AiVliiJKANSKI
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Številka 15.	~ joliet, Illinois, 20. januarja i9j4.	letnik xxiii
.5
DO PORAVNAVE BAJE $E PALEC,
Posestniki bakrenih rudnikov v Mich-«. iganu prepričani, da je stavka zlomljena.
"BOJ SE JE ŠELE PRIČEL."
Tako izjavlja J. R. Roach, zastopnik zveze "A. F. o£ L."
3.03 —■
2.1«
' ,Houghton, Mich., 15. jan. — Radi namišljene zarote v zvezi z rudarsko •stavko v michiganskem okrožju bakrenih rudnikov je danes velika porota podala obtožbe proti Clias. H. Moyerju, predsedniku zveze "Western Federation of Miners", in 37 drugim u radnikom in članom zveziajm.
Besedilo tožbenice ie sestavljeno tako, da obdolžuje vsakega obtoženca samo enega prestopka. Pa podane so kile druge obtožbe, v katerih gre za hudodelstvo in ki se imajo torej, kakor je odredil.sodnik P. H. O'Brien, sele objaviti, ko bodo dotične o?ebe Prijete.
Nobena izmed obtožb, ki se pri- i krivajo, se ne tiče, kolikor se je mo-. Slo izvedeti, nasilnega izgona Moyer- i ja in Tannerja dne 26. decembra. AH I se bo velika porota, ki je spet pričela s j
o ta-
10C 3.00 3.00 0.01 O.ofl 0.09 0.0» 7.1' 0.00 o.o" 0.00 o.o«
časno ' tu bivajočemu predsedniku Moyerju od "Western Federation of Miners" naznanili, da je velika porota v Houghtonu podala obtožbo proti njemu, je rekel, da se še ni odločil o tem, kaj misli storiti. O tem da se mora šele posvetovati s svojimi pravnimi zastopniki.
"Najprej grem v Indianapolis," je rekel, "da se udeležim letnega zborovanja zveze "United Mine Workers of America'. Odondod se prejkone povrnem v Michigan."
Obtožbe niso presenetile.
Houghton, Mich., 16. jan. — Člani zveze "Western Federation of Miners' se nikakor niso začudili nad obtožbami, ki jih je včeraj podala zavezna velika porota proti njih predsedniku Charles Moyerju, kakor tudi proti 37 drugim članom federacije v zvezi rudarsko stavko v v okrožju bakrenih rudnikov.
"Te obtožbe nas niso najmanj pre seiietile," je izjavil Charles Heittala, tajnik krajevne unije v Hancocku "Javno je bilo priznano, da je stalo devet porotnikov na strani meščanske zveze (Citizens' Alliance), ki je bila od pričetka stavke rudarski uniji nič manj nego prijazna, da, ob raznih prilikah je pokazala odkrito-.sovraštvo."
Ker se glasi obtožba proti osvobojenim unijskim članom na "prestopek", zato so v prizadetih krogih po pravici radovedni, kako se glasi utemeljitev obtožb proti ostalim. Obdolženi so bili državnega zločina. Nobena pod
MEHIKANSKI BEGONGI NA CILJU.
"Vojni ujetniki" prekoračili ameriško mejo in dospeli v Marfo v strašnem stanu.
GEN. MERCADO V SKRBEH.
Pred vojno sodišče pride gotovo, ko se povrne v Mehiko.
" Podržavite premogovnike!
Washington, D. C., 15. jan. — Podržavljene velikih premogovnikov v deželi kot pomoček proti delavskim sporom ur štrajkovnim nemirom priporoča senator Martine, New Jersey, v podrobnem poročilu o razmerah, ki so vladale med zadnjim ogromnim pre-mogarskim štrajkom v West Virginiji. Poročilo je bilo danes predloženo predsedniku Swansonu senatskega odseka, ki je bil poverjen s preiskavo i razmer
Senator Martine je vodil tisti del ! preiskave, ki se je bavil z obdolžitvijo, i da se je med štrajkom pošta zlorabi-! la, in da so se v nasprotju z zakonitimi dolpčbami uvažali pogodbeno zavezani delavci iz evropskih dežel v štraj-
E1 Paso, Tex., 18. jan. — Z ožulje-nimi nogami in raztrganimi uniformami se nahajajo danes po tridnevnem, težavnem pohodu mehikanske j vladne čete, ki so pri Ojinagi preko- j račile ameriško mejo, samo nekaj milj j od Marfe, odkoder se imajo prepeljat i I po železnici v Fort Bliss, Tex, To je prvikrat, da ima vojno ministrstvo na- j
kovišče. Obe obdolžitvi se nista dali, kakor izvaja g. Martine, po nabranih dokazilih nad vsak dvom potrditi.
Krvave izgrede v West Virginiji pripisuje poročilo večjidel izzivajočemu obnašanju oboroženih rudniških paznikov, ki so jih namestili rudniški po-
logo, skrbeti za žive?, obleko in streho tako velikemu krdelu tujih čet.
Nikomur ni obžalovanja vredno stanje, v katereVn so se nahajale čete, na videz tako zelo segalo \ srce, kakor njih voditelju, generalu Mercado, na čegar povelje so čete lego pri Ojinagi kot nevzdržno opustile in prestopile na ameriško ozemlje. Ne le okolnost, da so takorekoč v vojnem ujetništvu ga je potrla, marveč tudi vest, da bode po svojem povratku v Mehiko gotovo postavljen pred vojno sodišče.
sestnjki. Senator Martine priporoča torej "predlogo, ki jo je že pred nekaj časom podal in ki bi prepovedala nameščanje oboroženih paznikov.
"Ni iz sovraštva ali zavisti," je rečeno, glede tega, "nego samo z namenom pripomoči, da se storjena krivica popravi, kažem na to, da je nameščanje oboroženih paznikov od strani rudniški posestnikov in drugih korpora-cij, kakor tudi uporaba oklopnih vlakov, strojnih pušk in krvnih psov proti
SAKURA-JIMA
ZOPET BRUHA.
Japonijo je iznova zadela strašna nesreča, vsled katere je vsa dežela v največji stiski.
OTOK SAKURA Jfc OPUSTOŠEN.
Lava in pepel pokrivata velike okraje, in povsod trpe lakoto.
Svojim delom, bavila pozneje s to zadevo, ni znano. Večina v bližnjih dneh Pozvanih prič ima izpričati o nemirih, ki so se pripetili pred dnem 13. decembra v štrajkovišču. To se je dalo
dognati.
Med obtoženci, od katerih so bili mnogi že danes prijeti in proti poroštvu spet izpuščeni na svobodo, se nahajajo: C. E. Mahoney, podpredsednik zveze "Western Federation of Miners"; J- G. Lowney, Guy Miller, W. P. Davidson in Janko Terzich, člani izvrše-valnega odbora; William J. Richard, O.O® - ^ predsednik, in John E. Antilla, tajnik caluinetske krajevne unije; Dan Sul-
pečatom sodnika izročenih obtožb se ne razteza na ugrabljenje Moyerja.
Poravnava še daleč.
Houghton, Mich., 18. jan. — Ko se bliža konec šestega meseca rudarski stavki v okrožju bakrenih rudnikov, niso videti operatorji in unijci nič bliže poravnavi, nego so bili ob začetku stavke dne 23. julija p. 1.
Stanovitno milo vreme je potrdilo7 delavske voditelje v zaupanju, da ob-drže stavkarje vkup celo zimo. Rudniški posestniki trdijo, da je stavka zlomljena in da če se stavkarji ne povrnejo na delo brez nadaljnjega obo-
livan, predsednik, in Charles E. Heittala, tajnik krajevne unije v Hapcoc-ki'- Victor Brapden, Wi:!run Krull.iii drugi.
Tožbenica razločuje tri dele. Prva dva razpravljata namišljeno zaroto, ki Je imela namen, rudarje "ovirati na izvrševanju njih zakonitega poklica". Tretji del obsega v namišljeni zaroti namero, oropati rudarje njih lastnine in njih pravic. Obtožbe so utemeljene na izpričbah 137 prič.
Kaj misli Moyer glede obtožbe.
Denver, Colo., 15. jan. — Ko so za-
tavljanja, bodo vsa njihova mesta zasedena.
, -Boj ,-c j.j sel.- Z8.VI- je izja-i! d--,-nes James R. Roach, ki z James A. Shortom vred zastopa tukaj ameriško delavsko zvezo (American Federation of Labor). "Rudniški posestniki bodo morali pripoznati organizirano delavstvo," je rekel g. Roach.
Posebna velika porota, ki preiskuje nerednosti vsled stavke, prične spet s svojim delom menda jutri.
Nenavaden mir vlada po bakrenem okrožju. Nobeden izmed sedaj zaposlenih delavcev ni bil nadlegovati.
Vsakojaki vmesni dogodki so preki-njevali težavni pohod, v spremstvu nad tisoč žensk in tristo otrok. Več ranjencev je umrlo. Pri neki vojaški družini so se oglasile Rojenice. Marsikateri begunec je poizkušal uteči iz vrst in so ga morali nasilno pridržati. Krilna straža, ki jo je vodil major McNamee, je imela premnogo opraviti, da je vsaj nekoliko vzdržala red med pohodom.
V	Fort Blissu je že ukrenjeno vse potrebno za nastanitev in preživljanje male armade. Begunci se imajo nastaniti začasno v 1200 šatorih. Za njihovo preskrbo je odkazanih za prihodnji mesec 33,000 funtov mesa, 20,000 funtov fižola, 135,000 hlebov kruha in $009 i'tin tov kave.
V	zaveznem sodišču v Santa Fe, N. M., je bilo poroštvo za generala Sala-zara, ki se nahaja v zaporu radi namišljenega kršenja nevtralnostnih zakonov, zvišano od $1000 na $5000.
Douglas, Ariz., 16. jan. — Begunci iz Ojinage so donesli presenetljivo vest, da se pripravlja v Mehiki nova revolucija, ki bo naperjena kakor proti Huertovi vladi, tako tudi proti konsti-tucionalistom.
(00.
200.0
'SS >20.0' 118.0' 90.2'
141.»*
jed'
lilo. otc
ih t» e afl
John Skelton Williams, izvedenec v zamotanem bankarstvu. Haiij" 1,'-la !pr®^eta vrednotna predloga (currency bill), je nastalo zani-
je bil i T*8*1136' kll° 1)0 imtnOvan za računskega preglednika. Takrat t>0 služba izpraznjena, ker je predsednik Wilson odlašal z imenovanjem. cy) čla°m Za,<°."" Petane računski preglednik (comptroller of the curreti-"ikoni " u ?f[lcio ali uradoma zaveznega reservnega odseka, ki ima s taj-?"^>nx>žn? • .mce nadzorovati novi bankovni sestav. John Skelton Williams, iti čutilo taJ. zakladnicc, se je ponovno imenoval v zvezi z imenovanjem, kir in ž,.iS< l?a Ra bo predsednik imenoval. G. Williams je izkušen ban-1886.	1 Ve'niož. Z bankarstvom se je bavil v Richmondu, Va., izza
Li
tne
Jc ustanovitelj in predsednik železniške družbe "Seaboard Air
Priselitveno vprašanje.
