Leto LXVIII Poštnina plačana ▼ gotovini tf Ljubljani, v petek, dne 28. junija 1940 Stev. 146 a Cena 2 din Naročnina mesečno >5 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul. fa/Ul VENEC telefoni uredništva to oprave: 40-01. 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka id dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana itevilk« 10.6)0 in 10.349 za insrrate. U pra fa: kopitar jeva ulica ttevilka 6. Premirje na zahodu Od 1.45 dne 23. junija tega leta je na evropski celini spet mir; kaj bo v bodočnosti, pa še ne vemo. Sicer se nadaljuje vojska med Anglijo iu njenimi dotninijoni ter kolonijami na eni in Nemčijo na drugi strani, s prebivalstva ostale Evrope pa je padla mora, ki ga je doslej tlačila, vsaj v neki meri. Bliskovita vojna na zahodu je sicer zahtevala velike žrtve, pa izdaleka ne tolikih, kakor bi jilr bila zahtevala dolgotrajna vojna. Nemčija, Italija in Anglija bodo seveda morale doprina-šati še velike žrtve, če se ne zgodi zopet* ka j nepričakovanega, tako imenovano glavno delo pa bi bilo z iidajo Francije opravljeno. Ali bo zasedba Besarabije po Rusiji evropsko.vojno podaljšalo ali pa morebiti le pospešilo njen čim prejšnji k<(nec, zaenkrat še nc moremo vedeti — to se prepušča prerokom, ki «o drugod in pri nas v obilnem številu na razpolago tistim, ki jim hočejo verjeti. Pogoji premirja, ki sta jih Nemčija in Italija postavili Franciji in jih je bila le-ta primorana sprejeti, so težki, niso pa tako pretirano težki, kakor se je splošno pričakovalo; avtoritarni velesili očividno nista hoteli Francije popolnoma potlačiti, kar bi bilo s stališča količkaj dalekovidne politike tudi nespametno, lako zasedba dela francoskega o/emlja posebno na obalah, kakor tudi razorožitev, demo-bilizacija ter uničen je vojnega. materijala, kakor tudi onesposobi jen je trdnjav in vojaških oporišč naj služi samo vojaškemu namenu, da se ne bi mogel poraženi nasprotnik v kakšnem ugodnem trenutku upreti in ovirati vojne operacije velesil osi proti Veliki Britaniji. Nemčija tudi »slovesno in izrecno« izjavlja, da francoskega vojnega brodovja ki bo v svojih pristaniščih pod nemškim nadzorstvom, ne bo uporabljala za svoje lastne vojne namene in si ga tudi po sklenitvi bodočega miru ne lasti. V itaiijansko-francoski pogodbi o premirju je rečeno, da se ImhIo obsežni deli na francoski celini in v kolonijah za ves čas premirja popolnoma nevtralizirali. Ker gre pri tem za ozemlja, kakor je na primer najvažnejše vojno pristanišče Francijo v Sredozemskem morju, Toulon, en del Alžira in za 50 km širok pas ozemlja od tiste črte dalje, kjer je ob sklepu premirja stala na svojih položajih italijanska alpska armada, ne smemo iz tega sklepati, da bi šlo že za končno odstopitev teh ozemelj, ampak ima to, če se držimo točnega besedila jiogodbe, zaenkrat samo pomen vojaško nujne odredbe, ki omogoča s tega področja nadaljevanje vojne od strani Italije proti kakemu nasprotniku, ne pomeni pa po besedilu pogodbe že končne odstopitve, čeprav je jasno, da i»o v primeru zmage avtoritarnih velesil pač velik del tega ozemlja in pred njim ležečih otokov in morda še ka j drugega prisojeno Italiji. Razlika od premirja, ki ga je bila primorana skleniti Nemčija s Francijo, oziroma njenimi zavezniki leta 1918, je ta, da so nemški pogoji od leta 1940. ki jih je zdaj naložila Franciji, težji v toliko, ker je Nemčija zasedla brez ,primere večji del Francije, kakor so ga bili zasedli zavezniki jio sklepu premirja novembra meseca pred 22 leti. Vzrok pa je v tem, ker takrat francoske in angleške čete niso stale na nemškem ozemlju, ampak je narobe imela Nemčija zaseden znaten del Francije, dočim je danes nemška armada prodrla v Francijo tja do Loire. Velike in male sile Evrope več ali manj uj-Kvštevajo izredno težki položaj francoske vlade in sivolasega maršala, ki je bil pri-moran, da potegne posledice iz hudega vojaškega poraza svoje hrabre domovine. Ne bomo se jiečali z raznimi vzroki, ki jih je francoska vlada, ki stoji pod avtoriteto predsednika francoske republike Lebruna, navedla kot vzrok jioraza, kakor so na primer nezadostna pomoč od strani Anglije, velike napake, ki so jih zagrešili vsi prejšnji francoski režim . ker so zanemarjali tako moralno obnovo Francije, kakor tudi njeno vojaško pripravljenost, ter nemožnost. da bi se od strahovite vojske popolnoma izčrpano oboroženo in neoborožer.o francosko prebivalstvo, ki se nahaja » nepopisni bedi, borilo dalje — ampak hočemo beležiti samo to zanimivo ugotovitev maršala Petaina, da »vojske ni mogoče dobiti samo z zlatom in surovinami, ampak d? jo je treba dobiti tudi z orožjem.« kar 'f bilo seveda naslovljeno na zaveznika, ki po mnenju maršala Petaina ni polagal na to stran vojnega problema zadostne važnosti. Tudi ni naša naloga, da bi na široko navajali in presojali, kaj odgovarjajo predsedniku francoske vlade angleški listi in beležimo samo priznan je »Eve-ning Standarda«, da Anglija Franciji v kritičnem momentu ni mogla priti na pomoč z vsemi svojimi silami, čeprav je treba na drugi strani priznati upravičenost angleških kritik, ki predočujejo francoskemu državnemu in vojaškemu vodstvu celo vrsto težkih in neupra-vičljivih napak. Zaenkrat stoji to. da bo zdaj morala nositi vso težo vojske Velika Britanija in še ne vemo. ali in v koliko ji bodo na razpolago tiste francoske politične in vojaške sile. ki jih premorejo francoske kolonije, ker zaenkrat ne moremo presoditi, ali bo obveljala velika avtoriteta predsednika francoske republike Lebruna in predsednika njegove vlade maršala Petaina, ki sta pozvala vse Francoze, da se jio-korijo neobhodni nujnosti, ali pa Ihi uspelo prizadevanje francoskega narodnega odliora v Londonu jiod vodstvom generala Caula, ki ga je angleška vlada sicer priznala, obenem pa ni prekinila diplomatskih zvez z legalno francosko vlado. Za Ameriko veljn danes za gotovo, da na njen poseg v evropsko vojno vsaj do izvolitve novega predsednika, to je do konca tega leta. nikakor ni računati in da tudi njena materialna pomoč ne Ihi prekoračila iz-vestne meje. Ali in kdaj bi se ta položaj iz-premenil, tega pa danes še nihče ne ve. Na vsak način Francija, čije hrabrost je tudi nasprotnik priznal v polni meri, ni utrpela ničesar na svoji časti in more stopiti v novo dobo zgodovine, če bi ostalo pri tem, kar se je zgodilo, kot zelo važen in vreden soči- Sovjetski ultimat Romuniji Romunska vlada je morala snoči do 22. ure odgovoriti - Sovjeti zahtevajo Besarabijo in severno Bukovino ter oporišča v Konstanci Bukarešta, 27. jun. AA. DNB. Po vesteh, ki do zdaj še niso zanikane, je sovjetska vlada izročila romunskemu poslaniku v Moskvi ultimat, čigar rok poteče nocoj ob 22. Ultimat se-nanaša na odstopitev Besarabije in severne Bu-kovine Sovjetom. Razen tega se govori, da Sovjeti zahtevajo pomorska oporišča v Konstanci in v drugih donavskih pristaniščih. London, 27. jun. t. Reuter. Po poročilih iz j Bukarešte, ki jih je objavila italijanska uradna agencija Štefani, je sovjetska vlada zahtevala vrnitev Besarabije in severne Bukovine Sovjetiji. Po novicah iz nevtralnih virov, ki še niso potrjene, je Molotov včeraj poklical k sebi romunske- Kronski svet na sovjetske Budimpešta, 27. junija. AA Tu so se razširili glasovi, da je romunski kronski svet sklenil sprejeti sovjetske zahteve glede gotovih teritorialnih vprašanj. Bukarešta, 27. junija. A A. DNB: Danes ob 12.30 je zasedal na dvoru kronski svet. Pred tem je Nj. Vel. kralj sprejel nemškega, nato pa italijanskega poslanika. O posvetovanjih kronskega sveta dozdaj ni bilo objavljeno nobeno poročilo. S pristojnega mesta se je zvedelo, da ie kronski svet razpravljal o sovjetski zahtevi, da se Besarabija odstopi Sovjetski zvezi. Uradno poročilo o seji kronskega sveta Bukarešta. 27. junija, o. United Press jioroča, da je bilo po seji kronskega sveta objavljeno naslednje uradno poročilo: Kronski svet je pod predsedstvom kralja Ka-rola sprejel na znanje sovjetske zahteve, da prepusti Sovjetski Rusiji Besarabijo in severni del Bukovine. S tem želi Romunija ohraniti dobre odnošaje s Sovjetsko Rusijo in je vlada zaprosila sovjetsko vlado, da imenuje kraj, kjer se bodo nadaljevali nadaljnji podrobni razgovori. Zakaj je Romunija pristala na ultimat Bukarešta, 27. junija, o, »United Press« poroča, da je bilo v Bukarešti objavljeno uradno poročilo o seji kronskega sveta. ga poslanika in mu sporočil to zahtevo, na katero bi morala romunska vlada odgovoriti do večera. Sovjetska letala so letala nad romunskim ozemljem in poročajo, da je v romunskih političnih krogih zavladala velika vznemirjenost. Bukarešta, 27. junija. AA. Štefani: Romunski poslanik v Moskvi je prejel včeraj ob 10 noto od Molotova, v kateri sovjetska zveza zahteva od Romunije vrnitev vse Besarabije in odstopitev vsega severnega dela Bukovine Sovjetom. Romunska vlada mora dati sovjetski vladi odgovor do nocoj. Romunske oblasti se posvetujejo ter pričakujejo sestanka kronskega sveta, ki jc sklican za danes. Časopisi ne objavljajo nobenega poročila niti vesti o tem vprašanju. Ni mogoče vnaprej vedeti, kaj bo sklenila romunska vlada. pristal zahteve Besarabija je pokrajina vzhodno od Moldavijc med Prutoni, Dnjestrom in Črnini morjem. Dežela je silno rodovitna, velikanski gozdovi pokrivajo deželo. Poleg tega pn so tam izredno plodovita polja, kjer uspeva zlasti koruza, pšenica in pa tobak. Glavno mesto pokrajine je Kišinev (romunsko Chisinati) in leži v sredini dežele. Strateški pomen Besarabijo jc v glavnem v tem. da so skozi to deželo najAižji prehodi iz Srednje Evrope v jtižiin Rusijo. Dežela meri 44.442 km- in ima 2.937.000 prebivalcev. Dne S. aprila 1918 se jc v Kišinevu sestal revolucionarni narodni svet. ki je proglasil priključitev dežele k Romuniji. Sovjeti tega sklepa niso nikdar priznali, pač ya je pravilnost priključitve Besarabije k Romuniji priznala veleposlaniška konferenca v Parizu s pogodbo z dne 20. oktobra 1920. Ob Besarnbiji so Sovjeti v letu 1924 ustanovili sovjetsko republiko Moldn-vijo in jo vključili v Zvezo sovjetskih republik. nitelj pri miru in napredku Evrope in Ivo mogla svoje obnovljene sile zopet zastrviti za blagor vsega človeštva. Uradno poročilo je bilo izdano oh 20. uri romunskega časa, to je ob 22. uri ruskega časa. Uradno poročilo pravi, da je romunska vlada sprejela sovjetski ultimatum in pristala nanj. Romunska vlada izjavlja, tla želi Romunija ohraniti dobre stike s Sovjetijo in ugoditi vsem njihovim zahtevam, ki se bodo razčistile pri nadaljnjih pogajanjih. Uradni krogi izjavljajo, da je Romunija pristala na ruske zahteve zlasti zaradi tega, ker hoče zdaj vse svoje sile prestaviti na madžarsko mejo. Na Madžarskem se namreč pospešeno širi propaganda za madžarsko Transilvanijo. Vse romunske čete so Vojna grozi Moskva, 27. junija, b. Današnji uvodnik »Pravde« je izzval v inozemskih diplomatskih krogih v Moskvi največjo pozornost. V članku med drugim poročajo: Nad polovico ljudstva na svetu jc že v vojni. Mednarodni položaj jc izpolnjen z neprestanimi iznenadeuji. Vojna nevarnost za našo domovino postaja vedno večja. Delavstvo v Sovjetiji naj hitreje izdeluie orož e Moskva. 