4 ANALIZA POSLOVANJA ZA LET01977 I. Število zaposlenih po TOZD TOZD I-XII/76 Plan 77 I-XII/77 Indeks 77/76 % izvršitve plana Predilnica Metlika 312 308 308 99 308 Tkanina 969 986 927 96 94 Konfekcija 841 854 785 93 92 Trgovina 74 77 79 107 103 Strešnik 95 95 94 99 99 SS podjetja (SSG, menza N. m. IVS, Gosp.) 234 228 217 93 95 2525 2548 2410 95 95 II. Doseganje proizvodnih planov Doseženo Plan Doseženo Indeks % doseg. Enota mera 1976 77 1977 77/76 plana Predilnica Metlika B kg N. m. 40 965 162 60 1 080 000 1 088 070 50 113 101 Tkanine+pletenine got. m 3 326 223 00 3 482 400 3 413 577 50 103 98 Konfekcija kom 1 020 624 869 265 85 Trgovina bruto real. 49 086 960 57 600 000 61 905 781 30 126 107 Proizvodnja preje in tkanin se je v primerjavi z lanskim letom povečala, medtem ko se je proizvodnja konfekcijskih izdelkov znižala za 15 %. Realizacija trgovin se je povečala za 26 %. Plan proizvodnje predilnice Metlika je presežen za 1 %, plan proizvodnje tkanin pletenin je dosežen z 98 %, plan realizacije trgovin pa je presežen za 7 %. Prodaja Tkanine in pletenine Konf. izdelki Trgovina Zaloge gotovih izdelkov Doseženo Enota mera 1976 m kom neto real. Plan 1977 Doseženo 1977 Indeks % dos. 77/76 plana 3 117 934 45 3 650 000 3 561 862 00 114 98 1 047 174 1 102 335 930 534 88 84 44 031 398 50 826 639 55 867 932 40 127 110 Stanje Stanje Indeks 31/12-76 31/12-77 77/76 Tkanine + pletenine Konf. izdelki m din kom din 571 187 85 402 569 05 26 998 184 97 22 057 272 66 254 972 223 964 33 292 539 03 26 377 904 85 71 82 88 79 IV. f*i_AIM IN IZVRŠITEV PLANA FIKSNIH STROŠKOV Vrsta stroška Električna energija Gorivo sušilec Gorivo in mazivo Porabljeni mat., drob. inv. itd. Investic. vzdrževanja OS Kotlarna Delavnice Autotransport PTT storitve Potni stroški in km Ostale stroš. (transport, poprav.) Dnevnice in nočnine Izdatki za reki. in propag. Reprezentanca Kolekcija Katalogi Sejmi Topli obrok Amortizacija Obresti od kreditov Zavarovalne premije Zakonske obveznosti Režijski osebni dohodki Ostali stroški Skupaj: Izvršitev Plan Izvršitev % 1976 1977 1977 izvrš. 8 074 820 9 401 600 9 225 711 98 1 661 180 835 400 1 077 557 129 0 9 577 066 10 457 200 10 430 247 99 7 23 964 298 28 175 675 28 356 112 100 7 589 088 431 300 3 825 198 886 9 1 718 167 1 707 300 823 122 106 8 1 949 029 2 130 400 2 557 395 120 0 3 487 615 3 909 800 4 739 438 121 2 1 374 454 1 675 600 1 835 739 109 6 1 662 648 3 694 750 2 978 819 80 6 535 163 720 900 968 243 134 2 1 183 077 1 950 000 1 108 887 56 9 22 464 250 000 1 493 06 605 836 935 700 633 751 67 7 32 307 327 33 020 310 32 135 248 97 3 21 452 946 21 330 022 16 592 850 77 8 3 221 051 3 343 050 2 135 281 63 9 16 217 026 18 187 721 18 827 491 103 5 89 735 032 90 641 600 103 347 416 1140 9 630 976 10 230 827 10 717 950 104 8 227 969 263 243 029 155 253 317 938 104 2 ■bhbn HHHHB ■H III. Struktura prodaje — domači trg, izvoz Indeks 77/76 114 163 109 118 649 106 131 136 134 179 181 94 7 105 99 77 66 116 115 111 111 leto Tkanine delež dom. delež trga % izvoza % 1976 70 30 1977 78 22 Konfekcija delež dom. delež izvoz trga % % 1976 42 58 1977 64 36 Prodaja tkanin in pletenin se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 14%, prodaja konfekcijskih izdelkov se je znižala za 12%, realizacija trgovin pa se je povečala za 27 %. Plan prodaje tkanin in pletenin je dosežen z 98 %, plan prodaje konfekcijskih izdelkov pa s 84%. Spremenila se je tudi struktura prodaje in to predvsem v TOZD Konfekcija, kjer je znašal v lanskem letu delež izvoza v skupni prodaji 58 %, letos pa 36 %. Fiksni stroški so v primerjavi s planiranimi preseženi za 4,2 %. Po TOZD-ih je dosežena sledeča izvršitev letnega plana fiksnih stroškov: TOZD Tkanina 1013% TOZD Pred. Meti. 10 8% TOZD Konfekcija 1049% TOZD Strešnik 128 7% TOZD Trgovina 116 7% IVS 98 8 % SS podjetja 98 0 % V primerjavi z letom 1976 so se stroški povečali za 11 %. Preseganje stroškov po vrstah stroškov: gorivo sušilec 29 %, investicijsko vzdrževanje, prometni stroški in km 20 %, transportne storitve in popravila 21 2 %, reprezentanca 34 2 % ter režijski osebni dohodki za 14 % Fiksni stroški po enoti izdelka so se gibali: Izdelek leto Plan 1976 1977 tkanina 44 50 44 94 konf. izdel. 57 22 leto Ineks 77/plan 77 1977 77/76 46 50 104 103 72 86 127 Iz pregleda je razvidno, da so se fiksni stroški na izdelan meter tkanin povečali za 4 %, na izdelan komad konfekcijskih izdelkov pa za 27 %. V. Pregled bruto osebnih dohodkov Izplačano Plan Izpla čano % Indeks TOZD 1976 1977 1977 izvrš. 77/76 Tkanina 54 143 569 50 918 254 63 907 573 104 9 118 Metlika 16 785 389 19 070 116 17 934 461 94 0 107 Konfekcija 34 976 913 43 300 785 40 931 781 94 5 117 Strešnik 5 405 604 5 937 747 8 087 412 136 2 150 Trgovina 4173 102 5 425 000 5 961 790 109 9 143 DSSS 15 737 434 17 992 051 17 422 77 96 8 111 Skupaj 131 222011 152 643 953 154 245 94 101 1 118 Izplačani bruto osebni dohodki so 1 1 % višji od planiranih. Najmočneje so stroški OD preseženi pri Strešniku za 26 2 % pri Trgovini za 9 9%, ter pri Tkanini za 4 9 %. Pri ostalih TOZD-ih pa so izplačani osebni dohodki pod planiranimi. Če odštejemo TOZD Strešnik potem so stroški izplačanih OD v primerjavi s planiranimi doseženi 99 6 % no. V primerjavi z letom 1976 pa so stroški višji za 8 %, brez TOZD-a Strešnik pa za 16 %. VI. Poprečni neto OD po TOZD-ih Tozd Metlika I-XII/76 3 232 Tozd Tkanina 3 267 Tozd Konfekcija 2 545 Tozd Strešnik 3 321 Tozd Trgovina 3 333 IVS 3915 SS-centralne 3 893 Skupaj Novoteks 3 093 I-Xll/77 Indeks 77/76 3 40 105 3 827 117 3 084 121 4 732 142 4 335 130 4 777 122 4 453 114 3 682 119 Poprečni mesečni OD so se povečali največ v TOZD Strešnik in sicer za 42 %, v TOZD Trgovina za 30 % in v IVS za 22 %. Najmanjše povišanje porečnega OD je bilo v TOZD Predilnica Metlika, to je 5 %. VII. Pregled rezultata po TOZDIH Tkanina Celotni prihodek 421 014 228 28 Porabljena sredstva 337 312 967 87 Dohodek 83 701 260 41 Čisti dohodek 70 046 414 81 Metlika 134 629 969 97 107 423 111 29 27 206 858 68 20 506 559 49 Konfekcija 154 094 678 31 98 798 354 53 55 296 323 78 45 580 607 08 Strešnik Trgovine SS Skupaj podj. 44 677 462 80 60 869 042 90 39 810 932 76 855 096 315 02 29 904 993 62 50 636 386 73 19 029 609 76 643 105 423 80 14 772 469 18 10 232 656 27 20 781 323 00 211 990 891 22 12 231 568 52 7 444 027 16 19 274 551 45 175 083 728 51 Predlagana delitev čistega dohodka: — del čistega dohod, za OD 67 292 743 66 19 443 309 01 43 823 175 13 - del čistega doh. za inovac. ipd. 12 500 00 1 160 55 - del čistega doh. za stan. grad. — del čistega doh. za poslovni skl. 2 505 658 75 772 510 45 1 734 600 20 za posl. skl. federacije za kred. hitrejšega razvoja - del čistega doh. za druge namene 235 512 40 290 740 03 21 671 20 v skupni porabi — del čistega doh. za posl. skl. - del čistega doh. za rez. sklad 8 485 928 03 6 190 474 20 18 587 104 00 163 822 734 03 13 660 55 318 324 90 267 344 45 687 477 45 6 285 886 20 316 658 70 243 254 35 1 107 836 68 720 000 00 400 000 00 1 120 000 00 1 923 841 69 88 990 61 2 012 832 30 466 815 20 253 963 55 720 778 75 Vlil. Rezultat po fakturirani realizaciji Ostanek po Povečanje za fakt. realiz. neplač. realiz. TOZD Tkanina TOZD Pred. Metlika TOZD Konfekcija TOZD StreSnik TOZD Trgovina Skupne slu?.. -428 740 15 - 93 413 56 - 644 616 25 + 5 248 22 99 + 900 994 91 - 552 825 35 Skupaj podjetje + 4 429 552 59 1 860 654 00 583 531 73 1 308 777 80 - 259 831 34 594 556 40 53 053 15 4 140 741 74 Rezultat po plač. realiz. 1 431 913 85 490 118 17 664 1 61 55 4 988 291 65 1 495 551 31 - 499 772 20 + 8 570 264 33 Berko Berčič v Novoteksu S prvo razstavo v galeriji „Novoteks”, ko je razstavljal Ive Šubic, smo se vrnili na začetke pojmovanja slovenskega likovnega ustvarjanja ki je temeljilo na tradiciji in izhajalo iz prehojene shkarjeve poti med NOB. \> Tokrat pa se je predstavil slikar in grafik Berko Berčič, kije s svojimi deli zasidran v najsodobnejših tokovih obnove realističnih hotenj. Vsa dela, ki jih je prikazal 32-letni slikar v naši galeriji, so nastala dosledno v smeri prepisovanja narave ali v tako imenovanem hiper realizmu. Vsa so narisana v sledečih tehnikah: svinčnikom ali tušem ter z barvnimi flomastri; prisoten pa je tudi črno— beli ali barvni sitotisk. Slikar Berko Berčič se je najprej izobraževal na šoli za oblikovanje — kjer je dobil za svoje diplomsko delo Plečnikovo nagrado, študij pa je nadaljeval na Pedagoški akademiji na oddelku za likovno vzgojo. Na sliki: delavci Novoteksa po otvoritvi razstave. Delitev dohodka po zaključnem računu Namen tega prispevka je, da bi se delavci seznanili, kako se ustvarjeni dohodek deli in kakšne so posamezne obveznosti temeljnih organizacij združenega dela. Navajamo dva primera: v prvem je ustvarjen tolikšen dohodek, da je tozd sposoben deliti po vseh elementih delitve, v drugem primeru pa višina dohodka ne dovoljuje pokrivanja vseh obveznosti. Primerjalni podatki so vzeti iz zaključnega računa nekaterih tozdov, ker pa želimo prikazati le vsebino delitve dohodka ne pa absolutnega uspeha ali neuspeha, poslovanja tozd, ni pomembno, kateri tozdi so vzeti kot primer. Od celotnega, prihodka se najprej odštejejo materialni stroški in amortizacija ter od tako dobljenega dohodka še obresti. Ostanek predstavlja dohodek za razdelitev, ki pa se deli na zakonske in pogodbene obveznosti ter na davek iz dohodka, prispevke za izobraževanje, raziskovalno skupnost, za kritje primanjkljajev v železniškem gospodarstvu, za solidarnostni sklad, za starostno zavarovanje kmetov in za vodni prispevek. Po odlitju vseh prispevkov ostane čisti dohodek, ki se deli na neto osebni dohodek, prispevke od osebnih dohodkov, za stanovanjsko izgradnjo, za nerazvita področja, za rezerve OZD, za skupne rezerve, na del sklada skupne porabe, ki ostane OZD in na del sklada skupne porabe za splošne potrebe v občini. Nadalje je treba na podlagi obveznega združevanja sredstev prispevati še za razvoj luških kapacitet, za ceste, za energetske objekte in za železnico. Ostanek pa so sredstva, ki predstavljajo poslovni sklad za lastne potrebe. V drugem primeru je ustvarjeni dohodek premajhen in se tako ne plačujejo obveznosti iz dohodka niti ne vsi prispevki iz čistega dohodka in iz obveznega združevanja; vše to ima za posledico, da tudi ni ostanka za poslovni sklad, kar pa še ne pomeni, da ima tozd izgubo. Višina prispevkov oziroma struktura celotnega prihodka je v obeh primerih razvidna iz naslednje tabele: Primer „A“ Primer „B“ CELOTNI PRIHODEK 100 % MATERIALNI STROŠKI 63,26 % AMORTIZACIJA 3,78 % OBRESTI 0,57 % ZAK. POGODB. OBVEZNOSTI 1,63 % OBVEZNOSTI IZ DOHODKA - SKUPAJ 3,39 % Od tega: — davek iz dohodka 0,78% — izobraževanje 1,43 % — raziskovanje 0,40 % — primanjkljaj ŽTP 0,54 % — solidarnost 0,03 % — za v. kmetov 0,10% — vodni prispevek 0,11 % NETO OSEBNI DOHODEK 12,97 % PRISPEVKI IZ OD 6,02 % prispevki iz Cist. doh. skupaj 4,07 % Od tega: — za stan. izgradnjo 0,71% — za nerazvite 0,71% — za rezerve OZD 0,66 % — skupne rezerve 0,38 % — skupna poraba OZD 0,90 % — skupna poraba občine 0,71 % OBVEZNO ZDRUŽEVANJE 1,44 % Od tega: — za luke 0,06 % — za ceste 0,44 % — za energ. objekte 0,58 % — za železnice 0,36 % OSTANEK ZA POSLOVNI SKLAD 2,87 % 100% 75,71 % 4,41 % 0,96 % 2,29 % 0 0 0 0 0 0 0 0 11,09% 4,90 % 0,64 % 0,59 % 0,05 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pregled delitve nam pokaže, da za investicijske naložbe in za lastna obratna sredstva ostane v primeru ,.A“ amortizacija, v kolikor ni anuitet za odplačevanje investicijskih kreditov, in ostanek za poslovni sklad, kar znaša skupaj 6,65 % od celotnega prihodka; v primeru „B“ ob enakih pogojih pa le 4,41 %. Ker so v primeru „B“ velike potrebe po lastnih sredstvih in tudi za nekatere nove stroje, smo izračunali, kakšna bi bila na primer delitev dohodka, če bi poslovali uspešneje in bi višina dohodka znašala 1 milijardo starih dinariev več. Rezultat bi bil naslednji: Ustvarjen Povpčan dohodek