Washington, D. C., 16. jan. — Predsednik Wilson bode, predno podpiše po kongresu mu doposlani priselitveni zakon, vprašal za svet javno mnenje Predsednika Cleveland in Taft sta tudi priredila take ankete. Predsednik Taft je svoje dni šele po takem povpraše vanju obustavil predloženi mu priselitveni zakon s svojim prigovorom.
Še mora čakati.
Concord, N. H., 16, jan. — šele v nekaj tednih bo dognano vprašanje ali se privoli v osvoboditev Harry K. Thawa proti poroštvu. Zavezni sodnik Edgar Aldrich je danes izjavil, da se to vprašanje šele reši, ko bo zaklju čeno habeascorpus - postopanje glede izročitvene prošnje.
Predsednikova poslanica.
Washington, D. C., \J6. jan. — Pred sednik Wilson se je danes spet posve toval s svojimi ministri glede poslanice o borbi proti trustom. Poslanica je zdaj izgotovljena in bo prečitana prihodnji teden v kongresu. Predsednik se je mudil potem nad eno uro dolgo pri poslancu Stanleyu, predsedniku odseka za preiskavo poslovnih načinov "United States Steel"-korporacije. G. Stanley jc zaznamoval osnutek poslanice kot mojstrsko delo.
neoboroženim moškim, ženskam in o trokom barbarstvo ali sirovost, ki se ne sme trpeti."
Obnova pogodbe.
Indianapolis, Ind., 16. jan. — Zastopniki rudniških posestnikov in rudarjev osrednjega premogovnega o-krožja držav Indiana, Illinois, Ohio in zapadna Pennsylvania so se zbrali včeraj tukaj seji, da določijo dan za skupno posvetovanje v svrho določi tve nove plačilne lestvice, ker sedanja poteče z dnem 31. marca. Od obeh strani se priznava, da ni potrebna ustavitev obrata med časom pogajanja, in rečeno je nadalje, da so premogarji s sedanjimi delovnimi in plačilnimi raz-skoro popolnoma zadovoljni
Tovarna zgorela.
Baltimore, 16. jan. — Velika tovarna za umetno gnojivo tvrdke F. S. Royster Guano Company v Fairfieldu, Md., južno od tega mesta, je bila danes dopoludne večjidel upepeljena. Predno so mogli požar omejiti, je bilo škode napravljene za $400,000.
Podpora brezdelnikom.
Springfield, 111., 15. jan. — Kot odgovor na poziv chicaške delavske zve ze (Chicago Federation of Labor), ki je naprosila podpore za svoje mnogoštevilne brezdelnike, je razposlala nocoj državna delavska zveza okrožnice na vse krajevne unije in sprožila ob-dačenje članov v olajšbo stiske brez delnikov v Chicagi.
Protitrustovski zakon.
Drobtinice.
Kagoshima, Japonija, 17. jan.—Dva nadaljnja izbruha ognjenika Sakura-Jima, v spremstvu močnega potresa, sta se pripetila pozno včeraj. Mnogoštevilna poslopja so se zrušila kakor hišice iz kvart. Mnogi prebivavci, ki so se povrnili v mesto, so spet ubeg-nili. Žareč pepel neprestano pada.
Solnce je videti kakor krvava krogla, ki pošilja svoj strahotni pičli svit skozi sive oblake. Padajoči prah je tako gost, da je beguncem mogoče najti pot le s pomočjo svetilk. Usta in nos si pokrivajo z rutami, da se ne zaduše.
Zaliv kagoshimski kar vre. Površina je pokrita z votličjem tako visoko, da je plovba nemogoča.
^Danes se uradno naznanja, da je prvi izbruh ognjenika Sakura-Jima na otoku Sakura zahteval več človeških žrtev, nego se je poročalo zadnje dni. Ministrstvo notranjih stvari je poslalo eč veščakov v Kagoshimo, da dože-nejo tozadevno preiskavo. Uradno poročilo se glasi, da je samo v mestu kacih 10,000 oseb storilo smrt. Število prebivavcev je znašalo 60,000, od katerih je bilo 9000 na mestu usmrče-nih. Med begom jih je baje mnogo utonilo ali pa bilo zasutih pod lavo.
Preživeli so brez strehe in jim preti smrt za lakoto, če najhitreje^ ne pride pomoč. Poseben pomožni odbor je izdal na ljudstvo sledeči poziv:
"Nebesa so nam poslala veliko nesrečo. Na severu otoka Sakura preti lakota. Nadaljnja nezgoda obtežuje podporno delo tako močno, da more le vsestranska pomoč pregnati strašilo. Ševerozapad otoka je po" sebi nerodoviten; prebivavci so brez letine in že borno žive o divjem sadju in zelišču. In zima se bliža; širni okraji so že zasneženi. Osnovali smo načrt za pomoč potrebnim, a da ga izvedemo, je potrebno, da vsakdo pripomore. Hujša nesreča ni mogla zadeti dežele. Število tistih, ki so bili pokopani pod ža-rečo lavo ali vročim pepelom, je strašno veliko."
Škof Walter Andrew od Hok-Koido-cerkve potrjuje, da oklic ni pretiran in da je stiska skoro nepopisna. Najhuje trpi prebivavstvo po deželi. Siromaki žive o juhi, ki se pripravlja iz razse-kane slame, listja in ognilega krompirja; mesna jed obstaja iz pasjega in mačjega mesa. Mraz in glad sta pobrala že mnogo ljudi, zlasti otrok; ropanje in beračenje se množi, in mlada dekleta se prodajajo v sužnost.
Originalna kazen. Newyorški "Bell. Journal" je priobčil to-le notico: "Štirje akademiki v Worousta, Wisconsin so si privoščili enkrat tole šalo, da so nekemu farmerju (kmetu) izteknili vrata na dvorišču, jih odnesli in si ž njimi peč kurili. Stvar je prišla na dan in ti štirje navihanci so dobili na izbiro: ali hočejo biti izključeni ali pa se podvreči kazni, ki jim jo bo naložil oškodovani farmer sam. Izbrali so si poslednje. In razkačeni sodnik je diktiral tole kazen: hudodelci morajo se-žagati in nacepiti štiri sežnje drv in tako pripravljena polena znositi v hišo neke uboge vdove v obližju. In da je bila kazen še bolj občutljiva, so morali cepiti drva na prostem med neprestanim produciranjem mestne godbe, ki jo je za to naročil in plačal neki imo-vit meščan. Na tem smešnem pozori-šču se je ves čas kar trlo vse polno meščanstva, ki se je glasno smejalo in ploskalo tem štirim junaškim se-
kačem."	,
*
Guillotina. 31. maja leta 1791. se je odločil francoski narodni zbor za smrtno kazen. Zanimivo je, da so bili med možmi, ki so se najbolj ustavljali temu predlogu, Robespierre, Duport in Marat. Prvi je med drugim dejal: "Človeka usmrtiti se pravi, zabraniti mu povrnitev k čednosti, preprečiti spravo, pokoro, kesanje. Kjer mučijo ljudi s preveliko ostrostjo, je to znamenje, da tam še ni v veljavi človeško dostojanstvo, da ne uživajo državljani svoje veljave, je to dokaz, da gospoduje postavodajavec sužnjem, ki jih more samovoljno, nečloveško mučiti." Duport je zatrjeval, da ne misli na rešitev tega ali onega zločinca, marveč, da hoče ljudi poučiti, kako treba ceniti človeško življenje. Marat, urednik "Ljudskega prijatelja", je v zvezde koval Robespierra in Duporta v svojem listu vsled nujnih človekoljubnih besed. Ko bi bili ti ljudje ostali par let poznejše istih nazorov!
Dne 3. junija je bilo določeno ob-glavljenje. Obešanje, ki se ga je ljudstvo, to je pariška poulična druhal v svoji razdraženosti tolikokrat poslužila (a la lanterne!), so opustili kot sramoten spomin ljudske podivjanosti. Priprava, ki še~je je moral posluževati rabelj, ni provzročala hudih in dolgotrajnih bolečin. Imenovali so jo po dr. Guillotinu, ki je oblastem nasveto-val njeno uporabo, guillotino. Izumil je pa ni dr. Guillotin, marveč dr. Louis, in po načrtih dr. Louisa jo je sestavil nemški mehanik Schmitt. Njeno prvotno ime je bilo Louisette ali Loui-son. Guillotin jo je nasvetoval kot član narodnega zbora že leta 1789. Prvi, ki mu je vzela dne 25. aprila 1792 guillotina življenje, je bil ropar Pel-letier; svoje pravo delo — usmrčenje političnih žrtev — pa je pričela 21. avgusta z obglavljenjem Collenona d Angremonta.
Delavski prijatelj.
New York, 15. jan. — Kacih 400 u-službcncev tvrdke B. Altman Company je dobilo danes izplačan svoj delež od $1,000,000 na zapuščini pokojnega Benjamina Altman.
Pet imenoma navedenih trgovskih uslužbencev je dobilo' po $5000, trije drugi po $1000. Kdor je bil 20 let v službi tvrdke, je podedoval $2500; kdor je bil v službi 18 let, je dobil $1500, in uslužbenci, ki so služili 15 let, so dobili nagrade po $1000.
Williams imenovan.
Washington, D. C., 19. jan. — Imenovanje John Skeiton Williamsa za računskega preglednika (controller of the currency) je danes senat potrdil. (Glej sliko na tej strani.)
Indianapolis, Ind., 15. jan. — Edgar Wallace, urednik tednika "United Mine Workers' Journal", je bil danes prijet pod obtožbo, da se je zagrešil proti določbam protitrustovskega zakona zvezi s premogarsko stavko v Colo radu.
Neka obtožba je bila podana proti Wallacu pred nekaj tedni v Trinidadu.
Brezdelniki dobili službe.
Salem, Ore., 14. jan. — Na povelje guvernerja Oswalda West je tukaj štirideset od sto moških, ki so prikorakali iz Portlanda semkaj, dobilo službe v državnih zavodih z dnino $1.50. Guverner je prepustil mestnim in okrajnim oblastvom, skrbeti za o-stale brezdelnike, dokler ostanejo v Salemu.
Brezdelniki so dospeli snoči semkaj in prenočili v nekem cerkvenem podzemlju. V jutro so dobili na stroške guvernerjeve topel zajtrk.
Spet zaposleni.
Pittsburg, Pa., 14. jan. — Vsled dobljenih naročil za brzo dobavo jeklenih izdelkov v>teži kacih 100,000 tonov se je v več neodvisnih jeklarnicah naznanilo, da se v ponedeljek spet prične z delom v polnem obratu. Uradniki teh tvrdek izjavljajo, da je po njihovih mislih sedaj končana stiska, ki je zadnje 4 mesece tlačila obratovanje. Kacih 5000 delavcev, ki so v tej dobi izgubili četrtino svojega delovnega časa,
je prizadetih.
Princ Wied je previden.
Berlin, 14. jan.—Princ Viljem Wied, ki so mu velevlasti namenile albanski presto', noče sprejeti krone, dokler se mu ne da zadovoljivega poroštva o finančnem vprašanju, tako je razvidno iz nekega poročila, ki je dospelo semkaj.