27 junija. DNB: Uradno objavljajo ukrepe, ki jih je včeraj predložil centralni sovjet delavskih sindikatov o prehodu v osemtirni delovni dan za delavce in nameščenci, kakor tudi o prehodu v delovni teden s sedmimi dnevi. Ti ukrepi so že dobili svojo uradno moč z odredbo predsedstva vrhovnega sovjela. Novi predpisi so stopili v veljavo že 27. junija; s tem zakonom je prepovedano svojevoljno zapuščanje podjetij in ustanov kakor tudi prehod iz enega podjetja v drugo. Istočasno je objavljena tudi uredba, da ostane dosedanja delavska tarifa in mesečni zaslužek delavca in nameščenca navzlic povečanju delovnega časa isti. Delavstvo in tovarne morajo pospešeno izdelovati orožje. Delavska milica v Litvi Kovno, 27. junija. AA. DNB: Z ukazom notranjega ministra bodo v vsej Litvi vpeljali delavsko milico, ki ho imela nalogo v sodelovanju z vladnimi krogi skrbeti za javni red. Milica bo polomila prisego iu bo prav tako kakor tudi policija oborožena. Sovjetski tisk o odno-šajih z Jugoslavijo Moskva, 27. junija. AA. Tass: List »Trud' piše o priliki upostavitve diplomatskih odnosov med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo sledeče: Vest o upostavitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je bila sprejeta z sedanjem položajem, ki je skrajno zapleten, z veliko radostjo in globokim zadovoljstvom pri narodih obeh držav. Vpostavitev diplomatskih odno-sev ustvarja hitro nov temelj za normalno in plodno ustvaritev vseh vezi med obema državama. Trgovinski ustroj Sovjetske Rusije kakor ludi Jugoslavije odgovarja koristim obeh držav. Sovjetsko-jugoslovanski gospodarski odnosi so bili urejeni s zdaj zbrane ob tej meji, ker hoče Madžarska izrabiti sedanjo zmedo. Kralj Karol je sprejel sovjetske zahteve zato, da lahko vse čete zbere drugod. Romunska vojska odšla na madžarsko mejo Bukarešta. 27. junija, o. United Press: Vsi tuji vojaški odposlanci v Romuniji so bili obveščeni. da je poldrag milijon romunske vojske, ki je bil v llesarahiji in Bukov ini, odšel v smeri proti Transilvaniji Splošna mobilizacija še ni bila oklirana. pač pa vpoklicujejo druge rezerviste posamično pod orožje. Tudi ti odhajajo v Transilvanijo. Mihalake izstopil iz kronskega sveta Bukarešta. 27. junija. AA. Rador: Kralj Karol je sprejel ostavko Mihalakeja na članstvo v kronskem svetu. Prvi spopad na romunski meii Bukarešta, 27. junija, b. Novi sovjetski poslanik Lavrentijev ho izročil jutri kralju Karolu svoja povcrilna pisma. Medtem pu je prišlo snoči do incidenta na rtisko-romiiiiski meji. ko so sc nenadoma pojavila štiri lelala iu pregledala zemljišče na romunski strani. Eno izničil trli letal so sestrelile romunske protiletalske baterije. Nevvvork. 27. junija, b. »Press Associalionr poroča iz Bukarešte, da so ruska lelala izvršila ogledne polete nad Besarabijo. sporazumom ler se razvijajo normalno ter imajo vso možnost, da se kasneje še poglobe. Ni dvoma, da bo vpostavitev diplomatskih odnosov vsemu temu prinesla šc nove koristi. Jugoslovansko javno mnenje spremlja z velikim zanimanjem življenje v Sovjetski Rusiji. Vpostavitev normalnih diplomatskih odnosov je omogočila tako Sovjetski Rusiji kakor Jugoslaviji, da dosežeta še bolj tesne zveze na raznih popriščih tako državnega kakor narodnega življenja. Sovjetska komisija prišla v Berlin Berlin. 27. junija. A A. DNB: Zaradi pogajanj, ki bodo v zvezi s sklenitvijo nemško-sovjetskega obmejnega sporazuma, sta prispela v Berlin šef oddelka za zahodno Evropo v komisariatu za zunanje zadeve Aleksandrov in sovjetski polkovnik Leventijev. Na železniški postaji sta sovjetsko delegacijo sprejela v imenu nemškega zunanjega ministra poslanik v. Saucken in veleposlanik Sovjetsko Rusije Skvarčcv. Anglija Romunije ne more ščititi London, 27. junija, b. Reuter: Do 5 popoldne angleška javnost še ni bila obveščena o sovjetskem ultimatu Romuniji. Velika Britanija je .kot je znano, dala Romuniji jamstva, toda zaradi neugodnega položaja je sedaj sama > takšni nepriliki. da njena vlada očividno šc ni mogla zavzeti stališča v tej zadevi, ker jc angleški minister za informacije izjavil, da žel i Velika Britanija ostati t dobrih odnošajih s Sovjetsko Rusijo in zaradi tega tudi odobrava stališče Turčije, ki gu ie zavzela kot nevojskti.joča sc država, napram Sovjetiji. Romunski zunanji minister odšel v Moskvo Washington. 17. junija, b. »United Press« poroča iz Bukarešte, da je ultimat, ki ga jc dala Sovjetska Rusija Romuniji, potekel danes ob 19. Prvotna romunska vlada jc sklenila, da ultimat odkloni, navzlic temu pa sta se ob 1H sestala kabinet in kronski svet pod predsedstvom kralja Karala. Medtem pa je romunski zn na nji minister ndletel z letalom v Moskvo, kjer hoče rešiti vsaj Bukovino. Turčija ne gre v vojno Carigrad, 27. junija. AA. DNB: Med sejo v parlamentu je predsednik vlade Refik Saidam izjavil, da vstop Italije v vojno ni povzročil nobene izpremembe v turškem stališču. Nato je predsednik vlade rekel, da je turška vlada novi položaj podrobno prerešelala. Turška vlada je sporočila me-rodajnim silam, da se v skladu z drugim protokolom pakla, ki je bi! podpisan v Ankari, ne čuti prisiljeno, da bi stopila v vojno, dokler Turčija ne bo napadena. Vojaška rezerviranost Turčije ni naperjena proti nikomur, temveč je potrebna zaradi ohranitve miru. Carigrad, 27. junija. AA. DNB: Narodni poslanec Musmandi razpravlja v »Džunhurietu o včerajšnji zunanjepolitični izjavi turškega predsednika vlade in jo smatra kot polrebno obvestilo turške javnosti in sveta. Ta potreba se jc čutila že davno. Sklep Turčije, da zavzame stališče nevoj-skujoče se države, je treba pozdraviti. Vojna je opravičena in sveta le, če služi obrambi narodnih koristi. Carigrad, 27. junija. AA. DNB: Notranje ministrstvo namerava uniformirani policiji dodati orožniške oddelke. Bolgarske in srbske zdravioe v Sofiji Zastopniki Jugorasa so obiskali Bolgarijo. Kakor poročajo iz Sofije, je zadnji dan bil banket, kjer je zastopnike Jugorasa pozdravil bolgarski minister za trgovino g. dr. Zagorov, ki je takole dejal: »Zbrali smo se tukaj ne le kot bratje po krvi, marveč tudi kot ljudje, ki imajo skupno cilje v boju za socialno pravico in stanovsko zaščito. Nenavadno me veseli, ker sem v vaši sredi ter vas pozdravljam v imenu bolgarske vlade in dvigam svojo čašo na zdravje vašega kralja Petra 11. za uspeh velikega dela, našega slovanskega dela.t Odgovoril mu je g. Ljubomir Mitič, ki Je naglasil pozdrave predsednika vlade g. Dragiše Cvetkovi-ča, nakar je dejal: »Imamo le eno željo, da bi namreč naš obisk v Bolgariji še bolj okrepil prisrčno prijateljstvo z bolgarskimi delavci in da bi se okrepile vezi med obema bratskima narodoma. S tem svojim obiskom smo — upamo — storili prvi korak do ustanovitve bolgarsko-jugoslovanske delavske zveze, ki naj nacionalno in socialno vzgaja delavce obeh držav ter mirno gradi socialno pravico v okviru naše nacionalne celote.« Nato je napil bolgarskemu kralju Borisu ter na zdravje vsega bolgarskega naroda. »Hrvatski Dnevnik« o politiki Sovjetske Unije Zadnji Hrvatski Dnevnik prinaša uvodnik, kjer med drugim o sovjetski zunanji politiki takole pravi: »Sentimentalne zveze, sloneče na slovanstvu in na spominih na preteklost danes v politiki Sovjetske Rusije ne igrajo prav nobene vloge. Zato bi bilo docela napak spominjati se teh zvez ter iz njih delati kake sklepe. Danes je vsakomur jasno, da Sovjetska Rusija ne vodi nobene slovanske politike, marveč edino le politiko svojih interesov. Ti njeni interesi pa sc — kolikor gre za ohranitev miru na Balkanu — zlagajo z našimi interesi, kar je najboljše jamstvo, da bo sodelovanje pri tem delu rodilo sadove.« Ban žika Rafajlovič Kakor smo poročali, je bil za bana vardarske banovine imenovan minister v pokoju g. Živojin Rafajlovič. Novi ban je izrazit narodni delavec, ki se je ves posvetil narodnemu delu v krajih južne Srbije. Rodil se je leta 1871 v Mionici ter je po končani gimnaziji stopil v vojaško akademijo, katero je končal leta 1892 kot podporočnik. Leta 1898 je bil premeščen v Vranje na meji tedanje predvojne Srbije, kjer se je oženil ter potem bil ves povezan s temi kraji. Leta 1903 je zapustil vojaško služIjo ter se ves posvetil narodnemu delu. Vstopil je v tedanjo narodno radikalno stranko ter začel delovati v Narodni odbrani. Leta 1900 je bil izvoljen za narodnega poslanca na listi narodne sitranke v okrožju Vranje. Poslej je bil Rafajlovič poslanec do 0. januarja leta 1929. Po vojni je kot pristaš narodne stranke vstopil v Davidovičevo demokratsko stranko ter bil ves čas njen ugleden član. Dasi strankar, je bil vendar z vsem srcem pri Narodni odbrani, ki jo je pred vojno pomagal ustanoviti ter bil njen prvi podpredsednik. — Zato listi zdaj opravičeno naglašajo, da je postal ban vardarske banovine ne kot zastopnik kake sjranke -'ii politik, marveč' kot ižraztt 'naronfif Vec. Zoper komuniste na belgrajski univerzi ^ —' »Slovenski Jug« ostro napada komuniste na belgrajski univerzi, ki se skrivajo pod »akcijskim odborom*. Komunistični študentje — pravi list — zmerjajo dijake z »banditi, razbojniki in podobno;:, kar se malo zlaga z univerzitetno izobrazbo, ki jo daje belgrajsko vseučilišče, ki letos končuje 35 let svojega delovanja. »Slovenski Jug« dalje pravi, da tako govorjenje kaže, da komunistom kultura in red nista nič mar niti takrat, ko so kričali »za mir v tem najbolj mirnem delu Evrope«. Končno list pravi, da bi bilo treba ukiniti tako avtonomijo, ki omogoča take izgrede. Vkljub temu terorju pa so narodni dijaki komunistom vendarle Iztrgali »Aeroklub« in jJugoslovansko-bolgarsko ligo«. »Bilten« zoper komunizem V Belgradu izhajajoči »Bilten« prinaša v zadnji številki članek z naslovom »Naša narodna opredelitev«, kjer se peča s komunistično ideologijo ter agitacijo, ki jo pri nas razširjajo nekateri komunistični intelektualci. List med drugim pravi: »Mogji smo pronikniti v vse javne in skrite želje ter cilje naših marksistov ter mogli našo javnost opozoriti na nevarnost, ki nam grozi od najnovejšega sovražnika. Naša javnost ni smela zapirati oči pred to nevarnostjo. Polagoma pa so 6e mnogo ravnodušnim državljanom odprle oči. Zdaj že verjamejo, da to niso več nikake sanjarije in izlivi mladostnega duha, marveč prikazni najnižjih nagonov, ki izhajajo iz zanikanja Boga. V tem zanikanju sc je rodil komunizem.« Nato »Bilten« naglaša, kakšne so posledice komunizma, kjer je prišel do oblasti, nakar pravi: »Marksistična teorija je ostala gola teorija, velika zmota, sektaška učenost. Popolna komunistična družba, popolna gospodarska osvoboditev se sploh ne da uresničiti. Zakaj pa potem toliko bojev in razdejanja gmotnih in duhovnih vrednost? Ali naši filokomunisti ne vidijo, da marksistična teorija nikjer na svetu, tudi tam ne, kjer je v praktičnem življenju že uresničena, ni prinesla novega človeka in nove razlage njegove naloge? Ali mar more dandanes še kak razumen človek dati se voditi marksistični internacionali?« Zanimiv politični sestanek v Vukovi gorici Dragiša Cvetkovič, dr.Macek, hrvatski ban in več ministrov ob obletnici sporazuma Zagreb, 27. junija, b. Davi je z belgrajskim vlakom prispel v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z ministrom dr. Konstantinovičem. Snoči je prišel v Zagreb tudi finančni minister dr. Šutej. Danes dopoldne ob 9 so odpotovali ministri Cvetkovič, dr. šutej in Konstantinovič z banom dr. Šubašičem na posestvo poslednjega v Vukovi gorici. Tja je odpotoval tudi dr. Maček že popreje. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in minister Konstantinovič bi se morala že nocoj vrniti iz Vtikove gorice v Zagreb, nato pa v Belgrad. Zagreb, 27. junija, b. Danes je bil napovedani sestanek zastopnikov vlade in zastopnikov banovine Hrvatske v Vukovi gorici. Tja so se odpeljali podpredsednik vlade dr. Maček, dalje podpredsednik HSS inž. dr. Avgust Košutič ter glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič. Davi ob 0.30 sta prispela v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in minister Konstantinovič, ki sta ostala v salonskem vozu do 8.30, to je do prihoda dr. Šubašiča in Šu-teja. Predsednik vla -A ' ' ' II I (J «li I « -i-. , , . " r- yr " .rJrVtfVv >J, l I * 11 > . f ,* 1 \ ,, U » , Cji.6 .i j ' «/)/ ./* i i i* ,ia / Pri tem je jz-vlekel iz žepa dva kosa novih zlatnikov. Razgovor je bil tu prekinjen, ker so nato vsi odšli z banovega doma na reko Kolpo. Nato sta prišla z avtomobilom inž. Košutič, in Krnjevič, ki sta se priav tako pripeljala na Koii>o. Pri Kolpi so se pričeli razgovori med ministri enkrat skupni, drugič zopet ločeni. Predsednik vlade Cvetkovič se je pogovarjal s Krnjevičem, dr. Maček z dr. Šutejtm, inž. Košutič z dr. Konstantinovičem in banom dr. šubašičem. V trenutku, ko so se z brega spustili časnikarji in prosili bana dr. šubašiča kot domačina, da jim pojasni vzrok današnjega sestanka, je g. ban odgovoril: »Zanimivo je, da smo se danes spet srečali v Vukovi gorici, ravno istega dne in istega datuma, ko so v mojem domu bila važna pogajanja Seveda je bilo tedaj v največji tajnosti. Morda bi tudi sedaj ostalo tajno, če ne bi vi zvedeli za naso pot semkaj. Sami smo imeli tukaj v Vukovi gorici prvi sestanek 27., drugi pa je bil 29. junija. Časnikarji: »Ali bi lahko zvedeli za namen današnjega sestanka?