281. fleuHRa. 0 UufilJnn!, g tora IZ. decembra 19ZZ. LOlO IV. ...___.____________ ------— Izhafa vsak dan popoldn«, isvmamtl nadali« la praznika. htserall t do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 peHt vrst i 1 D 50 p. večjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekllci petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeoitne ponudbe beseJa 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloži zna tuka za odgovor. ttoravnl&tvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskara«" SLaallova šlica *t 5, pritlićno. — TeUfan *L 304. * Urddnl£ivo „Sloir. Naroda" Sastava oiUa H. 5, I. nađstropje Tols'oa šte?. 34. Doptaa aara|aata I* ?*&**•*** t* sa-tovta« takovuM* ^ir Rotaopisov ats na vvmim. ~W v Jugoslaviji vte dal po Din 1'— v inazemsi j«j navadna eliti Din 1, neđelie Oln 1-25 Poftnlna plaćana w gotovini« „Slovenski Narod- velja: v L,M]Mni ^ po P , u | v |DO1—° 12 mesecev ,..... D.a 120"— Din 144— Din 21n— 6 . .......60— . 72— . 10S--3 . .......30-— . :-tv— . 54--1........1>— . 12- . ld-- Pri morcb!tn«m povijanju se imi da'jšn naročnlna (!oplačatL Nori naroeniki naj pošljeio v prvlĆ naro^nino veJno t-KST ?o mkazrrci. Na urno pismena naročlU brez pos'ntve dennria se ne moramo ozir.ni. Pred preobratom v državni politikL Razrnere se razvijajo tako, da je treba že v najbližji bodočiiosti računati s splošnim preokretom v naši notranji politiki. V ospredju vse no-tranje politike stoji danes bivši pred-sednik demokratskega kluba Ljuba Davidović, čegar politika teži za tem, da odstrani iz našega političneg-a življenja rak-rano — hrvatsko-srbske-ga spora. Ta svoj cilj zasiednje Da-vidović z vso doslednostjo in požrt-vcvalnostjo. Pribičevićeva struja v demokratskem klubu je stonla vse, da Davidoviću zastavi pot, ki vedi k temu smotru. Da prepreci akcijo za sporazum s Hrvati, je Pribičevićeva skupina izzvala v demokratskem klubu debato o stališču, ki ga naj za-vzame demokratska stranka napam težnji, da se z energično operacijo spravi končno s sveta hrvatsko vpra-šanje. Kako je ta debata končala, je znano. Pribičevićn je uspelo pridobiti zase neznatno većino v demokratskem klubu, s cimer je menfl, da je zaenkrat prekrižal JDavidovićeve nacrte. Računal je, da bo sedaj l.^avi-'dović enosta\T!o kapitulira! ter se hočeš — nočeš pekoril njegovi komandi. Toda Pribičević je delal račun brez kremarja. Davidovič se ne samo ni pokoril njegovemu diktatu, marveč je še odločneje kakor preje kienil na pot ki vodi k ozdravljenju našega političnega življenja t j. na pot sporazuma s Hrvati. S tem svojim odločnim korakom si je prido-bil popolno zaupanje hrvatskih poll-tikov, ki so mti v soboto poslali tole brzojavko: »Z odličnim svojim nastopom za politiko sporazuma z nami Hrvati na temelju stvarne ravnopravnosti ste si pridobili popolno naše zaupanje in stojite danes na čelu vseh parlamentarnih strank in skiroin za sporazumno delo, ki so imele že pri zadnjih volitvah za seboj velfko večino našega naroda .namreč okrog 900.000, od tega sam Hrvatski blok okrog 330 ti-soč, od vseh oddanih glasov preko 1,300.000. Tuđi v samem parlamentu imajo stranke za sporazum znatno večino nad strankami, ki so za na-daljevanje politike nasilstva, brez-pravnosti in korupcije in za katere baje ne obstoja hrvatsko vprasanje. Zato Vas Hrvatski blok poobla-šč-vzročeno od vlade, kar bi neizogib-no vodilo h katastrofi.« S tem pooblastilom, ki so gra poslali hrvatski poslanci Ljubi Davido-vicu, se je njegovo stališče silno okrepilo, to tembolj, ker so poslanci Hrvatskega bloka Istočasno poslali preko srbijanskega poslanca Anasta-zijeviča Davidoviću še posebno pismo, v katerem ga obveščajo, da pri-dejo vsi Hrvati takoj v parlament in položljo prisego zvestobe kralju in ustavi, čim kralj poveri sestavo nove vlade njemu — Davidoviču. To pismo je nesporno največje politične važnosti Politiki, ki so od leta 1920 do danes neomajno stali na stališču abstinence, na stališču negativne politike, ki ni priznavala ne države, ne njenih uredb, se sedaj iz-rekajo za pozitivno politiko in se po-stavljalo na temelj državne skupnostl in priznanja sedaj obstoječega fak-tičnega stanja v državi, vse to pa pod edinim pogojein, da se poverf sesta-va nove vlade Ljubi Davidoviću, v čigar državniško poštenost in dobro voljo edino verujejo. Dasi se je hotelo z gotove strani ta dogodek omalovaževati, vendar je ta korak Hrvatskega bloka napra-vil na vso javnost predvsem pa na beogradske vladne in politične kroge silen vtis, In ne motimo se, ako tr-dimo. da so sporočila poslancev Hrvatskega bloka Davidoviću povzro-Čila predvsem to, da se je ponesreci-la misija Nikole PaŠića za sestavo nove vlade, kar bo imelo za posledi-co, da bo kralj poveril sestavo nove vlade, o cimer vedo povedati že beogradski listi. Ljubi Davidoviću. Oprt na oporo svojih števimih somišljenikov v demokratskem klubu in podprt od celokupne hrvatske delegacije, ki se je do sedaj odtecro-vala parlamentarnemu delu, je Ljuba Davidović v danem momentu edini, ki lahko nspešno resi ta mu pover-jeni mandat. Čim pa se posreči Davidovićn njegova misija, bo to signal za splo-Šen preobrat in preokret v vsi naši državni politiki. Zaupajoč Davidovićn se poslanci Hrvatskega bloka odpovedo absti-nencT, pridejo v nnrlament in akcija Ljube Davidovića za sporazum s Hrvati in za odstranitcv hrvatsko -srbskega spora stopi v akuten stadij. In od tu do korekture vidovdanske ustave je nato samo še en korak. Da pa je ta korektura v eminentnem interesu naroda in države, uvideva danes že vsakdot ki ni udarjen s politično slepoto! VLADMA"KRIZ/L PONFSRECENA MISIJA NIKOLE PASlCA. — PAŠIC VRNE MANDAT 7\ SFSTAVO VLADE. — KABINET LJUDE DAVIDOVIĆA NA VIDIKU! — Beograd, 11. decembra. (Izv.) Razvoj zadnjih političnih dogodkov jasno kaže, da je mandatar krone K. N kola Pašić ▼ vse h dosedanjih poirajaniih in v raz^ovorih z zastop-niki posamnih parlamentarnih sku-pin doživel neuspehe. Očividno je, da Pašlć ne more sestaviti niti volitvene, niti poslovne vlade fn je prfčakovati, da vrne še tekom današniega dopoldneva pover-jeni mandat kronl — Beojrad, 11. decembra, (Izv.) Glede politične situacije je zanimivo, da se vsi zastopniki parlamentarnih sktrpin, s knterim je bil j?. Nikola Pa-Šić v kontaktu, izjavili, da ne morejo dati nobenega pozitivnega odgovora na vprasanje, kako stališče zavza-mejo napram njegovi vladi. Zastopniki manjsih parlamentarnih skupin so se izgovarjali. da morajo popreje poprašati mišljenje svojih khibovih tovari^ev. G. Nikola Pa?ić je včeraj od 10. do 12. dopoldne imel posvetova-nja z radikalnimi ministri in vplivni-mi člani glavnega radikalnega odbora. Na teh sestankih so predvsem razmotrivali celokupno notranjo parlamentarno situacijo, dalje je bil razgovor o najnovejši brzojavki Hrvatskega bloka Ljubi Davidoviću in na-sprotno Ljube Davidovića Hrvatske-mu bloku. Tuđi v radikalnih krogih je brzojavka Ljube Davidovića napravila najrrlobokcjši vtis. Na tem sestanku so končno skoro vsi radikalni ministri in voditelji stranke bili soglasnega mišljenja, da ni mogoce sestaviti vclkvene vlade, kakor tuđi ne poslovne vlnde, ki bi imela nalo-go spraviti pod streho najnujnejSe zakone, knterih rešitev odločno za-htcva krnlj sam. Pa^ić in ostali voditelji rad;knlnc stranke so mogli konstatirati dejstvo.da ne morejo v no-benem