Albansko odposlanstvo mu bode u-radno ponudilo kraljevsko čast. Poiz kuša se dobiti mednarodno posojilo.
Kje so rokopisi?
"Clevelandska Amerika" z dne 16. t ■m. piše: "Narodni Vestnik" in Matija Pogorele' še nista odgovorila na javno vprašanje, kje so dobili pesmi pokojnega Rev. Smrekarja, katere tako nesramno priobčuje. V Clevelandu živi priča, ki je s prisego potrdila, da je videla Matija Pogorelca, da je sam stal sobi ranjkega, medtem, ko se je vršila maša zadušnica v cerkvi. Prijela ga je tudi na licu mesta, toda Pogo-relec je odgovoril, da je bil velik prijatelj ranjkega, in da išče njegove spise. Mnogo ljudij je potem videlo Pogorelca, kako je z nekim zavitkom hitel iz župnišča. Vsi ti ljudje so pripravljeni s prisego potrditi.
Stvar se čimdalje lepše razvija. Kdo je ukradel spise, jih nesel s seboj Chicago, tam izbral najboljše, a ostalo pa zopet poslal nazaj na naše uredništvo? Kako more biti "Narodni Vestnik" tako nesramen in priobčevati u-kradeno blago pokojnega Smrekarja ki niti toliko -ni zapustil premoženj i da bi še plačala bolnišnica, in ko bi o ' onih spisov dobila njegova sestra lepo svoto denarja! Ali je "Narodni Vest nik" kaj plačal sestri pokojnega za spise in ji tako pomagal iz bede, v kateri se nahaja? To je lopovstvo, ki presega vse meje! Ukrasti blago, ko mrtvec leži še v neposredni bližini! "Narodni Vestnik" je dobro vedel in sam je pisal, da so bili spisi Rev Smrekarja ukradeni, pa je vendar to ukradeno blago pozneje priobčil! Gospodje, na dan z besedo, sicer vas bo narod kaj kmalu obsodil!
Močan potres.
Livorno, Italija, 15. jan. — Davi od 3. ure 24 minut do 9. ure 27 minut se je pripetilo tukaj šest močnih potre sov; prestrašeni prebivavci so hiteli 1 divjem begu na ulico in iskali zaščite pod milim nebom.
Vera ni privatna stvar. V tem oziru piše konvertit, vseučiliški profesor dr. Ruville takole: "Vedno in vedno ponavljajo versko mlačni ljudje zahtevo, naj se politika popolnoma loči od vere. Pravijo, zadosti je, da uredi človek svoje notranje življenje po verskih principih, v velikih posvetnih zadevah pa naj ravna po svetnih načelih in ozi-rih. Skoraj ni potrebno poudarjati, da na tako ravnanje vernega kristjana, posebno katoličana, še misliti ni. Zakaj vera je tako spojena z vsem življenjem in delovanjem, da ni tnpgoče storiti niti koraka brez ožira na to. Zlasti katoličan je dolžan, skrbeti ne samo za svoj večnj blagor, ampak tudi za večni blagor drugih. Uravnati mora torej vse svoje javno delovanje tako, da pospešuje ž njim večni blagor človeštva, torej s tem obenem tudi delovanje Cerkve." — K tem besedam še dostavljamo: človek bo enkrat dajal odgovor od vsega, kar je storil v svojem privatnem in javnem življenju: "Sin človekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angelji in takrat bo povrnil vsakteremu po njegovih delih." Tako je rekel Kristus, pa ni napravil razločka med delom v privatnem in javnem življenju.
Podpornik umetnosti.
Kodanj, Dansko, 16. jan. — Bogati danski pivovarnar dr. Karel Jacobson je večino svojega premoženja v znesku 40 milijonov dolarjev voli! zavodom umetnosti. Oporoko je napravil v sporazumljenju z otroci, ki dobe le mala volila.
Že za svojega življenja je dal Jacobson za umetelske svrhe vsako leto velike vsote.
Poljska krona odkrita.
Dunaj, 15. jan. — Med zadnjim hudim viharjem, ki je razsajal po Galiciji, je bil v Krakovu izkoreninjen starodaven brest in tako odkrito po nikomer sluteno skrivališče krone prejšnjih poljskih kraljev.
Krona izhaja baje iz 14. stoletja. Izgubljena je bila sredi 18. stoletja.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JANČAR TA 1914.
Amerikanski Sloyenec
Uatanovlje« 1. 1» t.
fhri, aajvečji in edini tloventki-fcatoliiki Ii«t t Ameriki ter glatilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek 8lovcnsko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
S>lefonl: Chicago im N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj sa
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivaliiča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se M oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase poiljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Podborštu št. 12 pri Zatičini oa Kranjskem.
—	G. Frank Žagar, ki se je nedavno preselil odtod v Chisholm, Minn., nam poroča, da je tamkaj sredi zadnjega tedna otvoril svojo prodajalnico. Obenem pozdravlja tem potom vse svoje prijatelje in znance v Jolietu.
—	Potres. G. Josip Vidic, ki stanuje ob N. Hickory streetu, nam poroča o potresu, ki so ga ljudje "na hribu" občutili zadnji petek, dne 16. t. m., in sicer opoldne in ob 1. uri 5 minut popoludne. Drugi potresni sunek je bil baje hujši nego prvi, oba pa sta bila v smeri od severozapada proti jugovzhodu in sicer tako močna, da so se okna tresla in podobe na steni premaknile.
—	Jutri (torek) zvečer bodo joliet-ski temperenčniki odločili, ali se bo v tem mestu glasovalo o takozvani "local option".
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Čop Ivan, Količ Veronika, Lepašček Janez.
Barbetrton, O. — Dne 10. januarja 1914 se je poročil v cerkvi sv. Avguština g. Josip Jene z gdč. Marijo Gla-van. Ženin je doma iz vasi Matena, fara Ig; nevesta je doma iz vasi Vrb-ljenje, fara Tomišelj. Ženinu je bil tovariš nevestin brat, g. Josip Glavan; nevesti je bila družica gdč. Marija Svet. Novoporočenca sta se dne 12. t. m. odpeljala v Garettsville, O. Novoporočenca Bog živi na mnoga srečna leta!
Mihael Železnikar.
Joliet, 111., 19. jan. — Pravo spomladansko vreme smo imeli ves zadnji teden, razun ponedeljka, ko je bil najmrzlejši dan dosedanje zime. Včeraj zjutraj ob 8. uri pa je začelo snežiti, in »aletaval je sneg prav na debelo celih pet ur. Toda do danes o-poldne se je sneg skoro stajal, tako da smo še vedno brez prave zime, ko je do Svečnice še komaj štirinajst dni. Smo pač lahko zadovoljni dosedaj — a "ne hvali dneva pred večerom" in tako tudi zime ne pred spomladjo.
—	Gg. glavni odborniki K. S. K. J. so zaključili svoje pregledovanje poluletnih računov in drugo nujno delo v petek popoludne, tako da so zborovali pet dni.
•— Prejeli smo in priobčujemo: Joliet, II!., 17. jan. Iz urada društva sv. Martina 80 W. C. U. se naznanja, da bo imelo to društvo svojo sejo dne 24. t. m., to bo prihodnjo soboto zvečer ob 7. uri v svoji navadni dvorani. In na-prošeni so vsi dosedanji društveni u-radniki, da prinesejo uradne regalije nazaj, da lahko dobi vsak novi uradnik svojo. Z bratskim pozdravom— Josip Klemenčič, predsednik.
—	Vesela vest. Superintendent D. R. Matliias od Illinois Steel Company je zaukazal, da se ima danes zopet pričeti z delom v oddelku "No. 1 rod mill" in zaposlovati s polno silo po vseli drugih oddelkih tukajšnje tovarne, ki jo lastuje omenjena družba. To pomeni, da bo spet zaposlenih nad 500 delavcev, ki so več ali manj počivali v zadnjem času. Ta vesela vest je v zvezi z naznanili o zopetnem zaposlovanju tvornic "jeklene" korporacije po vsej deželi. V Pittsburghu, Pa., bo ■danes spet zaposlenih 5,000 delavcev v tvomicah, ki so zadnje tedne "ronale" samo ^ 60odstotno delovno zmožnostjo. V Gary, Intl., bodo jutri zaposlovale tvornice s polno silo, tako da bo do 1,000 več delavcev zaposlenih nego zadnjih šest mesecev; mnogi delavci so prišli v Joliet iz Garyja pred nekaj meseci vsled tamošnje brezdelnosti in sedaj bodo spet dobili delo. V joliet-ski tovarni Illinois Steel-družbe bo v raznih oddelkih zaposlenih sedaj nad .3,000 delavcev, dočiin jih je bilo v zadnjem času samo kacih 2,500. — Pravijo, da ima United States Steel Co. naroči! na roki za nad $5,000,000 in naročeni izdelki morajo biti izgotovljeni v prihodnjih dveh mesecih. Delalo se bo zdaj podnevi in ponoči. To veselo vest so z veseljem sprejeli tudi vsi trgovci jolittski.
—	G. Frank Terlep, 1407 Hickory st., je dobil poročilo iz stare domovine, da mu je pred par tedni umrl 70 let .stari oče Anton Terlep, posestnik v
Ely, Minn., 12. jan. — Na Novega leta dan je bilo zborovanje naših žup-ljanov sv. Antona Pad. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu in zadovolj-nosti. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Jožef J. Pešel, načelnik; John Hu-tar, tajnik; Frank Jerich, blagajnik; Jos. Pluth in John Košak, redarja.
Našemu organistu Ivan Balkotu so prinesli sv. Trije Kralji v dar dvojčka, sinčka in hčerko. Starišem naše častitke!
Naše Pevsko in dramatično društvo Simon Gregorčič se je zopet zbudilo iz spanja ter je začelo s pevskimi va-jami. Število pevskega zbora šteje 20 članov, poleg tega so še člani za dramatiko in podporni člani.
Danes smo imeli tukaj mraza 28 stopinj pod ničlo.	J. J. P.
Etna, Pa., 12. jan. — Že dolgo ni bilo slišati nič iz naše naselbine, pa tudi danes nimam nič veselega poročati. Smrt je pobrala enega člana dr. sv. Jurija št. 64 K. S. K. J., namreč Franka Dragina. Bil je član našega društva že 11 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in 5 malih otrok. Bolan je bil več ko dve leti na jetiki. Tem potom se zahvaljujem vsem društvom, katera so kaj darovala pokojniku v njegovi dolgotrajni bolezni: Bog povrni !
Tudi naznanjam, da gre tukaj z delom jako slabo; delamo komaj po par dni na teden.
Ob koncu svojega dopisa želim vsem rojakom in rojakinjam srečno in veselo novo leto 1914.
■ »	John Škof.