« j Ban dr. šubašič: »Skrb za narod. Več vam ne morem reči. Tukaj sta oba predsednika, vprašajte jih.« Časnikarji so takoj začeli razgovor s predsednikom vlade Cvetkovičem: »G. predsednik, za-pažena je bila vaša izjava, ki ste jo dali v Belgradu in napovedali spremembe v naši socialni in gospodarski strukturi.« Dr. šutej vpada: »Bolj v gospodarski!« Predsednik vlade: »Kakor slišite, bodo nastale spremembe bolj v gospodarski strukturi države.« Dr. Šutej: »Potrebne bodo nagle reforme. Ne moreni razumeti, da je zaradi pomanjkanja kreditov brezposelnost in pomanjkanje. Dolžnost vlade in vseh, ki to lahko spremenijo, je, da odstranijo to bolezen iz današnje družbe.« Časnikarji: »Kakšna pa so sredstva za odstranitev te bolezni?« Dr. Šutej: »To je drugo vprašanje. Sredstva? Sodelovanje vseh, da se odstrani zabloda družbe.« Časnikarji: »Kako si zamišljate konkretno to sodelovanje?« Dr. Šutej: »Mislimo, da nismo prišli samo zato, da odpravljamo svoje posle, marveč zato, da ustvarjamo. Prepričani smo, da je v tej državi dovolj moči za vse vrste dela in da je dovolj surovin, ki jih je treba predelati, kajti poleg drugih nalog je naša dolžnost skrbeti, da bo naš narod zdrav iu da se pravilno razvija.« Predsednik vlade je poslušal razgovor in je pripomnil: »V napredku vsega narodnega gospodarstva se bodo razvijali naši napori.« Dr. Šutej: »V povzdigi vse narodne proizvodnje.« Cvetkovič: »V vseh panogah narodnega življenja.« Časnikarji: »Ali je pričidcovati, da se bo v najkrajšem času zgodilo kaj konkretnega?« Dr. šutej: »Ko bo gotovo, boste pa zvedeli. Če izdelujejo načrt, o njem govorijo, pa ga ne izvedejo, to ni dobro. Ko načrt izdelaš in si prepričan, da ga lahko izpelješ, šele potem lahko govoriš o njem in ga lahko objaviš.« Časnikarji: »Ali gre samo za vprašanje Organizacije dela, ali vsega narodnega življenja? Ali bodo ustvarjene kakšne nove politične formacije?« Predsednik vlade: »Nismo za oblike, temveč za stvarnost, za realno življenje. Naše reforme so lahko samo proizvod našega narodnega življenja, naše gospodarske strukture in v mejah naše domovine. Tako kot doslej ne more iti dalje. Življe- nje zahteva nekaj drugega, boljšega in lepšega. V prvi vrsti morajo biti zadovoljni široki ljudski sloji, delovni svet v mestih in na deželi. Reforme Jim morajo dati boljše življenje in boljše pogoje za življenje. Sedanje mednarodne razmere so toliko spremenile celo vrsto gospodarskih načel in doktrin, da se seveda morajo tudi pri nas vse starejše teorije in prejšnji pogledi na življenje iz temelja spremeniti. To bo naloga in skrb vlade. Danes pa smo se sešli tukaj, da obnovimo spomine na skupno delo, na stvarni sporazum med Srbi in Hrvati, brez katerega skupnega dela ne more biti, niti ne more biti solidne bodočnosti, niti lepšega življenja v naši skupni domovini. Pred enim letom je bilo pričeto delo v Vukovi gorici, ki Je bilo uspešno in srečno izvedeno in današnje razmere temu dajejo še poseben pomen.« S temi besedami je bil govor končan in gostje so odšli zopet na sprehod. Belgrad, 27 junija, m. Popoldne se je z letalom vrnil v Belgrad predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Ob obletnici sklenjenega sporazuma v Vukovi gorici Belgrad, 27. junija, m. S 6nočnim vlakom se je odpeljal v Zagreb na posestvo bana dr. Šubašiča predsednik vlade. Z njim je odšel tudi minister dr. Konstantinovič, linančni minister dr. Šutej ie pa odpotoval že popoldan. Politiki so 6e odpeljali na Vukovo gorico, kjer sta lani o6orej Dragiša Cvetkovič in dr. Maček sklenila sporazum. Zanimiv je ta sestanek ob obletnici sporazuma, ki je bil dosežen prav v Vukovi gorici. Na Šubašičevem posestvu sta se g. Cvetkovič in dr. Maček sporazumela v vseh vprašanjih, ki so dobila svojo rešitev v sporazumu z dne 26. avgusta. Kakor znano, sta se g. Cvetkovič in dr. Maček prvič sešla v Zagrebu. 2. aprila 1. 1. Prvi delovni sestanek je bil prav za prav šele naslednjega dne, to je 3. aprila, ker je imel prvi sestanek več ali manj informativni značaj. O drugem sestanku je bilo izdano poročilo, ki je zatrjevalo, da je dosežena soglasnostč Po tem sestanku so 6c pogajanja za nekaj časa odložila ter je ir.ed Cvetkovičem in dr. Mačkom prišlo do ponovnega sestanka šele 15. in 17. aprila. Dan med 15 in 17. aprilom je pa g. Cvetkovič izkoristil za obisk pri g. dr. Korošcu, pri katerem je bil tudi jx>kojni dr. Spaho v Rogaški Slatini ter ju je obvestil o dosedanjem razgovoru z dr. Mačkom. Nadaljnih pogajanj med g. Cvetko- vičem in dr. Mačkom ni bilo več, ali pa so bila tajna Dne 27. aprila 6ta g. Cvetkovič Ki dr. Maček menjala obojestranske predloge za sporazum in jih izdelala na piodlagi dosedanjih razgovorov. Po tej izmenjavi obojestranskih predlogov je nastalo zopet daljše zatišje, ki sta ga obe stranki porabili za proučavanje V6eh problemov, ki 60 spadali v kompleks hrvaških vprašanj. Proučavanje teh predlogov je trajalo dober mesec dni. Dne 27. junija je prišlo do ponovnega sestanka med g. Cvetkovičem in dr. Mačkom v Vukovi gorici na posestvu bana dr. Šubašiča. Cvetkovič se je na ta sestanek pripeljal z Bleda. Sestanek je trajal 4 ure. Od 10 do 2 popoldne. Na tem sestanku sta se g Cvetkovič in dr. Maček načelno sjjorazu-mela o vseh vprašanjih za rešitev hrvatskega problema ter sta izročila vse gradivo v nadaljnjo izdelavo strokovnjakom. G. Cvetkovič je od svoje strani za ta posel določil sedanjega ministra dr. Konstantinoviča ter vseučiliška profesorja dr. Iliča in dr. Tasiča. Dr. Maček pa sedanjega finančnega ministra dr. Šuteia, sedanjega pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča in sedanjega podbana v Zagrebu dr. Krbeka. Strokovnjaki so za tem dali sporazumu pravo formo, nakar se je ta sporazum podpisal 26. avgusta 1. 1. Jugoslovansko-bolgarska zadružna razstava zaprta Belgrad, 27. junija, m. V Belgradu je bila danes zaprta jugoslovnnsko-bolgarska zadružna razstava, ki jo je pred 10 dnevi odprl jired-sednik Glavne zadružne zveze dr. A. Korošec. Razstavno gradivo bodo prepeljali v Bolgarijo ter bodo zadružno razstavo, ki je v Belgradu v vseli ozjriji uspela, na novo odprli v Varili in morebiti še v nekaterih drugih'bolgarskih mestih. Ob tej priliki bodo jugoslovanski za-drugarji vrnili obisk bolgarskim zadrugarjem. Obrazci za trošarino na vino in žganje Belgrad, 27. junija. AA. Zaradi pravilnega izvajanja določb uredbe od 22. decembra 1939, s katero je uvedena državna trošarina na vino in žganje, je finančno ministrstvo predpisalo in natisnilo potrebne obrazce, ki jih je razposlalo finančnim ravnateljstvom. Te obrazce morajo finančne direkcije takoj dostaviti podrejenim oddelkom finančne kontrole, tako da se bodo uporabljali sami uradni obrazci. Mladi zločinci umorili staro gospo Zagreb, 27. junija, b. V Bakru so našli zadavljeno Amalijo čepulič, zdravnikovo vdovo, ki je bila zadušena. Preiskava je ugotovila, da gre za zločin. V zvezi s tem zločinom so bili aretirani 17 letni Dušan S., sin carinskega poslovodje iz Zagreba, Branko M., 17 letni sin trgovca iz Zagreba ter Anton R., sin železničarja i/. Zagreba, prav tako star 17 let. Vsi so propadli dijaki srednje šole, ki so te dni pobegnili z doma proti Bakru, bržkone v namenu, da pridejo čez mejo in da se skrijejo v inozemstvu. Razen tega je preiskava ugotovila, da je Branko M. svoji materi ukrudel i200 din. Branko M. in Anton R. sta že priznala, da sta sodelovala pri davljenju Amalije čepulič, branita pa se, da bi zločin izvršila sama, ker sta le sodelovala pri njem, starko pa je zadušil z robcem njen nečak Jakob B. iz Bakra, prav tako propaii dijak srednje šole, star 19 let. Policija vodi preiskavo, da gnusni zločin čimprej razjasni. Osebne novice Belgrad, 27. junija, m. Z odlokom prosvetnega ministra so prevedeni dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru v 3-2, dr. Peter Šorli, profesor verouka v Ljubljani v 3-2, Josip Žužek, učitelj verouka v Kranju v 6. položajno skupino z drugim periodskim poviškom, Anton Anžič, profesor verouka v Ljubljani v 4-2. Državna železničarska šola rteis ul ulema odpotoval iz Zagreba Zagreli, 27. junija, b. Z brzovlakom ob 12.55 je odjiotoval iz Zagreba verski poglavar muslimanov reis u) ulema Fehim efendija Spaho. Na postaji so se zbrali številni predstavniki oblasti in društev, narodni poslanci, župan dr. Starčevi/S in številni muslimani, ki so se poslovili od visokega gosta. Hrvatsko zadružništvo Zagreb, 27. junija. 1). Dnnes ob 10 dopoldne je bil peti letni občni zbor Glavne zveze hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu, kateremu je prisostvovalo veliko število članov in delegatov iz vseli krajev države. V imenu Zadružne zveze ie govoril tajnik dr. Juretič, nakar je govoril dr. Gortau o delovauju te gospodarske zadruge, Belgrad, 27. junija, m. Državna prometna železničarska šola objavlja v današnjih »Službenih Novinah« natečaj za sprejem 70 kandidatov za šolsko leto 1940-41. Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje: da je državljan kraljevine Jugoslavije, da je dovršil najmanj 7 razredov realne ali klasične gimnazije, ali pa trgovsko akademijo z završnim izpitom, da je telesno in duševno res zdrav, da ni mlajši od 18. leta in starejši od 22. leta, če je pa služil kadrski rok v vojski, ne sme biti starejši od 23 let, da ima dovoljenje staršev ali varuha za vstop v službo državne prometne ustanove, da je dobrega vedenja, in da je položil izpit v srbohrvaščini ali slovenščini ali aritmetiki in geometriji, splošnega zemljepisa, predvsem pa zemljepisa kraljevine Jugoslavije. Lastnoročno pisane prošnje je treba izročiti ali osebno, ali pa poslati na upravo državne prometne šole v Belgradu, Vojvode Mišiče 2, najkasneje do 31. julija 1940 z navedbo točnega naslova prosilca in najbližjo železniško postajo. V prošnji mora prosilec navesti točno ime in priimek staršev, njihov poklic, njihovo družinsko stanje (število članov v družini), priložiti originalne listine (prepisi so izključeni), izpričevalo o predhodni šolski naobrazbi, krstni ali rojstni list, potrdilo o državljanstvu izdano na podlagi § 4 zakona o državljanstvu odobritve staršev ali varuha, da kandidat vstopi v to-šolo, kakor ludi obvezo, da bo povrnil stroške za kandidata, če bi bil ta po njegovi krivdi ali zaradi neuspehov izključen pol-dne v Službenih novinah izšla nova uredba o univerzah, ki določa drugačno organizacijo univerz in njenih uprav, je bila volitev rektorja odgodeua. Urugvalska vlada se ie opravičila Nemčiji Montevideo, 27. junija. AA. DNB: Z ozirom na protest nemškega poslanika zaradi protinemških demonstracij, ki so se pripetile 17. t. m. pred nemškim .poslaništvom, je urugvajsko zunanje ministrstvo objavilo poročilo, v katerem obljublja, da bo povečala varnost poslaništva in da obžaluje omenjeni primer. Policija je prijela nekega sumljivega človeka. Doznava se, da v Urugvaju v zadnjih dneh Angleži in Francozi vodijo ostro protinemško agitacijo. Med drugim so obtoženi številni Nemci, da pripadajo tako imenovani peti koloni. Zdaj poročajo, da so te obtožbe neutemeljene