F.hičnju rs*čun?ti na kompaktnost demokratskoga klitha In da le nemojfoče, da bi vseh 86 demokratskih poslancev podpfralo vlado v narodni skui>scInL Računati morejo le. da bo 42 demokratskih poslancev z gotovostjo in odločnostjo nudilo pod-poro novi vladi. Skupina Ljube Davidovića je po mišljenju radikalcev v gotovem oziru »nezanesljiva«. Pašlćeva konferenia s ped- predsednikom demokratskega kluba. — Beograd, 11 .decembra. (Izv.) Po sestanku z radikalnimi ministri in vodilnimi članl radikalne stranke je imel Nikola Pašić včeraj popoldne kratek sestanek s podpredsednikom demokratskoga kluba Radovi-ć e m. Pašić je skušal od njega dobiti jasno sliko o razpoloženju demo-kratskega kluba napram njegovi novi vladi. V prvi vrsti je Pašić hotel ve-deti, Če bo demokratski klub kot ce-lota v narodni skupščlni podpiral njegovo vlado, ali ne. Podpredsednik Radović je dal le odgovor, da demokratski klub gre v koalicijsko vlado pod pogojem, da se čim preje Izve-dejo uradnlski, invalidni in zerrljo-radnlŠki zakon in da nato takoj vlada zaČne s pripravami za nove volitve. V razgovorih ni bila včeraj doseže-na soglasnost Pašić je med drugim tuđi zahteval, da se demokratski klub izreče o zakonn glede neposrednih davkov za vso državo, kateri zakon je nujno potreben, da se morejo izvesti gori onienjenl trlje zakoni Končno je podpredsednik demokrat-skega kluba Radović izjavil Pašiću, da poroča demokratskemu klubu o teh razgovorih in da predloži danes ob 10. dopoldne definitivni odgovor demokratskoga kluba. Kakor v parlamentarnih krogih zagotavljajo, ni bil Pašlc popolnoma zadovoljen z iz-javami Radoviča. Brzojavka Ljube Osvidcvića Krvatskemu bloko. — Reosrrad. 11. decembra. (Tzv.) Brzojfavka HrvTatskega blokt^, s ka-tero je bila Izročena Ljubi Davidoviću ponolna zairpnica in popolna pod-pora Hn^atskega Moka je ze v sobo-ta popoldne v/brdila v parlamentarnih krogih globok vtisk. Nekaten politični krogi so skuhali zatemneti važnost te brzojavke. Tekom včeraj-šnjega dneva pa se je pokazalo, da Ljuba Davidović prav resno računa z akcijo Hrvatskega bloka za sporazum med Hrvati in SrbL Živahne komentar je je vzbudil Davidovićcv br- zojavni odgovor Hrvatskomu bloku. Včeraj poslana brzojavka se glasi; »Prcđscdnik'j Hrvatskega ll>kr Stjepanu Radiću in dr. Drinkoviću v Zagrebu. Zahvaljujem se Vam najtnplcje v svnjem in svojih prijateljev imenu za akt zajipanja, ki ste mi «•jaz pa sem imel tod se vse vaznejše ro* manje, ki mi je povzročilo moćan glavobol, oziroma duhobol - - - * »Pojdiva v dvorano . . . Izveš nekaj strahovito zanimivega, da boš ponrmil vse žive dni; morda no« ooj rudi še kaj doziviš .-« »Sem že dovolj. V dvorani igra ta verižniška tolpa šah ...« »§ah?U »§ah hi z živimi fi^ur«nfi. Me* gfio kralja love Boga, pomisH, Boga!« »Presneto so duhoviti!« V par besedah sem prijatelju orisal prejšnji prLzor. Tedaj pa sem oe sfpomnil na ravnatelja dr. Krmar* ja. Obšla me je groznica. Prijatelj je takoj opazil moio vznemirjenost. Povedal sem mu, ko^a iščem. Zamahnil je: »He, Krmaria? i Jp ti je v resnici krmar. Sicer ga pa iščeš zaman: pred četrt ure je . odšel naj brz domov.« »Domov? Potem moram ponj na stanovanje!« ^■Ostani! Sa i pa je morda odšel knm drugam. Ti vragi nišo nikoli siti! Prcdno je izgintl, sva se prav oštro pogledala iz oči v oči!« »Vidva?« »Jaz in on. da! Misli si kako sem se začudil. Vo sem v njem spoznal svo-,iega nekdanjc^n znanca. Dve leti po mojem prihodu iz Amerike se je vrnil v Evropo.« »Saj res! In vidva sta se spoznala? j »Kajpak. Ubogemu delavcu v rud-nilru sem parkrat pomagal z denarjem. Potem pa je fant začel nadaljevati svoje ! prejšnje Itudrntovsko postopanje in za-čel snovati veliko stavko. Sredi pripraT pa se je prodal nekemu bankirju, ki mu j }e izplačal zahtevano vsoto in ie več. le da so mogli prevarane rudarje peklen-sko stisniti. Nato je pisaril pri neki izvozni družbu Todil za nos ravnatelje in njihove žene in slcdniič otvoril svoj ; Ja?tni denarri zarod. Od tiste^a časa dalje se je izborno TŽivlial t vIoro do- ; stojnega in T?eskozi pravilnega pošte- j njaka-veliaka. knr sva nenadnma trčtla skupni. Prosi! sem ^a namrfč za nfko pomoč . . . trda to te več ne zanima. Glavno je da vcš, da je vai ravnatelj 4 falot od nog do glave in da sem mu da- . nes to tuđi v obraz povedal in mu pro-rokoval nekaj takesa, da se me bo spominjal morda še na onem svetu!« »Na o-n^m sve-tu!« sem vztrepctal. I »Ne bodi malenkosten. Toda zakaj ; si me tako prepadeno pogledaj, ko sem ! izrekel »na onem svetu?« | Opazil sem, da se je prijatelj sun-kovito vzganil kot da sem ga pičil z bo-dalorn. »Ti imaš sploh navado,« sem mu ; rekel, rabiti prav ncobičajne izraze, ki j jih Se podcrtavaš z glasom, s pogledom in kretnjami!« »Da, to je navada, navada. Toda poidiva gledat, kako love Boga!« Ker mi torei ni bilo mogoče najti ravnatelja, sem peljal Deletura v dvorano. Oba Šahista sta že omagovala in videlo se jima je, da sta se igre naveli- j čala; tuđi gledalei so že izgubili zanima- j nje in se zabavali med seboi. Vsc ozračje je izdihavalo trudnost, razpad, smrt Zdelo se mi je, da sem stopil v brez-mejr>o praznino, v kateri so kot vešče svetile žarricc in se gnctll ljudje kot pol-oživljeni okostnjaki. Vsaka najman ša stvar mi je \tbu-isln icri-zo. ta>:o celo z!?ti crkvini pri vc- ■ lik ih stcr'Vih zrcalib, v Katcrih cnem sem zagleda! sebe. la tuđi pred svojo k . Tastno podobo sem vztrepctal: to sem jaz? To sem jaz — človck? Človek? ... Zastudilo se mi je moje Živalsko telo. 2ival?! . . . Toda iz oči mi je ođmevala i kot iz neskončne daljave neka nova. ne-; znana, pritajena goJba. Kot blisk io ! $vi.c:nila po črneni nebu moje duhovne | slepote misel: ali nišo te telesne oblikex, le začasni, a vedno se izprcminjajoči, | nepojmljivi mi zledencli odtisi nekega \ večno živega valovanja, ki se mu te ob- I \ 4i-:e prikrajaio, prilagajaio in se z njim ( | vred prcobražajo? * Pri besedi »prcobravajo« sem se čudno vzraeloščen snnmnil prcobraža-nja žao. Začutil sem, da sem tak, kot se vidim v zrcalu in kot so vsi drusi ljuJ-]C kot mi jih prikr.zujejo oči. samo tre-notna slika v brczkor.čnem filmu razvoja: ustavil sem se ob divni domislici: kak je bil moj snovni izraz — nekoć in kaka bo poJoba mojega teleća in vseh teh teles v šc siv ih brdočnostih . . . Obšla me ]2 osamclost . . . Po kakili znkor.ili se vrši ves ta razvoj?! . . . AH sem mor.Ja jaz sam gospodar teh sil?! ... Spomnil sem se orega slovcčrga znanstvenika, ki mi je ravr.rlar razkril svojo p.csrcčo. Ali je ta trez v ri'rn'ci ?pr-cbnc:ši od drugih 7cml;anrv. uravravati neznane temne sile?