dohodek CELOTNI PRIHODEK 100% 100% MATERIALNI STROŠKI 75,71 % 73,95 % AMORTIZACIJA 4,41 % 4,31 % OBRESTI 0,96 % 0,94 % ZAK. IN POGODB. OBVEZNOSTI 2,29 % 2,23 % OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 0 0,36 % NETO OSEBNI DOHODKI 11,09 % 10,84% PRISPEVKI IZ OD 4,90 % 4,79 % prispevki iz Cist. doh. SKUPAJ 0,64 % 2,43 % Od tega: - za stan. izgradnjo 0,59 % 0,56 % - za nerazvite 0,05 % 0,79 % — za rezerve OZD 0 0,43 % - za skupne rezerve 0 0,10% - skupna poraba OZD 0 0,46 % — skupna poraba občine 0 0,07 % OBVEZNO ZDRUŽEVANJE 0 0,15% OSTANEK ZA POSLOVNI SKLAD 0 0 Tudi v tem primeru, ko se dohodek poveča, nastajajo nove obveznosti iz dohodka v taki višini, da ne ostane za poslovni sklad OZD nič. Iz tega sledi, da je dehtev dohodka, gledano s stališča OZD in 'ne s širšega družbenega vidika, zelo kruta. Ta primerjava je dejstvo, s katerim moramo tudi v bodoče računati; to pa pomeni, da je treba premagati še veliko naporov v vseh tozdih, da bi dosegli takšen ekonomski rezultat, ko bomo lahko iz ostanka dohodka za poslovni sklad jačali obra- tna sredstva ali kupili nekatere zelo potrebne stroje, s katerimi bi si zagotovili boljše poslovanje. Ker so vsem zaposlenim več ali manj znani konkretni rezultati iz zaključnih računov posameznih tozdov, smo se tokrat odločili, da v primerjavi podamo vsebino delitve dohodka, kar naj bi spodbudilo samoupravne organe in družbenopolitične organizacije k razmišljanju, kako ustvariti pogoje za izboljšanje ekonomskega položaja OZD. * Naši najmlajši so ob sodelovanju otrok iz bršlinske osemletke in Dolenjskega okteta pripravili svojim materam v tkalnici krajši kulturni program, in se tako vključili v praznovanje dneva žena. ■H-K-K-K -K-K -K-><-K-K-K-K-K-K->(-K-K-X-*c ■*<-K-K-K-K-K-K-»c-K-»<■><-k ■><*■><■»<•>(-K-K-K■♦<*★+-><-K->(*■♦<-K-K-»c-K-K -K ■><-><-k-K-K-K Enajstemu kongresu ZKJ naproti Po sklepu Centralnega komiteja ZKJ bo 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije junija letos, točen datum pa bodo še določili. Ta sklep je bil sprejet na 5. seji Centralnega komiteja ZKJ 9. februarja v Beogradu. Na njej so enoglasno sprejete osnovne teze za pripravo stališč in dokumentov za 11. kongres. NADALJEVANJE V uvodnem govoru na seji Centralnega komiteja je sekretar izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc govoril o osnovnih nalogah predkongresne dejavnosti. Med drugim je dejal: ..Deseti kongres ZKJ je reafirmiral tečaj revolucionarne akcije, ki je po zaslugi iniciative tovariša Tita in akcije članstva ZK in delavskega razreda močno porazila vse sile, sovražne socializmu in sociahstičnemu samoupravljanju. Ta tečaj je revolucionaren predvsem zato, ker je označil nov, odločilen korak pri razvoju samou-praavljanja, v procesu boja za osvoboditev dela, delavskega razre da in človeka, stoletja odtujenega od pogojev in ploda svojega dela. Vse, kar danes delamo, je nadaljevanje tega tečaja in poUtike, utemeljene na 10. kongresu ZKJ.“ DELAVCI V medkongresnem obdobju je bilo sprejetih okrog 700 tisoč novih komunistov. Na koncu leta 1977 je ZKJ imela skup- no 1,629.025 članov. Pomembno je, da je med novospreje-timi bilo največ delavcev, katerih je v članstvu ZKJ sedaj okrog 500 tisoč. Delavci so najštevilnejša socialna skupina v Zvezi komunistov. Med novo-sprejetimi je več kot 70 % mladih do 27. leta starosti. To je znatno pomladilo in osvežilo vrste ZKJ, v katerih je sedaj 600 tisoč ali 35 % mladih. Ti podatki dokazujejo, da smo ena „najmlajših“ komunističnih partij. Podatki tudi potrjujejo, kakor je na seji CK rečeno, da je politika ZKJ vedno bila in bo aktualna, ustvarjalna, izraz hotenja in ciljev delavskih množic pa tudi novih mladih generacij, ki so pripravljene še naprej nositi odgovornost za razvoj družbe. SISTEM Čeprav je delegatski sistem šele na začetku funkcioniranja, je že potrdil svojo moč in vitalnost. Z njim smo pridobili dragocene samoupravne demokratske izkušnje. Delegatski sistem se stalno sooča z odporom birokratskih in tehnokratskih struktur, ki se ne odrekajo monopolnih pozicij. Na tem področju ima prav tako veliko vlogo Zveza komunistov. Take vloge ZK .ne bi mogla odigrati, če bi se obnašala kot nekakšna zunanja ali višja sila v odnosu na samoupravni sistem, ko bi bila nekakšen nadrejeni izvrševalec, ki samo daje direktive, kako in kaj se naj naredi, nato pa zahteva disciplino, venda r pri tem ne prevzema odgovornosti za odločitve. Pravo delovanje Zveze komunistov je v samem sistemu, v enakopravnem dialogu z delovnimi ljudmi, v stalni povezanosti z delom delegacij in delegatov, v stalni idejnopolitični borbi za najboljše rešitve v vseh organih samoupravljanja v združenem delu in krajevnih skupnosti. STABILIZACIJA Boj za izboljšanje gospodarstva in produktivnosti je glavna naloga v naslednjem obdobju. Zato je bilo na seji ZKJ rečeno: ,,Čeprav so doseženi uspehi pri dinamiziranju gospodarske aktivnosti, ti rezultati še niso dovolj stabilni, saj se problemi na posameznih značilnih točkah gospodarskih gibanj v zadnjih mesecih zaostrujejo. Soočamo se tudi s tendencami, ki bi, če jih ne spremenimo, lahko predstavljale resno oviro delegat! samoupravliania-“ Centralni komite je odločil da delegate za 11. kongres ZKJ izbiramo na osnovi števOčnega članstva ZKJ na dan 31. decembra 1977, in to po sledečem ključu: en delegat na 1.000 članov ZK. Da bo na kongresu zastopanih kar največ občinskih in drugih organizacij ZK, svojega delegata posebej izbirajo tudi tiste občinske in druge organizacije ZK, ki imajo več kot 800 članov. Organizacije, ki imajo manj kot 800 članov, se združijo z drugimi in skupaj izberejo delegata. Delegate izbirajo na osnovi sledečih kriterijev: odločno prizadevanje za razvoj socialističnega samoupravljanja; aktivno delovanje in osebni doprinos pri uresničevanju politike ZKJ; ugled in zaupanje v sredini, v kateri dela; sodelovanje v boju za bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije itd. Občinske in druge odgovarjajoče konference ZK morajo izbrati delegate za 11. kongres ZKJ najkasneje do 11. april-la tega leta Sekretar 1K Predsedništva CK ZKJ Stane Dolanc in član Predsed-ništva CK ZKJ Edvard Kardelj med pogovorom Zakaj zakon o ZD ne pozna pojma,Delovno mesto’ Zakon o združenem delu (ZZD) dosledno opušča dosedanjo prakso delovnih pravnih predpisov, ko je bilo delovno mesto (DM) temeljno izhodišče oblikovanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu. Pod pojmom DM smo v praksi razumeli predvsem pravico do dela na nekem zaključenem delokrogu, ki je bil statičen, in pravico do osebnega dohodka (OD), ne glede na rezultate dela, ki smo jih na tem DM dosegli. Višina OD je bila odvisna od izobrazbe, prakse in drugih formalnih pogojev. Te trditve ne moremo posplošiti, saj vemo, da smo v proizvodnji - na proizvodnih DM - v večini primerov rezultate dela ugotavljali (norme) in po njih tudi nagrajevali; za tako imenovana , .režijska delovne mesta" pa smo vedno govorili, da se teh del ne da izmeriti in ugotavljati rezultatov dela. Sistem nagrajevanja za ta DM je temeljil na številu opravljenih ur in na analitični oceni. Slabosti tega sistema so predvsem te; - zaradi delovno-pravnih predpisov. ki so spremljali DM, ni bilo možno fleksibilno premeščati delavce oz. dodeljevati nova dela glede na potrebe (zaradi tega je postala organizacija dela toga); - ker je bil OD odvisen od scene DM, nismo ugotavljali rezultatov opravljenega dela, ki so edino merilo uspešnosti udejstvovanja; - neracionalno izkoriščanje delovnega časa oz. ljudi kot posledica nesmotrne delitve dela in neugotav-Ijanja rezultatov dela. Navedene slabosti so se kazale oz. se še kažejo kot splošna neučinkovitost gospodarstva in še posebej negospodarstva, slaba konkurenčna sposobnost na zunanjih trgih, slaba organizacija itd. ZZD oziroma na podlagi njega sprejeti zakon o delovnih ramerjih delavcev v združenem delu uvaja na področju delovno-pravnih odnosov nov pojem, to so dela in naloge. Dela in naloge, kot jih navajata oba zakona, so zaključne celote posameznih delov delovnega procesa, ki jih lahko opredelimo, izvajamo, evidentiramo, vrednotimo in za katere se zahteva čisto določena strokovna usposobljenost delavca. Velikost obsega posameznih del in nalog je odvisna od stopnje delitve dela in organizacije dela v posameznih primerih. Vsebinske sp emembe, kijih prinaša nov pojem (dela in naloge), so sledeče: - delovno mesto moramo prenehati pojmovati kot pravno kategorijo, na katero vežemo delavca ob sklenitvi delovnega razmerja. Le-ta sklepa delovno razmerja (združuje delo) za določena dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami oziroma zmožnostmi; - nagrajevanje bomo morali izpeljati tako, da ne bomo - tako kot dosedaj - plačevali „zasedanje“ nekega delovnega mesta, temveč bomo morali ugotavljati, katera dela in naloge je delavec opravil v določenem časovnem obdobju (mesec) in kakšen jc rezultat tega dela; - z definiranjem del in nalog, ki se pojavljajo v temeljnih organi zaciji ali delovni skupnosti skupnih služb, si bomo pripravili tudi podlago, na osnovi katere bomo opredelili racionalnejšo organizacijo dela in zagotovili opravljanje samo tistih del, ki so smotrna in potrebna. Po seznamu del in nalog z opisom vsebine predpisuje zakon o delovnih razmerjih, da se ureja s posebnim samoupravnim splošnim aktom ..razvidom del in nalog". Po današnjem pojmovanju bi ta akt razumeli kot nekakšno sistemizacijo DM. Razvid del in nalog ima večnamensko vsebino in je podlaga za: - izvajanje kadrovske politike - politike izobraževanja - izvajanje varstva pri delu - ugotavljanje sestavljenosti dela (vrednotenje zahtevnosti dela) - izboljšanje organizacije dela Minimalni podatki, ki jih mora vsebovati razvid, so naslednji: - naziv dela oziroma naloge - vsebina dela - potrebna usposobljenost dela (poklic, praksa) - posebne zahteve glede na pogoje dela, prevzemanje odgovornosti, napore pri delu in podobno. Drugi podatki, ki jih je potrebno tudi opredeliti, so pogojeni z metodo, ki jo uporabljamo pri ugotavljanju sestavljenosti dela. XXXXXXXVXXXXXXXXXVXVXXXXXX\XXXXXX\XXXXX>XSXXXVNXXXXV>XXX>X\XXX>XXXXXX>>XXNN>NXXXXX\XXXX\XNXX\>XNXXXXXNXXVXXXXXX\\X\>XVXXXXXXXXXXXXXVXX\XXXX\XXXXXXXXXXNXVVXXXXXXVXXXXXXXXXXXXVXXXNVVVXVV Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja sxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv DRUŽBENOEKONOMSKE POSTAVKE NADALJNJE GRADITVE POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Družbenoekonomska vsebina in stabOnost proizvodnih odnosov vsake družbe imata odločilno vlogo pri naravi in oblikovanju njenega političnega sistema in pri njeni družbeni in politič ni stabilnosti. Se pravi, če je ekonomska ureditev družbe stabilna, se zveza med delavcem in podružblje-nim minulim delom ne prekinja. Rezultati gospodaijenja z minulim delom v procesu družbene reprodukcije solidarno pripadajo vsem delavcem in se po raznih ekonomskih kanalih vračajo v dohodek TOZD, s tem pa tudi v osebni dohodek delavcev. S tem načinom dela se dejansko kaže, da so dobri rezultati odvisni od delavca v TOZD. Zaradi tega mora biti delavcem zajamčeno neposredno upravljanje ne samo njihovega dela, temveč tudi njihovega minulega dela. Zato je postalo nujno s celotnim družbenoekonomskim sistemom zagotoviti, da se celoten dohodek ZD pridobiva v TOZD in s stalno kontrolo delavcev se ta celotni dohodek združuje z dohodkom drugih TOZD, seveda ob ustreznem planskem družbenem usmerjanju, ki se mora pokazati v osebnem dohodku delavcev. Ravno s tem naši delovni ljudje in njihove samoupravne skup nosti postajajo odločilen dejavnik družbene politike. S tem načinom dela se celoten dohodek, ki se realizira na tržišču, vedno steka v roke delavcev v TOZD. V takšnih ekonomskih odnosih so vsi TOZD materialno in ustvarjalno zainteresirani, da bi bil skupni dohodek čim večji, s tem pa bi bil večji tudi dohodek vsake TOZD. Taki ekonomski odnosi so materialna in politična podlaga ustvarjalne