Kansas City, Kans., 15. jan. — Vele-cenjeni g. urednik A. SI.! Če se ne motim, je že preteklo eno leto, odkar Vas nisem nadlegovala iii gotovo že mislite, da nisem med živimi — oh, kaj še! No sedaj pa Vam hočem povedati, kako smo kaj Slovenke v Kansas City. Prav dobro napredujemo in sicer imamo dve društvi, društvo sv. Veronike št. 115 K. S. K. J. in tudi društvo presv. Rešnjega Telesa, katero ima namen, lepšati tukajšnjo dobro napredujočo slovensko cerkev >sv. Družine. Imenovano društvo dokaj dobro napreduje. Sicer to društvo ni nobeno podporno društvo, pač pa je podpora naše slovenske cerkve, tako da tudi me žene pomagamo lepšati hram božji. Vsa hvala pa gre preds. Tereziji Cvitkovič za njeno neumorno delo. Hvala pa tudi vsem slovenskim fantom, kateri pripomorejo najsi bode na katerikoli način imenovanemu društvu. Iskrena hvala vsem Slovencem, kateri pomagajo k naši blagajni z denarjem ali z drugimi rečmi. Torej Bog plati vsem 'skupaj!
Gospod urednik, pa še nekaj Vam povem, in sicer, da se botra štorkla dokaj dobro oglaša po slovenski naselbini, tu pa tam pusti čvrstega fantka ali dekle. Kaj pa naši fanti in dekleta? Tudi oni se pridružujejo zakonskemu jarmu, kajti še pesem pravi: Pustni dan >se približuje, vsaka dekle se solzi; ona zmeraj premišljuje, kaj li bo na stare dni.
No, gosp. urednik, pa se nikar ne jezite, bom pa drugič kaj več povedala, to je zazdaj zadosti. Prosim Vas pa, da ne bi ta list požrl Vaš nenasitni koš.
Konečno pa pozdravljam vse rojake šjrom ljudovlade, posebno Slovenke v Kansas City. Vam pa, gosp. urednik, želim mnogo mnogo novih naročnikov v letu 1914.
Mary Gustin.
Midland, Pa. — Prosim uredništvo Am. SI., da mi sprejmete ta mali dopis. Tukaj sem sam Slovenec med tujimi ljudmi, zato ga mislim kmalu popihati med svoje rojake. Tukaj imamo o-sem "farnezov", pa samo trije "rona-jo", zato ne svetujem rojakom sem hoditi. Kadar se čas zboljša, bom vže poročal. Zimo im^mo pa strašno hudo, da se drevje lomi. Jaz delam v
"Blowmill", pa so nam vse "pajpe" po-mrznile, da fabrika "štapa" že dva dana. Take zime več ne pomnim deset let. Tukaj zidajo novo katoliško cerkev, mislim, da bo gotova v dveh mesecih. Zdaj pa sklenem svoj dopis in vam želim mnogo naročnikov po širni Ameriki in pozdravljam vse prijatelje in znance in ostanem vaš zvesti naročnik
Andy Zlogar, Box 339.
New York, 10. jan. — Cenjeni g. urednik: — Iz New Yorka se v zadnjem času le malo sliši, a ker bi bil velik greh, da se molči v javnosti" o važnih dnevnih dogodkih, ki prav gotovo zanimajo slovensko občinstvo, sem o-•svedočen, da vstrežem i Vam, ako Vam jih opišem. Preteklo soboto je bila namreč veselica prve ameriške podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se je sijajno obnesla. Prvomestnik podružnice g. Dragotin Adamič, tajnik g. I. Trček, gg. Hergula, M. Pirnat so vse storili, kar je bilo v njih močeh in tako izvrstnemu odboru se je zahvaliti, da smo prebili po tolikem času tako ugoden večer. Nastopil je ženski tambu-raški zbor in zaigral nam par slovenskih skladb. Tako zavednemu slovenskemu ženstvu: Čast! In nato so se zbrala grla bratska in zapeli so v moškem in mešanem zboru, da je bilo veselje. Na zabavo sta prišla najbolja dva newyorška slov. pevca gg. I. Po-tušek in I. Adamič, in ker je prvi v gornjem, a drugi v doljnjem c-ju quasi doma, se je pelo, kakor se peti mora. "Domovina" je bila tamkaj vsa in tudi mnogo Triglavov sem videl. In plesalo se je tje v pozno noč. Najnovejše naše društveno dete, "Slovenska godba" je tako marljivo in tako izbor-no igrala, da je vzdigovalo pete mlado in staro. Veselico je počastil z obiskom svojim bankir g. F. Sakser z gospo, podporno društvo sv. Frančiška je bilo korporativno zastopano, na čelu seveda z gosp. Jos. Remsom, in gg. Burgar, Kubelka itd. so tudi dokazali, da čutijo za narod slovenski. Tudi zabavni klub "Ribnica" je prisostvoval, žal, ne ves! Upajmo, da je tudi gmoten vspeh veselice tako ugoden kakor je — in to je prvo — moralen.
V	slovenskem New Yorku se je sprožila misel o "Narodnem domu"— samo dalje, dalje, v 25 letih obstanka slov. naše naselbine bi se bilo lahko še marsikaj več storilo.
Fakta, fakta!
V	našem krogu imamo že dalj časa slavno slovensko umetnico igralko gospo Avgusto Danilovo. Zal, da ni našla med nami onega odziva, ki ga
je pričakovala, smo pač preokoreii in že predolgo na ptujih tleh. Ko nas bo dama. bolje spoznala, nam te apatije ne bo štela v zlo. Amerikanski Slovenci negujem«? sicer radi petje, se klani-.no Taliji in tudi požrtvovalni smo, za slovensko gledališče pa Mm manjka prvič, drugič in tretjič one stvari', ki jej človek "nervus rerum" pravi!
Ženski tamburaški klub se pripravlja na koncert, v poletju vseslovenski izlet na Bermudske otoke, o podrobnostih zveste pa morda pozneje.
Panslavist.
Ottawa, 111., 13. jan. — Vse za mladino! Ne vem, kako to, da šele danes prihajam na dan s klicem: Vse za mladino! Saj se pravzaprav po vseh katoliških časopisih spodbuja vse za mladino, da mladini posvečujemo vso skrb. Pa vendar čutim danes potrebo, da še enkrat prav posebe zakličem z vsem preudarkom: Vse, vse, vse za mladino! In to geslo nam bodi pred očmi ne samo danes in jutri, ampak vedno, ker v tem je naše upanje in naša rešitev. Če opazujemo svet, vidimo, da zadnje čase nasprotniki cerkve zopet silno dvigajo svoje glave in vse svoje sile napenjajo, da bi ljudstvo pokvarili, ga zase pridobili in z njegovo pomočjo prišli do moči. In če se jim to posreči, potein mi lahko verjamete, da Cerkvi in vsem, ki so ž njo, ne bo dobro. Čakajo nas še hudi boji. Če pa hočemo imeti ljudi v veri globoko utrjene, je tr<;ba, da začnemo v njih srca prav zgodaj kopati in polagati temelj poslopja sv. vere. Starih ljudi ne bomo veliko spreobrnili. Saj vidimo, kako sc grešniki spreobračajo. Spreobrnenje grešnika je le malo manj redka reč kakor pa so čudeži. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna, ali z besedami sv. pisma: Človek vajen -svoje poti od mladosti, tudi v starosti z nje ne odstopi! Kakršen se je človek v mladosti naredil, tak navadno ostane. Saj sami čutimo, kako težko se nam je boriti zoper one napake, ki so z nami rasle še od mladosti in so v nas vrasle. Ko bi nam jih bili v otroških letih postrigli, koliko lažje delo in lepše življenje bi zdaj imeli! Vse je torej ležeče na vzgoji, in sicer v prvih otrokovi h letih. Do 10. ali l2-, leta pregovor velja: Rana ura, zlata j ura. Spveda potrebuje vzgojevanja tudi še pozneje, da tega, kar je v otroških letih pridobil, ne zgubi, ampak da se v njem še bolj utrdi. Če hočemo torej imeti v veri utrjeno ljudstvo, ki bo kljubovalo bodočim viharjem sovražnih navalov, moramo polagati vso važnost na vzgojo našega naraščaja- ^ prvi vrsti pridejo tu v poštev starši, zlasti matere, v drugič šele duhovnik-Kar mati zanemari in zamudi v tistih prvih letih, ko je otrokova dušica še najbolj mehka, nežna, občutljiva, sprejemljiva, tega tudi noben duhovnik ne more nadomestiti in popraviti. Kar pa mati v otrokovo srčece vsadi v o* nili oežnih letih, to najbolje drži. Zato, pravim, ga ni potrebnejšega pouka kakor o vzgoji.
Dragi moj čitatelj, tukaj sem ti ne-
kaj podatkov podal o vzgoji otrok. Ali obrnimo se na drugo pot. Boš bral, dragi bralec, kaj sta se Janezek in Mi-cika v šoli naučila! Mislim, da ti škodilo ne bo. S tem prihajam jaz danes k tebi, dragi rojak. Boš li tudi ti hotel brati, kako smo se imeli na neki zabavi ali bolje rečeno na veselici, katero je priredilo neko društvo? Da smo se dobro imeli, spričuje to, da je bilo nekaj čistega dobička v prid dr. blagajni. Vse se je veselilo in radovalo, ali žal naša slovenska mladina! Fanti in dekleta so samo angleško žvrgoleli, tako ko spomladansko jutro škrjančki.
Predragi mi sinovi in hčere slovenske matere! Zavedajmo se tudi v tujini! Nikdar ne smemo pozabiti na našo narodnost! Ako si sin ali hčer slovenske matere, tedaj nikdar ne pozabi: Slovenec sem, tako je mati d'ja-la, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem, da Slovenec sem.
Zalibog da mnogi Slovenci pozabijo materine besede, da jim ni več mar njih narodnost, njih kri se je preustro-jila: postali iso nekateri "Germans from Austria", drugi zopet "Americans" in tretji pa "Dutch". Posledica tega je, da se naš narod sam zatira, zatira se tudi naš jezik.
Dobro je, če človek zna več jezikov, toda materinega naj nikdar ne pozabi. Otrok se igraje nauči dveh jezikov, slovenščine doma, angleščine pa na cesti in v šoli. Vsak človek pa, ki mu možgani še niso z mahom in prapotjo prerasli, zna, da je vedno na boljšem ta, ki govori dva ali več jezikov, kot oni, ki zna -samo enega. Vsak otrok slovenskih starišev naj bi se torej učil slovenski. ' Angleščina mu itak nt, uide. Človek, ki se svojega lastnega jezika sramuje, se sramuje matere, ki ga je rodila in je malokdaj kaj prida vreden, a stariši, ki se svojega jezika sramujejo napram lastnim otrokom, so vredni nekaj, kar je v sorodu s leskovim oljem.
Frank Žagar, Box 77, Ottawa, 111.
Valley, Wash., 10. jan. — Cenjeno uredništvo Amer. Slov.! Novo leto 1914 je nastopilo, a tukaj v naši slovenski naselbini ne s posebnim veseljem, kajti komaj ga je minilo 8 dni, že nas je obiskala tista koščena žena s svojo koščeno roko in je utrgala nitko življenja otroku, ki je komaj ugledai luč tega sveta in bi bil veselje svojim staršem, Jakobu in Ani Stare. A smrtni sel ga je prenesel iz tega zemeljskega življenja pred obličje božje, med angelce. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje!