--------- Stran 2. »SI OVPNSKI N 4 T? O P« dn- 1 >. decembra 19!??. Stcv. 281 Konferenca ininistrskifi pred-sednikof zaveznišklh držav. ANGLIJA PROTI FRANCI JI. — ML'S-. SOLLMJEVI PREDLOGL — London, 10. decembra. (liv.) Da-fces dopoldne je pričeli v angleškera zunanjem ministrstvu konferenca mini-strskih predscJnikov zavezniških držav. Konference se ndeležujeio Belgijci, Fran-cozi, ItalLiani in AngležL Bonar La\v )* otvoril konferenca Pred poslopjem xu-nanjega ministrstva se je zbrala velika množica, da vidi itali.anskega ministr-skesa predsednika Mussolinija. Občin-stvo je bilo zelo radovedno, kakšen na-Btop ima MussolinL Mussolini ie stopil z avtomobila samozavestno in na njego-vem obrazu se je brala diplomatička hladnokrvnost. O sejah je bil izdan kra-tek komunike, ki veli, da ima konferenca ministrskih predsednikov nalngo* razmotrivatl vprašanje moratoriia med-zavezniških dolgov. — London, 10. dec. (Irv.) Bonar Law se je držal na prvi seji zelo rezervirano, pričakujoč, da spregovorl Polncare in poda svoje predloge. Poin-care je govoril sicer na dolgo, pa precej na splošno in se n i spuščal v nikakt podrobnosti. Tretji govornik je bil Mussolini, ki je takoi predložil svoio rešitev vp rasan ja reparacij in dolgo v, kakor je bila izdelana med Rimom in Londonom. Belgijski zastopnik Thcunis je kazal raspoloženje, da se pridruži italijanske-mu predlogu. Popoldne se je seja nada-ljevala na temelju italiianskega predlo-S*. s katerim se baie hoče sprijazniti tuđi Poincare. Bonar Law caka še mne-nja nimistrskega sveta. Italijanski pred-log podrejuje vprašanje reparacij rešitvi ,vp rasan ja medzavezniških dolgov. Zato pa se bo zahtcvalo, ako že ne soglasja, pa vsaj mnenja tuđi s strani Amerike. Anglija posije posebno misijo v tez za-đsvi v Zedinjene države. Iz tega bi se dalo sklepati, da konference v Bruslju rnorda sploh ne bo potreba, ako pa se bo vršila, se zgodi to sele spomladL A-meriški zastopriiki ne taje, da spregovo-re svojo besedo k sestanku. V Londonu se nabaca tuđi netnški Specijalist za reparacije Berjrmann. ki stopi v stik s tremi navzočimi ameriškimi poslaniid. Konferenca utegne trajati esein dnL AngleSko časopisje pI5e obzirno k sestanku ministrskih predseđcikov iz-vajajoč, da je danes sporazum še mo-goč, Čcz mesece pa bi bil najbrže izklju-čen. Obraća se do Francije z nasveti. da se priđe do sporazuma, istočasno pa tukli do Nemčije kazoč jej nevarnost, ka-teri se izpostavlja, ako bi se reparacii-ske zadeve ne dale dognati v Londonu. To priliko je porabil L!oyd George. da ,v dveh listih oštro r.astopa proti Frnn-ciji, ki misli na aneksijo renskih provinc ped pretvezo. da ie Ren edina naravna obrainba republike. Llovd Geor^e misli, 'da v Franciji ni politika, ki bi se m«">gel cćločno postaviti proti tej tendenci in proti tej aspiraciji, od katere urssničitve | je odvisen evropski mir in obstoj seda- i nie kulture. Proti Nemčiji pravi Llovd George, da ako misli na kako maščeva-nje bo našla prcii sebi vedne one za- ' veznike, ki so jo že premazali, istočas- i no pa treba reci Franciii, da. ako bi cna izzvala voino radi renskih provinc, hi se simpatije Anglije ođločno obrnile od Ti.'e in stopila na stran naroda, ki se bori za svoja lastno integralnost Llovd George epezarja Francijo, ca tekom jedne generacije nemš'io prebivalstvo v Evropi naraste najbrže na sto milijonov in cbrarnba ob Renu ne bo zadcš*ala, da bi se franeoska republika resila pred mačevanjem Nemčije. Francija lahko lipa na pomoč Angliie in Amerike, toda zasotoviti si mora to pomoč samo, ako izpreineni svojo politiko. Poincare je zelo razburjen in hoče v prvi seii energično protestirati proti njemu. »Temps« pravi na to, da je Llovd Oeorge sov-raznik miru in da se ie oprijel one ne-varne mentalitete, katero ie imei leta 1914. — Lcnđeii, 10. decembra (tzv.) Prvi 'dan posvetovanj zavezniških mintetr-skih predsednikr-« je zap^stil dober rilsk. Posvetovanja so zelo olaj§anx Fninccs!:o stali^če je to-lc: Neffič'iii se lahko dovoli dve!ctnl Korator'j za reparacljska plaČHa, daiat-vo v naturi pa se moralo nadaljevatl. Nemčiji je treba nuditi finančno sanacijo. V to svrho naj se ji dovoli kredit v znesku 500 milijonov zlatih mark in to v glavnem za stabilizacijo marke na sve-tovnem trgu. Da se nacrt sanazacije in dovolitev kredita moreta izvršiti, nai se dovoli pobiranje 25% od dobodkov nem-žkega izvoza in carine pod kontrolo za- veznikov. Mussolini je predložil noto« v Kateri je ddoceno stalisče italijanske vlade. Mussolini zahteva, da se Nemčija primora k plačilu reparacij \n da se pove-ča % dMež Italije na vojni odSKoanim. Bonar Law je preciziral stališče Ar.glije do Nemčiie. Je za to, da se Nem-l\\\ dovolijo olajšav* in da se vpoSteva plačilna zmožnost Nemčije. NemSka kateri izjavlja, da je pripravljena dati zaveznikont v zastavo in garancijo ine-sek 3 miljarJ ziatih mark v obliki bonov ki jih bi zavezniki placirali na svetov-nem trgu. Od tega zneska bi st polovica IH miljarde vporabila sa reparacij-ska platila, polovica pa xa stabilizacijo marke. Zavezniki to skhnili. da st nemški predlog ne vzamt ^a podlago raipra-vam. Politične vesti -=« Razkol ▼ demokratski stranki 12 đemokratskega kluba je izstopil posl. Jovan Magovčević, eden najzvestejših «omi§ljenikov Ljube Davidovića. Kakor javlja »Balkan«. izstopUo Iz demokrat-skega Tvluba še poslane! Angjc!4ć» Stev-člć« Pečtt, dr. Veljković in dr. Šumento-vKJ. Osnovali bodo posebni klub pod imenom »Jucostovenske zajednice«« Temu klubu pristopi kasne je tuđi Ljuba Davidovlć s svojim! somišljeniki. =0 demokratskom kluba. Prlbic>-vlć-2erjavovi listi skuša ja rezultate raz-prave, ki se je vodila v demokratskem klubu o notranjl politiki, predstaviti tako, kakor da je na vsi crti zmagala Pri-bicevićeva struja, s ČLner da je zasigu-rana ne samo enotnost đemokratskega kluba, marveč tuđi nadaljna radikalno-demokratska koalicija, na katero se bo lahko opirala nova PaJifieva vlada. Ne-pristranska javnost seveda sodi o iziđu debate v demokratskem klubu čisto dru-gače, docela drugače pa sodi o tem tud! glavno glasilo radikalre stranke »Samouprava«, ki piše: »Tak izid glasovanja v demokratskem klubu je pokazal, da demokratska stranka kot celina ni veČ sposobna, da bi izvajala niti politike, temclječe na izvajanju vidovdanske ustave, niti politike sporazuma s Hrvatskim blokom v ciliu spremembe ti usUve.« = VoditeH kommitetOT dr. Marko* vlć pred sodiščera. Danes se je pričela v Beogradu ob ravna va proti dr. Šimi Markovlću, bivšemu poslancu in vodjl komumstične stranke. Obtožen je radi več prestopkov proti kazeaskcaiu xa-konu. =* Not Ost Koncem letoSnJera leta zsčne izhajati v Dukačinu pri Peči nov list »Glas Jusa«. Glasilo ne bo pri-pada'o nobeni stranki, marveC bot kakor pravijo njegovi ustanoviteljl, mode-ren in svobodomisein organ vseh bre*-p ravno užaljenih In ponizan ih sinov našega naroda. Pc-er teta ima list namen širiti narodno smisel v jufnem de!u Srbije, v takozvani Metohiji, ki do danfs še ni \mt\% odgovarjtjočlh inttlektuelnih pijonirjev. «= Kdal bf)đ« Tofltre i ntrođno $knp§5ino? »Balkan« poroča, da je pre-vladovaTo v radikalnem klubu do nedavna Rleds novih volitev to-le miSlje-nje: »Kar se tiče volitev ni mofoče i czirom na težak notranjl položaj v državi niti misliti nx to, da bi se mogle vo-litve izvesti sedaj ali spomladi. Ugoden trenotek za volitve bo sele bodočo jesen, ko se urede razmere in se spreme-ni sedanji težak položaj.