in osebne svobode, se pravi iniciative delavca in delovnega človeka sploh. Tak razvoj družbeno ekonomskih odnosov v samoupravnem sistemu ZD je privedel tudi do pomembnih sprememb v naravi delitve po delu. Merila delitve sredstev za osebne dohodke delavcev po delu morajo izražati kvaliteto dela v širšem smislu. Merila morajo zajemati minulo delo, uspešnost njenega izkoriščanja, rezultate dela in dohodka in tudi poslovno politiko. Vse to vpliva na zavest naših ljudi. S tem se delavci vse bolj osvobajajo miselnosti mezdnega delavca in podrejenosti v družbi Samoupravljanje v ZD postaja zdaj prava materialna podlaga za samoupravljanje v družbi, se pravi v družbenopolitičnih skupnostih, ki izvajajo državno oblast od občine do federacije, kakor tudi za uresničevanje demokratičnih pravic delovnih ljudi v odnosu do upravljanja z družbo. Glavni faktor za izvajanje in usklajevanje teh odnosov je delegatski sistem. Vsaka TOZD ah krajevna skupnost voli svoje delegate odnosno delegacije, prek katerih lahko neposredno vpliva in odloča o uresničevanju svojih lastnih interesov na vseh področjih družbenega življenja. POLITIČNI SISTEM KAPITALISTIČNE LASTNINE IN POLITIČNI SISTEM DRUŽBENE LASTNINE V tem pogla\ju tov. Kardelj sicer prikazuje parlamentarni sistem kot velik korak v zgodovini človeštva, kajti ta sistem pospešuje demokratične in človekove pravice. Vendar je nastal v sistemu kapitalističnih družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih. Se pravi, da je nastal zaradi družbenih in političnih potreb vladajočega razreda v sistemu kapitahstičnih proizvodnih odnosov. Delovni človek — neposredni proizvajalec s tem sistemom ni nič pridobil. In kolikor je kak parlamentarni sistem sprejemal kakšne ukrepe, ostane dejstvo, da je v njem v najboljšem primeru svobodna samo splošna politična misel, konkretni razredni, življenjski in delovni interesi delavcev pa so brezpravni in podrejeni proizvodnim odnosom kapitalistične družbe. Tako se kapitalistični sistem izraža kot oblika zatiranja interesov delovnega človeka. Zalo politični sistem meščanskega parlamentarizma ne more biti politični sistem družbe socialističnega samoupravljanja, zlasti ne jugoslovanske družbe. Naša revolucija je morala zavrniti politični sistem meščanskega parlamentarizma. zaradi potreb praktičnega boja za obstoj mlade sociahstične dmžbe. Tako je jasno, da se politični sistem naše družbe giba v čisto drugi smeri kot politični sistem v kapitalistični družbi V parlamentarnem sistemu prevladuje večpartijski sistem. Parlamentarni sistem drži samo sistem je spremenil človeka v volilca ljudi, ne pa interesov. krajši del vzvoda oblasti in upravljanja družbe, medtem ko daljši del vzvoda drži v svojih rokah razred finančnih, industrijskih, trgovinskih ter drugih lastnikov in monopolističnih upravljalcev kapitala. Če pa so se v parlamentu premočno izrazili interesi zatirajočega razreda in demokratične sile, takoj iščejo izhod v obliki diktature. Ali to pomeni, da sta takšen položaj in takšna vloga parlamenta nespremenljiva in da iz njih ni izhoda? Tov. Kardelj meni, da tega ne bi smeh trditi. Zato je uporabil Marxovo misel: Delavci bodo nekega prekrasnega dne nujno morali vzeti pohtično oblast v svoje roke, da bi ukinih staro politiko, ki varuje zastarele nasvete, če se ne žele, tako kot prvi kristjani, ki so zanemarjah takšno nalogo, odreči svojega carstva na tem svetu. Toda mi nikdar nismo trdih, da bo mogoče neizogibno z enakimi sredstvi doseči tak cilj. Vemo, da je treba upoštevati ustanove, značhnosti in tradicije posamezniki dežel. Tudi ne zanikamo, da obstoje dežele kakor Amerika, Anglija — in če bi poznah bolje vaše ustanove, bi morda dodal še Holandijo — v katerih delavci lahko dosežejo svoje cilje z mirnimi sredstvi. Toda če je tako, potem moramo prav tako priznati, da mora kot vzvod naše revolucije v večini dežel na kontinentu služiti nasilje. Prav nasilje je tisto, k čemer se moramo v danem trenutku zateči, da bi končno vzpostavih gospostvo dela. V nadaljnji razpravi tov. Kardelj prikazuje enopartijski sistem kot nesprejemljiv faktor za našo družbenoekonomsko, demokratično in sociah-stično samoupravno ureditev. Se pravi, naša ZK ne vlada s pohtičnim monopolom, ampak izraža zelo pomembno obliko interesov delavskega razreda. Res se je tudi v naši družbi začelo z enopartijskim sistemom. Vendar je bilo treba opustiti ta sistem, če smo hoteh začeti s samoupravljanjem in samoupravnim podružbljanjem državne lastnine, kajti enopartijski sistem stahnističnega tipa je nastal z enostavnim prenosom meščanskega parlamentarizma na sistem sociahstičnih družbenoekonomskih odnosov. Se pravi, da je enopartijski sistem še zmeraj slonel na oblikah meščanskega parlamentarizma. Občutna je ločitev delovnega človeka od neposrednega upravljanja družbe. Enopartijski ZGODOVINSKI SMISEL DIKTATURE PROLETARIATA Sistem razredne oblasti, ki jo v naši družbi imenujemo diktatura razreda, ne nastaja v eni pohtični obliki. Se pravi, da se ta sistem giblje od najbolj demokratske obhke do diktature grobega nasilja. Diktatura proletariata ni nujno, da je diktatura državnega proletafiata, ampak pojem za takšno oblast v družbi, ki jo ima seveda delavski razred. Za nas torej diktatura proletariata ni oblika pohtične-ga sistema, ki preprečuje demokratizacijo družbe, ampak ravno obratno, to je oblast, ki naj varuje proces demokratizacije dmžbe in široko odpira poti demokratizacije na tleh sociahs-tičnega samoupravljanja. Takšna vodilna vloga delavskega razreda pa se lahko uresničuje v najrazhčnejših pohtičnih oblikah, od večpartijskega in enopartijskega sistema do demokratičnega mnoštva samoupravnih interesov, ki je značilen za naš pohtični sistem Zato je tudi v ustavi zapisano da se diktatura proletariata v Jugoslaviji, se pravi vodilna vloga delavskega razreda uresničuje v obliki samoupravne demokracije. Seveda je vsaka oblast obhka prisile, tudi diktatura proletariata, vendar pri nas je ta obhka prisile le zaradi zatiranja tistih razredov, ki poskušajo vsiliti star sistem, se pravi preprečiti svobodo delavskega razreda, ki omogoča uresničevanje interesov. Področja materialnih tokov družbenega življenja nimajo nobene zveze z diktaturo proletariata, ker izhajajo iz objektivnih potreb. Zato dolgoročni cilj socializma v naših razmerah ne more biti ustvarjanje državne demokracije, ampak podružbljanje državnih funkcij, razvoj samoupravljanja in samoupravne demokracije. Tako se hkrati ustvarjajo pogoji za odmiranje države sploh. Namesto demokracije kot obhke države se razvija demokracija in svoboda človeka, ki ni več podložnik države, ampak upravlja s seboj, družbene odnose pa ureja kot odnose človeka do stvari in pa kot odnose človeka do človeka. DEMOKRATIČNI PLURALIZEM SAMOUPRAVNIH INTERESOV - NOVA OBLIKA DE-MOKRATIČNEGA POLITIČNEGA SISTEMA Sociahzma si ni mogoče predstavljati brez demokracije. Socializem ne more napredovati, če se v njem ne razvijejo demokratični odnosi med ljudmi. Toda socialistični družbi je potrebna demokracija v socializmu, ne pa demokracija kot orožje boja proti socializmu. Zato moramo vztrajati na razredni naravi. To ne pomeni nič drugega, kot da mora biti v samem sistemu te demokracije zagotovljena nesporna vodilna vloga interesov delavskega razreda, trdno povezana z vsemi drugimi delovnimi ljudmi in da mora biti odprta za vsakogar, ki priznava to dejstvo. Prihodnost bo vsekakor spremenila politično strukturo družbe in prinesla nove, razvitejše oblike svobodnega življenja. Nastale bodo tudi nove razločne oblike demokratične idejne in politične organiziranosti. Te oblike bodo imele v družbi socialističnega samoupravljanja približno takšen- položaj, kakršnega imajo organizacije znanosti, kulture in podobno, ne pa položaj upravnega nosilca politične oblasti, kakršnega imajo v sistemu buržoazne demokracije. Vse to so sicer problemi, ki jih bo postopno reševala šele prihodnost. Toda takšna perspektiva mora biti že danes ena izmed izhodiščnih točk naše orientacije. Prisotna mora biti pri graditvi našega sistema. Ce- lotna ideologija političnega pluralizma meščanske družbe temelji na interesu vladajočega razreda, čeprav veliko delovnih ljudi ostaja brez dejanskih demokratičnih pravic prav na tistih področjih družbenih odnosov, od katerih je v največji meri odvisno njihovo delo in življenje. Se pravi, da se mora ZK skupaj z vsemi naprednimi socialističnimi silami naše družbe s svojim idejnim in političnim bojem odločno postaviti po robu vsem tendencam in omahovanjem, ki zamegljujejo bistveno razliko med demokracijo političnega pluralizma in demokracijo samoupravnega pluralizma. Temeljne značilnosti demokratičnega pluralizma samou pravnih interesov se v naši družbi na raznih področjih družbenega življenja izražajo različno: — v obliki delavskega samoupravljanja, — interesi delovnih ljudi in občanov v družbenih dejavnostih, — interesi občanov, kjer živijo — krajevne skupnosti, — interesi narodov in narod- nosti v republikah in demokratični odnosi v federaciji, — interesi in ustvarjalna aktivnost na področju ideologije in politike družbenopolitičnih organizacij, — skupni družbeni interesi v skupščinah. Končni cilj naše samoupravne demokracije je uresničevanje takšne svobode človeka, ki mu bo omogočila, da se bo glede svojih življenjskih, delovnih in ustvarjalnih interesov dokončno izrazil kot samoupravljalec v svobodni in demokratični skupnosti proizvajalcev. Občan ni splošen, ampak konkreten, s svojimi interesi. Zato je pravo predstavništvo občanov lahko samo tisto ki izraža skupnost pravih samoupravnih interesov. Se pravi samoupravljanje ne bi bilo možno, če bi delovnega človeka zastopala in namesto njega odločala neka politična sOa brez njegove vednosti. Zavest mezdnega delavca v družbi postopno izginja, poraja pa se svobodna zavest človeka, ki samostojno razpolaga s sredstvi, pogoji in plodovi svojega dela. Zavest pasivne odgovornosti do države začenja zamenjevati zavest o ustvarjalni odgovornosti človeka do človeka in njegovih interesov, s tem pa do družbe sploh. Tako pohtične organizacije ne nastajajo zato, da bi se bojevale za politično oblast, ampak zato, da bi zadovoljevale družbene potrebe in interese samoupravnih skupnosti delovnih ljudi. Zato mora naš sistem samoupravne demokracije in delegatski sistem ne samo izražati interese množic, ampak tudi te konflikte med interesi reševati. V prejšnjem obdobju je te spore reševala država oziroma njen aparat. V sedanjosti naše socialistične samoupravne družbe rešujemo te spore ali probleme v delegatskem sistemu. Zato mora naš delegatski sistem močno zaživeti in temeljiti na vseh področjih družbenega življenja. Samo s takšno demokratično vsebino delegatskega sistema je možno preprečiti politični sistem, v katerem prevladuje izključno pravica ozkega kroga ljudi. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma, da se bodo z vsakim korakom sodobne razredne družbe k brezrazredni samoupravni skupnosti svobodnih proizvajalcev morale zmanjšati in postopno izginjati vse oblike pohtičnega monopola pri up ravljanju družbe. ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ S solidarno akcijo do hitrejšega in učinkovitejšega zdravljenja Pred letom dni ustanovljeni medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih inštrumentov za potrebe novomeške bolnišnice so delovni ljudje, delovne in društvene organizacije zelo dobro sprejeli. Solidarno zbiranje sredstev za pomoč pri nakupu tistih medicinskih inštrumentov, ki jih bolnišnica ne more kupiti iz rednih sredstev za opremo, s katero bodo zdravstveni delavci lahko nudili hitrejše, boljše in učinkovitejše zdravljenje pacientov, je rodilo spodbudne uspehe. V tem kratkem času so občani zbrali skoraj četrtino vseh s planom predvidenih sredstev. Na posebnem medobčinskem skladu za nakup dragih medicinskih aparatov se je zbralo do konca leta 1977 od prispevka 908.403 dinarjev, od oglasov v časopisu Dolenjsko zdravstvo 85,000 din, od prodanih značk 48.690 din, kar skupno znese 1042,093 dinarjev. Če k temu prištejemo še vrednost podarjenih obveznic za ceste v višini 662.690 dinarjev, razpolaga sklad skupaj s 1704.783 dinarjev. Veliko denarja se je zbralo, potrebno pa ga je še trikrat toliko, da bi našo bolnišnico opremili z najsodobnejšimi napravami v korist vseh delovnih ljudi. Z dosedaj zbranimi sredstvi je upravni odbor sklada na predlog posebne zdravniške komisije naročil prvih pet medicinskih aparatov. Za nabavo teh aparatov so dobili odobreno devizno kvoto od republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Prvi od petih instrumentov, to je naprava za hitro zmrzovanje, vezanje ter barvanje tkiva, ki bo omogočala hitro branje diagnoz obolelih tkiv, je tu. Kmalu pa bo upravni odbor sklada izročil bolnišnici še ostale štiri naprave. Te so že na carini in jih bomo kmalu lahko prevzeli. Bolnišnica bo iz zbranih sredstev bogatejša za: — elektronski aparat za štetje krvničk — aparat za peritomealno dializo — plinski sterilizator, antak-lov za hladno sterilizacijo in — ekograf za diagnozo notranjih možganskih krvavitev. Upravni odbor sklada, ki sije zastavil to nadvse koristno in človekoljubno nalogo, se zahvaljuje vsem občanom, organizacijam združenega dela in dru- gim, ki so se do sedaj odzvali in prispevali v sklad, hkrati pa poziva še naprej k sodelovanju. Pričakuje razumevanje in priporoča, da po svojih zmožnostih podpiramo to akcijo še naprej. Finančna sredstva se oblikujejo iz: — prostovoljnih prispevkov organizacij združenega dela, — volila in darila posameznikov, društev in organizacij, — darovanjem obveznic posojila za ceste posameznikov in organizacij združenega dela, — sredstev organizacij združenega dela po zaključnem računu, — namesto novoletnih čestitk, raznih izletov, pogostitev in proslav, — namesto cvetja na grob umrlih, — iz reklamnih oglasov preko glasila Dolenjsko zdravstvo in podobno. Tudi Novoteksovi delavci, družbene organizacije in posamezniki so se vključili v to akcijo. Tako je na primer 35 delavcev že poklonilo svoje obveznice za ceste v skupni vrednosti 74.100 dinarjev. Prispevek pa so poleg tega dali tudi aktiv ZZB Dušan Jereb in industrijsko gasilsko društvo Novoteks pa tudi posamezniki, ki so odstopih svoje honorarje, nakazovali denarna sredstva namesto venca na grob itd. Prepričani smo, da se bomo tako posamezniki kot delovna organizacija še naprej vključevali v to človekoljubno akcijo, dokler ne bomo v skladu zbrali vseh potrebnih sredstev za nabavo planiranega števila prepotrebnih naprav. S to solidarnostno akcijo bomo omogočili, da bodo zdravniki novomeške bolnišnice lahko nudili boljše, predvsem pa hitrejše zdravstvene usluge. Vabimo vse, ki se želijo vključiti v akcijo in prispevati v sklad, da to store. Vse informacije lahko dobite v kadrovskem oddelku. DeKa Premisli, dokler ni prepozno! Današnji čas s svojim hitrim razvojem neusmiljeno dan za dnem terja nova življenja, ki ugašajo na naših cestah v številnih prometnih nesrečah in ki se dogajajo vedno in povsod, kjer živi in dela človek. Vmes pa predčasno ugašajo tudi življenja zaradi nepričakovanih zahrbtnih bolezni. Še več pa je tistih, ki po preživeli težki nesreči ostanejo prizadeti v svoji delovni sposobnosti za vse svoje življenje. Vprašajmo se, če kdaj pomislimo na to, da se tudi vsakomur izmed nas lahko kaj takega pripeti. V kakšni stiski bi se lahko znašli sami ali naše družine. Ali vsaj toliko kakor na svoje imetje pomislimo nase? Ce kdaj pomislimo na to, se zavemo, da ne smemo prezreti potrebe po življenjskem in dodatnem nezgodnem zavarovanju, Tako zavarovanje lahko sklenemo pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Dolenjski območni skupnosti Novo mesto. Predstavniki te zavarovalne skupnosti se bodo oglasili tudi v naši delovni organizaciji in zaže-Ijeno je, da se vsakdo, ki še ni življenjsko zavarovan, čimprej zavaruje. Naj vam predstavimo en primer takega zavarovanja. Za din 200,00 mesečne premije ima delavec naše stroke naslednje zavarovalne vsote: 1. din 22.936,00 za primer doživetja ali naravne smrti 2. din 42.000,00 za primer nezgodne smrti 3. din 84.000,00 za primer 100 % invalidnosti 4. din 2.294,00 za primer smrti vsakega otroka. Glavnica pod št. 1 se po izteku desetletne zavarovalne dobe poviša za vsakoletne bilančne presežke. To se pravi, da je zavarovanje obenem tudi močno obrestovana hranilna vloga. Za- varovanci prejemajo sedaj nad 50 % presežkov na dogovorjeno zavarovalno glavnico. V primeru nezgodne smrti se izplačata zavarovalni vsoti pod št. 1 in 2 skupaj. Tako je življenjsko zavarovanje najugodnejša kombinacija osebnega zavarovanja in hranilne vloge, kar je za vsakega posameznika kakor tudi za skupnost velikega pomena. M. K. TEKSTIL -MERILO STANDARDA Medtem ko poraba tekstila v državah v razvoju znaša letno le 2 do 3 kilograme na prebivalca, porabijo potrošniki zahodnih industrijskih držav nekajkrat večjo količino. Na vrhu so ZDA s 25 kg, Švica z 21 kg, Japonska z 20 kg, medtem ko je poraba tekstila v Mehiki le 5 kg, Kitajski 3 kg in Indiji nekaj več kot 2 kg. Svetovno poprečje znaša okrog 7 kilogramov. Poraba tekstila bo v deželah komaj še kaj narastla, brez gonilne sile mode pa se ne bi mogla obdržati niti na sedanji ravni. OBVESTILO KEGLJAČEM Obveščamo kegljače, da si na oglasni deski (stara vratarnica) ogledajo razpored tekmovanja v borbenih igrah in da se redno udeležujejo vseh tekem predvsem tisti, ki pridejo v poštev za sestavo ekipe. Ostali bodo imeli v tem času na voljo dve stezi za reden trening. OBVESTILO Ker še vedno prihaja do nesporazumov glede poslovanja BVP, ponovno dajemo naslednje obvestilo. Blagajna vzajemne pomoči posluje vsako sredo od 13. do 14. ure v pisarni „STROJEPISNICE“, soba številka 82. Posojilo se izplačuje tako, kot do sedaj — peti delovni dan po izplačilu osebnih dohodkov. Dan izplačila OD je vštet v teh petih dneh. (Delovna sobota se tu ne upošteva). Na primer: če je izplačilo OD v torek, je izplačilo posojil naslednji teden v ponedeljek; če je izplačilo OD v sredo, je izplačilo posojil naslednji teden v torek in tako dalje. Dan, ki pride po takem zaporedju kot dan za izplačilo posojil blagajne vzajemne pomoči, je tudi uradni dan za dvig svojega denarja in zato v tistem tednu uradnega dne v sredo ni. Tak način poslovanja smo uvedli zato, ker v tem času, to je v petih dneh, lahko SDK nakaže denar na Ljubljansko banko in vpiše v knjižico BVP, nakar ga naša blagajničarka lahko dvigne. Prosimo, da to obvestilo upoštevate in se po njem tudi ravnate. O morebitnih spremembah vas bomo sproti obveščali z obvestili na oglasnih deskah. Predsednik BVP Justin Kranjčič Člani kulturno-umetniškega društva Novoteks, so v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripraviU v prostorih Dolenjske galerije proslavo. Kljub temu, da so se za proslavo temeljito pripravili in vložili vanjo veliko truda in svojega prostega časa, le-ta m najbolje uspela; od stodeset vabljenih se je je udeležilo žal le dvanajst! CO ^3 n< H ^0 z C/} ‘-O n< ^ H "C z co ^3 o< (X) H "0 z on -^1 O O C» ito to to to ito to to to t on -P^ oj b lo oc -O Gv ■O G^ on -P^ OJ toj Ito to to to to to to to to oo -o G' on .p^ to to to to (OJ to *— o OJ to to to -P^ OJ to O 00 -O GN| !o O 00 -O GNi oo -O Gs on |-0 ON on 4^ OJ' Ito to to to t |4^ oj to ►— c Oj OJ to to N Ito to to to tO/ O NO 00 100 -o ON on O nO 00 l-o gn on 4^ OJ| loo -O On on 4^ Ito to to to O NO 00 to to to OO o ON O NO N D» CD OO L^N C/J ' f ZON' H" m > . OJ ■j: « a O' B 'c ^ O — OJ) P- |a| 3 2^ § Nw. - o. g ° re -n oj =. g-ri '5r“ 5 “ ' Z = ® S- Šj 2 < cl 3 0-3 O ^ O ° ' =-2 ~ —! i I5 pn t srt &* c« 3 Cl 0) 3 S » 3 B-!’ ? ^ o < 1 ? 3 1=: 3 ^ CO-2 « “ £ Č->o -■ — . I 3 /JnSsO C 00 On O \£N>N (N r-i cn c^n f^t\n no oo ONfol V^CN/N (N (N (N rjlcnJ © /oV- oo on o ^ v^rj^r-i (N n m /ooSpN o *—< ?n V^-H/r-H OJ (N CN rNlIKlJ /r\o on o — ofFH --X (N c-) ci r^l /rf\n NO r- 00 ON I V^l/N (N 04 (N (N| /o^p —' (N r^N (N (N (N nlciJ oT— /f^O on o — c J (N04 0il ^ NO CtZ 0>X NO C X C>[0| z S(SH" X NO X x|on| s w oi ro tj- inj O' oo on o — p rt X X W r-^ (N 00 ^ ^ «-H (N C*1 /xV O rt \XZnI X X /r\X) ON o ^ l cj/N cn ro ro - /oV- 00 \cj/ri (N /CPn x x NOfF7) VX/N| XXX XIX1 /oV- CN ro ^ ir>r51 \rj/N r4 (N (N rjlril /noV- OQy^JO j /^p i ©R o: d 0r ^ m ^ x U (in)\£> r~ x o o fr V-/ __ ■ ©R; Z O- (— X '(J Oh X E] I ^ Tt irj 'sO > < i cs ro -^t- ko f'~ oo on o 1=] (§pi ts ro ■^l- -X Vso4/:o m /roVt wn ] \04/04 04 OT>C-l04104) >( /roVt io nO O- oofonI V^oi/N 04 04 04 04104j /o^p — V^rj/o ro /oiVo m no o>(ool V04/N 04 04 04 OilOli //^oV- oo on o ^foT| V^-h^Uh — 04 04l£jJ /oV- 00 ON O x-v NO 0- 00 ON O “ /X, S fxjTj- X NO X X On rt w ^ ^D^-H X X n- X no S ^ (x)nO X X On O rt JUNIJ 1 2 3 fc W ^ 04 V) q (x)tJ- x no X X On -h X X ■■>■ /^PN O ro co /o\° On O xx \0jy04 04 ro co rt X /^oV- x \X^N X /=>04 ro Tt uo o r-V04/N 04 04 04 04 04 /oV-1 04 ro tn ^o ^rj^N 04 04 04 04 04 ZSV- x-ZLo] nšoi?^<^J ^?Vo NO t— X On O ^s£J/_, hh -. rt -< (N 0X ON O rt tN X 1 ©*X: o r- oc on i m Tt m no X ©f'' X ON O rt (N D -rtrt O > < /^Vo rt O 0)\o X ON O rt (B* ©F. 4 (N "3- vo C^“ 00 ON (N (N (N (N (N ©R x /7:5\X it X NO X X x x x x x /noV- 00 on O XX 04 ^-^xx — rtx 04 04 04 ©222?,^ /04V0 rt IO) NO O* 00 ^Oj/N 04 04 04 04 04 @2^22 SJRR (^)o xx 04 ro rt un rt X X Tj- X /10V0 00 on O ^ V^rtrt/-; xx xx --h 04 04 ^ 0 ON O rt X X 2 •—1 (oiVo m no o- oo (xjxfe-|x NO X X rt ^ Dx rt (x)o 0 rt X X Tt 0 rt rt rt rt rt 2 Oh xx < x-x □ p - H Q X Tj- X NO X Z 0- H X 'U Oh X Z Oh H X >U Oh X Z Oh H X >U Oh X < X OJ < X 24 OJ OJ t-1 gfflO NOZ .. 0J< £3£h! Šg'a2< gzgžg i—l O <3 □ Z volili smo delegate in Z volitvami delegatov in deiegacij, ki smo jih v delovnih organizacijah opravili 9. marca in v krajevnih skupnostih 11. marca, smo stopili v drugo mandatno obdobje delegatskega sistema. Ce se danes ozremo nazaj, vidimo, da so bile v tem obdobju še vedno prisotne resne pomanjkljivosti, saj se v miselnosti še vedno nismo otresli tradicij parlamentarnega sistema in ljudskega poslanca kot pohtičnega predstavnika. Še vse premalo je bilo povezovanja z bazo in izražanje njene dejanske volje in hotenj. Zato smo pri evidentiranju kandidatov za delegate v zbor združenega dela in v SIS izhajali iz stališča, da moramo voliti predvsem tiste naše delavce, ki se zavedajo, kaj pomeni delegatski sistem za razvoj socialističnega sistema in, ki bodo vedeli, kakšna je njihova vloga v njem. Vendar pa osveščenost delegatov in delegacij še ni porok za uspeh in nadaljnjo krepitev delegatskega sistema, če jim vsi - tako strokovni kot politični dejavniki, ne bodo nudili vso podporo pri njihovem delu. V naši delovni organizaciji smo v Tkanini volili delegacijo v zbor združenega dela in posebne delegacije v samoupravne interesne skupnosti. V ostalih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb pa delegacije v zbor združenega dela in zaradi manjšega števila delavcev združene delegacije v SIS. TOZD Tkanina: jih je 777 - (82,6 %). V zbor združenega dela so bili izvoljeni naslednji delegati: Alojz Hrastar, Stane Hudoklin, Fani Kranjc, Slavko Bogovič, Viktor Brudar, Anton Puš, Darko Potočar. V posebno delegacijo za kulturo: Miro Hočevar, Ivanka Sančanin, Ciril Progar, Anica Mirtič, Marinka Dvornik, Darinka Šiler, Bogdan Kustor. Predsednik delegacije je Miro Hočevar, njegova namestnica pa Ivanka Sančanin. V posebno delegacijo za telesno kulturo: Jože Mohorič, Andrej Šepetave, Alojz Kramar, Bojan Florjančič, Anica Krapež, Ivan Špehar, Vlado Cukut. Predsednik delegacije je Bojan Florjančič, njegov namestnik pa Andrej Šepetave. V združeno delegacijo za izobraževanje in raziskovanje: Vlado Dular, Slavko Kavšek, Marija Gliha, Janez Jerman, Savo Dar.ev, Salko Delič, Janez Počrvina, Tončka Hočevar, Anica Petrič. Predsednik komisije je Salko Delič, njegov namestnik pa Savo Danev. V posebno delegacijo za zdravstvo: Marjeta Turk, Stane Kolenc, Vida