Janez Čadež, delavec na Glincah, je na očitnem kraju preklinjal Boga. Napadel je tndi z ročico nekega Matevža
Šusteršiča, ter ž njo zamahnil proti njemu, a ga ni zadel, pač pa njegovega sina Franceta, ki je v tem tre-notku pritekel očetu na pomoč. Obsojen je bil na 3 mesec« težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Cesta na gorenjski kolodvor se spremeni v morje blata, čim le količkaj dežuje. Ako je pa. suho, je na cest: toliko prahu, da bi človeka akoro uduŠil. Zdi se, kakor da bi bi okrajni cestni odbor na to cesto popolnoma pozabil, ztkaj nikdar se no postrga blato z nje, a tudi nikdar se je ne posiplje z gramozom. Zato je tudi sedaj, ko že več dni dežuje, skoro nemogoče prebresti blato, ako se hoče priti do gorenjskega kolodvora. Prosimo nujno od pumoČ*!
— Podgane v mestni klavnici. »Slovenec« se je sedaj spravil nad podgane v klavnici. Piše, da se jih je že toliko zaredilo, da je v klavnici tako kakor v Port Arturju! Tu je zopet »Slovenec« napravil iz muhe slnna. Ic verodostojnega vira se nam poroča, da je sicer res, da semtertja pride kaka podgana v klavnico in menimo, da je ni na svetu klavnice, kjer bi ne imeli teh neljubih gostov, ali, da bi jih bil) toliko, kakor poroča »Slovenec«, je pa gola laž. V klavnici se stori vse, kar je le možno, da se sproti pokonča ta zalega; ako pa »Slovenec« ve za tako sredstvo, da se podgane odpravijo za vedno, mu bode jako hvaležno vodstvo klav ico in menimo tudi marsikateri hišni gOBpodar, ako ga pove. Torej »Slovenec« na dan s t^m sredstvom.
Gostilničarska. Pred kratkim je nekemu tukajšnjemu gostilničarju poslal za god njegov prijatelj, ki je tudi gostilničar, težak zaboj. Ta se je vozila silno razveselil in z ra dovednoatjo pogleda), kaj je vendar notri, ker je tako težak. Smeje je vze ii zaboja — premog — in ga nesel v štedilnik,obljubivii, da se mu bode že ie revanžiral. Pred par dnevi je pa ta klal in poslal svojemu prijatelju sa povračilo 6 lepih, velikih klobas. V gostilni je sedel neki gost
ki je ukazal, naj mu eno klohaao
sptčejo. kar ie mu je takoj ugodilo. Toda bolj ko je kuharica pekla klo baso, bolj je bila trda. Ko je slednjič le zadobila pravo barvo, jo je prinesla gostu na miso. Ker je pa natakarica praje hvalila, da ao to domače in prav dobre klobase, jo je gost zavrnil, da ne bo pri nji posebnosti, ker je tako suha, in ko jo je začel rezati, ni šel nož na noben način v njo. Za hteval je bolj oster nož, in ko je s tem klobaso prereaal, n»u je udaril v nos silno neprijeten duh. Velel |e, da naj to »dobro« klebaso p kusi natakarica, kateri tudi ni šla v slast Zadeli so jo preiskovati in se prepričali, da je v nji le Žaganje in kri. Gostilničarju se je takoj zasvetilo, odkod to prihaja, iu ni bilo drugače, da je moral gostu povedati, zakaj je v njegovih klobasah žaganje. Sedaj pa ai po ulici smeha ne konca ne kraja, ker prvi draži drugega s tem, da je on s premogom vsaj kuril, ta pa da njegovih klobas ni mogel jesti.
— Iz Hrusice se nam poroča, da so začeli po nesreči v predora v Hrušici res delavci popuščati delo in odhajati na svoje domove Ne zapu ščajo pa dela vsi vsled strahu, ampak zato, ker se bliža zima. Kdor bere »Delavsko gibanje«, se bode prepričal, da odhajajo delavoi ravno tako ob tem času iz Podbrda in Bohinjske Bistrice. Mi poročamo namreč le od teb, ki se peljejo skozi Ljubljano. Zna se pa, da je število Italijanov, ki gredo domov skozi Trbiž še večje. Idi na kolodvor in vprašaj Hrvate zakaj gredo domov, in dobil bodel za odgovor (vsaj večinoma): »Jerbo je zima«. Kakor sedaj odhajajo, tako se bodo že v rgodnji spomladi zopet vračali. Računati se pa mora tudi na to, da ae bližajo prazniki, katere vsakdo rad obhaja med Bvojoi, tako tudi delavci
— Dva poštenjaka je imela za delavca trgovka z zelenjem in krompirjem goepa A. C- Dobrikala sta se ji toliko časa, da je dala enemu 60 K denarja, a katerim naj bi šel na Grusuplje »zaarat« krompir, drugemu pa 30 K, ki naj bi šel ravnotja »zaarat« zelje. Poštenjakovjčft pa nista videla Grosupljega, ampak sta po ljubljanskih gostilnah »arala« vino in pivo in se potem ko sta denar zapravila, h gospe č. nista več vrnila. Eden izmed nju je še poslal k svoji gospodinji sla z naročilom, da naj ji pove, da denarja ne bo nikdar več dobila nazaj. Zagovarjati 8e bodeta morala pred sodiščem.
— Sava je vsled deževja in snezevja tako narastla, da je podrla v Podnartu most za pešce in vozove.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Ogrov, nazaj pa je prišlo 10 Slovencev.—V Hrušco je Šlo 40, na Westfalsko pa 70 Hrvatov
— Na Dunaj  je šlo  10 Kačevarjev
— Iz \Y. sttalakega je prišlo 60 Hr vatov.
— Francoske družbe br-zoparnik „La   Gascogne" je
12. novembra iz Havre odplulin dne 20. novembra srečno v N*w York dospel. Vozil je 7 dni 23 ur. Zastop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani.
— Ljubljanske društvene
godbe koncert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri.  Vstopnina prosta.
— Jutri zvečer priredi »Društvena godba« v salonu g. Mraka (»pri Levu«) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vs opnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vn
— Hrvatske novice. — Profesorju Kuhaču, ki je praznoval te dni svojo 701etnico, poklonijo Hrvatje lep narodni dar. Občinski svet v Oseku je v ta namen dovolil 500 K.
— Hrvatski sabor je razpravljal v včerajšnji seji proračun za dobo od 1. jannvarja do 31. marca 1905. Proti so govorili pL Pisači č, Zagorac in dr. S t a r č e v i č, za pa ban grof P e-jacsevich in posl. P 1 i v e r i č. — Posl. dr. Frank je govoril proti pro daji nekega deželnega zemljišča v Vinkovcih ondotni protestantski občini, češ, da so protestantske občine v Slavoniji nositeljice madjarizacije.
— Najnovejše novice. —
Nemiri v Varšavi. Policija je zvedela za tajni sestanek socialističnega odbora, ki je pripravljal splošne nemire ter je obkolila ponoči hišo. Zajela je 27 zarotnikov in tndi tajno tiskarno.
— Ža spomenik Waldeck-Kosseaua je pariški občinski zastop odklonil prispevek.
— Bolgarsko sobranje je odobrilo 100 milijonsko posojilo.
— Afera princezinje Lujize Koburške. Predsednik pariškega civilnega sodišča je napovedal zaprisego obeh zdravnikov, ki preiščeta duševno stanje princezinje, na dan 17. decembra ter povabil k temu aktu tudi očeta in soproga princezinje Kobnrške.
— PoneverjalecJenner pride pred dunajske porotnike drugo polovico meseca decembra.
* Morski psi — bogastvo
Za Rusijo. Ru.ki ctoki v Ohot ■kem morju in nabrežja Kamsatke bo sloveča lovišča morskih psov, kojih lov daje Rusiji toliko koristi, da jih natadno straži s vojnimi ladjami. Zaradi vojne z Japonci je Rusija potrebovala te ladje za vojne namene. Zviti Japonci Bo o tem zvedeli ter bo takoj šli z večjim brodovjem lovit morske pse v rueka lovišča. Vrednost psov, ki jih polove Japonci, se računa na 25 milijonov kron, razen vse tiste škode, ki jo sploh v aarodu te drage morske divjačine narede. Po krimtkt vo.ni bo Ame ričam oplenili dotična ruska lovišča in trajalo je 30 let, da bo se morski psi zopet tako zaplodili, da denašajo večje koristi ruski državi.
* Majstarejta žena na Dunaju. Ta mesec obdaja na Dunaju Marija Terezija Kulla svoj 105 rojstni dan. Starka je vdova vojaškega uradnika ter je bila pred dvema stoletjema, namreč leta 1799 rojena v Bratelsbrunnu kot hči ljudskega učitelja. Kulla stanuje že nad 50 let v istem tt*nov.-ttju. Starka ne vidi več čitati ter tuli delati ne more več. V«,ako jutro vstaja ob 8 uri, spat pa hodi ob 10 V ostalem pa je popolnoma zdrava in krepka.
* Mornariena — konjica. Kar je bilo dostdaj smešno in nemogoče, postalo je v Ameriki dej Btvo. Knjiga neomejenih mogočnosti je postala zop**t bolj polna, kajti dobili smo — mornarsko konjico. Od delek vojne mornarice je odredil, da morajo mornarji v Nare Island Navy virdu, kadar gredo na stražo in na mipekftijo, jezditi.
* Barva las In Inteligentnost. V šolah v Lillesa so preiskovali razmerje med barvami las in med du ievnim delovanjem učencev in učenk. Najbolj nadarjene so se izkazali dečki 8 kostanjevimi lasmi, doČim se med deklicami najbolje uče plavolaske. Dečki in deklice omenjenih lasnih barv ao najboljši račanarji ozir. računarice, toda najslabši v pismenem sloga. Crnolasi učenci in učenke imajo najboljši slog.
" Govoreče razglednice bo najnovejše presenečenje. Vzame se (pravzaprav kupi!) posebno tanka a vendar trpežna ploščica za gramofon ter ee vtakne v majhen aparat, kakršni bodo razstavljeni v ta namen po vseh večjih javnih lokalih. Potem se vrže v gramofonu običajni »honorar« ter začne vanj govoriti, kar Be misli sporočiti prijatelju ali prijateljici. Tako »opikana« plošč o* se prilepi d« nalašč v ta namen prirejene lične razglednice. Ploščica je v ta naau ž« na eni strani gumirana. Prsjtsa nik vtakne dobljeno razglednico doma v gramofon ter zadovoljno posluša Za dopisnice se bodo izdelovali nalašč mali, ceni gramofoni, ki bedo veljali jedva do 10 K.