« Med tem se je političen položaj tako bistveno spreme-r.il, da je treba računati s tem. da se bodo vršile volitv« v parlament že prihod-n;o spomlad. — Nov pretfs#wt>inr«. T2 VarSav« poročaio: Kot naslednlk Pilsud-skega ie bil izvoljeti *a prezJdent« poljsko republike dosetianj minister zunanth dcl dr. N a r u t o w i c z. Pri vdiivi je dobil 2S3 glasGV, nic2ov protlkandidat sednnji pc!;ski pcslar/.k v Parizu Zamo.'sk! p» 227. Prczidenta Tolita na tkupnl seii potUnska zbornica In srr.at. — Konce Irsko - angfešVega tpoTiu Po doisoletnem obotavljanju }e Anclfc-Ska končno vendar Ie priznala neodvU-nost irske države. Kralj Se podplsal imenovanje T. Healvma zz Irskega general-nega cuvernerja. V Četrtek se Je sestal parlament svobodne države v Dublina. da pripravi vse potrebno za prisego ze-neralnega guvernerja. Clanl parlamenta so položili sočasno priseso, kl se glasi: Svečano prisegam zvestobo in udanost ustavi svobodne \rske države, kot Je bila zakonito proglašena, prisegam, da born ostal zvest Ni. Vel. kralju Oeorgu V., njegovim dedičem in zakonitim na-slednikom v 2avczni5kih odnofajih Irske z Angleško in njene pripadnosti v skupini narodov, ki tvoriio anglelko ligo narodov. — Volitve In imenovanje te-natorjev se bodo vršile v najbllžlem času. Med kandidati sta dva znana irska pisatelja W. Jeats in G. RusseL = Nansen si ie premlsHL Nansen Je poročal DruStvu narodov o položaju ▼ danaSnii Rusiji in zaključil svoje poro* Čilo z nastopno Izjavo: Zdl se ml, da so se sovjeti vrnili k metodi Potemklna, ruskega generala za časa Katarine, ki je hotel prepričati carico o narodnem blagostanju s pomočjo dekorativnih tur-ških vaši. Moskva je sedaj Izpremenjena v ogromno Potemkinovo vas, ki jo skrbno okraSujejo nalaSČ za lnozemce. Nekoliko k!lometrov od mesta pa uml-rajo Uudje od lakote. Gosiroffarslvo- K PROPADU SOCIJALISTlCNO-KO-MUN1STICNE INICIJATIVE V ŠVICL Na kratko smo te poročal i, kako ie propadla tocijalistična - komunistična inicijativa sa oddajo premolenja v žvi-ci. 725.000 glasov je bilo proti inicijativi in za nio samo 1 \0.000 kljub vsej ogromni agitaciji s socijalisttčne strani. LziJ pozdravljajo z največjim veseljem vse meičanske stranke, oblasti banke, trgovina. Industrija, obrt, kmetovalci, pa tuđi v zelo vtlikem Stevilu oni sami. ki so glasovali za ta predlog, kaj ti vsi uvi-devajo, da bi bil za deželo katastrofalen vsak poskus prehoda v komunistiJni o-brat. Zmaga privatno-gospodarskeša sistema Ie iijaina tako, da bodo v boU >-Če v Švici vsi tAi komunistični posku-si nemogoči. Inicijativni pređlog je obsegal po podrobnih poiasnilih pravo dav§čino na na premoženje in ta davščina bi bila za-dela y glavnem premoženje maniSine, takole tri in pol odstotka prc^ivalstva. Davščina je izvzemala malo premože-tije in rastla progresivno do 60% za večje premoženie. Reklo se Je, kar je zvenelo zela vabljlvo, da se porabi de-rar iz inicijative za raznovrstne socijalne naprave splošns ljudske koristi. Naglašalo se je napram malim posestni-kom, da predlagana oddaja premoženja ne zadeva njih, marveč samo velikaše in bogataSe ter gre ga nekako Izravrta-vo premoženja. Proti temu so nastopili politiki, publicisti, vseučiliSki profesorji, industrijalci, trgovci in banke, ki so do-povedali Širokim masam, da gre za nii-hove sploSne interese in ne samo za par ljudi. Ako bi se inicijativa izvedla z zma-go, bi bile hudo zadete tudl ljudske mase same, ako ne direktno pa indirektno, po raznih organizacijah pa tuđi direktno razne delavske ustanove, kl bi morale plačati socijalistično-komunistične davščine. »Echo de Pariš« piše k porazu inicijative: »Niti ivtcarske finance nišo zahtevale takega upada v privatno premoženje, niti socijalni zakoni, katerim v Švici oblasti posvečajo posebno paznost. Sprejetje inicijative bi bilo po-meniio nasprotno za gospodarsko življenje Sviće propast in pospešilo bi bilo beg kapitala iz deiVle. »fxlair« ugotav-lja, da predstavlja skupni mesek pre-moženia eno in pol miijarde. skupni znesek iz dela pa 5 milijard. Ako se ta znesek premoženja en in pol miljarde ebremeni, nasprotno pa pet miijard de-lo\T.eza dohodka oprosti vsake oddaje, je to pač praktična metoda za kako Če-trt ure, ki se pa pozneje izkaže za za-vržno. List navala kot posledice take-ga postopanja: beg kapitala, padanje vrednostnih papirjev, panike na borzl. Upa, da Trancijo ne zaden« tako zlo, • • • — Tnorska In cbrtnlšTra tbomlca t Ljubfjani ima y četrtek, dne 14. decembra 1922 ob 15. uri popoldne v zbor-r.ičnih prostorih redno javno sejo z na-slednjim dnevnim redom: I. PoroČilo predr>cdstva. II. Nacrt zakona o neposrednih davkih. 111. Kksckucija pristoj-bine v davčnem postupanju. IV. Naše prometne razmere. V. Poročilo računskih pregledovalcev o zbomičnih računskih zaključkih za leto 1920 in 1921. VI. Zbornični proračun za 1. 1923. VII. Razne prošnje za podpore. VIII. Volitev zborničnega zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne Sole y Središču, — g Zagrebački zbor. Prijavnice za II. sajam, koji će se obdrzati od 22. IV. do 1. V. 1°23, već su izišle i razašiiju se. One tvrdtke. koje su kod prošloga sajma tražile, da im se rezervira mjesto za U. sajam, dobiti će najprvo prijavnice. Ako bila koja tvrtka — što želi sudjelovati na sajmu ~ ne bi dobila odnosne tiskanice, neka se izravno obrati na ured Zagrebačkog Zbora te će joj se poslati. Pripominje se, da će se mjesta razdijeliti onim redom, kako je tko prijavljen, pa je u interesu stranaka, da pošalju čim prije prijavu. Do sada je oko 470 tvrdtki najavilo sudjelovanje na sajmu. Kod popunjenja prijavnoga formulira treba pomnjivo pročitati sajamski red« koji je tomu formularu priložen. —X Goriuškt pipo In čedro. Med narodno blago, ki je tipično za našo Go-renjsko, spadajo tuđi gorjuške pipe in cedre. Priljubljene so Se danes med kmetskim ljudstvom, tako da jih naj-demo Se mnogo posebno med staroj Šimi kmeti. Ta nekdaj cvetoča domača obrt je bila osredotočena od nekdaj na Gorju šah v Đohinju, kjer jih je izdelovala skoraj vsaka hiša. Danes pa je ta domača obrt žalibog zelo ponehala, vendar se je po inicijativi Zveze za tnjski promet posrečHo jo zrpet poživetl. Rav-nokar je prispelo Iz GorjuS nekaj takih plp, M so razstavljene v izložnlcah Tou-rist-Office na Dunajski cesti in ge, Marije TOar v Selenbursrovl ulici. Oorju-šani raziočnjejo tri vrste pip: cedre ali pastirske pipe s čudno taokroženimi rezbarliami. potem jurčke, kratke pipe brez teh rezbarij in pa faifurc, v*ve malo daljše oblike. Vse te pipe so izdehne iz trdega hnisovega lesa in umetno vlo-Žene z bisemicami. Kc'or je osebno j gledal trudapolno delo Gorjusanov pre- • 4flo itrti&o i4jtde&4 Jituifilfitt l^ J obliko pipe, se bode naravnost čudil " ru^iiičfuiiia Uilkild CCnuuJ i) ili. 20 bolsko mladino in obscna nekaj iepih pesmic in mnogo povesti. Crtice \z življenja po-koinega kralja Petra I. Osvoboditclja in našega kralia Aleksandra krasita tudl sliki obeh junakov. Po spisih in pcsml-cah so zastopani naši najboliSt mladinski pi^ateljl. Bclctrističncmu delu sledi koles darcek za leto 1^23. Knjižica je vezana in ima žepno obliko ter stane 5 Din. Na knjižico »Kraljevica Marka« opozarjam-> zlasti §o!ska vodstva in pa voditelje, ki žele napraviti svojim otrokom za BožiČ veselje. P. n. šolska vodstva prosimo, da naroče knjižice skupno v«=led drage po^tnine. Narobila sprejema Družba sv-Cirila in Metoda v Ljubljanu Glasbcni vesfnik. — Konccrtna turnrh »PcoRrađsIcegra pivskoga družtva«. Knkor javljajo Iz Be-ojrada bo »neo^radsko pevsko druStvo« v lanuarju prfhodrrcKa letn priredilo kon-certno turnejo po Hrvatski, Slavoniji Ui Sloveniji. JULIJSKA KRAJINA. — Novi Itafilansko 5o!e ▼ Isfri. Tr-žaŠka »Era Nuova« poroča, da prihaiaio oblastem dan na dan prošnje za usta-navijanje italijanskih šol med jugoslj-venskim prebivaJstvom. TaJco se otvo» rijo v kratkem okoll Buzeta tri nove italijanske šo!e med Čistim jugosloven-skim prebivalstvom. »Naša