A smrtni angel se še ni zadovoljil s tem začetnim delom v novem letu 1914. Prišel je na dan sv. Treh Kraljev v stanovanje rojaka Frank Stroja-na, ;kjer je ležal rojak Franc Trampuš ! stari na smrtni postelji. Pogledal <?a ; je smrtni angel; zdelo se mu je, da je mož že dosti pretrpel bolečin na tem svetu. Stegnil je svojo roko preko čela in mož je zatisnil za vedno svoje oči, previden z zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspal za vedno. Ranjki Franc Trampuš je bil rojen blizu Medvod na Gorenjskem. Star je bil 61 let, od katerih je zadnjih 14 let preživel v Zdr. Državah Ameriških. Nekaj časa je delal okrog za druge; naveličal se je tega, kupil si je svoje lastno ognjišče na farmi. Tukaj v Valley, Wash., zapušča 2 sina in 1 hčer in 2 sestri, v starem kraju pa 1 sina in 1 sestro. Dne 8. jan. spremili smo ranjkega Franca k zadnjemu počitku na Slovensko pokopališče, ob veliki udeležbi rojakov in znancev. Tebi, dragi Franc, kličemo: Sladko spa-vaj! Mirno naj ti bode spanje! Lahka naj Ti bode svobodna zemlja ameriška! — Otroci izrekajo prijateljem in znancem presrčno zahvalo vsem, ki so njih očeta obiskavali v njih bolezni in ga spremljali k zadnjemu počitku.
Sedaj Vas pa prašam, ljudje božji: kje je ostala zima? O svetih Treh Kraljih prav spomladansko vreme, nič snega, nič mraza, to je pa že čudno! Mogoče smo se ji pa kaj zamerili. Ja, pa saj pravi pregovor: "Zima ne šen-ka." Ako ni pozimi mraza in snega, je pa spomladi.
Sedaj naj bo pa že vendar konec, pa drugič kaj boljšega. G. urednik se že jezi nad mojim dopisom. 'Oho!) Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po celi Ameriki, Vam pa, g. urednik, mnogo naročnikov.	Mary Torker.
Nosni katar.
Ako vas nadleguje nosni katar ali pa otekle ali pa krvave zobrnc — poskusite Severov Antisepsol (Severa's Antisepsol). Čitajte kaj pravi Mrs. Marija Kayer, 4613 So. Washtenaw Ave., Chicago, 111. o njem: "Rabila sem Severov Antisepsol kot grgralo ter sem zelo zadovoljna z njim. Bila sem nad-"legovana z oteklimi zobrnami in nosnim katarom toda po rabljenju te priprave, so neprilike izginile." Pišite po našo knjižico, katera se dobi brezplačno in ki natančno opisuje raznovrstne uporabe Severovega Antisepso-la. Severov Antisepsol stane 25 centov v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv._
as
Prv	inski pogfrebniški zavod
Ustanovi]«. L 1893.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu tvoj zarod, ld j« eden največjih w me»tu; ima lastno zasebno ambulanco, ki jc najlepia ▼ Joliet« ia aar-tvmike vozove in kočije.
Na poziv« sc posluži vsak (as ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajt«. Chieag* «eL 2575 in N. W. 344.
Naii ko&jaii in vsi delavci «o Slovese'.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SM0RKE.
Sobe v najem in Lunch Room.



Urada telefon Chicago 100. Stanovanja telefon Chi. 3247


JOS. KLEPEC
JAVNI NOTAR	I
1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
v uradu zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9—12.


Frank Brudef
Frvu iti nujvc^ja Slov. Groeeriju In IMe®tt**?«»fl
Cenj. slov. občinstvu v La Sallo in okolici priporočam av^ zalogo najboljših grocerij Ur vedno sveieya mesa. (Jene aro*
514 Third St. -	•	Rhoue 492 '
IMEJTE	'
GA VEDNO V HIŠI, DA GA VSAK CAS; VENDAR PAZITE NA PONAREDKE.
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sta. JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
prerno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 579 Square Deal Vsakemu
Iz slovenskih naselbin.

mm
IZ STARE DOMOVINE
—	Iz Slovenske Bistrice. Dne 17. dec. je skočil kmet Sternad iz Oplot-nice na tukajšnjem kolodvoru iz osebnega vlaka, ko se je isti že premikal. Sternad je padel na hrbet in nezavesten obležal.
—	Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Nekemu kmetu v Savcih je ušla žena in se ni hotela vrniti k njemu. Ta vesel dogodek je proslavil kmetič na posebno slovesen način. Najel si je 9 godcev in dal pripraviti v svoji hiši velikansko pojedino. Potem je šel od hiše do hiše in povabil staro in mlado na okusno večerjo. Ko je bilo ljudstvo, kolikor ga je šlo v hišo, skupaj se je začela godba, pojedina in ples. O-riginalna ta gostija je seveda vzbudila bučen smeh po treh farah.
Zahvala
—	Tiskarsko gibanje v Ljubljani. Iz li Ljubljane, 30. dec.: "Laibacher Zei-W tung" je zopet pričela izhajati, dasi v
-1 manjšem obsegu. Tiskarna je posta-, vila k stavnim strojem tipkarice iz pi-' sarne. Tipkarice se hitro oživljajo v svoj novi posel. "Laibacher Zeitung" pravi, da so ji stavci pred odhodom iz tiskarne pokvarili stavne stroje in je bilo treba precej časa, da so bili popravljeni. — Danes okolu ene ure popoldne je prišlo 35 stavcev pred magistrat "čakat na delo". Dobili so župana, ki jim je rekel: "Drugega dela nimam, kakor kidanje snega". Nato so dobili stavci nove lopate, nakar so pri-i čeli v Šelenburgovi ulici in drugod od-g. kidavati sneg. Občinstvo je to delo spremljalo z očividnimi simpatijami, ker bi brez te izredne pomoči še dolgo časa ostala celo Šelenburgova in Dunajska cesta Sibirija.
—	Zapuščina dr. Žitnikova. Zapustil 1 tli dr. Žitnik ničesar, razun nekaj knjig.
• •j Znano je o njem, kako je radodarnih f rok v življenju vse razdal kadarkoli je kaj imel. Ljudem, ki so ga hodili prosit, naj napravi zanje prošnje, ni samo pisal prošenj in posredoval zanje pri vseh mogočih uradih, ampak je celo kolke iz svojega plačeval. Nekaj dni predno so ga odpeljali v Leonišče, ga je nekdo prišel na dom prosit podpore, češ, da je pogorelec. Dr. Žitnik je segel pod vzglavje in mu je vrgel na mizo denarnico z zadnjimi vinarji, ki so mu ostali. Drugemu možu, ki je prišel zadnje dni k njemu po podporo, je izročil svojo suknjo z astrahanskimi ošitki, ker mu drugega že več ni mo-| gel dati.
—	Vodiška Johanca pred sodiščem. I Dne 3. januarja je bila v Ljubljani f sodna obravnava proti Ivani Jerovšek,
ki je bila obdolžena, da je leta 1911, 1912 in 1913 na Reki in v Vodicah ljudstvo s tem, da je hlinila Kristusovo trpljenje ter se v dozdevnem stanu za-
tmaknjenosti polivala z živalsko krvjo in se ljudem kazala, kakor da bi sama kri prelivala in trdila, da zna vedeže-vati in da zamore povedati, s kakimi sredstvi je mogoče duše v vicah rešiti >n tako na Reki pridobila 100 K, v Vodicah 130 K, na posojilih pa je izvabila 15 K, od Marije Goljar v Gunc-j« P» izkušala izvabiti 190 K. Zakrivila je s tem Ivana Jerovšek hudodelstvo deloma dovršene, deloma po-■zkušene goljufije. Obtožnica navaja, da obdolženka očitne goljufije priznava in da le trdi, da ni nameravala ljudi oškodovati, marveč da ji je šlo le zato, da bi bila sprejeta k benediktinkam "a Reki, ki so jo pa vedno zavračale, i češ da je premalo pridna in sveta. Poleti 1. 1912. je obdolženka dala sporočiti Mariji Goljar, da mora plačati 95 ' maš po 2 K za dušo svojega moža, da £ bo iz vic rešena. Marija Goljar pa je w; šla vprašat nekega duhovnika za svet VMer ji je le-ta odsvetoval plačati toliko ttiaš, češ da obdolženki nič ne veruje. ^ obtožnice je najbolj razvidno, kako so se liberalni listi nesramno lagali, trdeč, da je duhovščina sleparije Vodice Johance denarno izrabljala. Sodile je zviti goljufici prisodilo desetmesečno ječo. O razpravi več prihodnjič.
—	Konkurz. Antonija Koželj, pro-^alka v št. Rupertu je radi slabih kupčij napovedala 29. dec. konkurz.
—	'Vlomilca v semiško hranilnico Pr'jeli! Dezerterja Karola Koren roj. v Trstu in pristojnega v Št. Lovrenc
At s° v Olomucu prijeli. Vlom v hra-»"'.Inico v Semiču taji. Njegov brat *'ktor, pri katerem so našli mnogo ^milnega orodja in kateri je delal v K(Hu pri Semiču, se je pa pri aretaciji "•Sovarjal, da je orodje od brata Ka-r°U. Ta dva in neki Italijan so tisti ki so odnesli hranilnici znatno Svoto. Ulomov na enaki način, kakor ''Cenjeni — je mnogo, zato morajo , t' ti nepridipravi člani kake lopovske drUžbe.
Srčno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom, kateri so se udeležili sprevoda našega umrlega očeta
Matija Agnich-a
in vsem drugim, ki so nas tolažili v naši prevelika žalosti. Tudi se zahvaljujemo društvom sv. Cirila in Metoda št. 1 J. S. K. J.; sv. Lovrenca št. 7 S. H. Z., in društvu sv. Frančiška Slovenskih Boršt-narjev za krasne vence, katere so darovali v spomin pokojnega. Zahvaljujemo se tudi udom sv. Jožefa št. 112 K S. K. J., kateri so se tudi, kakor zgoraj imenovana društva, udeležili v polnem številu pogreba do pokopališča.
Žalujoči:
Margareta Agnich, udova. 1	". |! M5I1 Štefan in Jožef Agnich, bratje.
Marija, Ana, Katarina, Amalija, Terezija in Margareta, hčere.
Ely, Minn., dne 15. januarja 1914.
HOftOŠitS
— Zverinska mati. Iz Črne poročajo: Na sveti večer je pretepla v Vistri pri Pliberku stanujoča Terezija Pito-pijeva svojega štiriletnega sina tako, da je otrok obležal mrtev. Pretepala ga je s polenom. Zverinsko mater so že aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču v Pliberku.
— Aretacija vlomilcev. Že večkrat se je poročalo, da se. v okolici Celovca in Št. Vida vedno bolj množe vlomi in tatvine. Vse preiskave in vsa zasledovanja so ostala brezuspešna. Dne 20. dec. se je posrečilo celovški policiji, da je aretirala dva postopača, in sicer pobeglega prisiljenca Karla Sibitza in znanega tatu Pichlerja, ravno ko sta vlomila v neko mesarijo in ukradla 20 kron. Na poti na magistrat je Sibitz pobegnil. Pichlerja pa so morali u-kleniti v verige. Preiskava bo dognala, da sta ta dva soudeleženca pri vlomih v celovški in šentviški okolici.