in da so bile vse aretirane osebe spuščene na svobodo. Kriza vlade v Perziji Teheran, 27. junija. AA. DNB: Dosedanji predsednik iranske vlade Deltar je bil včeraj razrešen te dolžnosti. Danes je notranji minister Hek-man podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Drobne novice Sofija, 27. junija. AA. Štefani: Bolgarski zunanji minister Popov je sprejel ponovno italijanskega poslanika in se z njim dolgo in prisrčno pogovarjal. Moskva, 28. junija. AA. Tass: V Druškeniku v pokrajini Biaostok je bil odprt velik sanatorij s 410 posteljami. Letos se bo v tem sanatoriju zdravilo okrog 2000 bolnikov. Oslo, 27. junija. AA. DNB: Nova državna družba za uvoz premoga in koksa je začela z delom. To je delniška družba s kapitalom 500.000 krog. Od te vsote je norveška država prevzela 4ngcho\v in so včeraj že prodirale proti Mingkiangu. Po tem načrtu hočejo japonske čete prekiniti vse zveze med Indokino in Čungkingom. Pred važno japonsko izjavo Tokio, 27. junija. A A. Štefani: Japonsko časopisje piše, da bo japonski zun. minister Arita v enem ali dveh dneh dal izjavo, v kateri ho označil smernice nove japonske politike v Vzhodni Aziji. gleških vojakov ter 100.000 Avstralcev in Indcev. V Keniji operirajo proti Abesiniji vojaki južne Alrike. Do zdaj so italijanske letalske sile napadale in napadajo glavna angleška oporišča Malto, Aleksandrijo, Port Sudan, Aden, Zeilo, Berbero in Mojale. Angleško letalstvo odgovarja na to z bombardiranjem italijanskih mest in trgov in dokazuje s tem, kako da je položaj, kakršen je danes na Sredozemskem morju, za Kalijo nevzdržen in kako je potreba angleška vojaška oporišča na tem območju uničiti, da bo Kalija varna. To je bil tudi glavni vzrok, da je stopila v vojno. Italifansko vono poročilo Nekje v Italiji, 27. junija. AA. Štefani: Poročilo št. 16 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi: Formacije naših bomnikov so izvedle zaporedne napade na Malto in so spet močno bombardirale letalske in pomorske naprave na otoku. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Enote naše mornarice so bombardirale angleško oporišče Sol-lum z uspehom. Sovražni poleti nad Massauo in Asabo niso imeli nobenih uspehov. Lizbona, 27. junija. AA. DNB: Davi se je začelo izkrcavanje z obeh diplomatskih ladij, italijanske »Conte Rosso« in britanske »Monarch of Berniuda«. Britanska ladja bo odplula, čim bodo stopili nanjo angleški diplomati in člani diplomatskega zastopstva, v Anglijo. Italijanska ladja Con-te Roso« bo odplula šele nocoj ali jutri zjutraj v Italijo, ker se mora preskrbeti z gorivom. Angleško afriško vojno poročilo Kairo, 27. junij. AA. Reuter. Poročilo britanskega glavnega gcneralštaba se glasi: Velik oddelek sovražne vojske je ob podpori tankov izvedel napad na naše prednje postojanke na meji med Abesinijo in britansko Somalijo. Napad je bil odločno odbit. Odbili so ga mali oddelki, ki sestoje iz policijskih stražnikov in ki so pod poveljstvom britanskih častnikov. Na naši strani ni London, 27. junija. AA. Reuter. Na pristojnem mestu izjavljajo: Snoči po polnoči je bilo sestreljeno eno nemško letalo nad jugovzhodno angleško obalo. Neko drugo sovražno letalo tipa Junkers je bilo napadeno od strani enega našega letala. Nad vzhodno obalo je naše letalo začelo obsipati s kroglami zalogo bomb na sovražnem letalu, zaradi česar je to letalo v zraku eksplodiralo. Tretje sovražno letalo je bilo poškodovano od strani britanskega letala, ki ga je opazilo s pomočjo reflektorjev Prevladuje mnenje, da jc strojničar na tem nemškem letalu padel, ker je tako hilro prenehal streljati na britansko letalo. Angleški letalci so nenavadno zadovoljni nad koristno vlogo, ki jo igrajo reflektorski od-delik. Izpovedujejo, da s pomočjo reflektorjev še nikdar niso zgrešili nobenega sovražnega letala in da nikdar niso s svojo svetlobo odkrili sovražniku lastna letala. bilo izgub. Zatem s« je omenjeni mali oddelek omak« niL Nairobi, 27. junija. AA. (Kenija) Reuter. Snoč-nje uradno poročilo pravil Naše suhozemske pa-trole so prodrle 12 km daleč ▼ italijansko Somalijo in pri tem niso naletele na noben odpor. Iz Italijanske Abesinije in Somalije prihajajo vesti, po katerih čete domačinov žele pobegniti iz italijanskih vrst in se priključiti nam. London, 27. junija. AA. Reuter. Včeraj na vse zgodaj 6o britanski bombniki izvedli z velikim uspehom napad na letališče Rura v italijanski vzhodni Afriki. Bombniki so napadli hangarje in. delavnice ter povzročili veliko škodo. Nazaj grede v svoja oporišča so »e naši bombniki spoprijeli s sovražnimi letali. Boj je trajal 30 minut. Eno sovražno letalo je bilo sestrelieno, drugo pa tako hudo poškodovano, da ga letalcc ni mogel več upravljati. Vsa naša letala so se vmila nepoškodovana. Naši bombniki so izvedli tudi več napadov na še neko letališče in zaloge bencina. Napadi so bili izvršeni tudi na vojaške objekte v Asanu. Včeraj so sovražna letala petkrat napadla Malto. Ubitih je bilo 12 civilistov, več oseb pa ranje* nih. Tvarna škoda je majhna Trije angleški bom-" bniki so izvedli napad na neko sovražno podmornico. Nanjo so vrgli težke bombe. Izvedeni so bili dalje številni ogledniški poleti nad sovražnim ozemljem, pri katerih je bilo narejenih mnogo fotografskih posnetkov. Vsa naša letala 60 se nepoškodovana vrnila. Nemške čete na španski meji Madrid, 27. junija, t. Reuter: Nemške čete so danes prišle na špansko mejo pri llendayu. Berlin, 27. junija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na podlagi določb pogodbe o premirju so naše čete napredovale do odseka Dordo-nier vzhodno od Bordeauxa. Berlin, 27. junija. AA. DNB: Po neki Reuter-jevi vesti so zavezniške pomorske in kopenske sile v sodelovanju z letalstvom izvedle izkrcavanje na sovražnikovi obali. Ta vest pravi, da so imeli Nemci izgube in da je bilo pri tem dejanju zbranih mnogo koristnih podatkov. Ta zaključni stavek londonske vesli, pravijo na merodajnein mestu v Berlinu, sam po sebi dokazuje, da ta, baje izvrstno pripravljeni manever, ni imel nobenega posebnega uspeha. Tukaj dalje izjavljajo, da je dejansko nekaj britanskih čolnov v majhnem obsegu poskušalo z izkrcavanjetn na dveh krajih v francoski obali Rokavskega preliva, pa so bili odbiti. Nemške izgube znašajo 2 ranjenca. Z nemške strani s tem v zvezi poudarjajo, da je ta angleški manever popolnoma brezpomemben in malenkosten in da ne pomeni nič drugega kakor kasno demonstracijo tiste pomoči za Francijo, ki je pa odločilne ure zamudila. Izraz »zavezniške sile« v londonski vesti pa že sam označuje vso neresnost tega dejanja. Konzularni sporazum med Nemčijo in Madžarsko Budimpešta, 27. junija. AA. DNB: Nemško-madžarska pogajanja glede vprašanj pravne narave, pravne narave, pogajanja, ki potekajo že dolgo, so zdaj končana. Pri zadnjih sestankih obeh zastopstev je bil izdelan načrt konzularnega sporazuma, ki bo v kratkem podpisan v Berlinu. Nesreča danske ladje Kodanj, 27. junija. AA. DNB: Danska ladja »Alfa« se je nazaj grede iz nekega holandskega pristanišča, kjer je bila zasidrana že 9. aprila, v bližini holandske obale potopila zaradi eksplozije. Ubit je bil strojnik in njegov pomočnik, ostala posadka pa je rešena. Bivši predsednik poljske vlade Skladkovski izginil Bukarešta, 27. junija. AA. DNB: Bivši poljski ministrski predsednik Skladovski, ki je z več drugimi bivšimi poljskimi ministri bil interniran v Herkules-Badu je dobil pred dvema dnevoma dovoljenje, da odpotuje v Bukarešto zaradi popravila svojih zob. Z nekaj spremljevalci je Skladkovski odpotoval iz Herkules-Bada in od tistega trenutka je izginil. Romunske oblasti iščejo sedaj Skladkov-skega. Kralj Zogu v Londonu London, 27. junija, f. Reuter: Bivši albanski kralj Zogu je s kraljico Geraldino danes prišel v London. V njegovem spremstvu so tudi njegove tri sestre. Grčija odpušča rezerviste Atene, 27. junija. T. L. Kralj Jurij je sprejel v avdienci predsednika ministrskega sveta Metaxa-sa. V soboto se bo začel odpust rezervistov letnika 1935, ki so bili vpoklicani za 30 dni na ol-bansko in trakijsko mejo. Časopisje poudarja prijateljstvo, ki ne veže samo Grčije ne samo s Turčijo in Jugoslavijo, ampak tudi s Sofijo, ki je obvestila Grčijo, da želi ostati z njo slejkoprej v prijateljskih odnošajih. Proizvodnja letal v Kanadi London, 27. junija. AA. Reuter. V Londonu se je zvedelo, da je proizvodnja vojnih letal v Kanadi v toliki meri povečala, da se lahko računa na 1028 letal v letošnjem letu. V začetku preteklega meseca je letalsko osebje v Kanadi štelo 1389 častnikov, 10.926 letalcev. Šolanje letalskih novincev se nadaljuje. London, 27. junija. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Sovražna letala so ponoči izvedla napade na razne kraje Velike Britanije. Letala so vrgla več bomb Protiletalske baterije, reflektorji in lovska letala 60 stopila v akcijo. Zbiti sta bili dve sovražni letali. Skoda ni bila velika. Zdi se, da je tudi število ljudskih žrtev majhno. Sovražna letala so letela nad severovzhodno in jugovzhodno Anglijo. London, 27. junija. AA. Reuter. Britansko letalsko ministrstvo sporoča, da so ponoči sovražna letala preletela britansko obalo. Protiletalsko topništvo se je udejstvovalo. London, 27. junija. AA. Reuter. V zvezi z napadom na razne vojaške objekte, izvedcn:m fnoči, se je iz pooblaščenega vira zvedelo, da so britanski letalci vrgli bombe tudi na središče velike fci-' dustrije tekočega goriva v vuhodaem delu Poruhija. Japonska si ne bo prisvojila Indokine Besarabija - njen pomen in njena zgodovina Italija hoče odstraniti angleška oporišča v Sredozemskem morju Letalski boji med Nemčijo in Anglijo Sama še danes ob Pod ■■) 10. lil ii. uri Napeta in misleri-jezna filmsku diama Predstave jutri na praznik ter v nedeljo ob 15.. 17,. 19. in VI. uri Kino Slona Jutri prtinieia izvrstne ljubaviie komedije po ii-tuimeuskeui gledališkem komadu f pni a^D A ■ od C1,urlolte Risemnnn — TEBI NA LJUBO ^»ss"- Hltn. ki bo navdušil: številne obožovatelje mlade in nadarjene filmske umeliiice Luize Uirichove film. In ca bodo gledali vsi z zadovoljstvom, čeravno skoz' solze in smeh! I! Slavni operni tenorist , Francoska lepotica TITO SCHlPA Mireille Balin Izredno močna drama pretre šičev v dobi od julija do septembra. Po rezultati^,' te konference, bomo ,lahko izvozili največ 75.000 prašičev, od tega 40.000 živih, 35.000 pa zaklanih in predelanih v mesne izdelke. Cena za producente bo znašala 13.50 din, izvozniki pa bodo dobili od . ravnateljstva 14 din za kg. Prašiči ne smejo biti ' lažji kot 160 kg. Če bi bili tažji, se bodo cene primerno znižale. To povišanje cen je dovoljeno na osnovi novih cen, ki so kot znano maksimirane od 24. junija dalje. Konferenca zbornic v Belgradu. Na pobudo, ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je sklicana za 28. in 29. junij v Belgrad konferenca, vseh zbornic v državi. Na konferenci bodo raz-, pravljali predvsem o izvajanju uredbe o nadzorstvu nad cenami, o katerem bo referiral glavni tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič. Nadalje bo konferenca razpravljala t^idi o socialnem zavarovanju trgovcev, ki je nujno potrebno, Znižanje pristojbin za rinfuza-opremo. Z veljavnostjo od 25. junija dalje je znižana pristojbina' za rinfuza opremo na 100 din pri 10 tonskih va~ gonih, na 120 din pa pri 15 tonskih vagonih. Poleg tega je še plačati pri pretovarjanju vagonov šd1' 15 din, za rinfuza-opremo pri tovorjenju otrobov, ovsa itd. pa še 20 din. Dovoljeno povišanje cen. Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Rudarska združba Bohemija v Celju, da sme prodajati premog in sicer kosovec od 0—100 ton po 310 din, 101—500 t po 300 din, nad 500 t |>o 290 din za tono; kockovec od 0—100 ton po 300 din, 101—500 ton po 285 din, nad 500 Ion po 270 din; orehovec od 0—500 ton po 230 din, 501—1000 ton po 220 din, 1001—2000 Ion po 210 din, nad 2 tisoč ton po 200 din; zdrob od 0-1000 ton po 145 din, 1001—2000 ton po 140 dinarjev, 2001—3000 ton po 135 din. 3001 do 4000-ton po 130 din, 4001—5000 ton po 120 dinarjev,, nad 5 tisoč ton po 115 din; prah od 0—2000 ton po 70 din, 2001—3000 ton j>o 65 din, 3001 do 5000, Ion [>o 60 din, nad 5 tisoč ton po 50 din; škrilj 0—100 ton po 180 din, 101—200 ton po 170 din; 201—300 ton po 160 din, 301—400 ton po 150 din, 401—500 ton |>o 140 din, nad 500 ton po 130 din za tono. Obračunski tečaji pri carinarnicah za uvoz posebnih predmetov. Finančni minister je izdal odlok, po katerem so za carinarnice ob priliki uvoza navedenih predmetov iz neklirinških držav, iz klirinških držav pa v kolikor imajo izvor iz neklirinških držav, obvezni naslednji tečaji za preračunavanje osnove za plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka za dolar: surova kava, čaj, začimbe v zrnu. filmi, paradižniki, čebula, limone, pomaranče, mandarine in banane 75 din za dolar in kakao v zrnu in kakavovo maslo 60 din. Ta tečaj velja od 26. junija dalje. V primerih, da se fakture glase na drugo valuto in ne na dolarje, naj daje bančni in valutni oddelek paritetne tečaje. Kontingent bombažnega prediva za uvoz iz Italije. Iz Belgrada poročajo, da so bili na zadnjem sestanku mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora v Rimu določeni naslednji kontingenti bombažnega prediva, ki nam ga bo dobavljala Italija: 4000 ton preje, 4000 ton v mešanici s 25% liocco in 3000 ton fiocco vlakna. Tudi 60 Italijani pristali na izvršitev prejšnjih zaključkov. Jadranskoprimorski bauxit, d. d, Split. Izbrisani so člani uprave: Andre Henri Couannier, Paul Girard, Maks Daireaux, Pierre Jaquin in Robert Nast, vsi iz Pariza; vpisani pa novi člani' Walter C. Binz (Curih), Edwin J. Mejia (Ženeva). Manoel B. de Sousa Pernes (Ženeva) in George Hodson (Lozana). Dobave: Dravska delavnica v Ljubljani, Koba-ridska ulica, sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo raznega obdelanega lesa. — Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. julija ponudbe za dobavo delov za brzinomere. — Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija ponudbe za oddajo kolodvorske restavracije v Celju pod zakup Licitacije: Dne 3. julija bo v pisarni inženirije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo šupe na aerodromu v Marboru; 4. julija za postavitev lesenih barak v Slovenj-gradcu. — Dne 9. julija bo pri Komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani licitacija za prodajo raznih kup in iznošenih vojaških čevljev; dne 15. julija bo ustmena licitacija za nabavo 250 kub. metrov bukovih drv. Dne 27. junija 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,769.540 din, na belgrajski 7 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 800.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 f.rankov Ljubljana — London 1 funt . . , Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . , . , 164.90— 168.10 .... 4425.00—4485.00 , . . e 1001.83—1011.83 svobodno tržišče: , , . . 203.96— 207.16 .... 5480.00—5520.00 .... 1238.00—1248.00 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . ............—14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 40.50—40.85 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 40.50—41.25 Sofija 100 din...... . . . 86.00—90.00 Curih. London 16.55, Newyork 443, Milan 22,40, Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.25. Vrednostni papirji Vojna žkodas v Ljubljani 420—430 v Belgradu 425—426 Ljubljana. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 95 blago, agrarji 51 blago, vojna škoda propt. 420—430. begluške obv eznice 76-—79, dalm, agrarji 68—73, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 1% stab, posojilo 91 denar. Delnice: Narodna banka 7850 denar, Trboveljska 270 denar, Kranjska industrijska družba 147 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 blago, agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 420 —425, begluške obveznice 74 blago, dalm. agrarji 70 blago, 4% severni agrarji 49 blago, 8% Blerovo posojilo 92—95, 1% Blerovo posojilo 91 blago. — Delnice: Priv, agrarna banka 190 denar, Trboveljska 270, Gutman 50—59, Sladk. tov. Osijek 250 denar, Isis 49 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94.50 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 425—426 (428).. begluške obveznice 74.50 do 76.25 dalm. agrarji 70—71.50 (72.50, 72), i% severni agrarji 49.50—50 50 (50), 6% šumske obveznice 69 denar, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 8"A Blerovo posojilo 90 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab posojilo 91 denar. Delnice- Narodna banka 7875—7950 (7925), Priv. agrarna banka 195—197 (197. 198). 2itnl trg Vse je nespremenjeno, Jutri bo borza zaprta, | Cene kmetijskim pridelkom ■ Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 20. junija t. I. Pšenična moka bela št. 0 4.50 din, črna št. 6 4 din, govedina 14—16 din, telelina 18 , do 20 din, svinjina 14—18 din, ovčje meso 8 do ! 10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 19 do 20 din, prekajena slanina 26 din, leča 18 din, krompir (star) 2.50 din za 1 kg Sladko mleVo 2.50 din za liter, jajca 10 din za 10 komadov. S I5 O M T Nekaj opazk k atletskemu dvoboju z Madžarsko Atletski dvoboj med našo in madžarsko reprezentanco, ki bi moral biti že preteklo leto, toda nenadna odpoved gostov je zavlekla srečanje med omenjenima reprezentancama vse do preklde sobote in nedelje. Prireditev sama je bila v Belgradu na stadionu BSKa. Čeprav prireditvi ni bilo posvečeno dosti propagande, je'vseeno vladalo mnogo zanimanja za to prireditev. Na stadionu se je zbralo vsak dan' najmanj 2000 ljudi, ki „so - lini in med zobmi. Odolova ustna voda je antiseptična in da sveže duhteč vonj lz ust ODOL ima trajni učinek. Uporabljajte pri dnevni negi ust ODOL — čuvaja zdravja. D Očitno je, da kanadski Francozi čuvajo ivoj jezik, kot narodno svetinjo tudi prav posebno zaradi vere. Zato je pri njih bistvo vzgoje mladine katoliška farna šola s francoskim učnim jezikom. To jim dovoljuje ustava in za to svobodo bi dali srčno kri. Zato je v provinciji Quebec dosti Francozov, ki angleščine sploh ne znajo. V tem ne vidijo nič zaostalosti. Še ponosni so na to, češ da se njihova mladina ne bo mešala z angleško govorečimi, ki v ogromnem številu niso katoličani, in potemtakem tudi ne bo sklepala »mešanih« zakonov z drugorodci. Kmečko delo je v časteh Priznati je treba, da kanadski Francozi združujejo s pojmom narodnosti in vere še mnogo drugega, Gre jim za pojem celokupne narodne kulture. In ta ni usmerjena po zgledu Amerike v golem zunanjem uspehu — vsaj vse preveč je te smeri v Ameriki — ampak proti vrednotam, ki so se v velikem »vetu že preživele. Močno poudarjalo človekovo zraslost z zemljo in imajo močno organizirano gibanje — nazaj na kmetel Posebni duhovniki so nastavljeni za to, da hodijo od cei» kve do cerkve, nekaki misijonarji, ki v cerkvah govore o tem z verskega vidika, po dvoranah pa z gospodarskega, narodnokulturnega itd. Sistematično prodirajo naprej v še neobdelani svet in usta-novljajo pod zaščito vlade nova kmetiška naselja. Takoj je z njimi duhovnik, cerkev, fara, katoliška šola. Boljši tip ljudi je navadno uspešen na takih naseljih in živi tam morda dokaj skromno, vendar dosti zadovoljno v nekem farnem občestvu in — gospodarsko — v nekaki zadružni vzajemnosti, čeprav morebiti ideala samega ne doseže. Slabši tipi ne zmagajo začetniških težav, obnemorejo in beže nazaj proč od zemlje. Iščejo si zaslužka ali v mestih ali v rudnikih, ki se vse povsod na novo odpirajo. Te vrste ljudi polnijo tiste barake iz ne-stesanih in celo neolupljenih smrekovih debel, ki sem prej govoril o njih. Ne boje se otrok ki ta beseda nima takega zvoka, razen pri tistih, iko bi dejali »stoprocentni« Amerikanci. Tudi angleško go- Kai " ....... " ki še v »starokrajskih čevljih šepajo«. Tak voreči Kanadci precej po amerikansko mislijo. Ne pa tako kanadski Francozi. Njim je narodnost z vsem, kar vsebuje, prava svetinja. Jezik in svojstvena kultura gresta ž njo skupaj, prav tako pa tudi vera. V zvezi z vsem tem je dosti lepa poteza kanadskega Francoza, da zna biti dokaj skromen. Tistega hrepenenja po neomejenem uživanju zemeljskih dobrot, ki je tako značilen za povprečnega Amerikanca in tudi za nefrancoskega Kanadca, pri njih ne opaziš v taki meri. Dokaz za to so na primer še vedno zelo številne družine, tudi med mlajšimi. Prav v Val d'Oru služi v župnišču vrlo dekle, 19 let stara, ki je povedala, da je dvaindvajseti otrok svoje matere! Ima nekaj sester med nunami, nekaj bratov med misijonarji — eden je na Japonskem — ostali so vsi čedno izšolani. Pa so njih starši zelo »navadni« ljudjel Sliši se tožba, da angleško govoreči Kanadci, zlasti protestantje, ki javno zagovarjajo preprečitev rojstev, skušajo na vse načine tudi svoje katoliške rojake Francoze napeljevati v to zablodo. In ne brez uspeha. Spet lahko razumemo, zakaj bi rada cerkev obdala svoje ljudi tu z nekakim kitajskim zidom. Na drugi strani pa seveda ne moreš prezreti senčnih strani te mentalitete. Francozi so nezaup- ni, zaprti, nekoliko ozkosrčni. Šele ko si pridobiš ajihovo zaupanje, se ti odkrijejo in te počaste s svojo odkritosrčnostjo. Drze te žilavo svoiih tradicij in nezaupno gledajo na novosti od drugod. Njihov duhovnik ne bo odložil svojega talarja, čeprav potuje skozi vso Canado in morda celo v Ameriko. Ne zdi se jim preveč prav, da mi drugi, ki nismo Francozi, nosimo na cesti in sploh v javnosti civilno obleko, razen med francoskimi in irskimi katoličani, da celo med duhovščino obeh narodnosti. Prav zanimivo je zame to opazovanje, lz Amerike sem vajen, da nas priseljene katoličane, čeprav lepo organizirane v svoje cerkvene občine, irska duhovščina smatra za kolikor toliko drugovrstne katoličane, tukaj so p* sami deležni prav takega ugleda od Francozov. Toda naj me nihče napačno ne razume. To vse ni v taki meri, da bi vzbudilo pomisleka za slogo med katoličani. So le malenkostne človeške slabosti. Šolska prosveta V dosti neprijeten položaj spravlja francoski šolski sistem katoličane drugih narodnosti, tudi angleško govoreče domačine. Te volje nimajo, da bi naj se njihovi otroci učili francosko Sol z angleškim učnim jezikom pa ni, razen publičnih, ne-cerkvenih, H jih tu imenujejo naravnost — pro-testantovske, čeprav se v njih ne poučuje noben krščanski nauk. Škof|e ukazujejo vsem katoličanom, da pošiljajo otroke v katoliško šolo. Ta zahteva je komaj kai manj stroga kot znane »cerkvene zapovedi«. Kjer |e angleško govorečih otrok precej, jim francoska verska šola poskrbi za posebne paralelke z angleškim učnim jezikom. Včasih po štirje in štirje razred: v eni sobi, vdasih pa tudi z enim samim, če je dosti otrok. Kjer to ni mogoče, poučujejo take — otroke v krščanskem nauku posebej. Iz povedanega bi sledilo, da tistega prej omejenega položaja prav za prav ni. Ustvarja ga res le bolj nasprotna propaganda, ki ji premalo poučeno in nesamostojno ljudstvo z lahkoto naseda Propaganda pravi, da se v tistih posebnih angleških vzporednicah otroci ne morejo tako dobro učiti, da imajo slabe učne moii, da se uče le katekizem, da francoski otroci le zaničujejo, napadajo, zmerjajo in kdo ve kaj počenjalo z njimi. V publičnih šolah je to vse drugače, in tako dalje. Te vrste propaganda je zlasti uspešna med evropskimi priseljenci in na žalost je treba ugotoviti, da večina teh ljudi — Slovenci niso izvzeti — pošilja svoje katoliške otroke v protestantske šole! Pri tem se niti malo ne zavedajo, kakšni nevarnosti izpostavljajo duše svojih otrok in kako škodujejo tudi sami sebi, ne le v duhovnem, temveč tudi v časnem pogledu. Otroci se ne uče nič verskega, sami pa veljajo pri