Slogac pa poroča, da ima na prlmer Račjavas v Cičeriji italijansko solo. Domaći zaslep-ljenci so prosili za tako Solo in oblast jim jo je seveda z veseljem dala. To so pač nad vse žalostni pojavi, ki kažejo, kako z Iahkoto rodi uspehe italijanski pritisk! V Moščenicah imajo tuđi italijansko solo. Seveda je ni bilo potreba, ali priganjači so zbobnali skupaj nekai i otrok. tudl ie pod Šestim letom, in taka j je sedaj tam italijanska šola, v katero a« hodi niti 20 otrok. Tuja podjetja v Zagrebu in Ljubljani. -s ZajrrebsTd »Pokret« je prinese! zadnji Čas zanimive članke o nenarodnem značaju gotovih zagrebških zavaroval-nic, o nezavednosti in ćelo sovražnostl njih vodilnih organov napram državi in narodu ter o tem, kako prevladuje med njimi tuj* to je nemški in madžarski element Zdi se, da je to prava slika Za-j greba, kakršen je danes v obče. nam-i reč hebrejsko - Švabski in madžarskL : Kam plove Zagreb? Zagreb, ponos hr-I vatskega naroda, prestolica onega Io-• pega in zdravega hrvatskega nacijona-j lizma. ki tvori v Jugoslovcnski zgodovi* i ni najlepša poglavja, ta hrvatski Zagreb i je postal eldorado Židov in MadžarovI I In trdi se, da je ravno s pomočio teh 1 tujih elementov zamogel pridobiti sijaj i kulturnega velemesta. Lahko si tužra, j majka hrvatska; na en strani te časte z ! vso gorečnostjo, na drugi pa te tajijo in | zaničujejo. Zato bo češčenje Ie zunanje, j ker je posebno glasno tak rat, kadar so j hoče s tem koga žaliti. Bliža se doba« i ko bo v Zagrebu govoril hrvatski Ie Še : seljak iz okolice, in tuđi ta pritajeno, | ker vsa ona fina gospoda bo Čebliala i nobel neinikj in madiar&kL Fuit Zagreb! Zanimivo je, da nahajamo tudl v Ljubljani slične pojave, in sicer približno pri ravno istih zavodih, kakor v Za-1 grebu, izvzemši madžarščino, ki je tu ni. ; vSlov. Narod« je nedavno že opozoril ! na nekatere firme, ki da so protijusro-! slovenskoga značaja in jim ni zaupati. i Znano je tudl, da se v gotovih podjetjih 1 in xavodih govori pretežno nemški. tako da se je nekdo ćelo pohvalit, da se ja kot uradnik vsaj naučil nemški. To pa jo po našem mnenju postranskega pome-1 ca* kajti nemŠko govorjenje lahko rav-! nateljstvo prepove in podjetje ima po-j leg lepe fir^e tuđi jugoslovcnski po-i slovni jezik. Glavno in merodaino jo ] jedro, to je mišljenje vodstva in onih 1 ljudi, ki prejemajo dividende, tantijeme, dobiček. Kdor pri izberi zavarovalnic ali drugih pridobitnih podjetij hoče upo-števati nacijonalni moment, naj si na-tanko pogleda jedro, in odločitev ne bo icžkau 1 Odobravamo »Pokretov« kite po-polnoma, samo če ni prepozen. Ni pa 5e prepozen za Ljubljano. Naša in dolž-nost države je. da vsak »zagrebški« po-jtv v Ljubljani pravočasno opazimo ia zadubimo, podjetjem pa, ki poslujejo v prid sovražnim elementom, takoi v za-fc.$|tk» s^dko£^mojlai_ Stev. 281 »St.OVrNMU INAfrOtu dnr 12. decembra WJ2. Stran 3. Dnevne vesti. V Lmbitani. dne 11. decembra 1922. —- šuSter5!čev povratek v domo-r 3io. Kakor smo izvedeli, se vrne da-i *3 v domovino bivši deželni glavar Iranjski dr. Ivan Sušteršić. Stanoval 1 o v hotelu »Strukclj«. Povrnc se v vomovino po fitirih letih prognanst-•a. Ne borno se spuščali v nobene re-fcriminacije, povdarjamo samo to, da :t bil dr. Suštcršič ves čas, ko je de-"uval v političnem življenju, neizpro-«n nasprotnik onih naprednih idcj. l:i jih je prcpagiral naš list od svojega postanka. Bil je predvsem zaklet r'ovražnik slovanske vzajemnosti in ugoslovenske ideje. V projmanstvu, *ravijof so se njesrovi nazori baje bi-ttveno izpremenili. Dr. Sušteršič je postal, tako vsaj zatrjujejo, zlasti v pogledu J'igoslovenske politike iz >avla — Pavel. Ako je to res, jem-Ijemo z zadoščenjem na znanje to njegovo novo orijentacijo, v katero borno verjeli Sele, ko ji bodo sledila tuđi dejanja. Spominjajoč se njegove politične prošlost! pa izjavljamo. da oiu ne borno zaupali vse dotfej. dok-Icr z crotovim! Čin! ne dokaže, da je v resnici v svojih temeljih spremervl ■svoje staro mišljenje in čustvovanje *er dekansko postal nov človek, kl bo s svoUm delom Mncoslavljal tn. kar je prck'iniM v mrki* svm" nretek^osti. — Odlikovanje. V Jitsti^ni «lužbl sta *f!a odlikovana *osp. Tvan 0 k r e 11 £. vrhovni dr?nvnl pravdrnk. z redom sv. ^ave ITI. vrste \n eosd. Jo?e M 1 k 1 a u -1 \ č. ravnatelj pomodnih nradov. z redom sv. Save V. vrste, obi r»a stolu sedmorice, odđelek B. v Zagrebu. — Kraljev prl Starem Tišlarju« v Kolodvorski ulici c. Anton de S c h i a v a, doma iz Cerk-nice. Bil je vedno zvest pristaš napredne stranke. — V RadoviStah v Macedoniji je preminfl v zvestem Izvrlevanju službe major pri 43 pehotnem polku g. Ivan Orehek. — Blag jima spomlnl — Nove zgradbe ci mtnlstrstT«. Mfnl-strstvo Javnih del je odobrilo kredit 60 ml-Hionov dinarjev v ivrho zidanja novih zerad za ministrttvo poljedelstva tn socf-jalne politike. — 2eteznlca LJntomer-Ormož. Želez-nfSko ministrstvo Je odobrilo prvi obrok kredita za zgradbo železniške proce Lju-tomcr-Ormož v znesku 1 mtlljona dinarjev. — Osromen deficit v proraSnim ceDskesa mesfta. Proračun mesta Celja je že »estavljen in pridc §e tekom 14 dni v občinskl seji k pretresu. Začasno iz* kazuje 8,000.000 K deficita. — Postavite skrlnjice za ptičio hrano! PiSejo nam: Zima in mraz sta tu! Zadnji je prignal domaće ptice pevke vseh vrst v obližje hii — na vrtove in v drevorede. kjer si 152ejo hrane. Toda manjka Se hišic za ptičjo hrano. Ćas ie, Ua se jih postavi in z živeŽem napolni! — Promet na podaliianl Mikloši-čevl cestL Kcr je novi del te ceste zve-zan i Cesto na Južno ZeLznico, nasut in s parnim valjarjem utrjen, se je promet na tej cesti že pričel. Upati je, da bo v prihodnjih dveh letih zazidan ob tej cesti tuJi še ostali stavbni svet na obeh straneh. ostali prostor pa za to okolico prirnerno olepšan. — Tako Je prav. Iz Polzele nam pi-Šejo: Jadikujočemu dopisniku, da bi »Sokol« razpel svoja krila bol] energično, priporočamo, da se z večjo energijo poprime doplsovanja na čast tukajinjim Nemcern v »Cillier Zeitung«. ne pa v neinformiranem napr;dncm tisku. Privatni postranski zaslužek je mastneiŠi in bolj di$l. četudi je \z nemških rok, kot pa oni nas davkopla3eva!cev. Ce-njeni dopisnik — 17. december se bliža, potrudite se, saj ne bo zastonj. — Pokoininsko zavarovanje namo-ščencev. IQ22. Založila Tiskovna zadru-ca v Ljubljani. 8, Strani 112. Cena s pr> stnino vred Din 15.