Telefonska in brzojavna poročila
Trst 26. novembra. Na tožbo agenta Pristerja je bil včeraj odgovorni urednik lista „11 Sole", Anton Delpin, spoznan krivim raz-žaljenja časti in obsojen na tri mesece strogega zapora.
Budimpešta 26. novembra. Szćllovo pismo na volilce je izzvalo v liberalnih kregih velik vtis. Sklepa se, da izstopi iz liberalnega kluba še več cžjih Szel lovih prijateljev.
Budimpešta 26. novembra. Vest, da bi se bil sklenil med Kossuthovo in katoliško ljudsko stranko dogovor za medsebojno podpiranje pri bodočih volitvah, ni resnična
Budimpešta 26 novembra Danes zvečer bo ministrski pred sednik grof Tisza govoril na shodu liberalne stranke in odgovarjal na odprta pisma grofa An-drassyja in Szella.
Pariz 26 novembra. Bivša kraljica otoka Madagaskar se poroči z odvetnikom Ganrerjem
Pariz 26. novembra. Poslanska zbornica je sklenila, da se Svlveton radi napada na bivšega vojnega ministra Andreja izroči sodišču. Sylveton pride pred porotnike. Dotična obravnava bo v prvi prlovici meseca decembra
Petrograd 26 novembra. Vest, da se nameravajo vsi davki zvišati za 27°/0, je izmišljena.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 26. novembra Vest, ki jo je prinesel pariški „Matin", da je general Steselj umrl na ranah, je
brez vsake podlage. Ruska vlada sa je infurorrala v glavnem ruskem taborišču in dobila odgovor, da je Steselj čil in čvrst in da osebno vodi s staro žilavostjo obrambo Port Arturja
London 26. novembra. Kuro-kijega armada je jela, kakor 86 čuje, polagoma prodirati proti levemu ruskemu krilu. Predstraie obeh armad so se Že opetovano spopadle. Kuroki se trudi, da bi obšel vzhodno rusko krilo, vendar pa se dvomi, da bi se mu ta poskus posrečil, ker je ruska armada baš na levem krilu izredno številna in ima silno močno pozicijo.
London 26. novembra. Kakor se poroča iz Ćifua, je bombardma pred Port Arturjem skoro popolnoma ponehal. Sodi se, da je to tišina pred nevihto in da se Japonci pripravljajo na nov splošni naval. Kitajci, ki so dospeli te dni iz Port Arturja, pripovedujejo, da položaj trdnjave še ni obupen in da se še brezdvomno lahko drži več tednov. Japonske izgube pri zadnjem navalu ao bile ogromne.
Suez 26 novembra Rusko brodovje, obstDječe iz 3 cklopnic, 5 križark, 8 torpedovk in več transportnih ladij, je dospelo semkaj in se usidralo v „Grenkih jezerih".
Gospodarstvo.
Tržno poročilo«
Tedenski izkaz gibanja een na Žitnem trgn nam iznova svedoČi, da na cene dejansko ne vpliva nič druzega, nego večji ali manjši konznm odnosno manjše ali večje ponudbe. Vsi drugi momenti, ki delujejo običajno na smer cen, izostajajo popolnoma — siser se semtertje omenja mlačna pa zopet trdna Amerika, menj povoljna poročila iz Ar-gentinije, pa zopet njih dementi, velikanski izvozi iz Rusije, pa zopet njih odnebanje — toda vse to ostaja za fluktuacijo cen le bolj akademičnega značaja — na gibljivost cen vpliva danes Še vedno samo vprašanje in ponudba, drugih motivov ni. Iz tega tudi izvira, da je obsežnost gibljivosti le neznatna ter v enem dneva cene lahko dosežejo izgube dveb, treh ali več dni, in obratno. Prav ta vtis pa dobimo tudi pri notaciji tekom celega mesca. V tem mescu smo notirali o š e n i c o že 10 86, ko razo 7 63, oves 7:'2, najvišji kurzi proti najnižjim 9 96, 7*33, 712 — vendar imamo včeraj zopet cene 1027 pšenica za april, 7*59 koruza za maj in 7 22 oves za april.
P Š e n i c a je v začetku trdna naznanjala zaporedoma odnehavajoče cene za točni odjem, pa tudi za aprilov kurz
— v zadnjih treh dneh pa ni le vseh izgub pridobila, temveč se celo po vzpela nad danestedenske cene. Re-flektanje se oglašajo pogosteje, imetelji pa so z ponudbami zelo varčni, meneči, da je sedanji čas kaj prikladen za hipua presenečenja njim v korist. Hud mraz jim lahko dobro dojde, zadostna snežna odeja pa ta njih pričakovanja tudi lahko paralizuje. Vsekako pa do spomladi ne bomo imeli boguigavedi kakšnih izprememb niti na eno niti na drugo stran.
Koruza tendira trdneje ter notira malodane najvišje kurze, ceno, katere je za koruzo posebno manjšim kmetom prav težko plačevati. Sicer je preplavilo inozemsko blago Evropo, razpečava se toisto dokaj cenejše, nego priljubljena bauaška koruza, vendar pa postaja cena za banasko koruzo od dne do dne trdnejša. V korist manjšim kmetom, kateri so v prvi vrsti vsled pretirano visokih cen najbolj prizadeti
— delujejo razni faktorji na odpravo uvozne carine. Protivijo sc temu edino mogočni ogrski agrarci, katerim je le za lastno,  ne  pa tudi za občno korist
— in bržčas bodo prodrli leti, ker jo že tako v navadi, da v naši dualistični državi zmaguje ogrski veleposestnik, obojni davek pa plačuj v pretežni meri naš izmozgani kmet.
Oves dosega boljše cene, popra-Sevanje je od dne do dne večje, aprilov kurz je nutiral v zadnjem poročilu 7 17, odnehal med tem Že na 7 TJ, povzpel pa se je do včeraj že na 7 2«.
Sladkor. V prvih dneh tega tedna postala je cena surovini inlačuejša, draga roka je odnehala Že za 1 > krone, drugi dan pa Že znatoo dvignila cene ter notira danes raiinado sa ceh vagon ca 82 75 tukajšnji kolodvor — trg pa je nadalje trdnejši.
R i i notira sicer nepremenjeno, toda v temelja trdno.
Kava se je za trenutke nekoliko pocenila, tendira pa zopet trdneje.
Petrolej nespremenjeno.
Špirit se je povzpel za 1 krono«
Poslano*
vsltslavnemu obratnemu ravnateljstvu c. Ikt*. držai rtih železnic v Beljaku.
V interesu občinstva, potujočega po dolenjski Železniški progi, bi morda ne bilo odveč, ako veleslavno ravna tcljstvo ob večjih semanjih dnevih pri lično enkrat odpošlje posebnega odposlanca na novomeški kolodvor, da ondi na lastno oko in uho vidi in sliši, kako ob navalu domu vraČajočih se sejni ar -jev od prvega činovnika pa do zadnjega sprevodnika  vse  križem — kakor bi ilo za stavo — kriči in veli „riick-warts" in nič ko „ruckwartsu, tako da zbegano naše priprosto ljudstvo za prvi hip pri najboljši volji res ne ve, kako in kam — dokler se ob znatni zamudi vlaka končno temu blaženemu in menda edino  izveliČevalnemu  nemškemu komandu ne posreči, nabito polne zadnje vozove nabasati z arniki in sardelami v podobi uboge slovenske pare, doČim sprednji vozovi  večinoma  ostanejo — prazni! Ako se pa kdo izmed potnikov tako daleč spozabi,  da opravičeno ko lickaj Črhne   —   takoj se mu zabrusi psovka: „Heraus mit dem Kerl !u in v tistem hipu ima brez pardona tndi že mestnega policaja na vratu . . . Vprašam samo, kako se vse to vjema s ti stimi obratnimi predpisi (Betriebsregle-ment), ki strogo in točno velevajo, da ima   ŠelezniŠko   osobje z občinstvom predvsem vljndno postopati? Mar li iz vestna  gospoda res  misli, da ima — kakor nekdaj  — same rekrute pred seboj? In to na izključno slovenskih tleh dolenjske metropole!
Z natančnejšimi podatki v tej zadevi sem rad na razpolago ter za trdno pričakujem, da se nezdrave razmera Čimprej korenito odprav jo — v interesu toČnejšega prometa samega. 3448
Odličnim spoštovanjem
Elija Predovič,
veletržec v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano**
blag. gospodu županu pl. Sladoviču v Novem mestu.
Bliža se zopet večji semanji dan v Novemmestu. Bodi mi torej glede na neki nedostatek, ki se je pojavil ob priliki zadnjega sejma dne 25. m. m., dovoljeno tem potom nekoliko opazk v blagohoten trezen preudarek.
Stvar je sledeča: Kakor običajno, sem bil nakupil tudi napominauega dne večjo množino prašičev od raznih okoliških seljakov, ki so od blizo in daleč v Novo mesto na semenj pripeljali svoje živo blago. Kupljeno blago se je tehtalo v navzočnosti dotičnih prodajalcev na tamošnji javni tehtnici gosp. Frliča in potem kupnina vsakemu posameznemu tudi takoj pošteno odštela
— prav tako, kakor je vaga pokazala.
Nič nenavadnega pač ni pri te savni kupčiji s šeetinci, če se včasih pojavi tudi kak nezadovoljnež s svojimi neopravičenimi bolečinami posebne vrste!
Take vrste Čudak je bil na zadnjem sejmu tudi neki France Celic, posestnik iz Koroške vasi h. št. 10, ki se je v svoji zmoti naravnost do Vas obrnil za osebno intervencijo, češ, da je bil na tehtnici grozovito opeharjen ... In res — glej Čudo . . . Prihiteli ste ž njim na javno tehtnico ter ondi ob asistenci mestnega redarja jeli kar na lastno pest in za mojim hrbtom vnovič tehtati po meni kupljeno in v moji posesti se nahajajoče tudi pošteno plačano blago ! Jaz sam nahajal sem se v kritičnem trenotku v hiši imenovanega tehtničarja, kjer sem imel ravno posla z izplačevanjem kupnin. Opozorjen in pozvan od svojih ljadi, da zunaj neki gospod meni nič, tebi nič znova tehta nakupljene prašiče, pohitel sem seveda na lice mesta ter Vam ondi kot pravi lastnik kupljenega blaga primerno pojasnil stališče. To pa sem moral storiti tembolj, ker takrat za svojo osebo še nisem vedel in znal, s kom imam čast — saj kot prizadeta stranka sploh niti povabljen nisem bil k temu na moje ne malo začudenje improviziranemu ogledu!
