KAPLJE  OGNJENE Pavle  Zidar
Kaplje
ognjene
dolbejo v živo,
kaplje
ognjene
— jaz platnenim,
vro
kolobarji,
mrenasti hipi,
vro,
in sredina
živa
sem jaz.
Slutim gluhoto,
razsežno
kot nebes,
vzpeto iznenada
kot silni zamah,
vanjo popadamo
mrtvi,
ognjeni,
zglavje bo svetla,
neugnana mladost.
Silno bo srečanje v rokah te smrti — kakor izpraznjeni v lastno svetlobo, v diru bleščečem vzplaintimo navzgor . . .
232