—. V lični ročni obli-ki je iz§el pri Tisk. zadruzi v Ljublia* ni Statut Pokojninskega zavoda za na-nieščcnce $ strokovnjaSklmi pojasnili in dndatki, iz katerih vsak zavarovanje lahko dožene svoje dolžnostl in svo'e pravice do Pokojninskega Zavoda. Za vsakega privatnega nameščenca je zato knjižica velike važnosti. — Vlog-3 na tekočl račun pri Mestnl hran:in!3l UublJinskL Kakor se nam porofia, je ministrstvo trgovine in Industri'e dovo-li'o Mestnl hranfnlci liubljanslk, da srne polej? hranltnlh vlof ypre:emati tud! vloce na tekoči račun. Glej inserat ▼ dannSnjI SLevilikl lista. (10.845) — Zimska teter s« Je letos. kakor se glase poročlia t dežele, vs^ed dolgotrajne-ca jesenskega deževja močno lakasnili In krret:e pri prihodni žetvi ne pričaku!elo tolikeza pr!de!ka kot lani, dis! pridebjo y normalnih časih komaj za lastno potrebo. Tn tako bo treba sečf zopet po banaikem žitu In — amcriSkl moki. — ćevlj] za zimsko rrefne, mo5nl, topli, posebno priporočliivl «a cg. eflclrje. lovce \l6.r se debe nt flivri m\ot\ tovarn Petcr Kozina & Ko^ Ljubljana, Drcg 2U. Kupujte llh, doklcr Se zaloc* tra:m. — Prazna starbišča ▼ Ljubljani. PISeJo nam* Menđa ni kmaln ntjti me»ta — © kaki »prestollcl« niti ne fovcr'mo! — kjer bi se pedalo tako malo na olepšavo njerove-ga »sredfšča« z zazidavo praznih ttavbllS. kakor r Ljubljani. Ce bi se bilt itevtlna stavbi^C«, nastali po potresu (1895) In ka»-ne:e ob velikih cestah In ulicah v sredinu L'ubljane, pred voino, ko so vellala bnfa-telo, zazidala, bi ImeT! danes (seveda ob modernem in prlmcrnern res^ilaclskem nacrtu!) mesto raztreanih in % palačnml in obenem z vliaml nameS^nih utlc In čest, lahko kar ćele »rlnge«! Danes so ta stav-biSča »eveda drajra. Poelejte Ie na Rlcl-welsovo, Dunaj?ko, Resljevo, MlkloŠlčevo. Gosposvetsko. Aleksandrovo, Simon Gre-eorčlčevo. Rimsko cesta: pnlače, polej: hiS s predvrtl, nezaziđan svet (travnlk, dvori-šče itd.), z eno besedo: »raztrcana« ulica tu, raztrcana tam, v Ljubljani pa Je dincs 5e 40 najlcpših stavbiSfi nezazldanih. Kike obresfl donalalo stanovanjske h\lc, priča 10 najtepllh stanovan'skih hil v Ljubljani, katere je pokupM med vo'no za par ito tl-soč kron praktICcn tu]cc, kl pi reprezentu-Je danes vrednost 50 ćo 60 mllijonov! — Maičcranje radi offporedl službe. Iz Maribora nam poročajo: Alnjzljs Kachci x Št. JanŽu na Vuženicah je Imela za svojeca majerja Antona Hermana, kateremu (• radi malornarnostt v tlužbi odpovedala 20. avrustt, 21. avcusta v nočl pa so poftlndl Stirjc prallćl, katerf so bili, kakor Je žlvinski zdravnik Pavel Kolenc dofnal. sastrup-Ijenl. Radi tega Je r Kachel stvar ovadib pri orofnfltvu In to Je dognalo, da |t bil Herman v posesti mišice, katero je baje ni-5el In kl Jo Je. kakor Je pri raspravi §cm potrdll, tuđi sam zauživni. Herman Je bfl na nato obtožen, da je on zastrupil svinje. Ob-sojen Je bil pri okrožnem sodll&i v Mariboru na osem mesecev težk« JeCe t po. stom, trdtm ležiščem in temri"* pooštrene. — PoncsreCcnl puSkar CuCč umri. fz Maribora nam pišejo: V ncJčlio dopoldne se ie po Mariboru raznesta vest. da Ie pri eksplozij ponesrečeni puškar Drngotin Cu-tlć vsled tcžkih noiraniih p* Škodb umri v javni bolnici. V soboto večer je vzbudil ve-Iko pozornost čudni popravek zastopnlka Cuticcve žene, ki skuša v »Marburgerlcl« demetlratl vse trditve o vtlhotaplenju In »ploh eksisten i avstriiskefa smodnika, vo-iAških puik Itd. Fcpravek je vzbudil 2e zato pozornost, ker Je po polici | in vojalivu usotovljeno, kar akuS* CuiiCcv zastopnik dctnentiratL — Truplo iuM&a Gabrlka najd««o. Na Tužinah so Iz Liubljanice v toboto po-.egni i župnika Trana Gabr£ka, ki so sa po-treijli \tč tednov. Gabriek se je 25. okt. zvečer vračal domov v Tomiielj in |e pri tej priiiki brikone po nesrcCl padcl v Oru-berjev preknp. Možno je tuđi de ttvo, da )• župnik postal irtcv rcparskeia napada. Vso stvar sedaj preisku;c;o rblat'l. — Poskiile« tifnomor. Dane« dop. cb 10.15 se je v veli l:ote'a »Skn« ustrclil 23 tetni Dante Šerpo iz Trsta. Kroglja mu ie protiila pljuCi lik pod srcem. Prcpcljalt to Ka v boinLo in j« n.«iovo stane zelo opasno. Samumoril«c j« napisat tri pisma, v kaiciih nava'a razn« vzrok« za simomnr. — Gu»oi«o bančnl ravaaKli Ravnatelj ctirvatske banka d. d. v Zacrebu* je bil obsojcn na 2)0.000 K flebe In tri mesece zapora rudi dvifanja cen prenioga. Ravnatelj je ▼ Zemunu prrtUI vason pre-moja a 59.59 za met. stot. Kasncje Je radi povišenja plač dtlavcem salucval im Isti premog 75.75. Gbaojeni ravnaicij i« vloi.il prUiv. — Velika |Hi«everbt. Pri revirf'l Ma-ga'ne carinske^a urada v Splitu je bil uco-tovl-en priman]kl;aj 300.000 dinarjev. Glavno nadzorstvo Je tako) odredilo prelskavo. — Nas.lna itirlporesiia deteljlca. V Slomlkovl ulici Je strainlk fiomovec sku-Sil včfraj 10. dec. zvečer ustaviti Š irl raz« rrajače. ki so rjuli kakor, da bi bilo najma nj pol Ljubl'ant skupa) zbrane. LiCna ćetverica pa se je strainiku uprla In ćelavce Anton Crjavc Je navalil i vso silo nanj. Podstavi! mu je noto. da je stražnik padel ter sku&al na tleh ležečeca aunitl z žepnim nožem. L« hitri Intervencii nekaterlh pa« santov st ]• posrećilo nasllnaža ukro.i L Ostali so med tem pcbegnHI. Crjavec |e moral v zapor. | — Dvo]nl roptrsiti umor ▼ Nototu Sadu. Ko sta se peljala posestnikov sin Milorad OetiS In hlapec Rađa Cveka-nov od sejma v Ceneju proti Novcmu Sadu domov, sta bila od nekega neznanca nenadoma napadena. Hlapec is dobil stre! v zlavo, sin pa dva strcla v usta. Napad se je Izvršil pri belem dnevu. Ropar js svoji žrtvi teropal, na-kar je izpresel enerra konja In odjahal i — Ponarejalcl denaria sfroco kaz« j novanl. Pred tržaško sodniio so bili ! klicani 321etni L. Markovia iz Kopra, i 35!etna vdova Buschinl, 261etna Josipina ' Tul in 301etna Ana Prasci iz Kopra, ker I so razpečavall ponarejen denar po ti-soč in sto lir v velikem Stcvilu. Obso-jeni so: Markovič in Buscliini na 2 leti zapora In 300 llr flobe, Josipina Tul na j ?3 mesecev in 10 dni zapora ter 533 lir | globe In Ana Pra^el na 11 mesecev Li ; 20 dni zapora ter 87 lir globe. — Pokrade! )• dn# 4. decembra 1922. 1000 kron merado onemu. ki ml narmni blvallšče Jurla Kosaber. rojen 1894 v Zl-blka okraj Sllvnl:a - Celje, Je samskl Izu-čcn Ccvllar, postave velike, ckrogcl rbraz, las'e črnl, oči Crne, na desni roki ima po-kvarfene tri prste ter je bil pri meni zaposlen kot kočPaž tn ml ie pokrade! mnoco stvari ter z istiml neznano kam odSet. Njegovo bfvatiSCe Je |?vltl polici"! v Sisku ali pa na moi naslov: Crotsl Hubeny, Sisak, Kavana »Jugoslavija«. — Mestna zastavfiafnlca ima tome-sečno dražbo aprila 1922 zastavijenih predmetov, v Čctrtck, 14. t m. ob 3. popoldne. — Pomagajte? Na Selo pri LVubtjanf se nnfiain številna železnifiarska rodbina s pe-tlml otrnCICkl. kl lim Je mali po porodu bo-Iclina In oče pohabl'en, v največ:l bedi, otrocl so bosi in nad. rcdbhn je brez k:j-riva In potrebnih žlvll. Apelujemo na do-brosrCnost naSih snmllijenfkov. UprnvniSt-vo spre'ema. fzkazuje In odpoillja mit« darove prlzndetlm. *- *Tan)a Fedorovni!« PreVrasni Ihf-bavna dr-ma, kl s* je Žt vCerat predva^ia v Kino TI voli, Je bfla vzrok dlrektnemn navalu na kfno s strani občlnstva fn polovico l'udl )e moralo odltl bret vstrpnic. Drama, kl se odlfkiift po Izvanredno krasni scene-rlil In re2H. Je re« klasično delo moderne umetnostl In prfkazulf v ftlavnem oricfnal-ne oblCale ruskega nnroda. KrasnMn l.va Mara v glavni vlori s avoflm očarllvim na&topom In mtmlko. pa naravnnst suee-stlvno omaml'ule oblskovalce klnn. N^f nl-hCe na zamudl In si ogleda Izvanredni film. Sokolstvo. — Zbor fl. S< kolska Žint v Mariboru Je Izdala s-.k'.lskemu narai3aiu nin.Tjcn koledar za I. \t>23.. kl vseb^je tuđi več kratkih, stvarnih Clankov o sokrlskcm gibanju. — Soktl-V« tfedrm* ▼ Ridori-Tc; vprlzorl v «ede!"o dne 17. t. m. rb 3. popoldne znameni.i Ochornov I^rok.iz »Hrafe sv. Pfrnsrda«, kf se je Izral po svefo\nlli odrih. Igra nam ka?e, kako nap-'no dela:o sttrSi, kl slilo Croke v duhovski stan, kl Je ni ztmaj fćerlen in lcp. v resni i pi fi> sprotufoč nar-»vrim zahtevr.m člnvcS'va. De'an'e ?e vrši po veTini v <-»mrs*anu b-n-tov sv. rernarc1:!, kjer se vr'; tana in z vs-i mofoČo hlnav^CIno zakrtta borba zi rra-lovo mfsto. Kdor hoče vedcl, kakino £}.