Francozih, gospodarjih dežele, za odpadle katoličane in za »nežaželjeni element«... Potem pa toliko pritožb, da so |im domačini sovražni! (Pricijazili smo se končno v Timmins in čas za pisanje je minil. Odkar sem začel pisati, se je vlak nehal tako pogosto ustavljati — ali pa se je samo zdelo tako ? Zato nisem toliko napisal, kot nem bil mislil, da bom Menda bom nadaljeval ob drugi enaki in ugodnejši priliki.) Učni uspehi na naših srednjih in učiteljskih šolah konec šolskega leta 1939-40 \ Zavod b Skupno število i učencev konee g šol. Ista f Skupno štev lo 1 učenk konec :| šol. leta I Skupaj 1 Izdelali so Skupno je izdelalo Ponavljalni izpit imaio iz enega ali dveh predmetov Niso izdelali Izgube pravico do šolanja odlično prav dobro dobro učenci • a • HJ 3 skupaj % učenci • >9 u • KJ 3 a 3 41 - o a 6 KJ 3 učenke skupaj % o B W HJ 3 • J* a • KJ 3 skupaj % učenoi 1 učenke skupaj % učenci 1 učenke S;, n pa: % učenci j učerke "rt a. 3 J! tn Državna realna gimnazija y Celja 858 420 1278 94 75 13-23 294 161 35-6 219 105 25-35 607 341 7418 194 65 20-26 52 12 5-01 1 _ 0-08 Državna realna gimnazija v Kočevju 194 75 224 5 10 669 25 27 23-21 44 22 29-46 74 59 5936 56 15 3170 16 1 7-59 1 — 0-45 Državna realna gimnazija v Kranju 401 237 638 25 18 674 90 85 27-43 138 74 33-23 243 177 8740 104 45 2335 40 14 8-47 4 i 078 Državna klasična gimnazija v Ljubljani 929 190 1119 84 42 11-26 270 83 31-54 327 48 33-51 681 173 76-31 166 10 15-73 72 7 7-06 4 — 0-36 I. drž. realna gimnazija v Ljubljani 1413 16 1429 sk 88 6-16 sk 342 2393 sk 586 4101 sk 1016 71-10 sk 257 1748 sk 131 717 sk 19 1-33 II. drž. realna gimnazija v Ljubljani 105 1067 1172 2 62 5-46 13 276 24-66 34 384 3566 49 722 6578 29 247 2355 24 89 9-65 2 5 0-60 III. drž. realna gimnazija v Ljubljani — — 1600 100 — 625 415 — 25-94 669 — 41-81 1184 — — 288 — 18-00 113 — 7-06 9 — 0*56 Drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani — 732 732 — 57 7-79 — 196 26-78 — 267 36-47 — 520 7104 — 166 22-68 — 35 4-78 — 5 068 Mestna ženska realna gimn. v Ljubljani — 228 228 — 28 12-3 — 84 36*8 — 75 32-9 — 187 820 — 35 15-4 — 3 1-3 — —J. — Uršul, ženska realna gimn. v Ljubljani — 389 389 — 74 1902 —J 142 36-50 — 110 28-28 — 326 838 — 46 11-83 — 13 334 — .— — Državna klasična gimnazija v Mariboru 812 154 766 sk 151 19-72 sk 267 3486 sk 201 26'37 sk 620 8095 sk 100 1305 sk 39 5-09 sk 2 0-26 I. državna realna gimnazija v Mariboru 630 104 734 32 10 572 141 37 24-25 233 29 3564 406 76 6566 124 13 18-67 83 13 13-08 4 — 0-55 II, državna realna gimnazija v Mariboru 188 512 698 sk 77 1091 sk 198 28-05 sk 225 31-87 sk 500 7083 sk 143 20-24 sk 48 68 sk 6 0-85 Drž. realna gimnazija v Murski Soboti 448 181 629 49 29 12-24 133 65 3109 150 58 32-67 322 152 760 72 23 14-91 47 5 8-16 4 — 0-62 Samoupravna realna gimn. v Mur. Sob. 25 8 33 4 2 18-18 8 4 3636 13 2 4546 25 8 100- — — — — — — — — — Drž. realna gimnazija v Novem mestu 318 184 482 22 15 765 62 49 2237 113 55 34-77 197 119 65-39 75 28 21-32 45 16 1263 — — — Državna realna gimnazija ▼ Ptuju 303 163 466 26 14 8-58 71 43 2446 145 80 48-28 242 130 7939 42 24 14-18 18 9 620 1 — 0'22 Škof. klasična gimn. v Št. Vidu nad Lj. 377 — 377 36 — 9-55 134 — 35-54 93 — 2467 263 — 6976 74 — 14-63 38 — 1008 — — — Drž. učiteljišče v Ljubljani 145 97 242 2 15 703 52 60 46-28 71 12 3430 125 87 8761 17 9 1074 2 1 1-24 — — — Priv. učiteljišče pri uršul. v Ljubljani — 51 51 — 6 11-77 — 36 70-58 — 6 11-77 — 48 9412 — 3 5-88 — — — — —• — Državno učiteljišče v Mariboru 117 71 188 5 4 4-79 43 43 45-74 40 17 3031 88 64 8084 23 6 2-45 6 1 627 — — — Priv. učitelj, pri šol. sestrah v Mariboru — 68 68 — 14 2058 — 46 6764 — 6 8'82 — 66 9705 — 1 1-47 — 1 1-47 — _ — | Uršul, učitelj, šola šol. sester Šk. Loka — 34 34 — 4 11-77 — 27 79-41 — 3 882 — 34 100-- — — — — — — — 1 Opomba. Kjer se številke ne skladajo s skupnim številom vseh učencev, odpade raziika na neocenjene. — Kratica sk pomeni skupaj fantje in dekleta. novice, uiucenec. Koledar Petek, 28. janijas Vidov dan. Irenej, škof, Sobota, 29. jnnija: Peter in Pavel, apostola. Novi grobovi f Univ. proh dr. Jos. J ur kovic Nenadoma je posegla smrt v vrste profesorjev naše najvišje kulturne ustanove — slovenske univerze v Ljubljani. Kralka bolezen je položila v posteljo dekana pravne fakultete ljubljanske univerze, univ. profesorja g. dr. Josipa .Jurkoviča, ki je danes dopoldne bolezni tudi nenadoma podlegel. S pokojnini izgubi naša univerza rednega profesorja in odličnega znanstvenika, ki je bil zelo priljubljen pri vseh slušateljih naše pravne fakultete in tudi nadvse delaven v svojem zasebnem življenju, saj je napisal okrog 30 obsežnih razprav in pravnih študij. Pokojni prof. dr. J. Jurkovič se je rodil dne 7. marca IN,S« v Čolnarjih pri Kočevju. Tam je obiskoval tudi ljudsko šolo, gimnazijo pa je študiral v Novem mestu, kjer je položil maturo leta 1910 z odličnim uspehom. Takoj po maturi je šel v službo kot praktikant h knjigovodstvu tedanjega kranjskega deželnega odbora. Vmes pa je študiral naprej, poleg prava tudi francoščino. Z odličnim uspehom je zaključil diplomski izpit na pravni fakulteti, leta 1926 pa si je priboril doktorsko čast. Že lela 1920 je bil imenovan za tajnika pravne fakultete univerze v Ljubljani in se je ves posvetil pravnemu študiju. Leta 1931 je bil imenovan za docenta, leta 1933 za izrednega profesorja, leta 1930 pa za rednega profesorja za upravno pravo. Za dekana pravne fakultete je bil izvoljen v šolskem le t it 1939-40. S pokojnim izgublja naša Alma mater delavnega profesorja, priljubljenega vzgojitelja in priznanega znanstvenika, katerega bodo v lepem spominu obdržali vsi številni slušatelji, ki jih je uvajal v upravno pravo. Naj počiva v miru, njegovim svojcem pa naše iskreuo sožalje! ♦ ■f" Na Dolu pri Hrastniku je umrl gospod Franc Štraus p. d. Hrastelj. Pokopali ga bodo v soboto, 29. junija, ob pol osmih zjutraj. Naj v miru počiva! Žalujočim sinovem in hčerkam naše iskreno sožalje 1 Osebne novice = Diploma. Na tehnični fakulteti v Zagrebu je bil diplomiran za strojnega inženirja g. Devetak Bojan iz Ljubljane. Čestitamo! = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Bogdan Drnovšek iz Sevnice. Avgust Plajh z Jeseni in Majnhard Veberič iz Ala-ribora. Čestitamo! = Doktorski izpit. Včeraj, 27. t. m., je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze naredil izpit za doktorja filozofije g. Ljuba D. Jurkovič, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani, in sicer na podlagi inauguralne disertacije 'Psihologija patriotskega čustvovanja«. Čestitamo! Dekliški dnevi na Betnavi »Mir, sad pravičnosti in ljubezni,« je geslo naših dekliških dni. In naš odgovor bo: ^Bogn in domu na žrtveni oltar. Vsa naša srca polagamo v dar.« Pridimo pripravljene in vesele. * — Ban dravske banovine gosp. Marko Natlačen danes ne bo sprejemal strank. — Aljažev klub sporoča vsem prijateljem planin, da bo na praznik, 29. t. m. sv. maša na sledečih postojankah: Na Veliki planini ob 9, na Krvavcu ob 9. v Kamniški Bistrici ob 9, na kofeah ob 9, na Pokljuki ob 10.15. — V nedeljo 30.G pa bo služba božja v Vratih ob II, na A oliki planini ob 9 na Krvavcu ob 9, v Kamniški Bistrici ob 9. na Pokljuki ob 10.15, na Kofeah ob 9. Istočasno prosi Aljažev klub gg. duhovnike, du se še prijavijo za Krvavec za julij in za avgust, za Veliko planino pa samo za avgust. Na teli dveh planinskih postojankah se udeležujejo službe božje tudi domačini pastirji in je udeležba vedno zadovoljiva. Na Kredarici bo od 7. julija do 8. septembra rednu služba božja ob 8. — V Scrafinski kolegij v Ljubljani sprejemajo očetje frančiškani sinove vernih krščanskih družin, zlasti še take, ki nameravajo po dovršenem nižjem tečajnem izpitu stopiti v Irančiškanski red. Prošnjo za sprejem je vložiti na vodstvo kolegija najkasneje do 15. jurlija. Prošnji je treba priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala in priporočilo krajevnega župnika. Sprejem velja za eno leto. Ob koncu šolskega leta mora vsak gojenec obnovifi prošnjo za sprejem. Vpis v gimnazijo izvrši vodstvo sdmo zato, da bodo vsi gojenci vpisani v istem razredu. Starši, ki se za ta zavod zanimajo, naj pišejo po prosp«kt na naslov: Vodstvo Serafin-skega kolegija, Ljubljana, Marijin trg 4. bro — Babnik Marija, Berduvs Nada, Burja Ivan, Črnilnik Majda, Honiginann Reinfrid, Ja-kon Marija, Jerala Ivanu (oproščena), Jurečič Milena, Kersnik Uršula, Košir Vincencij, Kramar Friderika, Kramarič Nada, Kuhar Josipina, Lenaril Broda, Maček Stanislava, Megler Marjeta, Onič Darinka, Podbevšek Stanka, Premrov Ana, Rcmškar Stanislava. Sedej Veronika, Stci-nor Marija, Volaj Mira; dobro — Benedik Stanislavu, Brinovar Marija. Černivec Veronika, Česnik Pavel, Dobravec Ana, Gams Štefanija. Grajlund Marija, Hrastnik Srečko. Jakopič Ljudmila, Jevnikar Marija, Kastelic Frančiška. Kavčič I.jiiboinira, Kejžur Jmiz, Lenaršič Jožefa, Mcdvešck Anton. Mlinar Zorkn. Novak Doroteja, Peruzzi Marija, Poljanec Janko, 1'rite-kcli Ivana, Riipnik Ivica, Skok Zdravka, Sluga Maksimilijan, Stoje Emilija, Stupiea Anu, To-mažič Dana, Trdan Ana, Trtnik Karolina, Volčič Anton. Zaje Vlasta, Zulesjak lvica; zadostno — Mlakar Marija; na tri mesece (do septembra) je bilo reprobiranih 11 kandidatov(inj). — Držuvna hipotekama banka, glavna podružnica v Ljubljani, na dan 23. junija — Vidov dan — ne bo poslovala. Specialiteti »NEPTUHa«za Vas: skuši — fileti — sardine brez kosti — Gourmang — Touriste proizvodi največjih domačih tovarn: »NEPTUN« d. d. — Split — Bnnovinska podkovska šola v Ljubljani sporoča, da se prične 6 mesečni tečaj s 1. julijem 1940. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj 2 leti pomočniške dobe. Prošnje z 10 din (banovinski kolek) je poslati na naslov: Bano-vinska podkovska šola v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Gojenci imajo v šoli brezplačno stanovanje, za prehrano pu dobivajo mesečno podporo. — Zasebna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je pravkar z državnimi trgovskimi šolami zaključila šolsko leto. Rezultati ob njega koncu so prav povoljni. Starši, ki želite, da nadaljuje vaša mladina študije na trgovski šoli, a ne je priznala ip i^kla, d* jo otroka zakopala v gnojišče. BolaiSni«* je takoj obvestila oroini. štvo v Črensovcih, ki je preiskalo fnojiige in vso shrambo,'a otroka ni našla. Paf pu je pri preiskavi padel v roke orožništva bogat plen tihotapskega ldaga. Nušli so: 084 vžjgalnikpv, 16.171 kremenokov za vžigulnike, 80 zavojev igralnih kart in 7.25 kg suhartna. Sumi se, da je blago od llancovega sorodnika, katerega že dalj časa sumijo, du se bavi s tihotapstvom. Otroka pu so našli šole včeraj zvečer in sicer v pšenici nu polju, kjer je bil rojen in kjer ga je mati pustila. Vse meso z otroka so že psi pojedli, samo deli kosti so še ostali; to so orožniki danes poslali na sodišče. pO cbi&GVi - .... " ---- ----> I I ....... r Lini 1,1 ai.au: morete imeti mnogo upanja, da bi vam bili otroci j ki je niso samo pretepali, amjiuk so jeseni sprejeti na državni trgovski šoli, ki ima pijanci. Vendar ni bila nikoli bolna. nmpipnn Slpviln Tn crotn,,, ..