Pripoznali mi bodetc morda lojalno, da je bil moj odločni protest proti takemu enostranskemu postopanju v resnici opravičen in utemeljen — kakor morate nehote tudi priznati, da je bil vrhutega uspeh Vaše tozadevne intervencije povsem negativen * kajti dognali ste faktično edino-le to, da je imelo vsako iznova iztehtano in pretehtano prase vsaj po eden kilogram manj nego poprej na   podlagi   prvotnega tehtanja
— kar je Čisto naravno in lahko um-Ijivo vsaj za vsakterega, ki se na tehtanje živega blaga le količkaj spozna . .. To je neovrgljivo dejstvo, ki se ne da kar nič predrugačiti — in naj bi se bilo tehtalo tudi na najobčutljiviji apote karski vagi!
Ne bom raziskoval, je li bilo u mestno ali ne, da ste se v lastni osebi
kot mestni župan sploh eksponirati blagovolili, ne da bi bili poprej po zaslišanju obeh strank vsaj količkaj poučili se o stvarnem položaju in o pravem dejanskem stanu cele zadeve? Tudi nisem protestiral morebiti iz bojazni, da bi se končno utegnila konstatirati kakšna nersdnost ali nepravilnost, ampak ugovarjal sem odločno zgolj iz stvarnega razloga, ker si svojih dobrih pravic kratkomalo kratiti ne pustim po nikomer — naj si bode Poncij ali Pilat!
Jamstvo za pošteno vago v tem slučaju sploh ne more biti moja stvar. Na javni tehtnici sem jaz za svojo osebo kot kupec ravno tako samo stranka, kakor je to sleherni prodajalec. Oba se morava zanesti na poštenost in pravilno tehtanje tistega podjetnika, ki mu je mestno Županstvo samo podelilo koncesijo in mu s tem poverilo važen posel javnega tehtničarja, ki mora a priori vobče uživati popolno zaupanje občinstva. Ako pa v tem pogledu mestno Županstvo po svojem načelniku nekako nerodno in nepremišljeno nastopa, je to samoobsebi pač slab zgled, ki vendar nikakor povzdigniti ne more predvsem potrebnega ugleda koncesijonirane javne tehtnice — zlasti med bolj priprostim ljudstvom ne!
Sicer pa se v tem slučaju oČividno tudi javnemu tehtni carju samemu godi huda krivica; kajti dognani faktum kaže jasno, da sc je že tudi prvotno tehtalo povsem pravilno. Pri tej priliki naj ne ostane neomenjeno, da marsikateri prefrigani kmetic na vse zgodaj sam zase iztehta na prodaj pripeljano blago — meneč, da mu bo kdo kar hitro sedel na te limanicel Naravna posledica je, da potem po preteku več ur prašič vsekakor manj tehta, nego poprej, ker je medtem mnogo izgubil na blatu. Potemtakem seveda tudi končno skupilo nikdar ne odgovarja tisti visoČini, ka kršno bi bil prebrisani prodajalec naj-rajše dosegel — v svoji sladki nadi .. . Iu to je večinoma edino pravi izvor vsem docela neutemeljenim pritožbam dotičnih možakarjev!
Vse to moram jaz kot izkušen veletržec seveda upoštevati, ker vrhutega le predobro vem, da bo prašič na transportu po železnici nadalje izgubil tudi še najmanj po 5 - 10 kg na prvotni teži. Temu primerno moram torej urediti in nastaviti tudi nakupno tržno ceno, ker le tako je sploh mogoče redno in pravilno poslovanje, kateiemu temeljni pogoj mora biti vendar ta, da se tudi producentu pošteno odšteje — kar vaga pokaže.
Ako pa slučajno župan sam kon-cesijonirani zanesljivosti javnega tehtničarja brez prave stvarne podlage popolno ne zaupa — kako pridem jaz do tega, da mene zadene neposredna posledica tega neopravdanega zla? Kako pridem sploh jaz do tega, da moram vsled prenagljene lahkomiselnosti jaz sam občutljivo škodo trpeti na lastnem ugledu svoje veletrgovine? Pomisliti je vendar, da je ob kritičnem Času mnogo sejmarjev, ki so meni prodali blago že odšlo. Govorica, da je sam župan ob asistenci policaja i..oral poseči vmes, razširila se je pa gotovo hipoma daleč naokrog. Nepoznajoč končni neuspeh ponesrečene županove intervencije, mogel si je torej vsakdo ustvariti mnenje, kakršno si je hotel. In to je ravno, kar mi nikakor ugajati ne more pri tej nepravilni intervenciji.
Jaz sem mnogoleten veletržec s prašiči, sleherno leto dovedem in donesem na tržišče v Novem mestu mnogo neštetega drobiža in najmanj, kar smem v očigled temu od tamošnjega mestnega župana po vsi pravici zahtevati, je menda vsaj tista sama ob sebi razumljiva obzirnost, ki naj čuva moje dobro in pošteno ime! V svoji najpohlevnejši ponižnosti Vas torej vprašam: Ste-li vse to sploh pomislili, gospod župan?
- Najbrž ne; sicer bi se morda vendarle ne bili brez prave potrebe tako prenaglili!
Da se pa v bodoče že naprej izognemo takim neprilikam, ki niso nikomur v prid in korist, temveč so iz vestno le na kvar splošnemu tržnemu prometu, usojam si vabiti Vas naj vljudneje, da se — ako to sploh smatrate za neobhodno potrebno — prihodnjič blagovoljno udeležite tehtanja takoj prvotno. Proti temu ne bo niti najmanjšega ugovora in tudi uboga Žival se bo muogo manj izmučila, ker se potemtakem ne bo dvakrat vlačila na vago — brez potrebe!
Odličnim spoštovanjem
Elija Predovic.
V Ljubljani, 26. novembra 1904.
•) Tiskano kot inserat. Uredništvo ni odgovorno za obseg t *H49
v." m .     OKU*   ttSrr J.in
• I«   •   i     -i 'jI r
Vydrove žitne kave
POSKUS'Tt'•»» Vjoitfc dr*to»0)|uo
Po«ifM 6 .£ >—i». 4 K SO r. > ■■■■
„DOMAĆI PRIJATELJ
A/nt
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-.ebajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „MoUovega SeidJiu praska'4, ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prenavljanje in sicer z rastočim uspehom. Škalljica 2 K. Po pofitnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni vlagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 8—16
waal.ast9 ki daj s zdravniku In pacientu, najboljša jamstvo za Izdatnost sredstva, Je kemiške analiza, ki je vsekdar potrdila iiapuTfdauo množino ieleai* v seleinatem vinu lekarnarja 1*1-rrolft* y IJubijani na lluaa.J»lai cesti. Zunsnjs naročila po povzstju. 4 22
Prasko domače mazilo is lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 60 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nubeni hiši. a
Svila za bluze
od « -dollgld. 36 kr. za meter
zadnje novosti! — Franko in ie eearl-njrno. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo llenneber*;, Zurleh. 6 75-5
„Le D6lice„
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—38 Glavna zaloga: Dunaj, i, Pradlgsfgana S.
si prihranite, če si doma barvate
Mnogo denarja_
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak.
gavar. barvilo za blago Posku-
gnj zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki ao zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odšteje.
„F Ii O X" a031"47
podjetje  barvil  za  bi a aro Dunaj, VI., Wallgasse 34.
te.
Priznano najboljšo sredstvo proti kur-906       Jim očesom, žuljem Itd. 36
Glavna zaloga:
L 8CHWENK-ova lekarna
DmiBj-Meidling.
jDoblva se v vseh lekarnah.
obliž za turiste poKI-20.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 stelalenlea z navodom f 14.
Melusine zobni prašek
1 sk u 11JI rit SO vin.
Razpošilja so vsak dan z obratno posto. == Edina zaloga. _
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medlclnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgićnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Resljeva cista št. 1
leg novozgrajenega Fran Jožeiovega
iubil. mostu. 38-47
Zahtevajte
t svoj prid vselej
pristno Kathreinsrjevo
Kneippovo siacino kavo
samo v ravojih z varstveno maniko £i:]irn..i Iviicippa in s iun-nom Kathreiuer ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih poMu;ukov.
Darila
Opravnistvn natega lista ao poslali:
Za   družbo   ev. f Cirile    In Metode.
Gg. finančni računski nradniki ob sestanka s celovškim kolegom g. Mirtičem 10 K. — Is nabiralnika v gostilni pri Jneju 3 K so v. Gospod Vinko Šket v Ilir. Bistriei 8 K 08 r., nabral g. poštar Ulepic v veseli dražbi. Gosp. Kljuka na Brda nabral ob priliki občnega pevskega društva „Zarja" 6 K Sknpaj 92 K 68 v. — Živeli.
Za učit. konvikt. Gosp. Fortuna Lam-pert, učitelj v Trnovem 4 K — nabrala vesela abrana drnsba pri „Pečku.u — Živeli! — Svoto smo izročili g. Dimnika.
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kuni dan. borse 25. novembra 1904.
*' , majeva renta.....
4*/, srebrna renta.....
4*/# avstr. kronska rente . . *•/. „ slata „ . . 4% ogrska kronska „ . . . 4»/0 n «l»ta 4 posojilo dežele Kranjske . a!/s0/« posojilo mesta fcJpljet . •V/s • . Zadar . ♦V/j boa.-herc. Žel. pos. 1902 4 , češka dež. banka k. o. *•/• » a , ž. o. . •V • sat piama gal. d. kip. b. •V/« P***-   kom.   k.   o. s.
IO«/, pr.......
4*■,•/, sast. pisma Innerst. hr. •V/a    m      m    ogrske cen.
dež. hr.......
4*/sV«   p**« aav« niP- ban. •
**/»•/• obl-   ogr.   lokalnih Še-
lesnic d. dr.....
4* / # obl. češke in d. banke , 4*7« prior. Trst-Poreč lok. žel.
4*/0 prior. dol. žel.....
8% n juž. žel. k.p. VtVi • 41 / , avst. pob. sa Žel. p. o. .
Srečk«.
Prečke od 1. 1860»....
n       *    n I«** .....
„ tizske......
„     sem. kred. I. emiaye .
»        ?i      it 9 .
m     ogr. hip. banke  .   . .
„    srbske a (n. 100*— .
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „ ....
Inomoške „ ....
Krakovske „ ....
Ljubljanske „ ....
Avst rud. križa   „   .   .   . .
OgT.      « „ .....
Rndolfove „    .   .   . .
Salcbnrške „    .   .   . .
Dunajske kom.    „    .   .   . .
r»«lnle«-
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrBke bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Brttz) .
Alpinske motan.....
Praške žel. indr. dr.....
Rima-Muranyi......
Trbovljskc prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .
10745 100-50
10050 100 —
100 — 100-75 98*50 9950 308 50 100-75
186— 272-
162-305 — 298---272 —
134 40
20-7f> 479 -79-50 87 -69-54 -29-66 — 76 — 622 —
88 648 1630 673 794 249 660 49«? 2352 514 308-
Meta*
10020 10010
100- 36 120*20
9835 119*15 101 — 101*26 100 —
101- 90
100 16 99-95
102*40
108-45 101*50
10120
101- -
101 — 101*76
100 — 31060 101-75
188 — 277 -164 — 315 — 308-277-50 99 •--135 40 2175 489*— 81-60 92 — 73 — 66 — 30-70 — 81 — 633 —
Valute.
C. kr. cekin....... 11-34
20 franki........ 19 07
20 marke........1 2351
Sovereigns.......j 23'»4
Marke......... 117*50
Laški bankovci...... 9520
Rublji......... 254 —!
Dolarji.........j 4841
201 8925 75 649 75 —11640 — 674-50 795 7*> 250 — 662 — 49325
- [2362 — -516 -
-i 318-—I 544
— 186--
50
t:
11-39 1909 2359 24 01
117-70 95 3č>
254-75 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 26. novembra 1904. Termin.
Pšenica sa april .... „ 50 „ „ 10 25 Rž „ april ... „ 50 „ r 796 Koruza   „ maj    ....    „  60  „   „    7 58
Oves      „ april.....50 w   n   721
EfVkilv. Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo
Visina nad morjem 306 3.    Srednji zračni tlak 733-0 mm
C vi — u
® 3
	Čas	Stanje
>		baro-
o	opazo-	metra
<	vaoja	v mm
25.	9 zv.	726 1
26.	7. zj.	7281
	2 pop	728 5
18 ar. jvzhod
0 5 sr. j vzhod U 4 j al. jvzh
dež
sneg oblačno
Srednia včerajšnja temperatura: 2 6°, cormale: 16°. — Padavina 33 mm.
Zahvala.
Za mnoge dokaze aočatja o priliki bolezni in smrti nepozabne mi soproge gospe
Ane Burger
izrekam vsem najsrčnejšo zahvalo, osobito pa za udeležbo pri pogrebu: prečastiti duhovščini, gg. uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. sodnije, c. kr. davkarije in c. kr fin straže in njih gospem. gg. učiteljem in učiteljicam, občinskemu zastopu in g. županu, trškemu 08krbniStvu in g. načelniku ognje-gasnega društva, rokodelskemu podpornemu društvu, gg. pevcem in njih pevovodju g ka u ciniku Kubi-stu za krasne Žalostinke, darovalcem vencev, gospodu reditelju luo-centu ter vsem udeležnikom, kateri so ranjco spremili k večnemu počitku 3453
V Postojni, 24. nov. 1901. Alojzij Burger.
Teško prebavljenje
k star v ielodcu, dyspepsije( pomanjkanje
slasti do Jedlj, zgago itd., kakor tudi
kantar i u sapniku,
zasllzenje, kašelj, hrlpevoel eo one bolezni, pri katerih ee
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalićno kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi ■ osobitim uspehom. 6—5
V Ljubljani so dobiva pri Mihaelu Kaatner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Speče rij ah, vinskih in delikatesnih trgovinah'
4 pravi
Bernhardinci
stari po 9 tednov, se prodajo *? Kolodvorskih ulicah št. 7. 344;
Učenec
ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko Šolo, se sprejme takoj v trgovino t manufakturnim, špecerijskim, in galan terijskim blagom ter železnino. Več pove Vitus Mory( trgovec v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško. 3437-1
išče tovarna za papirnate vreče.
Več pove       w 2442-1
F. J. Sašek,
trgovina s papirjem na debelo.
Plzen na Češkem.
konlorist
zmožen slovenskega, nemškega in ia škega jezika, dvojnega in ameriškega knjigovodstva, kakor  tudi stenografije in pisanja na stroju, išče stalne službe.
Prijazne ponudbe se prosi nasloviti na nA M. G." Gradec, Po.stamt Graben8traiie. 3450 1
(natakarja) za gostilno na K h IV r IV11 Štev. 611^ od 1. januarja  1905, pod kavcijo 1000 K. Plača po dogovora. Ponudbe naj se pošiljajo na
Vinko Galović
Vugrovec, posta Sesvete
pri Zagrebu. 3454—1
Ceno 6-edkko
posteljno perje!
.*> kg novegs skuhljenega K y-60, boljšega K 12 - ; belega, jako mehkega, skubljenega K 18 — ; K 24*— snežnobelega, mehkega, skubljenega K ao-—, K SS—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se semenja ali nazaj vzame 1       proti povrnitvi poštnih stroškov. M27
Benedikt Sachsel,  Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
/AflNPELJEVI OTROBI
Z VUOUCNIM PUHOM NAJBOLJŠI SREPSTVO
Zfl GOJITEV POLTI fl.M0TSCH&CSfl7aN/lJ
Jedilno in namizno orodj*
NAJLEPŠE OBUKE Knmpleli opravliene KASETE ta NAIvHZN ORODJE, SKLEDE, POSODI ze OMAKE KAVNI in č A J * SERVISI, NAMIZNI NASTAV K UMETNINE. S Edino nadomestile za pravo srebro
Specialni predmeti za hotele, re atavracije in kavarne ter za peu slone, inenaže itd. 1\ in kr. dvorni dobavitt-ln
CHRfSTOFLE&CiE
DUNAJ I. O^ERNRINO 5
^HKINKIOUSIIOK). Ilu»tr«i%auf eeuovuik BSMeeejJ
Po vseh mestih zastonniki-prodajalci
Za jamstvo priitnoati notijo vii iidelki f* l«g alajaiu tvoruiiko m joluu »i*
L**{I;H ItJO^AJ
276939853180
3
Stanovanje
v  visokem pritličju v svoji na novo sezidani hiši v Spodnji Šiški, Ga silska cesta št. 219 oddam takoj
ali pa za bodoči februar. Stanovanje je lepo, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kleti, drvarnice, delom vrta, z vknpno porabo pralne kuhinje in kopalne banje. Natančneje pove M. Raznožnik, Sp. šiška. 3446—1
s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld. goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. BO kr. kila Velike klobase po 20 kr. — PoSiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381-25
Lep stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz štirih sob z vsemi le zaželjenimi pritikjmami kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. s 1. februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše št. 7 ulice Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice).
Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3413—2
V Cerknici se proda
Medenova hiša
sama, ali pa vse skupaj, pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiša stoji na najlepšem prostoru v sredi trga in blizu cerkve ter je posebno pripravna za gostilno, mesarijo in prodajalno.
Več se izve pri Ivanu Modicu v Novi vasi pri Rakeku. 3429—1
Važno za lastnike konj!
Znatni uspeh,  ki so ga dosegle   izvrstne kvalitete     trdnih konjskih plaht   za gospodarstvo pri p.  n. kmetovalcih, tkonomnih, graščakih itd. in za kar sem dobil stotine zahvalnih pisem,  mi je povod, d3 ponudim tudi letos nastopne izvrstne plahte.
debele, gorke in jako trdne: X rjave konjsko plahte  z   rdečerumenimi bor-durarai 150 X 200 komad K 4 — B gospodarske konjske plahte izvrstne kvalitete, 150 X -00, komad K 5— C Donble volnate graščinske plahte
150 X 200, komad K 7'50
Razpošiljanje po povzetju: n. RI.\])B.1K1\, Dunaj IX..,
JBergarasse \r. 3.     3271 2
Pijte
Klauerjev
VREDNOST
okusne hrane se ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim ulitku, kajti čim bolj okusna je hrana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje ae porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vspeh 8425
MAGGI-jeve ZAŠČIMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskušeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami In drogerijah, v steklenlčioah od OO h (6e se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGI pva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 in 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
I
..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Hupoje in |>r»U^Ja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000*000.—
Zamenjava li Okskimpttja Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavai^e  srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzni lzg-o.iol.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakoiupt ln Inka mu menic.   ~S~M ff3T  Boruia naročila. "3£U
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   vloge sprejemov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—136
Promet 3 čeki in nakaznicami.
3389-3
Popolna
ifLiih in pilili pa
U 1        U 1     , .
(delilni stroj i. dr.) je po ceni naprodaj
v Gradišči št. 10,1. nad.
Dacar
dobro izvežban z dobrim izpričevalom, išče službe pri zakupništvu ali mitnici. Vstop lahko takoj ali z Novim letom. Naslov pove upravništvo „Sloven-
3439
skega Naroda".
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Priporočam
p. n. občinstva vsakovrstne čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustrežem vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006—7 Delam po najnovejših oblikah. Sprejemam tudi popravila-
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 11
(v Frohlihovi hiši) I. dvorišče na, levo.
Pariški svetovna razstava 1900.
£AV DENTIfBltt DUD0CTEUR P1EB$
SPARIŠ
Svet«
loslavna ustna voda.
Dobiva as povaod. 2921—15
r
2-137
Jtaton Aškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-veta prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h.
Najfinejša, najilahtnejša
za otročnice, bolnike in prebolele, odlična  vina za okrepčanje slabotnih. Najboljše za bolne na Želodcu.
Najfinejša namizna vina so
vinogradniške družbe
v Patrasu.
Glavne mamke i yt»iv rodnpbne (rdeče ia sladko). AtiitjtM- (bel in ne sladek), lieli MttloMSiJee (.sladek). Glavno
zastopništvo za Avatro-Orfrsko :
C\ J. *«*ln uiiili «*» C'©.
Mauer pri Dunajo, Langeg. II.
..... Zaloge t Ljubljani: Joa.
Mari-, lekarnar; Peter  I t a s u i k v Wolfovih uljc.il) ; F. Kliam, trgovina z delikatesnim.
Mnogo denarja
si lahko vsakdo laaluii s prodajanjem nabožnih in drugih knjig po silno nizkih oenah. Kapitala ni treba. Ponudbe na I. VVeinberger, Budapešta IV., Kossuth Lajosgasse 19. 3382-3
Sode
nove, več vrst od 60 do 700 litrov, potem stare od 17 do 73 hektolitrov ima na prodaj 3462-1
Ivan Buggenig
Cesta na Rudolfovo železnico 5 in Bleivveisova cesta 42.
Izdelovatelj vozov
FRANC] VIS JAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—45
vozov.
I
Kašelj
?
Kogar nadleguje kašelj, naj poskusi preizkušene, kašelj ublažu-joče in veleokusne 3117—5
Kaiserjeve
Prsne karamele
2740
nota rako ©vero* Ij4-nlli M|irl-
r<*\Hl Jamfl za Ko to v uspeh pri kašlju, hrlpavostl,   katarju in zaiillzenju.