NOVA GOSTILNA
"GLAS NARODA" za 1. 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111.
Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
Math. Gerdesich
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
PRIMORSKO.
GOSTILNA
—	Trst, 30. dec. — Tajnost poštne tatvine 128,000 K v Trstu se ne more razkriti. Sicer sta poštni uradnik Bje-kar in sluga Kočevar še zaprta, a odločilnega se jim ne more dokazati ničesar.
—	Revolta na avstrijski ladji. Na parniku "Austro-Americane", "Kaiser Franz Josef I." je v Buenos Airesu izbruhnil upor kurjačev, ki so strojnike z noži napadli. Častniki so kurjače z revolverji ukrotili. Upornike so zvezali in zaprli ter jih bodo odposlali v Avstrijo.
—	Demonstracija mesarjev v Gorici. 30. dec. so ise mesarji, gospodarji in pomočniki, 150 oseb, podali korpora-tivno po mestu k županu in mu predložili svoje zahteve. Hočejo, da se zgradi nova mesnica in nastavi kvalificiran nadzornik; protestirajo tudi proti šikanam mestnega veterinarja. Ako se jim do 20. januarja ne ugodi, začno štrajkati. Župan je obljubil, da bo njihove želje upošteval.
Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL.
Kadar se mudite v naši okolici ne pozabite se oglasiti v mojem salunu.
I Joliet Citizens Brewing Co- :
North Collins St., Joliet, 111.
—	Hudo kaznovan rop. Zagrebški sodni stol je potepuha Rudolfa Rat-kaja in Ludovika Bogoviča, ki sta li-stopada meseca p. 1. zvabila 131etnega dečka Martina Paranosa v gozd in ga tam oropala 54 K, obsodilo vsakega na šest let težke ječe.
—	Grof Draškovič umrl. V Dugem-selu je umrl grof Sandor Draškovič, virilist hrvatskega sabora in mad.iarski magnat. Bil je šele 38 let star. Otrok ni imel.
—	Umrl je v Zagrebu bivši pekarski mojster Ivan Blažekovič.
i IPiite "ElIs. Brand." pivo i
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Najhitreje in najceneje pošiljo
Vsled tiskarske stavke v Avstriji in tudi na Slovenskem, nam prinaša starokrajskočasopisje le malo novic iz stare domovine. To nam daje priložnost. da na tem mestu ponatisnemo iz Ijublianskeira "Slovenca" z dne 19. decembra 1913 naslednji času primerni in velezatiimivi članek:
DENARJE V STARO DOMOVINO
ŠTAJARSKO
. Braslovče. Dne 28. dec. je sla-|}° Rralno društvo 25-letnico in Pcv-■ društvo 20-letnico svojega obstan Pri slavnosti je govoril dr. Korošec
SLOVENCI IN IZSELJEVANJE.
Zadnje čase >so obrniene vse oči na izseljensko vnrašanie, ki ie tudi v Avstriji nanosled moralo izbruhniti z vso silo na dan.
Vlada ie tnrei zaprla agenture kanadsko družbe in ie začela ponekod tudi drugim družbam na prste stopati, <"eš. da so se tudi drucod vršile velike nerednosti. Čudno pa ie, Zakaj vlada v svojem izpoznaniu pravega glavnega krivca vse naše izwlienske mizerije, t. i aarentovstva. ori izselieniški zadevi nI T^rlela.
Edina razrešitev in ureditev vsega nasetra izselienškcara vnrašania je mown* h le, ako država potisne vse agente ''ocela v stran ter vzame prav celo »tvar v svoie lristne roke. S tem bi dobila n^ eni strani nonolno kontrolo *e7 iz=e!ievsi»He, na druari strani pa bi reii'a Iriselience iz«e«avanin aorentov-«kih 'riiluvk vseh stonini, skrivnih za-Untnih U«Vr>r «<Hi liremerekih, od "visoke c kr. vlade nntricnih".
Avstrija, ki pošilja med vsemi drža-
~~ Št. 11 j pri Velenju, 30. dec. Zadnji pred božičem smo imeli tri mr-22. dec. je umrl g. Andrej Von-h"/a' r°jen v	na Kranjskem. —
^ 13. decembra ob 6. uri zvečer je (l'Surelo gospodarsko poslopje g. Iva-Ogrin; živino so rešili. Bil je za-r0van.
Iz Št. Petra v Savinjski dolini. •<'i| * božični praznik zjutraj je gorelo '"etelinjeku posestvo gospoda Mar-i! ,Ca- Pogoreli sta dve posestvi. Le , 'r"einu vremenu in trudapolnemu u požarnih hramb se je zahvaliti, s« ogi-nj ni razširil do cerkve.
U Radgone. Hlapca Matija Čra-J* konj pri podkovanju tako brc-,-r v trehuh, da «o sc mu raztrgala I,.• a 'n je v bolnišnici umrl. Ko je •iitl'-n.a J)arah, jc začelo tam goreti in jc skoraj popolnoma zgorel.
New York
82 Cortland St
20. JANUARJA 1914._13. JANUARJA t6U.
KRANJSKO.
HRVATSKO.
vami največ izseljencev preko svojih mej in preko oceana, edina med vsemi državami še dandanes nima izseljenške postave!
Da vzlic nesebičnemu delovanju ljud skih poslancev z izseljensko postavo že leta ne moremo nikamor naprej, je krivo za naše razmere značilno dejstvo, da so si znale razne parobrodne družbe in drugi kapitalistični interesi zadobili pri tem odločilni vpliv. Kje iso bili interesi države in kje še koristi avstrijskih narodov, prizadetih vsled izseljevanja!
Visemu temu pridenimo še nevednost, brezglavost, pa tudi vzvišenost merodajnih faktorjev nad take "baga-tele". Pri vladi so bili še lani spomladi mnenja, da izseljevanje iz Kranjske definitivno pojenjuje — seve, ker je malone že vse tam! — ter so tudi opustili običajno poročanje na osred-nj® vlado. Kako so se motili, priča dejstvo, da je koj potem izseljevanje poskočilo kot še nikdar poprej. Evo številke: V I. polovici 1912 se je iz dežele izselilo 1823 oseb, v II. polovici 2649, v prvi polovici 1913 pa 4472!!! (t. j. s potnimi listi 1) In v dobi od 1. aprila do 30. avgusta so ljubljanski a-gentje (po uradnih poročilih) prodali malone 6000 voznih kart v Ameriko!!
Spričo tolikega naraščaja je gosposka padla takoj v drug ekstrem ter izdala silno stroge določbe glede izseljevanja. Vse drugo, le treznega, u-merjenega dela ne!
V drugih deželah jo zopet drugače "pihnejo". V Galiciji so iznašli do neba vpijočo neumnost, pošiljati svoje trpine vsako leto na sezijsko delo v južno Ameriko! Tu se vsa pamet neha! Če izseljevanje že mora biti zbok slabih domačih gospodarskih razmer, naj ga naravnajo v tiste dežele, kjer je denar, kjer morejo ljudje zaslužiti malo čez svoje vsakdanje potrebe. A vlačiti ljudi čez zimo — južnoameriško poletje — v Argentinijo, daljnjo deželo, kjer pač ni denarja kot v dvakrat bližji Severni Ameriki samo zato, da bi mogli živeti čez zimo, preostali zaslužek pa bi vsako leto zabili v 9- do 10 tedensko potovanje po morju, to je pač zločin nad ljudstvom!
Za nas pride seveda v prvi vrsti v poštev izseljevanje iz naše ožje slovenske domovine. Marsikatero smo že rekli ob raznih prilikah, ker gre za prevažne koristi vsega našega naroda.
Nikdo ne more tajiti, da je v gospodarskih razmerah naše ožje in širše domovine, kakor i Evrope, iskati v veliki meri vzrok prevelikega našega izseljevanja. A temu nasproti stoji enaka resnica: Tekom zadnjih 15 let se je le iz naše Kranjske izselilo nad 100,-000 ljudi, ki so odnesli — nizko računano — najmanj svojih 50 milijonov kron seboj. Ako bi teh 100,000 naših izseljencev pokazalo isto eneržijo, iste moči, isto zdravje, isto delo, isto podjetnost, isto vztrajnost in žilavost, kakor so jo morali uporabljati izza odhoda z rodne grude — doma, bi imeli dvakratno Ameriko doma!
Torej: ne le islabe gospodarske razmere, nego tudi vzroki teh razmer so med najvažnejšimi povzročitelji ameriške manije našega ljudstva. Veliko je kriva izseljevanja med drugim nevednost, to je nepoučenost ljudi, ne-poznanje dejstev in razmer, maloduš-nost, silno pomanjkanje podjetnosti, vztrajnosti, žilavosti, pa neka — dejali bi — lahkoživost in lahkomišljenost.
Dejali smo neka lahkoživost in lahkomiselnost. Žal so resnične te besede, ki se bodo zdele nekaterim trde. Naši ljudje hočejo takoj videti sad svojega dela; vsled tega med našimi izseljenci ni najti kolonistov, ki se jim sad njihovega truda šele čez nekaj let pokaže. Ta sad hočejo takoj uživati— to je neka posebna lastnost večine naših izseljencev.
Žal, da je med glavnimi užitki v novi domovini pijača! šele nedavno so poročali listi naravnost neverjetne številke, kolike vsote izdajo le rojaki v Clevelandu za pijačo! Dve sijajni univerzi in vse ostale visoke šole bi lahko Slovenci imeli, ako bi ameriški Slovenci polovico tistega denarja, ki ga izmečejo leto za letom za pijačo, obrnili v ta namen! Ni čuda, da so spričo teh razmer tudi posledice take, kakor jih pri nas doma pri vsem, tudi velikem pijančevanju in žganjarjenju hvala Bogu še dolgo ne poznamo.
In ta lahkomiselnost! Že izobražen, izkušen, petičen človek, ki pozna jezike in svet, se temeljito pripravi, če namerava pogledati čez morje. Naši ljudje pa? Na Brezje je daleč, zato treba varčevati. Vzame se kruh, pa lojtrnico, da se prihrani železnica — čas je postranska stvar. V Ameriko? No, k agentu se gre, plača par sto kron — pa smo tam. Kaj in kako bo tam? To je postransko. Nekaj bo gotovo!
Še nekaj o naših Amerikancih.	\
Kakšno bedo, kakšno poniževanje in J zaničevanje prestanejo vzlic dobremu j žepu na potu! Potiskajo jih iz enega J kota v drugega, hujše kot živino, jih j ožemajo, skubijo, sleparijo vse vprek. ' Kakor hitro pa stopi na domača tla, . se vzravna pokonci, izvleče revolver, i izmetava ponosno denar proč, kakor ] da bi ga bil v Ameriki z rokami grabil. ' '.raven pa slika Ameriko kot deželo, ' kakor da se v nji cedi med in mleko. [ Kdo bi se ne uklonil pod težo » takimi zvenečimi dokazi podprtih bahavo-sti? Katerega ne začne mikati misel: zakaj pa hi,še jaz ne šel ter poskusil' Žal, da ljudje na primer ne vedo, da ie bilo leta 1907., ko je izbruhnila zadnja velika denarna kriza v Ameriki in ko je vse drlo domov, na tisoče in deset tisoče rojakov, ki bi se tudi radi vrnili, samo da bi imeli s čim plačati prevoznino! In ljudje pri nas ne ve-
Dnini itaiice izilfiie c. t. poštna hranilnica ia Bnain Kl^iVIVK SAKSER
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
do, da je takih rojakov ob vsakem času na tisoče!