Senica, Anica Zupan, Franc Berlan, Marija Korče, Rezka Žagar. Predsednik komisije je Franc Berlan, njegova namestnica pa Rezka Žagar. V posebno delegacijo za otroško varstvo: Joža Lobe, Milan Glinšek, Tončka Gorenc, Jože Novak, Ivan Kocjančič, Silva Les, Jožefa Kolenc. Predsednica komisije je Silva Les, njen namestnik pa Milan Glinšek. V posebno delegacijo za socialno skrbstvo: Rudi Žagar, Marija Golob, Milka Zupančič, Justi Damjanovič, Rozi Sitar, Mirt Kos, Cveto Cujnik. Predsednica delegacije je Justi Damjanovič, namestnica pa Rozi Sitar. V posebno delegacijo za stanovanjsko gospodarstvo: Joža Bukovec, Bojan Luzar, Stane Parkelj, Drago Novak, Franc Franko, Ančka Pintar, Fani Pirnar. Predsednik delegacije je Bojan Luzar, njegov namestnik pa Drago Novak. V združeno delegacijo za invalid, pok. zavarovanje in zaposlovanje: Ivan Jakše, Ivan Pete, Jože zavarovanje in zaposlovanje: Ivan Jakše, Ivan Pate, Jože in Slavka Tomlj-anovič. Predsednica delegacije je Slava Tomljanovič, namestnik pa Jože Špan. TOZD Konfekcija: V volilni imenik je bilo vpisanih 244 delavcev, glasovalo jih je 195 (80,4 %). V zbor združenega dela so bili izvoljeni: Franc Bartolj, Josip Dob-rinič, Ludvik Grivec, Marinka Klobčar, Marija Lukšič, Milan Močnik, Milena Penca, Jelica Spasovski, Jožica Slak. V združeno delegacijo za otroško varstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo: Alojzija Drčar, Marija Drašler, Greta Fink, Marija Golobič, Anica Grili, Anica Jerič, Ivanka Miklič, Jože Novak, Martin Pust. V združeno delegacijo za stanovanjsko gospodarstvo, pok. zavarovanje in zaposlovanje: Nada Dobri-nič, Rudi Gazvoda, Branka Kavšek, Zvonka Kramarič, Nada Kruljac, Rezka Radež, Jože Rozman, Rozi Škulj, Cvetka Zemljak. V združeno delegacijo za kulturo, raziskovanje, izobraževanje in telesno kulturo: Jožica Blažič, Marjan Čanželj, Pavla Drenik, Tine Filip, Anton Klemenčič, Mira Kump, Marija Perc, Katica Vukmanovikč, Zdenka Židanek. TOZD Konfekcija Vinica V volilni imenik je bilo vpisanih 221 delavcev; glasovalo jih je 211 (95,4 %). V zbor združenega dela so bili izvoljeni: Franc Fugina, Janez Kuzma, Franc Mukavec, Štefka Vajs, Vesna Valentič, Ivan Vranič, Vi-Ijenka Živčič. Predsednik delegacije je Franc Fugina, njegova namestnica pa Viljenka Zivčič. V združeno delegacijo za tel. kult., izobraževanje, zdravstvo in raziskovalno dejavnost: Jože Adle-šič, Marica Biturajac, Marjana Flaj-nik, Matija Jančan, Ivanka Medved, Mira Ožanič, Pavla Radajčič, Anica Radovič, Marjan Žalac. Predsednik delegacije je Marjan Žalac, njegova nemestnica pa Pavla Radojčič. V združeno delegacijo za soc. varstvo, zaposlovanje, invalidsko in pok. zavarovanje: Janko Balkovec, Ines Muc, Barbara Moravec, Marica Mravinec, Marica Peršič, Jože Starešinič, Anica Stegne, Katica Vrbanec, Anica Vrbinič. Predsednica delegacije je Barbara Moravec, njena namestnica pa Ines Muc. TOZD Predilnica Metlika: V volilni imenik je bilo vpisanih 308 delavcev. Glasovalo jih je 270 -(87,6%). V zbor združenega dela so bili izvoljeni: Anton Ivec, Jože Bezek, Anton Radoš, Ivan Rozman, Lado Marentič, Janez Galovec, Anton Panjan, Jože Štefanič, Zlatko Štu-bljer. Predsednik delegacije je Lado Marentič, namestnik pa Anton Ivec. V posebno delegacijo za zdravstvo: Branko Janeš, Božidar Barbič, Lovro Gusič, Anica Škof, Anton Rus, Jože Šuklje, Anton Žunič, Anica Štefanič. Vodja delegacije je Božidar Barbič, njegov namestnik pa Branko Janeš. V posebno delegacijo za izobraževanje: Martina Geršič, Vlasta Gornik, Vida Brodarič, Ivan Kočevar, Terezija Gregorčič, Cirila Rozman, Stepan Klemenič, Jože Tomc, Marica Širočič. Vodja delegacije je Tere- delegacije v SIS in DO zija Gregorčič, njena namestmea pa Martina Geršič. V združeno delegacijo za soc. varstvo, otroško varstvo, pokojninsko zav., zaposlovanje, soc. skrbstvo in stanovanjsko gospodarstvo: Dragica Butala, Jože Kočevar, Jože Milavec, Štefica Biček, Daniel Starec, Henrik Sušenj, Stanislav Ambrožič, Ivan Novosel L, Štefica Rudman. Vodja delegacije je Ivan Novosel, njegova nemestnica pa Dragica Butala. V združeno delegacijo za tel. kult., kulturo in izobraževanje: Jože Matjašič, Janez Gregorič, Miran Jakofčič, Anton Križan, Branko Bo-Idin, Mira Kovačič, Štefica Rudman, Halid Kadragič, Jože Štefanič. Vodja delegacije je Jože Matjašič, njegova namestnica pa Mira Kovačič. Delovna skupnost skupnih služb: V volilni imenik je bilo vpisanih 326 delavcev, glasovalo jih je 273 -(84 %). V zbor združenega dela so bili izvoljeni naslednji delegati: Branka Jedlovčnik, Marija Judež, Jože Kralj, Tomaž Možina, Andrej Počrvina, Janez Prijatelj, Ana Resnik, Hilda Šepetave in Marija Udovič. Predsednica delegacije je Anica Resnik, Njena namestnica pa Branka Jedlovčnik. V združeno delegacijo za kulturo, raziskovanje, izobraževanje in telesno kulturo: Miha Legan, Hinko Šin-tler, Andrej Burja, Mirko Jovič, Jože Auerspergcr, Tatja_ Klobčar, Ana Smerdu, Marija Žagar in Mirko Nilič; Predsednik delegacije je Hinko Šintler, Njegov namestnik pa Jože Auerspergcr. V združeno delegacijo za otroško varstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo: Marija Aš, Agata Dular, Mimica Bučar, Mirjana Bavčar, Stane Avsec, Danica Fabjan, Martin Drgan, Malči Pelko in Roman Brodar. Predsednica delegacije je Marija Aš, njen namestnik pa Stane Avsec. V zdručeno delegacijo za stanovanjsko gospodarstvo, pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje: Peter Kumer, Štefka Bele, Martin Geršič, Jože Kinčič, Drago Šprajcar, Slavka Gačnik, Boža Tckstor, Jože Zurc in Jože Udovič. Predsednik delegacije je Martin Geršič, njegov namestnik pa Peter Kumer. Razen v SIS pa smo v Novoteksu volih še delegate v delavske svete tozd in DO, disciplinsko komisijo ter komisijo za samoupravno delavsko kontrolo. Izvoljeni so bili naslednji delavci: Delavski svet tozda Tkanina: Janez Staniša, Vida Senica, Milan Oblak, Cvetka Fink, Angela Razpotnik, Franc Franko, Rajko Petan, Stane Butalin, Ivan Debevc, Viktor Brudar, Joža Kolenc, Alojz Kranjčič, Pavla Koprivnik, Anton Puš, Martin Redek, Ana Luzar, Alojz Štrbenc, Jože Zabukovec, Majda Pavlin, Jelka Kralj, Milena Malenšek, Štefka Božič, Breda Jakše, Anton Bohte, Alojz Rifelj, Fani Kapš, Janez Mahnič, Stane Parkelj, Milim Jakše, Franc Zupančič, Jerneja Čampa. DŠ tozda Konfekcija 1: Tine Filip, Rozahja Škulj, Mira Kump, Jožica Zupančič, Lidija Poterbin, Jože Klobučar, Cvetka Zemljak, Jožica Saje I., Jelica Spasovski, Jelka Kranjčič, Milena Penca, Slavko Barič, Betka Radež, Bernarda Matoh, Anton Gerkšič. DS Konfekcija II: Janko Balkovec, Milica Čepran, Katica Vrbanec, Katica Čadonič, Viljenka Flajnik, Ivan Keser, Marjana Flajnik, Pavla Radojčič, Mira Vigujevič, Ivan Vranič, Marija Mravinec, Slavko Mušič, Janko Flajnik, Ines Muc, Mladen Radojčič. DS Konfekcija III: Miroslav Milič, Azim Sarič, Branka Dutina Zora Djukič, Nada Grče, Milka Šegrt, Živana Samardžič, Emina Pirič, Žejna Selimovič, Milosava Spaič, Branko Deretič, Nada Krstovič, Hasreta Begovič, Lazo Petrovič, Mirjana Jankovič. Člani DS iz Predilnice Metlika: Ivan Butala, Lovro Gusič, Jože Milavec, Vida Brodarič, Mihca Jud-nič, Anica Zvonkovič, Anica Kocjan, Baša-Stanislava Gorše, Drago Malešič, Anica Leskošek, Anton Panjan, Janez Gregorič, Anton Rus, Anton Žunič, Stanko Jelenič. Del. svet skupnih služb podjetja: Marija Konda, Mirko Jovič, Andrej Smrekar, Martin Aš, Jože Pu|, Stane Makse, Alojz Cesar, Marjeta Špehar, Martin Drgan, Milena Raljan, Štefka Bele, Tomaž Možina, Danica Fabjan, Andrej Počrvina. Stanko Vaupotič. Del. svet tozda Trgovina:Jordan Boris, Rozi Slak, Jožica Gramc, Gojko Stanič, Bratislav Milenkovič, Sačima Poljak, Davorka Stanojevič, Smilja Ivkovič, Halida Haseinovič. V disciplinsko komisijo so bih izvoljeni: Mara Avsec, Jože Rifelj iz vrst delavcev in Jože Jazbec, Tone Kordiš ter Miro Thorževsky, iz občinskega zbora združenega dela. Predsednik disciphnske komisije je Bruno Koprivnik, njegov namestnik pa Stane Bobnar. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo: Jože Gorenc, Ivan Špringer, Mara Ponikvar, Ančka Pintar, livanka Kupljen. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo DO je bil izvoljen Todor Stanojevič. V disciphnsko komisijo so bih iz vrst delavcev izvoljeni: Marija Be-cele, Jelena Dohnar in Angela Štrbenc; iz občinskega zbora združenega dela: JOže Jazbec, Tone Kordiš, Miro Thorževsky. Predsednik zbora združenega dela: Jože Jazbec, Tone Kordiš, Miro Thorževsky. Predsednik ^ komisijo za samoupravno del. kontrolo: Pavla Drenik, Zdravka Erpe, Zdravko Mazovec, Jože Novak, Martin Šinkovec. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo DO pa Marija Šiško. V disciphnsko komisijo iz vrst delavcev: Alojz Balkovec, Marica Jaušovec, Franc Peršič; iz vrst obč. zbora združenega dela: Niko Šuštaršič, Ksenija Khalil. V samoupravno del. kontrolo: Janko Barkovič, Kazimir Moravec, Čedo Rajšič, Slavko Starešinič, Marica Špehar. V samoupravno del. kontrolo DO: Janko Barkovič. Predsednik disciphnske komisije je Nedelko Žučak, njegova namestnica pa je Barbara Moravec. TOZD Trebinje - v disciphnsko komisijo: Dobro Brkovič, Slavka Elakovič, Ropka Hadžovič, Bojana Pujič, Ljilja Sudar. V sam. del. kontrolo tozd: Nurija Čapelj, Lazar Miladinovič, Nevzeta Mujačič, Bosa Ninkovič, Kova Samardžič. V sam. del. kontrolo DO: Miroslav Milič. Disciplinska komisija - Predilnica Metlika: Iz vrst delavcev: Jože Judnič, Anica Zvonkovič, Martina Stažinski; iz vrst obč. zbora združenega dela: Jože Došen, Desimir Milovanovič. Predsednik disciplin- Nadaljevanje na 12. strani novoteks strahot Nadaljevanje zli. strani ske združenega dela: Jože Došen, Dcsirmr Milovanovič. Predsednik disciplinske komisije je Marjan Vidic, njegov namestnik pa je Branko Janeš. V komisijo za sam. del. kontrolo: Slavo Barič, Ivan Novosel, Kristina Škof, Jože Stefanič, Miroslav Žu-nič. V komisijo za sam. del. kontrolo v DO: Jože Stefanič. V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni - iz vrst delavcev: Martin Drgan in Milena Mavsar, iz vrst občinskega zbora združenega dela: Jože Jazbec, Tone Kordiš in Miro Thorževsky. Predsednik komisije je Bruno Koprivnik, njegov namestnik pa Stane Bobnar. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo so bili izvoljeni: Anica Blažu;, Slavka Bogovič, Vida Galič, Bogo Kocjančič, Hilda Šepetave. V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo DO Marija Žagar. Ker število delavcev v TO Trgovina v novomeški občini ne presega 30 delavcev, tvorijo delegacije vsi zaposleni. V skupno discipl. komisijo: Žarko Mrkič, Martina Mesarič, Slobodan Maksimovič. V sam. del. kontrolo tozd: Stane Lamut, Dobriša Mojstrovič, Dragana Stankovič, Mojca Juršič, Gordana Ratkovič. V sam. del. kontrolo v DO: Jelka Kastelic. Vsebina in narava svoboščin ter pravic v naši družbi Samoupravljanje odpira široko področje človekovih pravic in preprečuje izkoriščanje človeka po človeku. Samoupravljalec sam pa razpolaga s sredstvi, pogoji in rezultati dela, sam upravlja svoje interese, odloča v KS in občini, svobodno izraža nacionalnost in vero ter svobodno voli delegate. Takšnega obsega pravic do sedaj ni dovoljeval še noben politični sistem. Samoupravljanje je neodtujljiva pravica občanov, hkrati pa je tudi velika odgovornost, ker mora vsak odgovarjati še za ostale. Pravice in dolžnosti se uresničujejo z medsebojno solidarnostjo. Podlaga samo-upravljanja je pravica do dela z družbenimi sredstvi, določa pa celoten družbeni položaj človeka. Samoupravljanje je kompleksna pravica, ki pomeni: — sodelovanje v delovnem procesu - upravljanje in poslovanje OZD - odločanje o oblikah združevanja — razporejanje dohodka. Iz samoupravljanja izhaja tudi pravica sodelovanja v delegatskem sistemu. Ta pravica omogoča samo-upravljalcu, da neposredno sodeluje na področju, ki je bilo do sedaj od njega odtujeno. Preko delegatov odloča delavec tudi o dohodku, ki ga je izdal za skupno in splošno porabo - in tako je zaokroženo celotno obvladovanje dohodka. Pomembno vlogo pri uresničevanju samoupravnih pravic imata KS in občina. Občina je temeljna DPS, ki je z ustavo iz leta 1974 dobila širše pristojnosti. V njej se izvajajo vse funkcije oblasti, razen tistih, ki so v interesu republike in federacije. Delo občine je v veliki meri odvisno od organiziranosti delegacij, ki prihajajo iz KS, ali temeljnih samoupravnih organizacij. S krepitvijo vloge delegacij je možno doseči, da bo odločanje o splošnih družbenih zadevah pod neposrednim vplivom občanov in v njihovem interesu, s tem pa bi občina izgubila pretežno oblastno funkcijo. Na samoupravnih odnosih so urejeni tudi odnosi v socialističnih republikah in federaciji. V sistemu meščanske demokracije pa se demokratične pravice nanašajo na izbiranje političnih strank, medtem ko sam sistem še vedno omogoča izkoriščanje. Odločanje o bistvenih vprašanjih družbe je delavcem odtujeno. Nekateri očitajo našemu sistemu omejevanje demokratičnih človekovih pravic. Naš sistem mora ohraniti oblast delavcev in zagotoviti razvoj v smeri brezrazredne družbe. To pa bo uspelo le, če se bodo demokratične pravice uporabljale v skladu z družbenoekonomsko naravo naše družbe. Vse demokracije branijo tisto osebno svobodo, kije v skladu z razredno naravo družbe. Pri našem sistemu gre za obrambo interesov velike večine ljudstva, za razliko od meščanskega sistema, kjer gre za obrambo interesov vladajočega razreda, ki je v manjšini. To pomeni, da svobodne politične akcije ne morejo imeti kontrarevolucionarne in druge sile, ki nasprotujejo samoupravljanju. Proti njim se je treba boriti predvsem s političnim bojem, zakonske ukrepe pa je treba uporabiti, ko gre za poskuse organiziranega delovanja proti ustavnosti. SMERI NADALJNJE GRADITVE POLITIČNEGA SISTEMA SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE Načela in smeri razvoja našega političnega sistema so določena z ustavo iz leta 1974. Pri uresničevanju teh načel moramo upoštevati naslednje faktorje: — sprejeti je potrebno ukrepe za učinkovitejše delovanje našega političnega sistema, ker je v njem še nekaj šibkih točk; — naš sistem moramo obogatiti s takšnimi oblikami demokratičnih odnosov, ki bodo omogočili, da se bo pluralizem samoupravnih interesov čimbolj svobodno izrazil v okviru demokratičnega samoupravnega odločanja. Stabilnost samoupravnega demokratičnega pohtičnega sistema je odvisna od stabilnosti proizvodnih odnosov, od narave in razredne strukture družbe, od moči notranjih družbenih nasprotij ter njihovega vpliva na družbeni sistem. Glavna naloga ZK v prihodnjem obdobju je boj za krepitev stabilnosti. Gre za politično krepitev pozicij, od katerih je odvisna stabilnost sistema, kajti stabilnost je veliko bolj odvisna od politične moči sistema, kakor pa od administrativnih obrambnih ukrepov. Zato ima pri tem velik pomen stalna pohtična akcija. Pomembno mesto pri razvoju družbe ima marksistična kritika. V prvi vrsti mora biti usmerjena proti stanju stvari, ne pa toliko proti ljudem. Bistvena značilnost socialistične samoupravne demokracije je delegatski sistem. To je oblika organiziranosti delovnih ljudi in občanov. Njegovo izhodišče so lahko samo samoupravni demokratični odnosi v vseh oblikah družbene aktivnosti. Delegatski sistem pomeni tisto, v čemer je videl Marx temeljno značilnost diktature proletariata: to je „delavski razred, organiziran kot država". Prav zato pomeni delegatski sistem velik korak naprej pri razvoju družbe. Z uvedbo delegatskega sistema smo ustvarih razmere za večjo politično stabilnost sistema, ta stabilnost pa bo pospešila razvoj demokratičnih oblik družbenega življenja. Za delegatski sistem je značilno, da so dejanski nosilci pohtične-ga sistema najširše ljudske množice, preko svojih voljenih delegatov in delegacij. Delegatski sistem je šele na začetku svojega razvoja in prisotne so še številne pomanjkljivosti. Ni se še otresel tradicije parlamentarnega sistema ..ljudskega poslanca". _Ni še postal kompleten demokratični in politični sistem, predstavlja pa njegovo ogrodje. V polni meri bo lahko opravljal svojo družbeno vlogo samo, če bodo ŽK in druge subjektivne sile postale faktor njegove zavesti. Vloga subjektivnega faktorja se mora začeti v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij. ZK pa se mora bojevati za svoja stališča predvsem v delegatski bazi, prisotna pa mora biti v celotnem delegatskem sistemu. Uspešno delovanje delegacij in s tem delegatskega sistema je odvisno predvsem od dveh faktorjev: - prvi je povezanost delegacije z volilno bazo; le-ta še ni taka, kot bi morala biti. Eden od vzrokov za takšno stanje je premajhna podpora ZK in sindikatov delegacijam. Upoštevati pa je tudi treba dejstvo, da ni nikogar mogoče prisihti, da se angažira pri reševanju družbenih problemov, če ne čuti, da so to tudi njegovi problemi. - drugi faktor, pomemben za uspešno delovanje delegacij, pa je odprtost do problemov celotne družbe. Pravilno odločanje delegacije je možno le, če ima ta vpogled ne samo v interese samoupravne skupnosti, ampak v interes celome družbe. V delegatskem sistemu mora biti delegatska skupščina družbenopolitične skupnosti delovno telo celome družbe. Takšna pa je lahko le takrat, ko je odprta do družbe tako, da pri pripravi in sprejemanju sklepov lahko sodeluje vsa družbena struktura, kije za te sklepe zainteresirana. Samoupravljanje je proces odmiranja države kot sredstva prisile. Državni organi imajo pri razvoju samoupravljanja velik pomen, njihove naloge pa so določene z ustavo. Politična moč ni skoncentrirana v izvršnem svetu, kakor je to primer v vladah meščanske demokracije, ampak je razdeljena, kar ustreza družbi pluralizma samoupravnih interesov. Pomoč državnim organom pri izvrševanju nalog dajejo družbeni sveti. V njih razpravljajo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za razvoj. V družbenih svetih sodelujejo delegati DPO, skupščin, državnih izvršilnih organov, gospodarskih zbornic, kakor tudi delegati znanstvenih in strokovnih služb. Člani svetov so delegacije ali državni organi, razen pri znanosti, kjer so znanstvene ustanove zastopane s posameznim članom. Sveti ne sprejemajo odločitev, ampak dajejo samo priporočila in predloge. NALOGE VODILNIH SUBJEKTIVNIH SIL DRUŽBE PRI NADALJNJI GRADITVI NAŠEGA POLITIČNEGA SISTEMA Subjektivna sila niso samo ZK in druge DPO, kot so SZDL, ZSMS in druge, ampak tudi druge družbene organizacije, ki imajo svoj interes in vpliv v družbenih odnosih. Subjek- tivni faktor so prav tako široke ljudske množice s sociahstično zavestjo. DPO so vključene v delegatski sistem kot njegov sestavni del. Vprašanja, ki v družbi nastajajo, morajo obravnavati in stalno spremljati problematiko tako, da nobeno pomembno družbeno vprašanje ne gre mimo njih. Posebno velja to za Z K. Danes, ko so se centri politične moči premaknili iz državnega aparata v samoupravne skupnosti, obstaja nevarnost, da ostane preveč na obrobju družbenih dogajanj. Zgodovina pa nam kaže, da je bila partija uspešna v •'"'oiudonami akciji takrat, ko je bila tesno povezana z ljudstvom. Da bo ohranila to povezanost še naprej, mora biti prisotna vedno tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic. ZK kot avantgarda delavskega razreda ne more pošiljati direktiv telesom delegatskega sistema. Boriti se mora, da njeni člani dobivajo zaupanje sredin, v katerih delajo. Prisotna mora biti v delegacijah, konferencah delegacij, družbenih svetih in v vseh drugih delegatskih telesih. V teh sredinah se mora bojevati za uveljavo svojih stališč; da pa je lahko dovolj aktivna, mora problematiko spremljati dosledno. ZK sodeluje tudi v drugih DPO kot njihov sestavni del. Komunisti in člani teh organizacij morajo skupaj z ostalimi člani prisluhniti interesom ljudskih množic in temu prilagoditi svojo aktivnost. Vse DPO so v svojih odločitvah samostojne in niso v odnosu do ZK neke manjvredne organizacije. Veliko pozornost pri nadaljnji graditvi političnega sistema moramo posvetiti krepitvi demokratične vloge SZDL. To je socialistična organizacija množic, ki bi morala glede na pomen, ki ga ima, zavzemati vidnejše mesto v družbi. Njena slabitev pomeni slabitev povezanosti ZK in drugih DPO z vsakodnevnimi interesi delovnih ljudi. Za to slabitev je kriv tudi nepravilen odnos nekaterih članov ZK do same organizacije, ker le-ti menijo, da niso dolžni v njej sodelovati. SZDL je nastala med revolucijo kot fronta enotnosti sil, Id so se bojevale za demokratično oblast ljudstva in interese delavskega razreda. SZDL kot združenje vseh organiziranih socialističnih sil družbe ni vrhovna organizacija, ampak samo oblika organiziranja. V njej naj se izražajo sociahstično in demokratično usmerjena hotenja in kot taka se mora bojevati, da bo v svojih vrstah združevala čim širše množice, ne glede na njihove ideološke oprede-litve. Druga naloga SZDL je povezovanje socialističnih sil z aktivnostjo samoupravljale« v v samoupravnih skupnostih in delegacijah. Tako je ta organizacija poleg delegatskega sistema ena najpomembnejših oblik združevanja interesov. SZDL na vasi mora še bolj usmerjati svoje delovanje na razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, na rast kmetijske proizvodnje ter življenjskega in družbenega standarda. Vloga sindikatov je neločljivo vgrajena v sistem družbenoekonomskih odnosov. Sindikat je posvetil največjo aktivnost problemom OZD in v tem pogledu dosegel pomembne rezultate. Ne sme pa ostati samo pri tem. Nenehno mora spodbujati delavce, da aktivneje sodelujejo pri upravljanju združenega dela. Sindikati morajo biti pri svojem odločanju samostojni. Komunisti, ki so v sindikatih, se morajo v sodelovanju z drugimi delavci zavzemati za demokratične sklepe. Kot najširša organizacija delavskega razred se morajo sindikati obrniti tudi k širši družbeni problematiki. Opozarjati morajo na odvisnost položaja od produktivnosti in razpolaganja z družbenimi sredstvi. Ne smejo se ukvarjati samo s problemi proizvodnje, ampak morajo svojo aktivnost razširiti tudi v samoupravnih organih. Bolj se morajo vključevati v okolje, kjer delavci žive. Občinski sveti sindikatov morajo postati močna telesa, ki bi komunicirala s strokovnimi sindikati in republiškim svetom sindikatov. Zveza socialistične mladine je organizacija, ki zajema najširše množice mladine. Njena glavna naloga mora biti ta, da vpelje mladino v sistem družbenega odločanja. Da bi lahko opravljala to nalogo, mora razviti predvsem dve obliki aktiv- n0-'hujno je, da se bolj aktivira v problemih socialistične zveze; - ZSM mora biti aktivneje prisotna v delegatskem sistemu. Če želi mladinska organizacija uspešno opravljati svojo nalogo, se ne sme zapirati v ozek krog tako imenovanih „mladinskih problemov1', ampak mora biti tesno povezana z vsemi družbenimi problemi. Da bi bila mladina zvesta interesom delavskega razreda in bi se hkrati znala bojevati za njihovo uresničevanje, se mora bojevati tudi za svoje lastno znanje - predvsem marksistično. V mladinsko organizacijo morajo biti včlanjeni mladi komunisti in ostala mladina. Vodilna vloga ZK v organizaciji mora biti rezultat njene sposobnosti, da z ustvarjalnostjo vpliva na zavest mladih ljudi. Zveza združenj borcev je zrastla iz NOB in je tudi danes nosilka revolucionarnih tradicij. Na sedanji stopnji razvoja naše revolucije predstavlja pomemben steber sistema. Revolucionarne izkušnje in politična ter moralna sila take organizacije zahteva polno angažiranje borcev. Mimo DPO obstaja pri nas še vrsta združenj, ki imajo pomembno vlogo. Raznovrstne oblike združevanja so izraz pluralizma interesov delovnih ljudi. Pomemben del našega političnega sistema tvori znanost. Teorija in praksa sta neločljivi od človeka kot družbenega bitja. Znanost in strokovne službe bi morale biti prisotne na vseh ravneh delegatskega sistema. Strokovne službe bi morale biti čim racionalneje organizirane. Samostojnost tozda ni to, da imajo svoj lasten administrativni