Le pravi z varstveno znamko .Tri jelke-.
Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koczyju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Slidović.
Mlad podjeten
mesar
si ustvari lahko stalno eksistenco. Kje, pove npravništvo „S1. Nar.u.
Izprašan strojnik
se išče za oskrbovanje kotla, in stroja..
Prednost imajo taki, ki imajo kaj izkušenj v elektriškem obratu.
Ponudbe na ravnateljstvo tovarne v Litiji na Dolenjskem. 3414—2
od 620 do [650 litrov vsebine proda po nizki ceni 3168-5
£*• IU
Ljudevit Borovnik
putVk T   ▼   Borovljah (Fertaetn na Koroškem
j ae priporoča v izdelovanje vaakovratnlh pušek za lovce in strelce po najnovejših
i Biatemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr#-
I deluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preakuse-valnici in od mene preskušene. — llustro-
I B2 vanl ceniki zastonj. 47
Grenčica
„Florian"
in liker 5-271
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHRISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MOSTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki koniumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. 1857-22
== TVORNICA AP0L0N0VIH SVEC in MILA na DUNAJU, VII. ==
^Cigieniško -K<— razpraševanje
stanovanj, tovarniških lokalitet itd.
Uacuum Cleaner
Peter JY(atclie
zaued za množenje ^tancuanj
Škofje ulice št. 1.
3443—1
preproge, pohištvo
se sprejema za snaženje u shranjevanje.
prvo z eno sobo in kuhinjo, drugo pa z dvema sobama in kuhinjo se takoj odda na Vodovodni cesti St. 28 ▼ Ljubljani. 3387-2
Prlma trboveljski In dolenjski
priporoča na odvzetje po 10 colcentov ali višje, na dom postavljeno, po znižani ceni
zaloga premoga
lastnik premogokopa 3355—4 Ljubljana, Marijin trg štev. 1.
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 3007—7
Peter Wernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Samo 2 gld. z verižico
in tokom velja moja najnovejša edino prava nikljasta remonto-arka s s drom, sistema Ros-kopf, s čnrnir. pokrovcem in ong. plombo; gre 36 ur in je natančno repasirana, za kar še pismeno jamCi 3 leta. Prekaša glede zunanje opreme in kakovosti vse dosedanje izdelke in se kot ura za trpež vsakomur najtopljeje driporoča. Denar se povrne ali se pa ura v nepokvarjenem stanju tudi zamenja
v teku 6 mesecev — Pošilja po povzetju ~-
tCTrarnišlssL izalcgra, ur
IV. ŽIVNY 293 3
Dunaj XV. Mariahilfergurtel 37 N.
Huatrovani cenovniki gratis in franko.
Tovarna pečij
ustanovljena 1. l>sv
Založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljial>l jmia
Trnovo x Opekarska cesta x Veliki stradon  št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših predanih in poljubno bar-vanih do najpriprcstejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd. kak »r tu'li Štedilnike in krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih cenab terjevsvoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. 8
od tiskarja, če ae kupite moj aparat sa tiskanje a tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
66 črkami H. —-70 ©O „   — 86
127 „ „ I-20 140     n       „ I-60
an a-—
263 črk n 2-40 364   „   „ 3--466   „   „ 3-60 640   „   ,, 6-809 e —
cenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji sa numeriranje, šablone, klešče sa plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke s vzbočenim tiskom. Prese sa vzbočeni tissk Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogramij in zobci sa perilo, solidno izvršeni
J. LE VVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip. graverska dala. I*%mm*£Bm' 7 'n 9wmA M Ba8kem'
Zastopniki se IseeJ*. Keufa\|<iee mr> viatne amaaaj.
Puskinskaja 16. lili i««tonj.
76
Čsitito eblinstvo v njeea lastnem Intsrssu •fatarjasM, ss as aalaja peiikasi rastlinsko mast pod raslieaimi isiesi is assatkassi poveličevati is spravljati as trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaV le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
Je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedina mast
priznana od avtoritet. 2568—11
E£2S9 Popolno nadomestilo za surovo ':*vV«Y    matslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" se ne dobiva, poailjamo poskusne postne fikatlje po okoli 5 kg
brutto po 6 K 50 h za skatJjo, tranko na vsako avstro-ogrsko pofito proti povzetju. Za razpečeval C 6 po železnici v zavitkih po */• ah 1 kg. v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za groaiate prednostne cene !
sBUBBBSSE&L       Brošure in zdravniška Izpričevala 2astonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
Solidna tuzemska zavarovalna družba sprejema povsod zaupne gospode za
v in o n m rti IJI
Emanuel Khuner A
Duaaj Xl¥ 2. Etablirala 1880.
Ob porabnoiti plača, diete in provizija
Ponudbe pod „gotov dohodek" □pravništvu „Slov. Naroda".       3*97—8
Za ras vito lesno trgovino se išče spreten, samostojne bilance zmožen
knjigovodja
ki je obenem zanesljiv računar in hiter dopisovalec, vešč slovenskega ali hrvaškega, kakor tudi nemškega jezika. Mesto je stalno na neki parni žagi na deželi; vstop takoj ali pa tudi pozneje. Prednost ima oni, ki je v lesni stroki izurjen. 3409-2 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Jesna industrija na Kranjskem 1905" upravništvu „Slov. Naroda" z dodatkom starosti, vere, samec ali ožeDJen, v zadnjem slučaju število otrok, dalje znanje jezikov, zahteva plače in event. prepisi izpričeval z referencami.
Kavarna^
je rsako soboto ln nedeljo in vsaki praznik
celo noč odprta«
Fric STovak
kavarnar 3C00—7
Kolodvorske nlice It. 22.
Dobra kuharica
spisala
je izsia     miaiMVMueni     je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samć vezana; cena O K, po posti 6 K 55 h.
Obsesa na 576 straneh več nego 1300 receptov aa pripravljanje najoknspejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana
Hvali jo vae: kuharica a avojsga strokovnjafckega
Btali&ca, literarna kritika garadj lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282— o j
Qricar§ Jy(«jae
= Ljubljana =
prejerneue uliee jteu.O
i>vojo e 4ia^ivovcyyin%i j>zcom*ti j>oy>o (njeno x?atoo^o v
konfekciji &a datne
p?   Čudovito -tvt&ftifi c«4ta/t, obotavljajoč točno iti  :>ofi?uo po->{tez?t>o.
ftabot tudi
vivozočata
c$>fcfie &>a ao$ipode in = dccnc =
(Semii M caepocri^iaio na semiPP eoatottj <n
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka. .
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
uno je zajamčeno čisto m t>rez vsake Škodljive primesi. — Pere izvrstno
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN'1.
108*2-38
Dobiva se povsod!
Ustje (IMO)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem konliiibiitu.
WR9EI
35
najstarejša ljubljanska
že 15 let obstoječa
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 3436
nnlnoi
fino kuaarieo k neki ekscelenci t Zader, ozir. C5 Dunaj, 2<) gld plač e; dobro knharico noleg sobarice za Polj, Reko in Trst; 2 slnga k gospodi, eden za Gorico, drugi za Pmj, 20 gld. plače, mnogo napitnine; gostilniško kuharico. 20—26 gld. plaće; boljšega konjskega hlapca na d-, želo, 12 gld plaće, zelo dobro mesto; 3—4 navadne natakarice, dekleta aa vse, hotelske perice i. t. d. VeĆ v pisarni.
ViSjega stavbnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz u&es, Šumenje po ušesih in nagluhost tndi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
pri   črnem orlu'4 na Novem trgu v Celovou. 3147-3
Fotografljska manufaktura
FRUWIRTH & Comp., DUNAJ, VI.,
l.uttipcuilorfVmlru«iNe   19,9. 3366—2
Prve vrste kamere in vsekdar sveže utenzllije, bromovo* srebrne povečave in moderno okvirje. Ilustrovani katalogi zastonj in f rana o u-T Vg-odui plačilni pogoji i*£q
,, Specialni  božični model11
(kakor kaže poleg stoječa slika) zaklopna kamera 9x12 s 3 AvtomatiSki časovni in   kasetami in kompletno izvrstno opremo v lepi leseni omarici, momentni   zaklep do Vim sekunde.
Božična cena ie K 50
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Iavoci iz voznega xed.ec
Veljnven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klei:;-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m tjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F> anz^nsfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne oaobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli ara See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo-takovo, Ljubno, čez Kle u-Reifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v .re, Prago, vdirektni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7.2uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Stejr, Iscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljsk. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz) — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-nnja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove vare, Karlove var:, Heb. Maiijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubuo, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovc*, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer Oiobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Bndejevic, Plzna, Mar. varov. Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob S. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 3S m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ori 1U m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in Je oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z:utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Otvoritev kavarne.
-*-**&8>j*~*-
Podpisani vljudno naznanja al. občinstvu in svojim cenjentm odjemalcem, da je za udobnost p. n. gostov poleg mi oje mliiMflearne
priredil in otvoril tudi
t glavnih prostorih na Starem trgu štev. 21
kjer n« bode postrezalo z dobro belo in ^eno kaivo^ čoko* lado^ eafem in druflmi sorklml in mrzlimi pljaeaml.
Priporočajoč svoje podjetje   kar najboljše, bilježim z odličnim spoštovanjem
Jakob Zalaznik
pek, slaščičar in kavarnar 3461 1
v Ljubljani, Stari trg št. 21.
Brezskrbno
odovinako srečo jama.1 e   rprava*iia  knjiga o pra-obtlem blagoslova m otroki. % t«6 kot tisoč aahvainl-cami pošilja diskretno aa \90 h v avstr znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, SW. SW,
<5
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljant
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Re sijeva cesta ste v. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-lleiie«;M papirja, trgovskih in poalovnltt linjlfr, eolskih zirzkoi, »tljez-■llr, crnila Itd.
■Minuli*. A \ *trlj**ta zgodovina iz IJiadt4liev sole.
\aMteiiHke table za 1'rnlv-eevo raeunleo.
SolskVe l&njlge za IJudalje sole.
Vlollt%enlkr v raznih vezeh. Tleltovlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. ILIpe HloteiiNklhlllerato«. Ras m o aralainer. blago itd.
Ilzks sme, točna li solidna pMtrežta.
; JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
i Ljubljani, Kolodvorske ulico štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
: katere imam vedno ▼ zalogi, kakor tudi ]     vsa druge konjsko potrebščine.
4> m Cene nizke. ■ «»
r ■ ■■- ■ k
\i
I
P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom
I. decembra 1.1.
e m o
S
'o
N L
Najboljši kosmetiski predmeti so:
A A A
fla rniio po 60 h cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
Ju ustna voda tmmmm zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
|lglasna voda _lasna pomada
po I K, la ohranitev in rast
las.