Vplivu teh "Amerikancev" so podobna pisma iz Amerike, kojih pretiravam in nerazsodni popisi obljubljene dežele so dostikrat podprti z najbolj prepričevalnimi dokazi — z dolarji.
Tu sem spada tudi često preabotno, neodgovorno, o majhni razsodnosti in velikem pomanjkanju ameriškega duha pričajoče zabavljanje nekaterih a-meriških slovenskih časnikov proti naši ožji in širši domovini, ki se le pre-rado prime naših ljudi. Bolje je, da molčimo, kakšne so na primer razmere med njimi samimi( kakšen je na primer njihov položaj med ostalimi in ondotnimi narodi, zlasti Amerikanci. V teoriji so kajpada vsi enaki, o praksi — kakor rečeno — rajši, da molčimo. ker nas je sram; tam so komaj še "Stimmfutter" pri volitvah. A pustimo to! Kakor v svobodni Ameriki še davno, davno ni vse zlato, kar se sveti, tako pri nas še dolgo ni vse tako slabo kakor bi nekateri neodgovorni kričaji radi natvezili lahkovernim bralcem, pa najsi imajo še take posebne vzroke imeti "piko" na naše razmere.
Velik del krivde pada tudi na naše domače časnike brez izjeme, koledarje, pratike itd., ki priobčujejo oglase izseljevalnih agentov. Kaj pomaga ljudstvo podučevati in svariti pred izseljevanjem na eni strani, če ga takoj na drugi, tretji strani indirektno vabijo k temu!? Ti oglasi vsebujejo prepo-gostokrat nereelno izrabljanje ljudske nevednosti v parobrodnih in drugih zadevah. Zato proč z oglasi izseljevalnih agentov — naj' si bodo še tako licemerski in poštenjakarski — iz slovenskih listov, koledarjev, pratik itd.'
Ako bi naše ljudstvo ne dobivalo teh oglasov pred oči, bi bila ameriška strast med njim za veliko stopinj manj ša! Dolžnost vsega rodoljubnega časopisja in založnikov je, da do čistega pometejo iz svojih predalov te o-glase; na drugi strani pa je tudi dolžnost državnih oblasti, da v spoznanju škodljivosti te robe iste kratkomalo prepovedo!	"Slovenec".
Angleški humor.
Neki škotski župnik je že dalj časa opazoval staro gospo, ki je pri njegovih pridigah v cerkvi vedno trdo zaspala, ako je pa pridigal kak mlad duhovnik iz vseučilišča, ga^je pa silno zvesto poslušala. To se je staremu župniku za malo zdelo in trdo je prijel staro gospo; ta mu je pa tako-le odgovorila: "Veste, gospod župnik, če vi pridigate, vem, da je božja beseda dobro spravljena; kadar pa pridejo na prižnico mladi ljudje iz vseučilišča, treba ostro paziti, da-li se nahaja seme božje besede v pravih rokah."
Ženska nečimernost.
Te dni je na Dunaju v hotelu Bristol umrla grofica Osten-Platen. Pri zapisovanju zapuščine so našli to-le: 60 oblek, 110 klobukov in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 2 milijonov kron. Najcenejša obleka je stala 5000 K! Posamezne klobuke so cfcnili od 1000 do 12,000 kron. Pokojnica je za svojo obleko na leto izdala 400,000 K in je na ta način že večino svojega premoženja zapravila. Grofica Osten-Platen je v zadnjih letih osemkrat na-■ pravila oporoko; tudi malo pred smrtjo, ko že ni mogla več govoriti, je kazala z znamenji, da bi rada še enkrat oporoko izpremenila, a kmalu nato je umrla.
Petrolej za Rusijo.
Peterburg, 31. dec. — Transkavka-ška železniška družba je naročila pri petrolejskih družbah v Združenih Državah veliko množino petroleja v kurilne svrhe, in sicer v svojem boju proti ruski petrolejski združbi.
Man. Stefanlch
KOLEDAR
J._
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
4.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JANUARJA 1914.
Krmar Milanovič.
POVEST.
Prosto po Ruitellovem romanu "Krmar Holdsworth."
(Dalje.)
PETNAJSTO POGLAVJE.
Vrnitev v domovino.
Bilo je 1. 1832., kake tri tedne pred onim dnem, ko je bila pred petimi leti "Adrija" zapustila tržaško luko, da bi odplula proti deželi, katere pa žal nikdar ni dosegla. Ob isterski obali je v smeri proti severu krepko rezala valove precej velika ladja, na katere krovu je mrgolelo vse polno potnikov.
Na zadnjem koncu ladje, blizu krmila, je popolnoma osamljen stal bradat človek v temni obleki, roke prekrižane pred seboj in zrl nepremično na obrežje, ki je drselo mimo njega. Njegov obraz je bil bled in suh, košate obrvi so obsenčevale črne vdrte oči, lasje so mu bili že semintja osiveli in telo je bilo sključeno, tako da je bil podoben nesrečnežu, ki ga muči neozdravljiva bolezen.
Majhen, debel možiček, ki je bil ravnokar prišel na krov, da bi tudi opazo val pokrajino, mimo katere je vozila ladja, opazi zamišljenega samotarja na koncu ladje in stopi hitrih korakov k njemu.
"Tako, dragi moj. as najdem tukaj! Gotovo že zopet zatopljeni v premišljevanje in tuhtanje, kajneda? In še vedno nikakega uspeha?" zakliče veselo in ga potrka po rami. "Vam pogled na istrsko in dalmatinsko obrežje in na razna mesta, mimo katerih smo vozili, ni vzbudil nobenih spominov v duši?"
Kakor je bralec gotovo že uganil, ni bil nagovorjeni nihče drugi kakor Milanovič, ki se je v družbi avstrijskega zdravnika vračal iskat svojo domovino. Do Portugalskega sta se bila pripeljala na angleški ladji, tam ju je pa vzela na krov druga ladja, ki je iz Brazilije plula v Trst; tako ju danes najdemo že blizu cilja.
Ko Milanovič za seboj"začuje znani glas, se takoj obrne proti prišlecu in odgovori v neki zmedenosti, kakor da bi se ne mogel ločiti od globoke ~za-mišljenosti:
"Zdi se mi, da poznam vse te kraje, in skoraj bi rekel, da mi sleherna hiša na obrežju daje zagotovilo, da se nahajam na znanih tleh, a žal, gospod doktor, kaj natančnejšega, kaj goto-vejšega mi vsi ti kraji ne povedo. Prepričan sem, da je vse to, kar vidim, v neki zvezi z mojo preteklostjo, toda kako in zakaj, ne vem."
"To je pa naravnost kakor zakleto!" zagodrnja mali mož. "Ali res ni leka za Vaš nesrečni spomin? Vi mi ne boste verjeli gospod Matko," je nadaljeval in nepotrpežljivo bobnal po tobač-nici, "kako zelo sem bil vso pot v skrbeh za Vaše zdravje. Noč in dan sem si zaradi Vas belil glavo; sedaj pa uvi-devam, da me je vsa moja učenost in umetnost pustila na cedilu. Ko bi vedeli, kako mi je vsled tega hudo, zakaj, prijatelj moj, iz srca rad bi Vam bil pomagal."
"O tem sem prepričan, gospod doktor; saj ste vse storili, kar je bilo v Vaših močeh, in prav iz dna duše sem Vam hvaležen za sočutje, ki ste ga imeli z menoj."
"Ah, kaj pomaga v našem poklicu samo sočutje," odvrne zdravnik; "mi zahtevamo dejanskih uspehov. Res, silno bi bil vesel, ko bi mogel ob svojem zopetnem povratku v Sidnej poročati prijatelju Šermanu, da sem Vas zapustil zdravega in v polni posesti Vašega izgubljenega spomina. Dvomim, če je kedaj kak zdravnik naletel na tako zamotan, tako zagoneten slučaj. Kdo naj'verjame, da je mogoča popolna izguba spomina. — Ozrite se, prosim, še enkrat nekoliko okrog sebe, gospod Matko! Tu imate pred seboj pravo primorsko pokrajino in če ste v resnici pristen Primorec, Vam mora ta vzbuditi speči spomin in razjasniti temno noč, ki zagrinja Vašo preteklost."
Milanovič je ves zmeden zrl predse in si grizel ustnice.
"2e večkrat mi je nekaj govorilo in mi govori še danes," odvrne čez nekaj, trenotkov, "da se mi spomin povrne, kadar zagledam kaj takega, ki je bilo posebno pomenljivo in važno za mojo preteklost. Ko smo jadrali mimo Pu-lja, tedaj mi je — verujte mi — skoraj zastajala sapa in neka nepopisna čuv-stva so mi polnila srce. Zdelo se mi je, kakor da se hoče naenkrat zjasniti vv moji duši. Odkar se vozimo po Jadranskem morju, me sploh obhajajo misli in slutnje, da se bližam ozdravljenju, in s strahom in trepetom pričakujem, kedaj zašije zopet dan v mojem spominu; a zaman čakam — kajti morda ne zašije nikdar."
"In vendar sem prepričan da Vas spomin ni zapustil za vedno; ako se spominjate imen in lastnosti predmetov, ki Vam pridejo pred oči, je to znamenje, da spomin ni mrtev, ampak samo spi. Sedaj skrbite predvsem za to, da si s tečno hrano okrepite telesne moči. Gibljite se mnogo na prostem, posebno tudi po ulicah in cestah, sploh povsod, kjer boste mnogo videli in slišali, če se Vam bo pa kedaj zdelo, da Vam hoče kak svetel žarek prodreti v dušo, tedaj ga ne pograbite kar nagloma in nestrpno, pač počakajte, da sam od sebe postane jasnejši in močnejši. Pomnite, da so spomini le sence, katerih ne moremo obdržati z roko..."
"Hej, gospod zdravnik, kje zopet ti-čite, da Vas nikjer ne vidim," je v
tem hipu nekdo zaklical. Zdravnik je iskreno stresel Milanoviču roko in od-hitel s krova.
Ladja se je urno približevala Trstu, kjer je imela izkrcati potnike. Bilo je krasno julijsko dopoldne, zrak čist in prozoren, vsled česar so imeli potniki na ladji širen razgled na vse strani. In prav tak dan je najbolj primeren, da pozdravlja vračajoče se ladje in da njih prebivalci takorekoč že naprej okusijo one prijetnosti, ki jih čakajo na suhem po dolgotrajnem boju z zlobnim, samogoltnim morjem.