aparat, temveč da imajo v svojih rokah dohodek. Za demokratično družbo ima velik pomen sistem informacij, ki naj bi bil za vse ljudi vedno dostopen. Za nekatera področja so ustanovljene organizacije, ki sc ukvarjajo z zbiranjem podatkov, npr: SDK, Zavod za statistiko. Enoten sistem informiranja bi bistveno racionaliziral zbiranje najrazličnejših podatkov. Sistem javnega komuniciranja, v katerega sodijo tisk, radio in televizija predstavlja močno politično silo, ki vpliva na zavest ljudi, v kapitalističnih državah pa predstavlja orožje boja za oblast. V samoupravnem sistemu predstavlja množico interesov in stanje družbene zavesti pri spoznavanju družbenih interesov. OBVESTILO VSEM VOJNIM OBVEZNIKOM V PODJETJU V delu referenta za LO in DS delovne organizacije NOVO-TEKS prihaja do določenih težav pri evidenci vojnih obveznikov. Zaradi tega objavljamo naslednje obvestilo za vse vojne obveznike v TOZD Tkanina, Konfekcija I. in delovni skupnosti skupnih služb. Člen 12 zakona o vojaški obveznosti pravi: Z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini Novo mesto smo dogovorjeni, da v skladu z zakonom o vojaški obveznosti urejamo registracijo vseh sprememb za vojne obveznike z območja občine Novo mesto. Zaradi tega naj vsi vojni obvezniki, ki živijo na območju občine Novo mesto, sporočajo zgoraj navedene spre- membe, poleg spremembe vojnega razporeda, referentu za LO in DS delovne organizacije NOVOTEKS. Istočasno opozarjamo vse vojne obveznike, da se neizpolnjevanje določil 12. člena zakona o vojaški obveznosti ka«*nu-je. Postopek teče prek oddelka za ljudsko obrambo na občini. ,JNabornik—obveznik in oseba v rezervnem sestavu sta dolžna v osmih dneh od nastanka spremembe prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, pri katerem sta vpisana v vojaško evidenco: spremembo stanovanja (novi naslov), spremembo stalnega bivališča, začasno, več kot 60 dni in vrnitev iz tujine, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, vrnitev od vojakov in izgubo vojaške listine. Naborniki—obvezniki in osebe v rezervnem sestavu, ki so zaposleni pri organih družbeno-pohtičnih skupnostih ter pri delovnih in drugih organizacijah, v katerih je določena oseba, ki opravlja zadeve narodne obrambe (vojaške zadeve), prijavljajo spremembe iz prvega odstavka tej osebi. Ta oseba obvesti v osmih dneh od dneva, ko so ji spremembe dostavljene, o njih pristojni občinski organ, ki ima nabornika-obveznika ali osebo v rezervnem sestavu, pri kateri je prišlo do spremembe v vojaški evidenci." OBVESTILO Starše, zaposlene v Novoteksu, ki želijo dati otroka v varstvo v otroški vrtec „NOVOTEKS“, obveščamo, daje čas za oddajo prijav do 15. 4. 1978. Prijave, prejete po tem datumu, bomo obdržali v evidenci, obravnavali pa jih bomo v naslednjem letu. Istočasno prosimo vse tiste, ki ste prošnjo že oddali, in tiste, ki jo boste še prinesli, da prinesete do zgoraj omenjenega datuma potrdilo o osebnem dohodku za leto 1977 vaših zakonskih tovarišev, zaposlenih v drugih delovnih organizacijah. Da bi komisija za sprejem otrok lahko pravočasno pričela z delom, vas prosimo, da se držite navedenega roka. ______________Justin Kranjčič y Prizora sta iz našega vrtca: najprej so otroci ob 8. marcu zrecitirali nekaj pesmic, nato pa so bili deležni prav tako kot njihove mamice, manjšega prigrizka . . . novoteks v J • . ) VU . stran 13 Mladi iz Novoteksa o svojem delu... Nerazgibano življenje mladih v Novoteksu Vsakodnevni tempo življenja in vsakodnevne skrbi nas nekako zamorijo. Vsak dan moramo vstajati, nato gremo v službo, osem ur smo na delu, popoldne preživimo ob delu doma ali ob gledanju TV. Velikokrat pride, ko si zaželimo, da bi kam odšli, vsaj za nekaj časa, da bi pobegnili vsakdanjim skrbem in problemom, vendar ne vemo kam in kako. V Novoteksu že četrti mesec obstaja Družina PZS Novoteks, ki nam marsikdaj omogoča beg iz vsakdana. Pred kratkim smo imeli v 00 ZSMS Novoteks volitve. V našem podjetju imamo 6 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, ki so razdeljene po tozdih, in sicer: 00 ZSMS Tkanina, Konfekcija Novo mesto. Konfekcija Vinica, Konfekcija Trebinje, Metlika in delovna skupnost skupnih služb. Mladina pa deluje tudi v družini Počitniške zveze Slovenije in amaterski kulturni skupini. Lahko rečemo, da je delo v ZSMS v zadnjem letu precej zaživelo. Skrbno smo namreč pazili, da smo pravočasno opravljali naloge, ki smo si jih zadali po akcijskem programu. Družina je do sedaj organizirala že precej stvari: srečanje mladih, smučarski tečaj na Gorjancih, izlet v Lipico ter ogled planiških poletov. Toda neverjetno, med Novoteksovimi delavci ni zanimanja. Celo pri mladih, ki imajo dovolj časa in, mislim, volje tudi (vsaj morali bi jo imeti), ni bilo odziva. Na srečanje je šlo le 60 mladincev, na smučarski tečaj samo 15, izleta v Lipico pa se je od 37 prijavljenih udeležilo le 19. Skokov v Planici pa si za 80 din ni hotel iti nihče ogledat. Svoje delo in naloge delimo po komisijah v osnovnih organizacijah. Najobsežnejše delo ima kadrovska komisija. Njene naloge so: vodenje evidence članstva; stalno spremljanje aktivnosti članstva; pripravljanje predlogov za odgovorne akcije v ZSMS na vseh nivojih; daje mnenja o predlaganih kandidatih za vodilna delovna mesta; predlaga in daje mnenja o predlaganih kandidatih za sprejem v ZK; daje mnenja o aktivnosti članov ZSMS za pridobitev štipendij. Naloge komisije za idejnopolitično delo, organiziranost in razvoj so: izvelava programa izobraževanja v Nekaj časa smo člani Družine ugibali, kje so vzroki za tako nezainteresiranost mladih. Najprej smo pomislili, da je problem denar. Zato smo vsem prijavljenim za izlet v Lipico dali možnost, da plačajo izlet po plači. Vendar smo se krepko prevarali. Kljub tej ugodnosti se je izleta udeležilo le 19 mladincev, prijavilo pa se jih je kar 37. Prepričan sem, da če bi vsi prijavljeni plačah, preden bi šli na izlet, bi se ga udeležih. Zanima me, če se zavedajo, da so nam s tem napravih veliko stro- 00 ZSMS; skrb za družbenopolitično izobraževanje; obravnava samoupravne akte; stalno spremlja in prilagaja organiziranost v 00 ZSMS; skupno delo in koordinacija z ostah-mi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Pri predsedstvu 00 ZSMS imamo še osem komisij: za ljudski odpor in družbeno samozaščito, za informiranje, za mladinske delovne brigade, za socialno politiko, za sodelovanje v 00 ZSMS za družbenoekonomske odnose, za kulturo ter komisijo za šport in rekreacijo. O delu teh komisij morajo predsedniki redno poročati na sestankih predsedstva OO ZSMS. Tako smo se organizirali zato, ker mislimo, daje naše delovanje veliko enostavnejše, če vsak član pozna svoje naloge in ve, za kaj je škov, saj smo že imeli rezervacije. Očitno se ne zavedajo, da bo nekdo moral plačati te stroške. Cena izleta je bila izredno nizka, saj smo si za 210 din ogledali Škocjanske jame, Lipico, kjer smo imeli tudi obilno kosilo, nato smo imeli v Šmarjeških Toplicah večerjo, vsak še pol litra vina in ples. Vse to ( s prevozom) je stio le 210 din, vendar danes očitno mladi niso niti tega pripravljeni plačati. Najbrž bodo raje ta denar nesli v ribjo ali na Breg in se napili. To je za našega mladinca razgibano življenje! Upam, da nisem bila preostra. Dobro premislite, pa boste videli, da imam prav. Za drugič pa: pojdite z nami, da bomo skupaj spoznavah domovino in jo še bolj ljubili! Bogdana odgovoren; istočasno pa sta tudi pregled in koordinacija nad aktivnostjo članov ZSMS boljša. Delo družine Počitniške zveze Slovenije je v naši tovarni tudi dokaj zanimivo in razgibano. Skrb predsedstva družine PZS je predvsem organiziranje raznih izletov in tovariških srečanj. Družina je pričela aktivno delovati, kar se vidi tudi po plakatih in obvestilih, ki redno vise na oglasnih deskah v podjetju. Amaterska kulturna skupina že dve leti nastopa na raznih proslavah v podjetju in zunan njega. Ob koncu vabimo vse člane OO ZSMS, naj se vključijo v mladinske akcije, saj bomo lahko le tako utrdi-li naš položaj v delovni organizaciji. Mirko Organiziranost ZSMS v Novoteksu Ogledali smo si Škocjanske jame in Lipico 11. marca je Družina PZS Novoteks organizirala enodnevni rdet v Škocjanske jame in Lipico. Ob 6. uri smo se zbrali na avtobusni postaji. Čeprav nas je bilo le 19, smo se imeli lepo. Najprej smo si v Ljubljani ogledah tovarno „Pletenina“. Okrog 7. ure smo prispeli v megleno Ljubljano in smo se na Zaloški ustavili pred stavbo z napisom .PLETENINA". Sprejele so nas štiri predstavnice kolektiva in nas razdelile v dve skupini. Tako smo odšli na jutranji sprehod po tovarni. Videli smo vehko zanimivih stvari, vendar smo bili vezani na čas, tako da je ostalo še veliko vprašanj, ki jih nismo mogli zastaviti. Mladinci iz ljubljanske ..Pletenine*1 so tudi izrazih željo po sodelovanju z Novoteksovo mladino. Ob osmi uri smo odšli proti Primorski. Zgodnji jutranji žarki so nas kar prijetno božali skozi avtobusno steklo. Zbudili smo se iz jutranje otopelosti in že so se začeli razni nadvse smešni pogovori. Tudi dobrih šal ni manjkalo. V ta- kem veselem vzdušju nam je vožnja naenkrat minila. Vsi ne- strpni smo izstopili iz avtobusa, malo smo pretegnih zaspane ude, nato pa smo skupaj z vodičem odšli proti jamam. Vodič nam je povedal, da imajo Škocjanske jame vhod in izhod, tako da nam ni bilo treba po isti poti nazaj. Po dolgem ozkem mračnem hodniku smo se spustili v prvo, tako imenovano TIHO JAMO. Vodič nam je povedal, da so to jamo odkrih leta 1935. V njej je največ stalaktitov in stalagni-tov, stebrov pa je manj, saj je jama visoka okoli 35 metrov. Počasi smo se spustili v drugo — ŠUMEČO JAMO. Šumeča ji pravijo zato, ker je v njej ponikalnica, reka Reka, ki je že nekajkrat zahla jamo do višine 100 m. Močno šumenje vode in slaba svetloba te navdajata s strahom. Ko smo se spustih na dno jame, smo od vodiča izvedeli, da se nahajamo 170 m pod zemljo. Počasi smo se začeli dvigati (seveda po stopničkah) proti izhodu. Po poti smo videli kapnike najrazličnejših oblik. Najzanimivejši so bili: Medved, Palčki, Kristus na križu, Kaktusi, Indijanec, Novoletna jelka, Orgle in Orel. Ob pogledu na vse te naravne stvaritve me je obšel občutek, da se nahajam v pravljičnem svetu. Nadvse presenečeni smo bili, ko smo videli kapnike, „prelite“ s plastjo apnenca, ki se je tu pa tam svetlikal ob svetlobi žarnic. Po dve in polurnem „romanju“ po jami smo dokaj utrujeni prišli ven. V gostilni smo se okrepčali in krenih proti Lipici. Precej smo bili razočarani, ko smo v Lipici zvedeli, da nam zaradi premajhnega števila ne bodo pripravih dresurnega pro- grama, katerega smo se vsi tako veselih. Zadovoljiti smo se morali le z ogledom kobilarne. Do ogleda kobilarne smo v hotelu Maestosso napolnili naše že dokaj prazne želodce. Lepo sončno vreme je pripomoglo k dobremu razpoloženju. Po ogledu kobilarne smo se napothi domov v Novo mesto. Ker smo imeh dovolj časa, smo se v restavraciji „Lom“ ustavih ter pogasili žejo. Malo smo tudi zapeli in se sprehajali, saj je bilo vreme prečudovito. Okrog šestih smo krenili. Bili smo neučakani, saj smo vedeli, da nas v Šmarjeških Tophcan čaka dobra večerja in pa seveda ples. Pozabili smo na utrujenost in se razposajeni vrteli po plesišču. Kmalu se nam je pridružilo še nekaj naših mladincev, ki se zaradi sindikalnih iger na Kobli niso mogli udeležiti izleta. Po končanem plesu, okrog polnoči, smo se že dokaj utrujeni in polni novih vtisov vrnili domov. Bogdana =iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimi= - Hej, punco, teh pet let do leto 1980 boi po menda | | že ie zdržala, potem se boš pa lahko naspala. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimumiimimmiiiiiiniiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBISK MOŠKEGA MODNEGA SEJMA V KOELNU Na sejmu v Koelnu smo si ogledali več dvoran s številnimi razstavnimi prostori: v prvi so razstavljali športni program, v drugi elegantna klasična oblačila, v tretji pa modne dodatke. Športni program še vedno prednjači pred klasiko. V tem programu so zajeti materiali iz 100% bombaža, platna in jeansa v različnih težah (od 270 do 450 gramov). Zanimivo je, da je vse aktualnejši predvsem sprani, zbledeh jeans. Najaktualnejši modeh so „a la super rifle“, širina hlačnic od 20 do 28 cm. Najbolj drzni modeh z gubicami v pasu, široko krojeni v boku, z visokim sedalom, širina hlačnic 18 cm so bili narejeni iz spranih materialov (100% bombaž v platneni vezavi). Barve so pastelne, naravne, od beige do rjavih tonov, nekaj zelene in svetlo modre. Nepogrešljiv del moške garderobe za prosti čas je brezro- A kavnik, ravnega ohlapnega kroja, z žepi, sega do pasu ali malce nad pasom. V žametu so modeh raznovrstni, oprijetega kroja, z žepi, ohlapni kroj z gubicami spredaj, zadaj pa so hlače še vedno potisnjene. Spodnja širina je od 20 do 28 cm. Žamet se pojavlja v vseh treh variantah (ozki, srednji in široki). Barvna paleta je zelo pestra: naravni toni, od beige do temno rjavih tonov (rjava barva vsebuje rdečkasti žgani efekt), zastopana je tudi žgana oranž; aktualni so tudi zeleni toni (smreka) in kovinsko modri. Veliko je bele barve. Nepogrešljive so tudi jakne s kimono reglan rokavi, ohlapnega kroja, z našitimi žepi. Najpogosteje so v kombinacijah platno z žametom, platno z volno, usnjem, kombinacija žameta z narobno stranjo žameta itd. Barve so svetle in nežne. V klasiki prednjačijo drobni rustikalni vzorci. Kvaliteta materiala je mehka. Največ je fla-nele (100% volna - shetland), tudi mešanica je zelo aktualna, vendar skoraj vedno v drobnih vzorcih, malo pepita, glenček, fresko, tweed. Gladke tkanine so vse manj aktualne, popularni so moulineji in melangi. Teža je od 420 do 520 gramov, največ pa je sivih, modrih in rdečkasto rjavih tonov. Hlače so nekoliko višje v pasu, z gubicami, pošitimi, zalika-nimi in nezalikanimi. Na dolžini se pojavlja 4-centimetrski rob, širina hlačnic pa je 27 cm. Še vedno se pojavljajo potisnjeni modeli z angleškimi žepi, eno-paspulnimi žepi, s poklopci zadaj, širina hlačnic pa je od 26 do 28 centimetrov. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta se za izrečeno sožalje, podarjene vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti, zahvaljujem vsem sodelavcem in delavcem Novoteksa. Meta Lučič s Hvala za vašo kri, ; ; •P ki rešuje življenja! \ 5 J N Od 22. decembra do 16. februarja so na novomeški trans- ^ ^ fuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: £ S Anica Župevc (do sedaj že 32-krat), Ivan Dragan (5), Bojan * \ Florjančič (30), Jože Erlah (8), Alojz Sepaher (18), Brane £ ^ Avbar (23), Metoda Bukovec (2), Beti Radež (14), Marjan / ^ Pavlin (4), Anton Drčar (12), Anica Stojanovič (3), Vida £ jj Senica (15), Anica Mamič (5), Darko Potočar (2), Tomaž ^ > Potočar (12), Matija Gazvoda (25), Marija Pavlin (6), Milena / J Planin (3), Anica Željko (9), Ana Dragan (17), Dragica £ S Kurpes (2), Marija Kastelic (18), Bojan Stalcar (5), Martin £ ^ Brudar (17), Avgust Cvetan (2), Miran Hočevar (9), Jože J N Kavšček (16), Marija Kafrle (7), Jožica Kobe (5), Ciril Pro- / £ gar (11), Bojan Pureber (13), Jože Ferbežar (10), Jože Udo- £ N vič (36), Vinko Hribar (13), Anica Urigelj (6), Ana Osolnik f j! (7), Dušan Vasič (17), Branko Malešič (5), Anica Škrbec (8), Jj y Jožica Štravs (2), Stanka Štalcar (9), Marija Dragan (6), £ ^ Milka Zupančič (8), Milivoj Zadkovič (11), Dušanka Bubalo J V (4), Stane Butalin (7), Milka Božič (18), Mirko Bajec (7), ^ ^ Fani Kukman (4), Jože Kocjančič (12), Franc Sluga (7), £ V Ivan Mežnar (8), Štefka Božič (5), Božo Cavlovič (15) Niko- * ^ la Reba (19), Jože Rozman (12), Antonija Rukše (19), Lju- £ £ bomir Jenko (6), Slavka Kavšček (2), Magda Zupančič (16), < £ Anica Smole (9), Alojz Samec (4), Jelica Spasovski (6), Mari- £ ^ ja Šiško (11), Ivanka Černič (1), Minka Perc (7), Silva Kuz- £ S mijak (7), Pavle Kupljenik (25), Alojz Kristan (24), Martin s ^ Žura (16), Štefka Kranjčič (11), Marija Kralj (6), Jože No- £ * vak (7), Ljudmila Mesojedec (11), Ana Špringer (14), Jožica * ^ Kranjc (8), Martin Bec (25), Marjan Čanželj (7), Franc Iljaž £ S (17), Rudi Redek (13), Fani Pirnar (10), Vesna Sitar (1), £ ^ Danilo Kovačič (63), Alojz Brulc (3), Alojz Metelko (13), * ^ Stanko Vavpotič (33), Franc Pintar (16), Stane Primc (4), £ ^ Ljuba Avguštin (19), Anica Ban (20), Milan Teropšič (10), 0 ^ Vili Udovič (14), Majda Fideršek (2), Marija Prešeren (1), £ > Franjo Miškovič (1), Ivanka Šmalc (11), Alojz Kavšček (22), * \ Milena Žitnik (14) in Jožefa Murn (16). ^ S * ■MWWMW0WW**MMMM0MM*0W0MMWWWMgMMWW0gWWrWMM■ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža in očeta, se zahvaljujem celotnemu kolektivu Novoteksa in vzgojno varstvenemu zavodu za pomoč in razumevanje. Posebno se zahvaljujem Mišotovim in mojim prijateljem, sodelavcem in vsem, ki so mi kakorkoli pomagah in stah ob strani v najtežjih trenutkih. Metka z Gregorjem in Jano V februaiju in marcu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci. V Tozd Tkanina: šivalnica: Angelca Zami-da, Pavlina Čampa, Brigita Jovanovič, Martina Luštek; tkalnico: Dušanka Ličina; pletilnico: Martina Luzar. Tozd Konfekcija: Kosta Taleski. Skupne službe podjetja: Zoran Maletič, Slo-bodanka Koželj in Marta Jaku-bič. Tozd Trgovina: Pavlija Dimitrije vič. V istem obdobju pa so podjetje zapustili: Tozd Tkanino: predilnica: Martin Brudar, Luca Vuleta, Dobrinka Ostič, Gojko Jovič, Jože Željka, Štefka Gorenc, Azem Taramiš; tkalnica: Milan Radivojevič, Jože Sulc, Justina Gole, Janez Umek; priprava: Stevo Zilinski, Jože Povše, Bojan Štalcar, Slavka Koželj; oplemenitilnica: Jože Florjančič, Stanko Trivunčevič. IVS: Alojz Brulc, Miroslav Kovačevič. Tozd Konfekcija: Franc Junc, Brane Selakovič, Miroslava Poklač, Jožefa Badovinac, Drago Vasič, Rezka Grčman, Anton Grčar, Slavica Kos, Atif Demirovič. Pletilnica: Jože Žugelj. Skupne službe podjetja: Jože Rolih, Jože Cujnik, Frančiška Kelc, Vojislav Perino-vič, Franc Erpič, Ladislav Seliškar, Jadran Novak. Tozd Trgovina: Mileva Stanič in Smilja Vukovič. Rešitev vretena iz prejšnje številke: I, IN, INA, INKA, NAKIT, KANDIT, TINKA, KANT, TAK, KA n T. Vreteno .n 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. samoglasnik 2. učenje 3. TV pretvornik 4. trpljenje 5. smučanje 6. kemijski reagent 7.Indijanska pevka Ima S.Pop ansambl 9. poljska rastlina 10. Karlovac 11. predlog POPREČNI REZULTATI NA DŠI Letošnje DŠI so bile 11. marca na Kohli pri Bohinjski Bistrici. Novo-teksova dekleta so bila z 20 točkami šeste, fantje pa so bili med 12 ekipami s 170 točkami prav tako šesti. Rezultati: ženske (proga je bila dolga 750 m in je imela 30 vratič); tekmovali sta Majda Zupančič in Tončka Barbič; obe sta naredili v drugem delu proge večjo napako in sta žal odstopili. Moški nad 36 let: 10. Riko Resnik 54,58, 25. Karel B;irbič 1:15,27 (na startu je bilo 32 tekmovaleev); med 26 in 35 let: 9. Miha Legan 47,74, 19. Boris Ilovar 52.00 t49); do 25 let: 14. Darko Potoč;« 59,74, Alojz Kramar pa je bil diskvalitleiran. (5). Uspeh na jubilejni tekstiliadi v smučanju Na jubilejni XX. zimski tekstiliadi na Zelenici so se letos odlično odrezali tudi Novotek-sovi športniki. Nekaj dobrih rezultatov smo dosegU že na nekaterih prejšnjih največjih zimsko-športnih srečanjih tekstilcev iz vse Slovenije, tokrat pa smo se prvič uvrstih tudi v ekipnem delu tekmovanj. Naj- boljšo uvrstitev je dosegel Bruno Koprivnik, ki je bil med starejšimi člani 20., med 47 ekipami pa je bil Novoteks na izvrstnem 16. mestu. Uvrstitve naših smučaijev: članice: 46. Branka Jedlovčnik 53,59 (86 tekmovalk); mlajše članice: 61. Majda Zupančič 53,15 (100); seniorji: 61. Karel Barbič 1:51,19 (72); starejši člani: 20. Bruno Koprivnik 51,17, 48. Darko Urek 1:03,49 (123); člani: 63. Boris Ilovar 1:01,19 (145); mlajši člani: Darko Potočar 1:11,73 (102). V ekipnem delu tekmovanj pa je bil Novoteks med 47 tekstilnimi tovarnami na 16. mestu s skupnim časom 6:43,02. Mladinsko prvenstvo Dolenjske V začetku marca je bilo na kegljišču „Pri vodnjaku14 v Novem mestu in na Senovem mladinsko prvenstvo Dolenjske. Nastopila je tudi ekipa KD Novo mesto, ki je osvojila po dveh nastopih 2. mesto za ekipo Krke. Družina Počitniške zveze Slovenije in ZSMS Novoteks sta bila organizatorja prvega smučarskega tečaja za člane kolektiva na Gorjancih; 3-dnevnega tečaja se je udeležilo 15 ljubiteljev smučanja. Natovorjeni s prtljago in smučarsko opremo smo se 23. februarja zbrali na avtobusni postaji; organiziran je bil namreč prevoz s kombijem, ki nam ga je posodilo kolesarsko društvo „Novoteks“. Vsi veseli smo se vkrcali v kombi in komaj čakali, da se pripeljemo v naš planinski dom na Gorjancih. Toda veselja je bilo kmalu konec: takoj ob prvem večjem vzponu je naše prevozno sredstvo obtičalo v snegu. Z veliko truda in dobre volje smo tudi to oviro premagali in se po dobri uri „mu-čenja“ odpeljali proti vrhu. Vsi utrujeni smo komaj čakali, da se odpočijemo in malo podpremo. Naslednji dan smo pričeli z našim smučanjem. Med tečajniki je bilo nekaj takšnih, ki so si ta dan prvič obuh smučarske čevlje in pripeli smuči, nekaj pogumnežev pa se je že takoj na začetku spustilo v dolino. Naš vaditelj Miha Legan je imel prav z začetniki veliko dela. Prvi dan je bil najhujši za vse učence, gotovo pa tudi za našega učitelja; vendar smo z željo, da bi se čimprej naučili smučati, vse začetne težave premagali. Tekmovanje je bilo v disciplini 4x 200 lučajev. Za ekipo Novega mesta sta nastopila tudi dva mlada kegljača iz Novo-teksa, Branko Bec in Janez Jer-mah. Oba sta glede na to, da sta začetnika, zadovoljila s svojimi rezultati. Ker je tečaj trajal samo tri dni, smo s pospešeno smučarsko šolo hitro napredovali in naslednji dan smo se že upali spustiti po strmini. Seveda je bilo na začetku veliko padcev in podobnih nevšečnosti, vendar vse smo prenesli, saj je naše smučarsko znanje vidno naraščalo. Srečo smo imeli tudi z vremenom in snegom; ves čas našega bivanja na Gorjancih je bilo vreme lepo, čeprav ni bilo sonca. Vreme se je pokvarilo šele v nedeljo popoldne, toda nam to ni bilo več mar, saj smo se že vračali domov. Vse tri dni tečaja smo prebivali v našem domu ,,Vinka Paderšiča“; ob tej priliki bi se radi zahvalili oskrbniku koče, saj nas je odlično hranil, poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo. S tečajem smo bili zadovoljni prav vsi, od prvega do zadnjega, z vaditeljem na čelu. Mi smo bili veseli, ker smo se naučili smučati, vaditelj pa, ker je tečaj zelo dobro uspel. Vsi si še želimo takšnih tečajev, ki bi nam ostali v tako lepem spominu, organizirati pa moramo še nadaljevalnega. Vsem tistim, ki imate veselje do smučanja in tokrat niste bili z nami; udeležite se nadaljevalnega ah začetnega smučarskega tečaja! Ne bo vam žal! Tečajniki OBNOVLJENA LOKA Kegljišče na Loki bo dobilo novo plastično prevleko; ker se je prejšnja plastika luščila na vseh stezah, je bilo to nujno potrebno. Po 20. marcu bodo steze z novo prevleko pripravljene za kegljanje. S tem se bodo pričela tudi tekmovanja za občinsko ligo v borbenih igrah. Komisija za kegljanje pri ZTKO pa je pripravila tudi novo tekmovanje v borbenih igrah med delovnimi kolektivi. To tekmovanje naj bi bilo množično, saj bo lahko tekmovalo neomejeno število ekip iz ene delovne organizacije. ŠAHISTI SO SE POMERILI MED SEBOJ V naši tovarni je ponovno zaživela šahovska sekcija. Vodi jo Jože Špeh, obiskuje pa jo 12 delavcev; za začetek je to število kar v redu, toda glede na veh k ost kolektiva je članstvo premajhno. Na prvem preglednem tekmovanju, ki je bilo v čast dneva žena, je zmagal Jože Špeh; drugi je bil Karel Barbič, tretji Zoran Melešič, četrti Andrej Šepetave itd. Šahovska sekcija ima v načrtu organizirati še dva turnirja; prvega v počastitev 1. maja, drugega pa za 22. juhj. Vsi, ki želite sodelovati, se lahko javite tovarišema Špehu ali Šepetavem Uspel smučarski tečaj na Gorjancih