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v lij u lil J mi i.
Nadomestke za rAidou zavračajte.
svojo manufakturno trgovino
preselil  sb   ItMai-lf^nefia ta-g*2*
na Stari trg štev. I Pod trančo
v lastno hišo, prej Deterjevo
Igj] in bom Še cenejše prodajal kakor dosedaj   vse v to stroko spadajoče
Hjjjjj predmete.
[g| ZaL valja jem se slavnemu občinstvu za dosedaj mi v toliki meri fcsj izkazano zaupanje in prosim, da me tudi nadalje v mojem novem podloj Jetju blagohotno podpira, ter zagotavljam z dobrim blagom po najnižjih ISU cenah solidno postrežbo.
S spoštovanjem
3445-1
Od 1. dec. 1.1. naprej Stari trg št. 1 Pod trančo,
3v. Seunig
trgovec z usnjem
na drobno In debelo 49
v Ljubljani, Stari trg št. 7
v I      priporoča I
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|llt cenah:
1 It*. feO   la. w«f a  90 H, pri
nakupu večje množine se ceneje.
JfOVO! Patentirano JfOVO!
nepremočijivo mazilo
za poćrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Oblasiv. koDf.
la
vojaške zadeve
le
PH lfuztaj VIII JoHrr«tXdl«rilraii»r »lev. 14.
Telefoai 13.6*0 (tudi interurb
Strokovnja&ke  poizvedbe in sveti v vseh aadevah  vojaških stavben«- v, aktivnih ta rezervnih častnikov in moitvs.  Vlaganje vsek pismenih vlof v smislu brambnega sakona itd. itd. itd. — Pisarniške ure ob delavnikih od 9.—13. in S. •
3221—4 Ravnatelj   Fran Tafflelrfcs.
3426-1
A V 277/4/1»
Razglas.
Dražba vina.
V zapuščini po gosp. Francu Hočevarju, bivšem zemlj. posestnika in veletržcu z vinom v Mariboru bo
6. decembra 1904, ob lO« uri dopoldne
v kleti Reiserjeve hiše v Mariboru, Reiserjeva cesta št. I.
nadaljevanje dovoljene prostovoljne sodne dražbe zaloge vina.
Prodajala se bode stara vina in sicer:
lz Slov. Goric, cenjeno......40 vin. liter
rožpoško „       ....   36—40   „ ;,
završko „ ...... 50
velkonsko ., ...... 48
rdeča vina        M ...... 36
ljutom erčan ...... 48
Vsaka vrsta teh vin se nahaja v sodih od 50 / do 300 / vsebine in se prodado sodi z vinem vred, zaračunajo pa se posebej in prav ceno.
Četrtino kipnine je treba pokriti pri dražbi, ostanek pa pri odpeljanja vina, to je v 14 dneh po dražbi.
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne  1. novembra 1094.
^Ma^Ja^ V^
'i
M
•I *l
^^^^^^^
v^     v^     v^ v^^^
Slaščičarna in kavama
Rudolf Kirbiseh
v Ljubljani, na Kongresnem trgu št, 8
priporoča
LJ440-1
pF* za Miklavža
bogato izbiro različnih atrap, bonbonier,  košaric s sadjem in bonboni, krhljaka, mandolatov, medenjakov, popernjakov in različnega najfinejšega desertnoga in čajnega peciva.
Dalje priporoča pristni  francoski konjak, rum  in druge likerje; vino iz c. in kr. dvorne kleti na Duna.u.
Vse jestvine lastnega izdelka. Jfaročila za ztiuaj točno.
A. Persche
pred Škofijo 21
priporoča j Q
največjo izber i
kožuhovini
po najnižji ceni. "
FKLB
Dobiva se povsod! S
J.BUZZOLINI
delikatesna trgovina v LJubljani.
Varstvena znarak*. Fstmnovljrno i 718
Mari jaceljske želodčne kapljice
edino prave iz Krhopfov« lekarne  „Eur Cnaden-
mutter*' v ti »»i i j i i« v n«  Celju (Mariazell) v stekleničicah po
50 in OO %ln.
247o- 13
Pristne le v etekleniCicah, zavitih v zelenobelo paaaste Bkat-!jice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju.
Dobiva ee v Ljubljani pri gosp   €«a»i*lelu   Jt^lms.msoaBAflMMm dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah Ce ne pa se naj naroCe naravnost.
Tvornl«ka zaloga ur
!
Miax Boh.ne 1, "
Zlatnina In srrbrnlna s oletnim pibme nim jamstvom = Izvirne tovarniške cene. =
.» ■iirti'«-tlirii-ll'rt<inr
•9
Največja in najstarejša firma Ustanovljena 1. 1R40. Najvišja odlika „Grand prix- in velika zlata svetinja Pariš 19"4. — Nikel remontoirka  g'd. 160 Črna jeklena remontoirka gld. 190   Sistem Roskopf pat. remontoirka gld. 3 —.  Originalna železniška Roskopf (ne sistem Roskopf) gld. 3 50. Goldinasta remontoirka (dvojnat pokrov) gld 2 9U Pristna srebrna remontoirka gld. 3 -   Pristna srebrua remontoirka z dvojnim pokrovom gld 3 50. Tula remontoirka z vloženim zlatim avstr orlom in grbom ali lepimi lov-skimi podobami gld. o -.   Pristna srebrna oklepoa verižica gld. - 95. 14kar. zlata remontoirka gld 7 50. 14kar. zlata oklepna veriž'ca gld. 10'—. 14kar. zlat prstan gld. 18.'. Ura na nihalo, 2 uteži, 130 cm dolga, gid 1075. Okrogla kuhinjska ura gld 1 ob.   Budilka, nikljaata, gld. 1—. Ilkeuarajajoee se zameni ali denar vrne. — Zahtev alte » doplanleo moj no«I eeiiotnik. z ooo Mlluanil arratl« In franko.    1960 6
Prepričajte se!
^^\M][//$V/^ da ie edina resnično rabljiva žepna avetlljka le izboljšana % električna žepna svetiijka ..Brazda4*. Brez nepripravnega napolnjevanja s pasto ali s teknCiiiami, ki se ob daljši hranitvi skva-rijo Priznano Izvrsten izdelek, ki se je že prepogosto dobro ob-nesel. Vse druge so le Igrače in navlaka brez cene, ki je vkljub svoje cenenosti Še predraga. Nevarnost je izključena! No*i se pripravno v žepu Nedosežen vpliv z lučjo! Gori prav dolgo! Neodvisno od vetra in vremena! Kompl Žepna svetiijka stane K 3*— s povečalno lečo K 4 —. Dvcjnata nadomestna baterija, ki garant, zadostuje za 3-4 meseoe K 1 —.  — S povzetjem ali če se posije
denar naprej razpošilja 3430—1
Elektriška manufaktura „BRAZDA
Dunaj V 2) Schonbrunnerstrasse 11353.
Največja in najpopolnejša specialna trgovina te stroke.
*$2S
slaščičarne in hran
p j.
Usojam ai častito gospodo iz Ljubljane m okolice najvljudneje obvestiti,   da   otvoflm    na   Starem ti ****** .  «5 w Izubijani
slaščičarno
Potrudil se bom, đa bom postregel cenjenim odjemalcem samo z najboljšim blagom kakor z raznim pecivom, tortami, nadevkaml in finim sladoledom po najnižjih cenah latotako bom ustrezal z izborno kavo, čajem, čokolado ter z vsemi drugimi mrzlimi in toplimi okrepči i, finimi likerji in desertnlmi vini. Moje 16 letno delovanje v prvih kondltorljah mi bo omogočilo ustrezati tudi najbolj razvajenim zahtevam
Priporočam se častiti gospodi za mnogoštevilni poset svoje slaščičarne in za cenjena naročila na slaščičarske izdelke ter zagotavljam, da ae bom kar najbolje potrudil svoje častite odjemalce zadovoljiti z reelno in ceno postrežbo ter si ohraniti njih zaupanje ia naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem 3439 IV.  Gotthard, slaščičar.
*0k
x
* * * n n n * n
5
Avgust Zabkar
v £jubljani, Dunajska cesta
H58-38
k n n n n n n n n * * k n n
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečafltiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih mlinskih In žaglnlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcij ah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotit*, peci, vrtne klopi, misr,
stebre, trombe za vodo Itd« Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskib in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IN **<>i-ti in proraćuui mo mi scuhtevauje na razpol ngro, TSe pa po primernih tovarn lišiti ti conah.
ftX*xxkxxxk*k*KXKKXKK*ttXXXXKXtt
AVGUSTREPIC
sodar 49 Ljubljana. Kolezijske ulice 16
(xr Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
Prodaja
p« naJnlaJIM cen ali.
ia stare vinske sode.
j. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v poslopju „Mestne hranilnice".
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facone.
Prodaja na drobno In debelo.
CZ>E7=   C'«11 llil broaplMčuu. <=S^5D
OdUkovan
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu 1. 1»04.
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vie v to stroko upadajoče predmete lastnega Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v St. Vidu Ud Ljubljano.
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Jil.jalke:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
BS 6*
m
m
i
m m
T.tA
M mi
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborua
zaloga
namiznih in nastropnih svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
„7(athe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. „Kathe-voda za prsi se rabi le na zunaj, je to raj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela 'vegeta-bilna io zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem HVA-b
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3., I nadstr., vr. 50
*™       Založnik c. kr. £K drž. uradnikov.
Ljubljana J   KEBER L<ul)|Jana IS
<N! «tari trjr st. 'J     ■   ■ ^ »MM M M Slai j ^ M tJ ^
^ priporoča gvojn tovarniško ztlogo >3
IsiiloifiiiajlakniaNjuiIlDfiplJliai
©I!       po izredno nizkih stalnih cenah. *
Wi        Poleg tega dovolim mojim eenj. odjemalcem pri odknpu 10
£Jj     mF~ čox IO kron 5° o popusta. |8
g| ^otre"bšči3^l3 za krojače In šiTril:e. ^ | i i^SSSS &G5Ei o SS ocaIS 4*j£d     SSSS S     ScSjS 7S, \
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584
31 lK(*rKtrftHK(» vogal Burggasse
ITaJvečja in naJo-bsežzieJSa. zaleg-a
peči
navadnih in tudi najelegantnejAe ———   opremljenih. ————
Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulaeljske
polnilne peči od K IS — naprej.
Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča J!^
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.
3144-7
Specialni katalori zastonj ic poatnice prusto.