--IJen'e vlada v samostanih, n^i l^rc ne zamudl. — »Sokol« na PofreP. sc zrtfivaJMi-je tem pntom prav fc?crcno v^rm cerj. darovalccm. Vi so rnm orno^oč!li triko bogato obdariti na MiVlavžcvrv vso §M-iko mladino tuka^njc 6 razredne O5nov-ne Sole. OJbor. (Imcn dnrovalccv ne moremo priob^ifl. k^r nam nc-JostaJa prostora. Uredništvo.) ~~TUR!8T!KA (N SPCRT. CiOZCAlSKC NOGOMETNE TEKMC. — Dima], II. decembra. Ozv.) Rn^l meta Ie bfla reCint nr.jrrmetnlh tekem ukl-trena. Tfrala so samo ft'rl druStva. A^fra: VVacker 4 : 1 (2 : 0), dal.e Waff : VVlcna 1 : 1. — Praga. II. dererrbra. (T7v.) Cb nn-viočnostl 11X00 glcda'Tev je bila včeraj odljrana nogometna tekma \Vfcn : Prnra. Prara je Duna'Ćane prcrr>agala in je bil koaćnl rezuhat 6 : 4 (3 : 1). Društvene vesti. — Dniitvo stanovanjskh n-fenin?knv za Slovenijo rpozar.'a. da se vrli prlhcd-n;a javna odbornva se:a v sredo dne 13. decembra t. I. cb 2T). ur! v veliki dvorani Meatnega doma. HruStvena pis^rna frrs I Članom dnevno ođ 1S. dn 2"». ure inf^rmaci-I Je Sv. Petra cesta It. 12, pritl-CJe, desno. (Velikanska goljufija z umetnim ■^- gnojilom. 111 vagonov prodano kot sol. V Zagrebu in Beogradu !* prlicija are-tlrala več odličnih trenvccv, ki so prodnjall ometno gnnjilo »Kajnitc zi prisfno kuhinj-i ako sol. NajveCJe s!c^arije s kajnitom |e dclal trjfovec DuSan Kralj Iz Zagreba, kl Je dcbavllal umetno rrrjilo cd tvrđke To-! ncic in Ročman v Mariboru in je raz->ečcvai ; da!Ie ter prodajal razn!m trgovcem v F?eo-1 fradn, Zemunu itd. kot prvovrs*no kuVnJ-sko sol. Zantmivo Je pri tem, da !e »KaJ-nlt« popolncma oličen srli in ima isti vkv% tako, da se labko premoti ccTo vc?!ck. Je pa silno ?krdTI?v za dravje in r^kvnrj-i tso Jed. SleparlJa se ie odkHTa v Heo^ra-, du, feler so n?katere domačinke ff"*' po-kvarf-rnfn }eđ\ prTlavile trgovce. Rad! te?a Je btto ve?je Stevilo tr^ov-ev arrtfranlh. Vfr ]'m fe bTo jrriano. «!a prrdrsiajo rmetno mc}f?o za *r\. Krali Ie v celfm prodal 111 r^eonnv >Kn!nftfi<. Vsi »pošteni« trgovci to btll eddanl srdUSo. Borzna poročila. — Curili. 11. ćcc. (Trvfr.) DnnaSnfa predborza: Zagreb 1.75. RerTln 0.06* /., Prnga 16.ff>. DunaJ 0.0073, Budimpešta 0 23, MHan 26/5, London 24.25, Parfz 37.?5, Newyork 5.305. Bukarešta 3.25. Soflia 3.95. — g Eefektne borre ▼ RnsIH. 5vet IJudsMh komisarjev v Moskvi Je p^*rdjl naredbo o osnovan'n efektnih b^rz. kl se priklopilo že rbsto'ečlm blajrovnlm bor7am. Poizvedbe. — V toboto se Je v Vegovi ul'cl našcl zbt ti?!an. Lasfnik na! se 7dasi pri g. V. Zalaznfk. rTmrrska cesta 2 T. — 2epna ura z usniatim rbc^ic^m se je ćne 8. t. m. l^fnibMa ra Trovnmr?Vcm ko!o-dvoru. Pošten nn'dftelj naj io cdda istotam proti prlmernl najradf. — Naila to t* belt korile. Dcbe se niza! v trgovini rokavlc O. EraCko, Dunaiska cesta H. 14. •— Zcablfa se ?• temnnrlava bna r s-slnvjn^lih upnclabl:njn-"ih umetnikov vdanostno brzojavko kralju Aleksandru. Kor^rcs je rato začcl razmotrivati 5ta» nnvsko-strokovne zadeve. Kot glavra točka dnevnejn reda je b'.Ia ustanovl-tcv Saveza up^dabl'aiočili umctTi:tknv Jugoslavije in Savczra pravVa. Drncs kongres zakTuči posvetovan'a. Na fa*t član(,m kr.^cr-csa priredi mestna ob^na svečan banket Demonstracije na beogradski univerzi. — nengrad. 1!. deccrrbra. (Tzv.> Na beogradski unlvcr7l je včer^j pri.Vo r^cJ tP^oTvarlm! rrarxisti (komunisti) in ostalo akaden^ko omladino do krvavili sp"TvtU»V In tretepov. Akndcmsko udru/cn:e »Pobratimstvo« Je drWi'o dclcca'e za k^r-res s'cvanskejra dl'aS'va, H se ima vršili v Pracl. Pc'cjratcm Ie bilo tući naroOm\ da moralo na konjrrcs-i zah'cvatl od b^!j;"r* skih delecatov prek'.lc med v«!ro dine izjave, da Bn!c?r» ne čuti'o s!ovansko lt: tla fjđl nfso slovansken pokn'cn a. Proti temu skkpu ;e f pozi Ja sklL-nia zz v^cra| d^poldre shnđ akademske omladiie. SI oda so se udeležlll š-.cvi'nl akademiki. PrcJ pričefk^m shoda je prr§!o na'prc'e do oseb-nih prepir^v z nnrxlstl. ki sn razvili rdcč© zastavo. To Je O..!o povod, da je akademska omladini navalila na mnrx!ste. PrISlo je do ćVsnsklh sprpadnv In pretepa. M.ir-xiste so nato vrgM ven Iz uriverze. Akn» demska omladina je mnrxistom Iztr^ila rdeco zastavo ter jo po tem na TcrcTzKnh iavno znžjrala. Omladina ;e potem po uli* cah dcmons;rlra!a proti komunistom. ITALIJA OT>PITST! 6*>.OOO 2r!LFZMČAR- JEV. in.OfO POSTNOBRZOIAVMH URAD* NIKOV IN 20.000 DELAVCEV. — Rm, 10. dcccTibra. (Izv.) V tndnfl sci mir Istr sk epa sve*a se ie razpravlalo! obširno o redukcil drZnvnega osrb'a. Ko-likor je povedal državni podtajnik Rocco, se različnl upravni uradi urede mnojio jcd» nostavnc'še in razne državne funkcije sdt Irroče privatni industri i (želcznlce, telefon Itd.). Državnih uslnžbcncev je 600.000,' pravTh upravnih nradnfkov 60.000, žclczni-* Carjev 240.000, poštnobrzojavnih nam©«| SZencev 6O.0OO, delavccv 8O.D00 in 140.000* orožnikov In finančnih stražnikov. Zadosto»j va'o bo oro^nlkov 40.000 in finnnčnih straft»j nikov 20.000. Železničarjev se lahko odpu« sti 60.000. poitnobrzolavntti nameščencer 10.000 in delavcev 23.000. Za upravo zndo.. stire 60.000 urr.dnfkov. Opuste se tuđi ne* katere nepotrebne okrajne In okroine ?H aitč. Českoslovaško-ilalijanska' -I konferenca v Trstu. — Rim. 10. decembra. (Trv.) Na konfe-fe^'l pri c*r2nvrrm podtajniku ?n Kunan.'t f^deve cb navzočnostl ČrSko^'^vn^kc^a p^s!.-nFVa dr. Kvbnb se Je določila češko-s'ovrSko -• Irnlfnnska knnfcrcncn za tr?a-5ke radeve m dnn 15. t. m. v Trstu. Na konferon-f irrc ra pr<:r,c5i:cv čcS'cosTova-Skeca prnrrc*i preko Trsta p"5rhei 5c j:1o» do I7vo7a če'^^si^vrftVesra sladkor'a. Na kopferen'-l se bo rrrprrvl'n'o tuđi r» d«!o-v?n'-n Talijanskih zavarovalnic v Ccško* s'ovnski. Spopad med G; kj in Bclgari — Carffrnđ. to. decerrSra. (l?v.) Ori-Trnta'slci brzo:nvnn ajrenda porrčn: »T* boVnrskeca vfra se n^rn^n'a b"d »p^nad. kl se 'e izvr.šil rb me:l med Grki In Hol-rnrl. Vsi mostovi na Mesti so p-rvScnl. Crkl so se umukni!! r vcM'rimi i7jr-bnTnL Prcbivr'«tvo iz Pvmolrinc bc/1 rrnti Ded^ ajt^ču. V pristnnrš:n v Dcdcaj;aču se naha* jajo zavczniSke lađe. davni ttrcffnr'k: HAS7O PUSTOŠI F\1*F.Rt Ottznvnrnt urednik; Vulrn'm K»nttur. Nosile zarad? nj ihovih velikih prednosii PALMA ^« a u č i* k/poT-- peinike/inpoi- ^ploie Tamburice w ffnistvji, xKore tn pojedince Udehijc in raipoiiljfl proti ga- rane |l I. VARDIAN, Pr«lol«ca it 27 r« p* TOpOiOVSC — Sitak. Ccnlk • sllkaml polijem zaston). &EIU POPRAVILA AVTOMOBILOV. Umrmm%wll9 Ukira«|« Im p«Blklaa^. Proda'a Sped]alltel: Steyr stvtomobitl, an^lcSK* B. S. A. motorji In bicikli, fnrcofVe llllcliet'fi vtC*bl«" pnevn a ikrv amerik. Vacuum o j<-, m gt, bencifi In gaial.ran.e avtomobilov. Strokovna sol d o delo tn zmerne cene Ingo-Avto d. x o. z, L^abl]maay Dauajt^a cc«ta žt 3G Potrtpgra srw naznanjamo prežalostno vest, da Je noS ljubi, dobri sin ozir. soprog:, oče in brat, gospod IVAN OREHEH major 43. poSiolIsa v zvcs'cm ijvrfevanju svoje službe prct:::nul v R.:Jj-vištah v Mac doniji, CranJi 9. decembra 1022. Cadblnl Crjio^-?*osz. Stran 4 »SLOVENSKI NXf?OO< dne n*. gecempta nr.^. 5TCT . ZtTl . )ošt«n in zanesljlv i£če službe v mcstu ili n3 dcželi. Ponudbe pod .Nastop jakoj 10728- na upr. Slov, Naroda. Dfonadstfopna M r Ljubljani s petim! stanovsnjt se u 500.000 D proda, Proda se eventuelno ludi zadaj ležeče gospodarskv poslonle. Naslov pove uprava Siov. Nar. 10741 Oddasta se dve opremljeni sobi Z eltkiriCno razsvetljavo in scparatnim vhodom v novi vili s hrano 5 gospo« dom ali dljakom s 15. a!I 20. decem^om 1022. Naslov pove nprava Si. Naroda. fjukov les jesenske sečnje 2a približno 200 sežnicv, pripravljen za v izdelovanje drv se na | licu mesta v gozdu proda. Kje pove I uprava Slov. Naroda. 