Prikazovale so se prve hiše tržaške ga mesta in kapitanov namestnik je hitro dal potrebne ukaze. Kakor bi mignil, so izginila z drogov velika jadra in ladja, oropana svoje ponosnega oblačila, je počasi plavala v pristani šče. Množica čolnov, majhnih in ve likih, se je drenjala krog ladjinega tru pa; vsak je hotel biti prvi. Kmalu je bilo na krovu vse polno čolnarjev, ki so potnikom ponujali svoje čolne in zahtevali naravnost pretirane cene za prevoz. Konečno so se pogodili. Zaboji in zavoji so izginjali v čolnih, nekateri nestrpni potniki so pa tiščali proti stopnicam in si s komolci delali pot, kakor bi šlo za življenje in smrt. Otroci sp jokali, žene kričale, možje so pa razburjeni mahali krog sebe in suvali drug drugega. Konečno je vendar polegel nemir in prepir, ladja se jc izpraznila in med zadnjimi jo je zapustil Milanovič.
"Z BQgom, gospod kapitan!" je še zaklical možu z zagorelim obrazom in pozlačenimi gumbi na modri suknji.
"Z Bogom, gospod Matko!" odvrne oni prijazno. "Vso srečo Vam želim. Bog daj, da bi na primorskih tleh našli ono, kar ste do sedaj zaman iskali. Tri mesece ostanem v Trstu in veselilo me bo izredno, če me kedaj obiščete. Torej na svidenje, in kakor smem upati — z Vašim pravim imenom, kar bo pomenilo istočasno tudi Vaše zdravje."
Milanovič je stopil v čoln in odrinil na suho. Stopal je po mestnih ulicah gori in doli in zazdelo se mu je, da je že enkrat videl te hiše in cerkve, da je že hodil po teh cestah, toda kedaj in kako, to mu je bilo docela nejasno. Ljudje so drveli in vozovi drdrali mimo njega in zopet se mu je zazdelo, da mu je skoraj znan ta ali oni obraz izmed množice.
Ko je torej tako hodil po mestu, obstoji proti večeru pred vrati neke stare gostilne. Bilo mu je vseeno, kje prenoči nocoj, ker je bil še brez načrta, kako naj prične svoje popraševanje in iskanje. Stopil je v gostilniško sobo in si naročil prenočišče.
Ko je šel po stopnjicah navzgor, ga sreča natakar in ga z uljudnostjo in prijaznostjo, ki je lastna takim ljudem, vpraša, če želi kaj za večerjo. Gostilna je bila znana in mnogo obiskana, zato je natakar z nekim ponosom pripomnil, da človek lahko prepotuje celo cesarstvo, pa ne bo naletel na tako izvrstno kuhinjo in tako pristna vina. Ker je Milanovič res občutil nekoliko lakote, si je ukazal prinesti večerjo.
Obednica, v katero je stopil, je bila prazna. Da bi si pregnal dolgčas, je začel ogledovati par starih slik, ki so krasile golo steno. Poleg slik je visel tudi načrt tržaškega mesta, na katerem so bili pa mnogoštevilni rodovi nadležnih muh začrtali že nešteto prostorov in ulic, ki bi jih bili v mestu zaman iskali.
Ko je povečerjal, se je nasloni! nazaj na stol in preudarjal, če bi ne kazalo, pogledati še nekoliko po mestu; kar stopi zopet v sobo natakar, se nasloni prav podomače čez mizo in razodene Milanoviču, da se zbere nocoj-šni večer v stranski gostilniški sobi večja zabavna družba.
"Če Vas veseli, se jim lahko pridružite."
"Kakšna družba je to?" vpraša Milanovič.
"O, to so razni gospodje iz bližine, ki se vsako sredo snidejo pri nas, da nekoliko pokramljajo in se razvedre. Moj gospodar je predsednik in vsak pošten gost, ki pride v hišo, jim je dobrodošel. Mislim, da bo tudi Vam u-gajalo med njimi."
"Res, tu je vsekakor dolgočasno," odvrne Milanovič, in ker je bilo še prezgodaj, da bi šel spat, in je bil za nameravani izprehod preveč utrujen, je vstal in šel za natakarjem.
Ko sta stopila v sobo, je bilo ravnokar končano kako petje ali končan govor, kajti gostje so ploskali in u-darjali ob mizo na vse pretege, da je Milanovič skoraj boječe obstal pri vratih. Ko ga gostilničar zagleda, takoj stopi k njemu in ga povede k mizi, kjer ga predstavi zbrani družbi in ga posadi na sto!, ki še ni bil zaseden.
Družba je bila vesela. Govor je sledil govoru, zabavljica je prekašala za-bavljico. Milanovič se je pri vsem tem tudi zabaval in smejal, vendar je bilo opaziti, da mu vse to ne prihaja prav iz srca. Zaželel si je zopet samote in kupico nervozno vrteč med prsti je željno čakal, kedaj se mu ponudi ugodna prilika, da neopažen zapusti sobo. Zato ni bil nič kaj vesel, ko ga nepričakovano nagovori njegov sosed na levici: "Oprostite, gospod, kakor se mi zdi na prvi pogled, niste domačin v mestu?"
"Da, uganili ste," odvrne Milanovič.
"No, saj sem si takoj mislil, da mo-
ra biti tako. Ali ste doma tu kje v bližini? — če smem biti tako drzen." "Mislim, da."
"Skoraj Vas ne razumem, tako skriv nostno govorite. Kje imate sedaj svoje stalno bivališče?" "Pravzaprav nikjer." "Kaj mi pravite! Nikjer? Morda ste pravkar na potu iz daljnih tujih krajev?"
"Iz Avstralije sem dospel danes." "Oho, iz Avstralije! To je pa že nekaj !" se začudi radovedni Milanovičev sosed in pomakne svoj stol tik njegovega. "Mnogo sem že potoval okrog, a pred Vami se moram vendar skriti v tem oziru. Povejte mi, kakšna je vendar ta čudovita dežela, ki rastejo v njej črešnje s koščicami odzunaj in papige najčarobnejših barv letajo o-krog kakor pri nas vrabci." Milanovič se je nasmehnil. "Seveda," je nadaljeval oni, "kdor je videl take čudovite stvari, ve tudi marsikaj pripovedovati. Jaz v svojem življenju sicer še nisem prišel on- ' stran Jadranskega morja, pač pa poznam v Primorju in v njegovih sosednjih deželah vsak najmanjši kotiček tako dobro kakor svoj žep; in to Vam lahko rečem, da lepih krajev pri nas ne manjka. Če ste res tu kje blizu Primorskega doma, brezdvomno poznate solnčno Goriško in sosednjo Kranjsko z njenimi čudesi in krasotami."
"Imena se mi zde znana, a drugega nič," odgovori Milanovič.
"O, ljubi moj, kakor vidim, skoraj nič ali prav malo poznate naše kraje. Svetujem Vam, da si ogledate te kose zemlje, in prepričan sem, da Vam ne bo žal. Kadar se naveličate Trsta in okolice, krenite najprej ob morju v južno Goriško; tam nikar lie pozabite obiskati Ogleja, zakaj po mojem mnenju je težko dobiti kaj zanimivejšega kakor so ravno ti zgodovinski kraji."
Pri besedi Oglej se je Milanovič naenkrat zdrznil; obšlo ga je neko posebno čuvstvo, katerega si v naglici ni mogel razložiti. Napeto je poslušal, kaj mu bo še povedal zgovorni tovariš.
"Morda Vam ta pokrajina ne bo tako ugajala, kakor ugaja meni, kajti vsakdo ima svoj okus in svoje nazore, a vedite, da je tam moja domovina, in domače kraje hvali vsak."
"To me izredno zanima," pripomni Milanovič; "povejte mi, iz katerega kraja ste doma?"
Prav iz Ogleja. Čujte, že oglejska bazilika je sama vredna, da si jo flo-vek ogleda."
'Oglejska bazilika?" je ponovil Milanovič kakor v sanjah in videlo se mu jc na obrazu, kako ise trudi, da bi obdržal megleno sliko, ki mu je vstajala v duši pri tej besedi.
"Pozabiti ne smem tudi krasne okolice pri trgu Zapolje, ki..."
"Zapolje," ga prekine naenkrat Milanovič in plane kvišku, kakor bi mu kdo nož zasadil v srce; hipoma je postal smrtno bled, trepeta! je po vsem životu in si z rokami zakril oči.
Njegov sosed ga je gledal ves začuden. "Poznate morda Zapolje?" ga je vprašal z gladom, kakor bi dvomil, je-li ta tujec popolnoma pri zdravi pameti ali ne.
"Ime se mi zdi zelo znano," je odvrnil Milanovič, zrl zamišljeno predse in skušal prikriti svojo veliko razburjenost.
"Zapolje sem imenoval zato," je govoril dalje mož, "ker teče mimo njega bister, precej velik potok, ob katerem se nahajajo krasni izprehodi, sploh ljubka pokrajina, kakoršne še nikjer nisem videl. Če ste ljubitelj naravnih krasot, tedaj se ne strašite pota tja. V gostilni "pri zvezdi", kjer se tudi jaz navadno oglašam, kadar me opravki privedejo v one kraje, najdete najiz-vrstnejšo postrežbo in—potripte, prosim, nekoliko" — segel je v žep svojega telovnika in prinesel na dan vizitko s svojim naslovom, — "to Vam bo najboljše priporočilo. To posetnico izročite gospodinji in videli bodete, da Vam postreže kakor grofu."
Na karti je bilo z velikimi črkami natisnjeno ime Milanovičevega tovariša, spodaj v kotu pa majhno in komaj vidno beseda: trgovski potnik. Toda Milanovič vsega tega ni prav nič opazil; popolnoma ga je bilo omamilo me, ki je sedaj z vso silo trkalo na njegov speči spomin, da bi ga poklicalo k novemu življenju. In to ni bilo nič čudnega, kajti mrtev bi bil moral biti njegov duh, da bi ga ime Zapolje in ime znane gostilne ne bilo zdramilo; saj je ravno tam preživel najsrečnejše dni svojega življenja, preživel prve tri mesece zakona s svojo Vido.
(Dalje prih.)
POZOR. ROJAKI I
Dva tisoč akrov dobre rodovitn« zemlje sem sedaj dobil od raznih farna rjev in od kompanije. Zemljo pro dajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na ka kem prostoru si kdo želi ali izbere, ii> na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec n drugo, da se plača vsako leto-po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo iz voli. Ne pozabite pa to, da kateri pri de prej, ta si boljšo zemljo lahko iz bere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
nova slovenska naselbina
v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije.
D
MALI OGLASI.
O
n
a
Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih či stih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.)
Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti.
Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! —
Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence.
Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, *— pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.
Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini.
Slovenska Naselbinska Družba
198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :-: WISCONSIN.
2tm—3mo.
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-
čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce v. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljfie meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba )t naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111»
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zaYarn-jem poslopja in pohištva proti ognju.
Opomin.
Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje in ne vem ali se kedaj več povrnem ali ne; zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače boni primorana jili postavnim potom pri-morati to storiti.
Antonija Trampušh.
Največja slovvenska tiskarna v Ameriki je
NAŠA TISKARNA
OBA TELEFONA 100
k
1006 N. CHICAGO ST.
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prva slovenska unijska tiskarna—Prvi slovenski list v Ameriki—v lastnem domu. : : : JOLIET, ILL.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
?.-----ILJ_______
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
EAGLE EXPORT