Stanje vlog
K 6,485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238-4-1
■
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiti
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestnje hranilne vloge po 4f|20|0
brez odbitka rentnega davka,  kalrrcjga plačuje posojilnica nama za vložnike. 905:15
Posojila po 5°|o in po
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne ln od 3.-4. ure popoldne.
Tele Ton č«.
Poštnega hranilni^nega urada št. 828.408,
r
Iz Ljubljane v New-York!
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser filheli II. Kronprioz Wilhelm Kaiser filkeli der G-rosse
(največji in najhitrejši parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen meni S9" "Vfl povišajo cene ameriških železnic. 3441 14
ttnri Tiar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Ti šle rjovi" gostilni
WJ6
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, vsrnlh prsd ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporebe železnih opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI <fc SCHUPPLER o o
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. C. kr. deželno sodno zapriseženi zvedeneo in cenilec.
236-45
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, Čistilne naprave za kap-nlco, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake ----—  vrste. = —
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Najcenejša pot za zdaj!!
me
deča zvezda #
1
pntujcrpen
Hitra in varna vožnja z moderno opravlje-1 _ nimi novimi
družbe pri WCltf t^SoUdne poSteni in   * * I
si a ŽEi po- -   - —,
stiežbi. Natančen zanesljiv pouk m veliavtie listke po
pr}i!odelph>ia
Antwerpen NewYork
100 gld.
zg železnico
in barl^c
dotite v 978-28
Kolodvorskih ulicah št. 41
= od južnega kolodvora na desno =
Za zastopstvo „ RDEČE Z VE ZDEa
Ivan Nep. Resniarj,
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno  na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vhudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Na pariški svetovni razstavi 1900: „Grand Prix" najvišja odlika.
Le pristno
18(jO
na
pod
, T. P. A.P.M\ platu. /C. [IETEPByPTj
4y i> s«**
rt*
fcft
Vs k dan se izdela v tovarni 40.000 parov!
Edini
Prodaja
kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
na drobno v vseh  boljših trgovinah z obutvijo, gumijevim in modnim blagom. 3301—2
Zdravje je največje bogastvo!
/ - i ♦, «
i, anM Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo VBak glavobol. Učinkrjjejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ablažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in creva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiSi. Dobivajo se samo: TleNlns lekarna. Za-sri*el#. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 2477-13
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št- 36, poleg cerkve sy. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cen« Je nattletlnja in sicer franko dostavljena na V3ako poŠto:
1 tlueat (I« ateklenle) i K.| i dueate <** itoUeele) !*•«<» 14. f duratA («s »telUenfo) H K. .» tlueatot (»O tttekJeiile) K. ^ dufuiu <a«; «(«-1*.i«-di<-> ii r. rfflnUB *
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekatenh gg., ki bo s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič,  učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan EorCič, župrik; llija Mamic, opankar; Zufija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak iti.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   ■ troj I  po najnlijl oenl.
uicikie in v to stroko spadajoča popravila izvrtajo   prav dobro In »eno.
VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAM
A. KUNST
Žid
Ljubljana
kce ulic
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode
In otroke je vedno ne Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in saznamennjejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
jr>?ffffff?ffffvffvf?yffftff
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn
n n n % n n n n n n m n n n n n % n m n m %
Igu, Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Rdichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atedilnila ognjico
najpreprostejših kakor tudi najfinejših,
z zolto medjo ali mesingom montiranih za obklade 2 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSd.
nnnnnnnnnnnnnn»nn»nnnnnnn
n n n n n n n n n n n n m n n % n
a a
MMCZMH&
LSrtljaoa Si. Petra cesta 6.
priporoča popolno zalogo
& kratkih kldV*rjev, msgnonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Proigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L- Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. Stingl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjasko in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
a:
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana *9 Špitalske ulice štev. 5. |
Kaj boljšega nego je barva za lakiranje poda z medvedovo znamko, sploh ni.
- V zalogi jo ima-- 2 2564—3
= izdelovatelj barv in lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK VVIBBE
aty POSLAJENE
odvajalne kroglice.
že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot
I lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo.
ki prebavljanja ne motijo in bo popo noma neškodljive. Ker so kroglice
posla jene, jih uživajo radi tudi otroci Skatljica s 15 kroglicami stane HO vin., zvitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglic samo 2 K Kdor pcSJje K 2 45 naprej, dobi poštnine prosto zvitek škatljic. Zalite*njt*» Filipa „Neusteina odvajajoče kroglice-. Pristne samo, če ima vsaka Skatljica na zadnji strani v rdečem tisku obl. prot. varst. znamko „sv Leopold". Nase registrirane Skatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis „Philipp Neustein, Apotheker"
Filipa Neusteina lekarna pri „Sv, Leopoldu",1 Dunaj, I., Plankenjasse 6-
I Dobiva se v vseh lekarnah. 8980—7
fTPLiNKmCiSSLS
Novo!
Novo!
Amerikanske avtomatične
samotasalne puške na šibre
4-48 ^i^tem Jrcuning.
= Istotako imam veliko zalogo
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. Se vljudno priporoča FRAN SSEVČlK
Ceniki na zahtevanje za- * .
stonj in poštnine prosto.     puškar, Židovske ulice 7.
5o<yy:^xVx:.::-: g:»: gggggggg
Največja zaloga,
Hrini^ftU   Ba pleskarje, sobne VUJJIUCV   slikarje, zidarje in mizarje.
I cx\ir\\i   Pristnih angleških, za L-ciffvvsVj vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 11 m Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
751   nnHo    Edino trpežno in X.a   Kuuc<    najlepše mazilo za trde in mehke pdde.
Voščila, sledilnega,
brezbarvnega in barvastega za pdde; najcenejše in najboljše.
Ponirinla pripravnega za vsa-ncipiUUId, kovrstne previaKe.
Rrunnlinflza barvwiJe
najboljša in najcenejša tvrdka
za naročeianje ozir. nakupovanja Oljnatih barv# p^A0lh Oljnatih barv v tubah
dr. Schčnielda.
Pirn079 prirejenega iz lanensfa ■ 11 olja; pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
^|r\CQ     alabastrakega in WI|JOClj fttukatarnega.
Karbol
Fasadnih barv za apno.
Barv <Ujhlh kemičnih,prsta-Ddl vi oUIlll l#nm i rudninskih-
K16 j 3 za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422--25
Olj© r>r»oti pralni.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
I »luno« Ijrn.. I. 1»S«.
■I   »m ' mi——m*   *m ■ mi—mi trn—trn ^^^^^^^^^^^^^m^^^^^bm^^bi^^^B ■
Pazite na tvorničko znamko. ls
šivalni stroji.
. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.   365- m
T{. Ditmar
c. in kr. dvorni dobavitelj.
Tovarna:
Dunaj, III-, Erdborgstrasse 23.
Predmeti za razsvetljavo
3137—3
za električno luč, plin, petrolej, špirit, olje.
Izvrstne prenosne petrolejske peči za : kuhanje in kurjavo. :
Inštalacija za električno luč in prenos moči.
!
New-Tork in Lomdoi nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSUjam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temo, da se mi povrne gldl 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namlmih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih irebraih vilic iz enega komada; 6 komadov » » »      Jedilnih tlic;
12 komadov „ . a      aavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sretraa zajemalnioa za juho; 1 komad amerikanska patentirana irehrna zajemalnioa sa mleko; 6 komadov angleških Viktoria cašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih ivečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
10- 24
a I i
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakćnl slepaff|1 zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno geurmitiuro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
iersitova njsko in priložnostno davilo
kakor tudi za Tiake bolj če gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBEHG-a
I eksportni hiši  američanskega patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje. ^kČRf Čistilni prašek, za njo stane IO kr. ^ ^
PriBtno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek iz pohvalnih pisem.
liil sem s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartnfich, c.inkr. stotnik v 27. peSp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete 6e jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Z: Kamilo Eifcm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen.
Mihael Kovačevi«'-, pom. uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
IVAN SGHINDLER, Dunaj III/.., Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cev), železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno 1781-is znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavede in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po
najugodnejših plačilnih pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.
fj Dopisuje se tadi v slovenskem jeziku, gj
Frekupcl in agent je zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
IVAN SGHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
FR. P. ZAJEC
urar
D Ljubljana
^ Stari trg št. 26
Nikelnasta remontoar ura od gid. i do. Srebrna cilinder rem. ara od gld 4«—. Ceniki zastonj in franko. "*aa
1
I Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
Svoj bogato ilustro-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 1904/19O5 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
Važno!   mm Važno!
gospodinje, trgovce in ii«jce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne voda In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoainflrite aparutr in potrebščine, klrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Dblastv, konces. oddaja strupov,
Za žlvlnore|ce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan,  kol mož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvSujejo točno in solidno.
-* Drogerija h-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
IJubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
Cilindrov Itd., Iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno hlugo, nizke eene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cestam
priporočil svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
lopic in
plaščev za gospe,
nepre- 49 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših tusorcih in najnižjih conah izvršujejo.
>^3
m
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in ploftče v veliki izberi se d ibijo
le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER .Jgančuag:
urarju
Ljubljana        J^t^L. : JSr
DuuujMka cuHta »t. 11 ~^ri'i"
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
1716-45
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane nebne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zalogca raznovrstne izdelane oprave sa Malone, Hpalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-47
Na najvišji ukaz Njegovega       c. in kr. apostol, Veličanstva.
XXXVI. c. kr. držav, loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji postavno dovoljena
ima 18.435 dobitkov v gotovini ^^^^ v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. fPQT~ Ena srečka velja 4 krone. ~9f§
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
3220—6 Oddelek za državno loterijo.
Čujte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buk* lamo 5 gl. 3 kr.
,A1T right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam se boi vozil
1155- 35
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHELJ
C6wtoa>.
Zgodovinska povest iz francosKih časov na Kranjskem
Je ix61f$»
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerju
v Ljubljani
IztlM po 14 1-eo, po pošti 14 l-SO.      1669-Id
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
NajboliBe večerno razvedrilo za bolj&e družbe je strokovni Iturz za dam* in coPpode iz boljših rodorln  >«ak ponedeljek on H. In   petek ob
|iol       xveeer, kjer se poučujejo najmodernej&i plesi.
V kratkem se otvori  kur/, /u otroke po lastni lahki metodi   P. n. rodovine vljudno prosim, da izvolijo takoj vpisati svoje oiroke
Posebne ure vsak čas dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah. Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73. Z cdiičuim spo&tovanjem 3407 -2 Geulio Morterra, plesni učitelj
Po visoki kralj, deže.^   vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselio
naravna alkallško-muriatiško-lltijska slatina, bogata ogljinove kisline
i izvrstna kristalno čista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju In revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri oblstnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig; c, kr dvomi svetnik in kr. prof. dr. S. Bosnjaković
Odlikovana'na mnosrih sirokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice4'
Zagreb, Ilica št. 17.   497—82
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
/.istopnik za Kranjsko: C SIJEVAK1>1 v IJul>lj.»l»*.
i
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
ur na nihalo in bndilk 3
pT pod tvorniško ceno.