10?29 | Brasen božični dar. tVvđa se Jako !«p star nakit, mosafk garnitura, velika brolka htuhani. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 10737 KNJIGOVODJA SALDOKOMTIST Žtft pneroenltl slutbd .Štt&lmm 1&814* na tyc* tk>v. Nared«. Na Miriw « pMdi w««Ni JtevbM parcela, tfctf tftor poro top«* Slov. M*r 10753 UOČITE crftđfcrna partfla ©b Osti na Rožnifc. Vprali s« v itpf. 6to** Ntoda. 10822 PRODA SE četa vfjottaa to knneertne -citre. W*^ ner, Dunafska cesta 75/t 108.3 ptf lepth novth dimskfti plaSČev. Naslov pove uprava Slov. N*foda. 10825 Gospa "'*■ 1t*tera ne more dobftt strntof jmfa z mo-Jatn In 7 let starim ouokotn ?I£e ski-fbo pri dofcrih Httdtta, ptoii oskrhi}tn a •tbe Hti otrok«. Poatidt« na upravo SI Naroda pod „Dio-10620'.____________ BraMn auto kožuh iz vfcfcurih koZ brez; sukmi, po ntah* ceoi na prodaj. Poirvc se v upravi SL Naroda. 10821 v trgovini z mefcanim Nagom p^polfro-ma zmožna sa Iste ta tafcoj Marija Humer, Po!5nik po§ta Sava. lr341 Inteligentfto z snAa|era Hvanja in perfektnim zna* njem ncm&tae i§€e se k dvoje deci od 10 in 14 let Prednost imatoone ki ob-rladAfo todi francosld jezik. Dobro ob* C«ran}e. Ađressa: Bcata Vinski, sop»og« arfravnifca, Karlovac. 10M0 IVAN PUNCER MARICA PUNCER roj\ PERMOZER POROCENA Morska Sobota VOjliik Zahtevajte „MEDiCINAL KOHJJlil" z znamko „ALKO — modri krizes" in najfflneiie krem llkerie! „ALKO", LJUBLJANA, KOLIZEJ. Tužnftn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prt]ate!jcm in znancem, da je na$ iskrenoljubljenl oče, stari oče, brat, stric ia svak, gospod goa»tflii§vwr fw ^©•••oilk ■ - J-[^ ■ ' včeraj ob 7. zjutraj po đalgl mačni boleznl, previđen * tolažil* svMrcfe^ v stafosr) 7&.lei ! mirno in vdano preminul. ^ ] Pogreb dragega pokojnika se >x> V:šil jutri, v torek. dne 12. d cembra ob pol 3. popoldne iz hiše Žalosti, Kolodvorska ulica št 24, na pokopališče k Sv. Križa. ;• | Zadušne maše se bodo brale v Ljubljani in v CerknlcL BODI MU BLAG SPOMIN! V LJUBLJAH1. dne 11. decembra 1922. | Makao Kopitar, sin. Fpaneiska de ScMa?a, soproga. Rodbine Deislnger, Cesar in Kregsr. ■arlcn Kopitar* sinaha. ah mtf**« žaero v pozinattm kraju ■ Pumiclbe px>d UG. G. 108^« na tjpTav© Skov« Naroda. 1083; ' proBam Sc fiiofa iov fote>9«»afskl »poopest 9Vt3 po ntafci cea*. Naslov po^e om. Mof. Naroda. ' 10834 m gospoda nova s«iln|a fr koft^ro- vtae. riwKw pove apr. SI. Nac 10610 —------------------------- . i. ■ . » Stanovanja zamenjam. Kahtnp, t velik« soba (poznefe .T), lep vrt v vili Sp. Siftki za stanovanje a đventa se hama a(i već v mestu. Ponudbe pod .Takoj ail porneje 1081^* na vtpr. Skw. Naroda. Rfl prođn! raDPflđffropm Rila nOltg 12.^10 kvadr. metiov sveta v Novem mesin v bti2ini fcolrxtvara, pri-titirf»> za JnfirtstriKi. Pojasnila daje dogovoru. Ravnotflko pTa?«im do 30.000 vsakomur, k^Jer! mi preskrbi najtibo v srtari an" novi hi£i n^odno stanovanje. Tozadevtte ponudbe naj Sfl vp^šljejo na upravo SlcrvcnsUega Naroda pr,d .Nagrada 10P4S-. 10S4S la&e se pinmcrAn ili že dobro vpeliano trgovino z me« ?nnim bln^om v na i cm, z inventajrem nli brez istoga. Na raic v kakem pro T'ctncm kraju na dežcli § stanovanjem. Ccnicne ronudbe na upravo Slovenski Narod pod „Trgovski lokal-10843". malo posestvo v ?ctov?$čnem Ir^ Scvnica 39, z vrtovi in lepo njivo, radi službe. Natančnc'še ?ovt Maiij,! Hratu-Sa, Scvnica 39. 108-17 ličeta se dve s prostim ubodom, v sredini me?t.i r.a ml^de^ samca. Stan^narin:! po ilojr^-| vm*. IVrviidbe na r-M-ivo SI. NniL-da pt. I .R-:vn.;telj H7-H.':.27\ sblfcfltemu n^r^dii (kot sastariovflcuj-Vptaša se Kongresni trg 3, UI( nadštr. myw, lim^ava« še nerabljena, se pfod4. NastoV pove oprava Slov. Nar. 1C816 jlbsshent ek;p. akademije «kega konzulata g. Jeanu Findeisnn nćkaj ireosnovanih očitkov in ga ne-utemet|^no lalll. To iskreno obžaiujem. Prosim tište pospode, ki so bili pri n«&-litibem đo£ođkti navzoći, da vzamefo to obžaJovanje n3 znanje. — i« K. _______________10814_______________ Za jedrra veliku špedltersku radnju u Xovom Sadu tra.?i se wmM p^sFeilnili sa te!!fikc!]QnL Ponudbe do 11. decembra o, g- na adresu Dušan Zestrijan, Ljubljana, Hotel Uaion, sleti. 1076 i V bogati izbiri E^^v5l|I^& Injem z najmodcr. U ŠL? Oy vas* nimi stroj i tn iz naj-) b6lJ5cga matcrij?dđ ter dobavljani i*i Všnfa mnoilnl po natni'jl ceni. I. fcgostoVOTSka tvomka Ba&sia los, R. Puh, Ljnb(!aRat} n, pr. srne, raice, farane, jerebice, divjc race, stoke itd. v vsakera časti po nnj-bolfših cenah karnje E. VAJDA, vete-; trgovina z divjačino in perotnino, Ča-1, kovec, Medjimarjc. Brzojavni naslov Vajda Čakovec. Intcrurb. td. 59. Trgovska I. nadstropna hiSa«: na pTometu rred mes*om, 3 lokali, dvorile, poie£ ^e cn^i h:5;i. Tako; stanovanje, lokali prosti, Cena okoli 500.00JD prodn. Hlža U« itad«, sredi mesta, 12 sob, vrt, 2 kleti, takoj stanovanje, cena oko-2^0.000 D proda. fflisa I. nad^ 0 sob, velHc vrt pred. me't 'in, takoj stanovanje, cena okoH 330.000 D proda. Mlin 4 kamni, Ž.i^, vodna sila HP 36 ^rri žeteznici rm Dolenjskcm, cen« oketf 275000 D proda. Pofrve se od 12 - 2 ure pri Fpanc Puc^ Konj^resni tr^ 7-1IL lO^ro ^ 23 im, ^0t !n otroKe po znlicnlli esMh pđ A.Š?.safeovi!J fl3Sl. E« Scss LJUELJASIA, K^stni trg 13- s!©đ^de mucžiiao maloga Soss: L Smrekom in h^jkov les- r Dimenzije | Rabljena ■'■■' -x ■■- r ,J^r^^.T-^. ■,, K,—sn., -^ mnoztna dolžiaa širina j debelina j 3 - : m 1 cm ! mm : :> 5.7 28—30 20 1 165.300 ^ . 5.85 28—30 24 J 61 074 .S 4.3 28—30 i 35 i 144 028 — 4J 28—30 35 1 95.410 °* 6 28—30 1 35 487.200 3 5.6 24 in več, 35 50.050 o 4^ 28—30 « 38 14.215 ~ 5.2 28—30 38 171.912 * & 5.4 23—30 3$ k. 17.852 ^ 5.8 2S—30 i 38 63.916 •'«*-^-'S^ 5.7 24inveč; 38 - 5^-^16 - > ' 4,3 26—30 40 149.640 £ 5.2 28—30 "40 . • ro 3^ ' & 5.7 28—30 40 ' ■ 132.240 .» 5.7 32 k 40 ■' 145.9n0 - ]j? 5.7 17 ^ 45 • 65.407 ** 4.3 26—27 45 t 201.240 -Sž. 5.7 26—27 s 45 £ 66.690 8> " ■? • 5*2* 2S—30 { 66 ^ 99.528 «2 -V 12 J 20 180 f* 12.960 . ^-"> 4.6 ]20inveč 90 ] 9.000 Skupaj . . „ . •.....2,270.216 T 0» II. Borov les. Dimenzije Rabljena ^ ^ dolžina širina debelina m3 -S ^ m cm mm o ^ 5.7 20 in več 50 285.000 "Ec tp 5.7 20inveč 60 1.36S000 ^ "5> &0 "Eo Pogojl gledo ha^cvesti: sr.) l^es mora b!!i od zdravih in svežih debel ter mora biti I o barve (ne radeč, ne rujav), ne vrtinčasio raičen, se ne srne loclii od sredice, brez razpok od ledu, brez pogostili prečnih vejT 112 od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam, ier mora biti pravo- kotno in paralelno obrobljen. b.) Oddana noožlna mora vsebovati najinanj 80Vo y. , smrekovega lesa. Do"bavni rok: do L av^nsta 1923. Ponudniki, katerim bo I dobava tega lesa oddana, imajo za točno izvršitev sklonjene do-bavne pogodbe položiti 10% kavcijo ali v gotovini ali potom ga-rancijskega pisma. Dobava tega lesa se bo oddala v ćeli ali delnih množinah. Ponudbe za dobavo ćele množine ali delnih množin z na-vedbo cene, postavljeno na katerokoii postajo južne železnice, js staviti do L januarja 1923 na 10833 Lastiiiiia ia tisk »Narodne tiskarac«*