FRIDERIK HOFFMAM
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12,
Piimerna božična darila!
I"
I
jfi  vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim,
Ž      brez poroka in brez intabulacije
fš se ne dobi nikjer, ampak ee hočete dobro in ceno y jesti in piti, potrudite se v
i A, Razbergerjsvo restavracijo
I
(J
a 33
Najmja zaioga navadnih do najtmijtih
otroških vozičkov
in navadne do najfinejša
zime.
M. Pakič
w Ljubljani.
Nt2Mlia ruroćnikta m
M<ija t pivzitjM.
I       lf)l        -=3c£*=—    —3$gK=-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
Tozsih koles,
glasbenih avtomatov
•n
pisalnih . strojev.
I
p
prašno izbero
I^onfel^eije
za dame » deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. =3.-|i rljjoroea
Anlos Schnsisr
Ljubljana
Mt&lske ulice štev. 7.
!xxxxx>oo<xxxxxxxxxxxxxx ,
Solidno blago, v   Nizke cene. i
(XXXXXXXXXXXX
Veliko zalogo |
*    za dane mmwwm gospode
kravat za gospode
toaletnega blagi
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo Nt. 21.
v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 37,
poleg jubilejnega mostu.
Samo pristna naravna vina iz Dolenjske. Štajerske in jfrvaške. Uiua v steklenicah, peneča vina. šampanjec. Jmi dunajski pelinkovce.
Pulitfijg'astcSiio salonsko iiparčno piv«»,
vsaki dan oknsno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izbiro. Jttrzla in gorka kuhinja ob vsakem Času. ?int zajterkovalni goveji
->/\Ar  golaž samo 125 vinarjev, aaa
Lepi prijazni prostori,      #    #      Za družbe oddeljsne sobe.
Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago.
Ker sem si naklonjenost slavnega občinstva v sv jih prejšnjih prostorih, najaadnje v restavraciji Janj Auerjovih dedičev „pri Belem konjičfculi z trudom pridobil, pros-'m tem bolj za i3to, ker mi je sedaj res mogoče vse častite gg. gosie postreCi le z dobrim pivom in vinom, s slastno jedjo in to« no postrežbo. Priporočam se za prireditev skupn>h obedov, godovnih gostovanj, ženitovanj in drugih razveseljevanj, Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverjn bodem imel posebne prostore.
Priporočajo se bilježim z odličnim spoštovanjem
A. Razberger,  - tavrater.
mZ "IV 09ue.1t poj
t^oioduđ 49 I udqzi W!|dA a j ui qeuo6ej mi$[©aou[bu a
Ul 0jpui[I9
N »
o
N« 3
o
Razpis
službe mašinista pri vodovoda za Novo mesto v Stopičab.
Isti mora biti vešč v ravnanja z bencin-motorji ter tndi vešč popravljanja raznih vodovodnih naprav.
Plača 1100 K na leto ter prosto stanovanje v strojarni.
Prošnje bo vložiti do IO. decembra 1904 na mestno županstvo t Rudolfovem.
Nastop službe s 1. januarjem 1905.
dne 20. novembra 1904. 3390-3 Zupan: 8. pl. Sladović.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Portland ■ cement v vedno jednakomunii. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiao glođe" tlako »me in odporne trdote dulrc ■»•»dUr-HJ ujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni aral: '^-7 Dunaj, 1», JMlatzimi tanst**sse 9.
mmmmmmmmmm
Hamburg-= Amerika
Iz
Ljubljane
New-York
z dobro,   pronio hruno.
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek,   torek   m četrtek
v tednu 2603-12
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven
Izvrstna  sigurna  vožnja z *&*brzoparniki
samo H fini samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno.
^ _ __■ ■ v , i     i    11«/M  M A R"
156-49
i Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
J'        Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zal<">ga^
pohištva
,^^~J   u sPa,ne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe.
■
i
Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, iimnatl modroci, otroški vozički itd.
i
-t, ■
d>>—^
SfiMr?.
I
c
(D
z
D
O <
a
eva
a>
OD
•I- MT \»JnlzJe rt'ne. .VMjHolidnrjMF blato. *VB
w
w
p-
p e
e-e-
P-
w
w
w p
P-p
e
P e
e!
prodaja blaga
se prične
T7- ponecleljelr, 21. novemloia
v trg. zalogi blaga
A. Primožiča
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 25.
Stalna razstava blaga vsako nedeljo do  Božiča, tudi zvečer ob razsvetljavi.
Od pričetka prodaje za Miklavža in za Božič so cene znižane kolikor mogoče, pri mnogih predmetih pa celo čudovito nizke, o čemer ise lahko vsakdo prepriča, če si ogleda, ne da bi ga silili, da kaj kupi.
Na prodaj so: Imerjeiie obleke v kartonih, moško in žensko perilo, ko/nho iue, preprog*, damska konfekcija n. pr. pakteti, «»lasri (Kiunueumftntel), bluze in kril«, poslednje lastnega izdelka, predpasniki, svilnato blago okoli 5000 m in premnogo drugih predmetom
w
3377 -4
V^^JS
WH
0R
Odlikovan z diplomo in zlato kolajno
na III. dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvetle gospe uadvoj-vodine Marije Josipiue.
V Ljubljan* Šeienburgove ulice št 3,
se priporoča v izgotavljanje moških oblek kakor tudi vseh avstrijskih g uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo in zmerne cene t Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
lavž
mm
■o
G
60 N
- Velika Izbava
daril za Miki
kakor tudi
raznih predmetov za okiašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka. 3420—1
Nadalje se priporočam slav. p. n občinstvu za naročila raznih ikttjfiiifjaih lorl in \ »i»Van raltirjca okimiieirt |»e<*l«u. — V zalegi imam razli, nih dp-Mcrtnlli m eoltvladnlli bonbonu* in postrezam tudi s finimi lieHfrfulmt %lnl in raznimi ■ l*i«*»-Jla
Vsak dan sveže medene, orehovr in nove poiSer, mur-
Uelj, ulurr in drugo i»eel%o, v pekarni na tin ilomar rini kruh
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.    Sv. Petra cesta št. 26.
Z I C
2839—17
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
iaril za MiMavža
ter drugih v njegovo stroko spadaj oči h stvari po
najnižjih cenah.
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tam brošuro, ki jo zastonj m poštnine prosto razpošilja §»i-lv. Aehw«nrn«Apoth«l4«
Iraiiklurl h. Iti. 641—40
lani« mamu: 8&ro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za 3048—7
Pain-Expeller
priznano (zborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h , K 1*40 in K '2 — se dobiva v vseh iekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah z nas*; varstveno znamko flsfdro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobu onginaini izdelek,
&tIftuerjc*v» lekitriiapri p M   - .       Zlatem levu « r-ragi, \
j   ; i ? ^ ! 1., Eliščina c. L. R^spoiiljuiije VI »«.
im
f \
is
Cementna zarezna
strešna opefea
iz portland cementa in peska.
Streha pribodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpeinejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice.   2076 — 19
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ cementnln
Crlince pri Ljubljani, el
lii'ir.i. f skrbno y»rovati preti vsako nesiiH^o
ker so po tej lahko vsaka tudi najmaniS* ri7i* razvije v eelo hudo, -eiko ozdravljivo r;ino. / • 40 let se je j»kvr>lo meciluo viačuo mazilo, tako imenovano prasko doniHce mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje raue eiat*?, obvaruj« iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Proti  predplačilu K 3"1«
se pošljejo 4/1 pusice ali At-o^-3 36 6/2 pušice ali 4 60 6/1 ali 4*96 9.. puiici poštnine r r -t - »- vk. • postajo avstro-o^rsk« monarhije.
Vni il.-li fmbslaž« t mu o rakonlto «1 • pono*nm>  Taralveno suaioko
—     4~l;it 1111   /IMO^I« ——
B FRA6NER. e. kr. dvorni ttMMj
leltarsia .,|»rl rrnfin oi*lu" a Pra^a      2678 6
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrska.
V LJubljani se dobiva pri go-feoodih lekarjih: O. Piccoll, U. Trnk6czyf M. Marae.schla
Karlovovarski
in
I)tl*€* za prebavijeirajie
8 poprovo meto. „Varstvena znamka kača" prijetnega okusa, zdravniftko "pri" fen in uporabljen pn motenju prebavijanja, kron želodčnem kataru, želodčnih krčih, gorečici  vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, klslikastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Nt-preHLana vp^raba odstrani vae žel dfine slabosti 2506  13 Priznanj a dohajajo vsak dan.
Kita        s**lii«»4t 2S K. Pri 6. škatljicah franko. Glavna izvel va niča in iljalnioa: lfl<>d«rdova Irltarna % Kumprrka na
Moravskem mi. -iN. Naprodaj .*k tro v vseh Iskani ali č» t**, naj kp i   i aaravnoat
eimbe
%a dame in gospode
priporoča v aajoečji izbiri
8rnest Sark
na ogla Židovskih alic ia gtoorshega trga.
v Ljubljani, Stari trg štev. 4
vljudno nazcanja, da je
tvoril
trgovino s klobuk
n
Iv r prlporofi
3308 -5
\
Prešernove ulice št. 3 V LjubljčLlli v novi zgradbi Mestne hranilnice
si usoja vljudno naznanjati, da je z dnem 19. novembra t. I. svojo več let obstoječo 32
modno trgovino    zalogo klobukov
t   t* "V. -4:
«i*x Starem  trgu Ntev. o — nasproti gosp. Seunigove usnjarske trgovine popolnoma opustil, ter se bosta obe trgovini od 21. novembra t. I. naprej nabaja.,
v novi zgradbi „Mestne hranilnice" v Prešernovih
• Zahvaliuiem se kar najtopleje za dosedaj mi izkazano obilno naklonjenost ter prosim ob tej priliki vse svoje fest dosedanjo ««n^ kakor tudi Jux^ Snstvo sploh, da mi to naklonjenost ohrani tudi za nadalje v novih prostonh, ter zagotavljam, da bom vedno postregel sobduo . reelno kakor dosedaj. Z odličnim spoštovanjem jg^^     j=£ y£ J^T       J3 X
modna trgovina in zaloga klobukov
v Ljubljani, Prešernove ulice, poslopje „Mesine hranilnice".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
AJ