^ ____ ,l„,!;l„ n: Ci.. X« ____I.... _ 1 omejeno število za sprejem učencev, pišite po prospekt na ravnateljstvo Privatne trgovske šole v Murski Soboti, ki vam ga radevolje pošlje brezplačno! — »Vzori iz malenkosti« pokojnega župnika Martina Jurharja (Peter Pavel Laurenti) — danes izšli! Naročila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Pelra nasip 17. — Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 52. kosu z dne 29. junija 1940 uredbo o odkupovanju domače ovčje volne ter odločbe občne seje drža,vtjega sveta. * Tovorni parnik »Labud« zadel na mino in se potopil. Jugoslovanski tovorni parnik »Lata ti d« (8700 ton), last »Atlantske plovidbe«, je vozil po Atlantskem ocenim. Od aprila naprej pa družba ni imela o parniku nobene vesti. Ko je parnik aprila meseca zadnjič zapustil neko angleško pristanišče, je štela posadku 34 mož. Na po v ra tku iz Afrike pu je parnik 20. juniju v morski ožini med Anglijo in Irsko zadel na mino in se potopil z vsem svojim tovorom vred. K sreči se je vsa posadka s pomočjo rešilnih čolnov rešila na irsko obrežje pri mestu Korkti. Koveljnik parnika je bil kapitan Božo Mandič, doma iz Lovrane. Prvi častnik je bil Gabriel Vrunič, službo tretjega častnika je opravljal Metod Kosec, radiotelegrafist je bil Peter Bcdulovič, strojniki pa Ivan Vrh, Cicko Vranic in Ivan Pindulič. Imena ostalih mornarjev niso znunu. Poveljnik purnika je sutno brzojavil družbi na Sušak, du se je vsa posadka rešila in je sedaj v Korkti. Družba je zahtevala od poveljnika natančno poročilo, ki pa doslej še ni prišlo. * Najstarejša Jugoslovanka. V bosanski vasi Lipiku so odkrili najstarejšo ženo Jugoslavije, nad 150 let staro Stano Sisič. Častitljiva starka je bila že ob času okupacije Bosne in Hercegovine stara 80 let. Poročila se je sedemkrat, prvič, ko je bila star 20 let, zadnjič pa, ko ji je bilo 86 let. Ko je s 102 letoma postala zadnjič neutolažljiva vdova, se na njeno veliko žalost ni pojuvil noben ženin več! V sedmih zakonih je imela 21 otrok, ki so pa vsi že umrli. Tudi od 132 vnukov ni nobeden več živ. Živi pa še okrog 5(X) pravnukov. Stana pripoveduje, da je z vsemi sedmimi možmi živela zelo slabo, posebno pa s tretjim, četrtim in šestim možem, so bili tudi . . ------------ -----a. niti pre- hladna se ni. Starka še vedno rada in veliko ie ter spi že od svoje rune mladosti kur na tleli. Ljubi tudi tobak in posebno še kavo, katere izredno veliko popije. * Kače po stanovanjih. V mestu Travniku v zadnjem času kar mrgoli kač. Njihovo najljubše bivališče je muslimansko pokopališče. Pa tudi v hiše se priplazijo te priskudne živali. Ko se je te dni neki uradnik vrnil v svoje stanovanje v prvem nadstropju, je zapazil veliko kačo, ki se je ravno plazila'v kuhinjo. S palico je kmalu pobil ostudno žival, ki je bila Ker izide nedeljska številka »Slovenca« že jutri — na praznik — sprejemamo še danes oglasna naročila le do 4. popoldne na kar opozarjamo naše cenjene inserente. Uprava »Slovenca« — V splošno bolnišnico v Ljubljani se iz res utemeljenih razlogov sprejema in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v lej bolnišnici brezpogojno potrebno. Ljudje v okolišu drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozarjajo, da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah, ker se iz njih krajev sprejemajo v tukajšnji zavod samo bolniki, pri katerih to zahteva vrsta bolezni. Tudi napotnice iz zdravniške ordinacije niso podlaga za sprejem, če ne gre za neodložljivo specialno zdravljenje. Bolnične ambulante so pa namenjene le siromašnim bolnikom, ki niso člani kake bolniške blagajne. Končno se ponovno opozarja, da tudi ob nedeljah in praznikih traja čas za obiske samo od 12. do 15. ure. — Uprava bolnišnice. — V Moravčah bo tujskoprometni tečaj. Po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani, ki rada podpira stremljenja lokalnih tujsko-prometnih činiteljev, 1k> priredila kr. banska uprava v sredo dne 3. julija tujskoprometni tečaj v Moravčah. Tečaj se znčne zjutraj ob 8 ter traja razen malega opoldanskega odmora ves dan do 6 zvečer. Na tečaju lx> vrsta predavateljev seznanila poslušalce z osnovnimi jinj-mi turizma, z. delom potovalnih pisarn in organizacijo turizma, s serviranjem, urejevanjem vrtov in okolico hiš, s higijeno na deželi ter z gostinskim kletarstvom. Prav gotovo bo privabil ta tečaj veliko število poslušalcev iz ISA MIR ANDA HOTEL IMPERIAL Nastopi originalni zbor Donskih k o z a k o v. Ljubavna drama lepe Poljakinje in avstrijskega buzarskega oficirja. Dejanje se odigrava v vrtincu Evropske špijonaže. Ob 16.. 19. in 21. uri KINO MATICA tel. 21-24 — Planinsko žegnanje nn Kofeah. Prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. bo na kofeah tradicionalno »žegnan je«. Že nn predvečer bo gorel pri domu velik kres ter vabil daljno okolico k planinskemu prazniku podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču. V nedeljo bo v kapelici pri domu na Kofculi ž.egnunsko opravilo, potem se lx> pa razvilo planinsko rajanje. Mnogo posetnikov tega planinskega praznika se 1k> podalo na bližnje vrhove, na Veliki vrh ali na Kladvo. Košuta je sedaj vsa v cvetju ter v tem zapoznelem čaru res vabljiva. — Završni izpit na Privatni dvorazredni šoli Zbornice TOI v Ljubljani, Grrgorčečeva ulica 27 (Trgovski dom). Pri završnili izpitih, ki so trajali od dne 4. t. m. do 22. t. in. je 73 kandidatov (-liij), ki «o jih opravljali, doseglo sledeče rezultate: Odlično — Arh Dobro-mir (oproščen), Eakin Breda, Jevnikar Pavla, Kozjak Julijaua. Krntncr Dana. Počivalšek Nikolaja, Seljuk Veronika (oproščena); prav do- bližnje in daljne okolice Moravč, saj je ta tečaj prvi v tem okolišu ter je malo verjetno, da bi se mogel v kratkem vršiti v bližini nov tečaj. Na tečaj nuj pridejo zlasti vsi oni, ki so v kakršnemkoli stiku s tujskim prometom ter s tujci, saj jim bo dala obravnavana snov veliko pobude za daljnje uspešno delo. Podrobni |hodntki se dobe pri Tuskoprometnem društvu v Moravčah ali pa Tujskoprometni zvezi v Ljubljani. — Iskali truplo otroka, našli pa tihotapsko blago. Iz Crensovcev nam poročajo dne 2>. junija: V decembru preteklega leta sc je vrnila iz Francije 21 letna hčerka poštenih staršev liane Marija iz Črcnsovcev 141. Opazilo se je nn njej, tla je bila nekako spremenjena in govorilo se je žc. da jc v drugem stanju, ona pa je to odločno tajila. Zadnjo soboto pa so jo odpeljali v bolnišnico v M. Soboto, kjer jo zdravnik ugotovil, da ir pred enim dnevom porodila. llancova je nekaj časa tajila, končuo pa dolga 1.46. Že pred nekaj leti je prav ta uradnik v juniju v svoji kuhinji pobil skoro enako voliko kačo. • * Prisebna mati rešila deset svojih otrok. V vasi Miniščah pri Krapini je prišlo tc dni do strašnega družinskega prepira. Kmet in mesar Stjepun Tušek je bil pijanec, ki je svojo ženo Anko in deset otrok pogosto pretepal in nečloveško mučil. Tudi topot se je Stjcpan zaradi neke malenkosti hudo razjezil in je s pestmi pretepal jokajoče otroke, jih vrgel po tleh ter suval z liogo. Končno je zgrabil velik nož in grozil, da bo najmlajšega otroka, ki še ni tri leta star, zaklal. V najhujši stiski je mati pograbila steklenico, polno oetove kisline, in jo vrgla besnečemu možu v obraz, Stjepan se je opotekel nazaj in medtem ko je bil ves prevzet od hudih bolečin in si je brisal obraz, se je težko preizkušeni ženi s pomočjb' sosedov posrečilo spraviti lia varno otroke. Na ženino prijavo so orožniki hoteli Stjepana aretirati, toda ou se je zabarikadiral v hiši in začelo se je pravcato oblegunje. Ko so orožniki končno vdrli skozi hišna vrata, jc Stjepun pobegnil skozi neka mala vrata na dvorišče, iztrgal nekemu delavcu železne grablje ter med strašnimi grožnjami izginil v bližnjem gozdu. Da bi preprečili krvavo maščevanje pobesnelega moža, varujeta hišo nesrečne družine dva orožnika. * Tožba proti državnemu erarju za pol milijona dinarjev. Pred civilnim sodiščem okrožnega sodišča v Sarajevu je bila zanimiva razprava proti državnemu erarju. Mila Božičkovič, žena dr. Dra-goljuba Božičkoviča. načelnika banske uprave v Sarajevu, je tožila državni erar za odškodnino v znesku 584.500 dinarjev in za niesečnino po 500 dinarjev. Povod tej tožbi je dala huda prometna nesreča, ki se je zgodila 15. junija 1930 med Her-cegnovim in Igalo. Božičkovičeva se je v družbi svoje hčerke Olge, Vojne Prnjatovič in pokojne Mare Prnjatovič peljala z avtomobilom iz Herceg-novega v Igalo. Ko so privozili pred železniško progo, se je nenadoma pojavil polniški vlak. Šofer ni več mogel ustaviti avtomobila in le vlak z vso silo udaril v avtomobil. Mara Prnjatovič |e bila na mestu mrtva. Vojna Prnjatovič in gospa Božičkovič pa sta bili hudo ranjeni. Božičkovičeva toži državni erar, ker smatra, da je za nesrečo kriva železniška uprava, ker ni na omeulenein mestu postavila zatvornic. Razprava je bila preložena, da bo sodišče nabavilo nekatere doTazne spise. * Dediče iščejo. V mestu Butte, Montana. USA, je umrl Ivan Ribar, ki je svojo zavarovalnino za primer smrti zapustil svojim staršem |osipu in Ani. Rajni je bil rojen 18. avg. 1892 na Reki, starši so se pa pozneje odselili baje v Slavonsko Požego. Ker pa sedaj bivališče staršev ni znano, prosi izseljenski oddelek banske oblasti v Zagrebu vse, ki hi veHrlj bivališče omenjenih staršev, da mu to sporoče. Ljubljana, 28 junija Gledališče Opera. — Petek, 28. jun.: »Lucija Lammer- moorska«. Izven. Debut koloraturke gdč. Karle Slehanove in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. (Zaključek operne sezone.) Radio Ljubljana Petek, 28. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.t5 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 9 šolska ura: Vidov-danska proslava (pripraviila II. dekliška mešč. šola v Ljubljani, vodi gdč. Marija Luharnar) — 10 Prenos iz stolnice do 10.15 — 12 Iz domovine (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Akademski pevski kvintet — 14 Poročila — 18 Koncert jugoslovanske glsasbe (Radijski orkester) — 18.40 Vidov dan (g. prof. dr. Fr. Trdan) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. Kr. Terseglav) — 20.30 Koncert. Sodeluje Radijski komorski zbor in Ra-dijjski orkester. Dirig. D. M. Šijanec — 22 Napovedi. poročila — 22.15 Slovanska lahka glasba (plošče). Drugi program! Petek, 28. junija: Belgrad: 19.40 Norodne pesmi in gl. — Zagreb: 20.30 Prenos konc. iz Relgrada —■ Bratislava: 21.30 Narodne pesmi — Praga: 20.30 Pisan konc. — Sofija: 20 Opera — Beromiinster: 20.30 Zab. konc. — Budimpe-šta: 20 Zab. gl. — Bukarešta: 20.05 Debussv-jeva opera: .»Pelleas in Malisande« — Stock-holm-Hbrbv: 21.25 Radijski ork. — Rim-Bari: 21 Siinf. konc. — Trst-Milan: 21 Ork konc. — Florenca: 19 Kitare — Sottens: 20.30 Valčki. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od petka od 8 zvečer do nedelje do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Žitko Jožica, Pleter-nikova ul. št. 13-1., telefon št. 47-64. — V nedeljo od 3 zjutraj in do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefou št. 36-24. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Rainor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta "8. * Maščevanje za uročene svinje. Kmet Ko-sta Grujič iz Busujide pri Veliki Kikiiuli je že delj časa živel v velikih finančnih stiskah. Krivdo za svojo nesrečo je zvručul na svojo snaho Lenko, ki je po njegovem mnenju ne samo izvrstna vedeževalka, ki s pomočjo kart točno ugiine bodočnost, marveč ima zaradi svojih skrivnostnih sil tudi moč nad duhovi in zna uročiti ljudi in živino. Če so morali v sili za-klati. živino ali če so poginile svinje za kakšno kužno boleznijo, je bilo vse to posledica Len-k/nill čarovnij. Zadnji čas je Kosta Grpjič zgubil 10.000 dinarjev. Seveda so tudi to nesrečo povzročile Lenkine čarovniške umetnosti. Ko je Kosta te dni srečal Lenko na cesti, jo je napadel z velikim kuhinjskim nožem in ji hotel prerezati grlo, vendar se je Lenki posrečilo uiti pobesnelemu starcu. Orožniki so aretirali starega Grujiča. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je priznal, da je hotel Lenko ubiti, ker b i gu samo n jena smrt rešila vpliva čarovnic in hudih duhov. — V zastaranih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naiavna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joscfova« voda milo deluje in zanesljivo odvaja, poleg tega pa se tudi po daljši uporabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovita. Ogl- re?. 8 br. 3074/35. * Skrit zaklad umorjenega. Te dni je v okolici Gline blizu vasi Skakuvca roparska tolpa napadla tri kmete. To je že tretji roparski napad, ki je bil v kratkem času izvršen v tem kraju. Kmetje Stevo in Janko Čuturilo ter Miloš Generulovič so se vračali s sejma v Glini. V bližini železniške postaje Sknkavec je skočilo iz grmovja več maskiranih in oboroženih mož, ki so ustavili voz, nastavili puške in samokrese ter zahtevali denar. Kmetje se pa niso udali, ampak so skušali ubežati. Roparji so desetkrat ustrelili za njimi in Janko Čuturilo je padel smrtno zadet nu tla. Medtem ko so se roparji vrgli na umirajočega, da bi ga izropali, je Stevo Čuturilo srečno prispel v vas. Generalovi?, ki je že precej v letih, se je skril v grmičevje ob cesti. Roparji so ga našli, ga neusmiljeno pretepali s puškinimi kopiti in mu vzeli 2944 dinarjev« Nato so šc enkrat preiskali truplo Stcva Čutiirila, pa niso našli nobenega denarja. Naslednje jutro je prišla sodna komisija, ki je natančno preiskala obleko rajnega in našla 2900 dinarjev, ki so bili zašiti v po-dlogi suknjiča. Tega denarja roparji niso našli, ker jc bil dobro skrit. Kmetje so silno razburjeni in v velikem strahu zaradi teh roparskih napadov. Orožniki pridno zasledujejo roparje in upajo, da jih bodo kmalu prijeli. »Veste, gospa klemševa. jaz mislim, da bi prav tako izgledala, če ne bi gojiia viike ii- ni in « rji L1UBD4N4 Nova harfa- izdelek banovinske šole za glasbila Splošno pozornost mimoidočih vzbuja krasna nova harfa, ki je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici. Ta instrument je izdelal Jožef Turšič, ki je s tem delom obenem dokazal svojo praktično usposobljenost o priliki polaganja mojstrskega izpita na naši banovinski soli za izdelovanje glasbil. Izvršitev harfe, vključene Vse risbe, menzure ter načrt za rezbarijo, je samostojno delo kandi data. S tem delom je pa obenem pokazal tudi sploš m uspeh imenovane šole, ki ga je usposobila za izdelovanje tega prelepega brenkala. Instrument je sicer namenjen za domačo uporabo, vendar se dajo na njem izvajati vsi tonovski načini, ker se dajo vsi toni strun obenem zvišati ali znižati za pol tona. To spremembo, ki se pri koncertnih harfah izvršuje s pedali, mora igralec napraviti s posebno ročno pripravo. Na ta način je mogoče izdelati harfo za neprimerno nižjo ceno. Morda bo ta na svoj način popoln instrument zbudil v tem ali onemf glasbeniku željo, da se posveti igranju harfe, ki je pri nas še tako zanemarjeno. Naše občinstvo bo zanimalo, da se v banovinski šoli za glasbila izdelujejo vsi instrumenti, pri katerih pride v poštev uporaba domačega lesa. Tu sem sodijo predvsem citre, mandoline, kitare, violine, viole, čeli i. dr. Od leta do leta kaže ta šola lepše uspehe. Banovinska šola za glasbila si je uredila v prostorih Tehniške srednje šole delavnico z najmodernejšimi stroji za obdelovanje lesa in vsemi ostalimi pripomočki. Namen šole je, da ustvari s pomočjo svojih absolventov domačo industrijo za izdelovanje glasbil vsake vrste. S teni hoče preskrbeti vsakdanji kruh številnim družinam, obenem pa olajšati staršem stroške za šolanje svojih sinov. Saj je šolanje na tem svojevrstnem zavodu povsem brezplačno. Izdelovalci in popravljalci glasbil ne bi v bodoče smeli manjkati v nobenem večjem kraju Slovenije. Posebno naša mesta kakor Ptuj, Novo mesto, Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Kamnik in Kočevje, da ne govorimo o največjih mestih, bi morala imeti vsako svojo delavnico za glasbila. Absolventi te šole uživajo posebne prednosti tudi v vojaški službi, kjer morejo biti nameščeni v delavnicah za izdelovanje in popravljanje instrumentov s pravico do pokojnine. Učenci te šole, katere učna doba je odmerjena na tri leta, uživajo poleg strokovnega pouka tudi pouk v slovenščini, nemščini, računstvu, akustiki, geometričnem risanju, tehnologiji, goslanju, glasbeni teoriji in zgodovini ter v zgodovini glasbil. V šolo se. morejo vpisati dečki z dovršenim 14. letom. Praksa pa je pokazala, da imajo starejši učenci) tudi v starosti od 20 do 30 let) še boljše uspehe. —nt.— Primarij dr. Ješe ne ordinira do 11. julija 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.50 zjurtaj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 FO Sv. Peter ima na praznik Sv. Petra in Pavla ob 7 sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Za vse člane in mladce udeležba strogo obvezna. Po maši pa bo kratek sestanek v društveni dvorani. 1 Razstavo letalskih modelov priredi pomladek Kr. Jug. Aero-kluba na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani dne 28. junija popoldne, 29. in 30. junija pa od 8 do 12 in od 2 do 6. Razstava je v delavnici v podpritličju. Vstop prost. Vsi vabljeni! I Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže na Vidovdan službe božje ob 10. v stolnici, oziroma parustosa ob 11 v pravoslavni cerkvi. Udeležba članov pododbora v uniformi ali civilni obleki z znakom. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. 1 Izlet v Češko kočo pripravlja SPD za svoje člane v nedeljo, 7. julija. Izpred evangeljske cerkve bo odpeljal avtobus ob 5. zjutraj, ob 7. bo že na Jezerskem in bodo izletniki odtod šli peš na Češko kočo, kamor bodo prišli med 10. in 11. uro. Kdor hoče, more napraviti razne ture na Grintavec ali Kočno. Prav tako je možna vrnitev čez Kamniško Bistrico in Kamnik. Z Jezerskega bo odpeljal avtobus v nedeljo ob 8. zvečer. Podrobnosti daje pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 4-1 v Ljubljani. 1 Zgodnji popoldanski vlak na Gorenjsko bo vozil iz Ljubljane v petek, 28. junija, ker je v soboto praznik. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 14.36 in ima najprikladnejše zveze za vse izletnike, ki nameravajo čez praznike v planine. Vlak bo pripeljal v Bohinjsko Bistrico že ob 17.01 in v Rateče-Planico ob 17.18. Komur' je torej na tem, da čimprej pride na Gorenjsko, naj potuje s tem vlakom. 1 Vse, ki ste maturirale v Lichtenturnovem zavodu leta 1939, se zberite, kakor smo se domenile, danes ob 3 popoldne na samostanskem dvorišču! — Odbor. 1 Absolventi Strojne delovodske šole v Ljubljani se tem potom najlepše zahvaljujejo vsem, ki so jim s podporo omogočili prireditev poučne eks- kurzije. Ekskurzija je bila v dneh od 20. do 27. junija in Je v vseh ozirih dobro uspela. — Odbor. I Završni izpit na trgovski akademiji. V našem včerajšnjem obvestilu o tem je bilo ime Ljubice Lendovšek, ki je izpit napravila z odliko, pokorjeno v Langovšek, in v Mahkota ime Marije Mahkovec, ki je bila enako kakor Ana Duhovnik m Ana Zajec oproščena ustnega izpita. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj se na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josel« grenčice. I Nagrade mestne občine ljubljanske najboljšim ucencem ljubljanskih Sol. Kakor lani je tudi letos mestna občina ljubljanska za Vidov dan ob zaključku šolskega leta pripravila najboljšim učencem ljubljanskih šol veliko veselje z nagradami, ki jim bodo razdeljene na posameznih zavodih. Dela Otona Zupančiča v treh zvezkih bo dobilo devet dijakinj gimnazij, a 14 dijakinj in dijakov gimnazij, tehniške srednje šole, učiteljske šole in trgovskih sol bo dobilo »Spominski zbornik Slovenije«, en dijak tehniške srednje šole Matanovičevo Elektrotehniko«, 15 učencev meščanskih šol bo pa dobilo popolno zbirko miniaturne izdaje Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in Žalostnih narodnih pesmi. Po eno knjigo iz Erjavec-Fleretove zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji« bo pa dobilo 59 učencev mestnih ljudskih šol. Poleg teh lepih knjig dobi vsak nagrajenec še Wester-2mitkov »Razgled z ljubljanskega gradu«. Darila naj vse nagrajene vzpodbujajo k nadaljnjemu pridnemu učenju in spominjajo še na stara leta na šolanje v Ljubljani. 1 Cepljenje proti davici in snaženje mestnega domovinskega urada. Ker je včeraj neki ljubljanski dnevnik objavil, da bo cepljenje proti davici še tri dni, t. j. v ponedeljek, torek in v sredo, in da mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v pionedeljek in torek ne bo posloval, opozarjamo občinstvo, da se je ta notica zakasnela in velja za prve dni tega tedna, torej za že minuli jx>nedeljek, torek in sredo, 24., 25. in 26 junija. Prihodnji ponedeljek in torek bo torej mestni domovinski urad redno posloval za stranke. Tudi cepljenje proti davici je bilo že včeraj končano in naj se zamudniki obrnejo po informacije na mestni lizikat. 1 Din 1000,— je zgubil reven uslužbenec-invalid v četrtek od Jernejeve ceste do Kolodvorske ulice. Prosim vrnitev proti nagradi, ker sicer zgubim zaposlitev. Naslov: Hostnik, Sv. Jerneja c. 1, šiška. 1 Damske poletne domače obleke od 85 din, boljše, svilene od 180 din naprej nudi Goričar, Sv. Petra cesta. 1 Zaradi popravil Zaloške ceste med gasilskim domom in mitnico opozarjamo avtomobiliste in voznike, naj po možnosti uporabljajo za tranzitni promet proti Zalogu le vzporedne ceste skozi Ste- panjo vas in Fužine, saj bo popravilo ceste trajalo najbrž le teden dni. 1 Gosposko ulico zopet asfaltirajo. Včeraj so zaprli lios|>osko uliro, ki je bila že lani prekrita s tankim asfaltnim slojem. Ker bi moralo cestišče dobiti vsega skupaj dvakratno asfaltno prevleko, pa je slabo vreme lani prekinilo dela, bodo skušali cestišče sedaj dokončati. Z ostrimi metlami so cesto že poinetli in če ne bo nagajal dež, bo tanki vrhni asfaltni sloj naškropljen še v današnjem dnevu, tako da bo za praznik cesta, popolnoma urejena in odprta. I Tito Schipa poje danes v kinu Union! Prijatelji lepega petja bodo imeli danes v kinu Unionu velik užitek z najnovejšim filmom »Ognjena zemlja«, v katerem poje sloviti italijanski tenorist Tito Schipa v vlogi slavnega pevca, ki je s svojim glasom osvojil poslušalce vsega sveta. Dejanje filma mu nudi mnogo prilik, v katerih more navdušiti [x>slušalce s svojim krasnim glasom; jx>leg tega pa film predočuje zelo zanimivo dramo, ki bo držala gledalca v napetosti do zadnjega prizora. 1 Film »Tebi na ljubo« v kinu Slogi. Prijateljem mlade in talentirane filmske igralke Luise Ul-richove se nudi te dni prilika, da si ogledajo njeno nadvse ljubko igro v vlogi mlade in hrabre ženice ogi ................. slikarja (Viktor de Kowa), ki živi v oblakih fantazij, daleč od stvarnosti, ter samo za umetnost. Mož ne veruje v svojo umetnost in meni, da njegove slike še niso dovolj zrele za javnost. A žena za-upa v njegovo ustvarjanje ter pomaga možu in sebi. Kako, to boste videli v tem odličnem filmu. 1 Zu mestne reveže je direktor magistralnih uradov g. Fran Jančigaj podaril honorar 100 , din za predavanje v ljubljanskem radiu o protiletalski zaščiti; ga. Tekla in g. dr. Adolf Kaiser sta v počastitev spomina pok. g. Edvarda Volt-munna nakazala 500 din. Kako plemeniti so pa tudi taki, ki so sami podpore jiotrcbni. nam je pa dokazala dobrosrčnost vdove ge. Frnnčiške Mavec z Grublovičeve ul. 18., ki je odklonila nadalnjo mestno podporo v znesku 75 din, ko ji jo železniška uprava dodelila višjo j>od|>oro. Podpore potrebna vdova nikakor ni hotela več izkoriščati ljubljanskim revežem namenjenih sredstev ter je njej namenjeno podporo odstopila drugim še bolj potrebnim. S tem je dala dober zgled zlasti manj premožnim slojem, predvsem pn tudi premožnim in bogatim, kakšna je jirava ljubezen do bližnjega. Vsem I dobrotnikom mestnih revežev izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu i podpiranih. MARIBOR Nova garaža mestnega avtobusnega podjetja Največja dvorana v Mariboru, kjer je prostora za 15.000 ljudi Italijanski general milice Melchiori Maribor, 27. junija. Danes bodo delavci na zgradbo novih garaž za mestni avtobusni promet slavili vesel dogodek. Zgradba je v surovem stanju končana ter se to proslavi s tradicionelnim likofom. Dela pa se bodo s polno paro nadaljevala ter bodo garaže popolnoma gotove čez dva meseca. Toda že sedaj se vidi, da je - to zgradba, ki nima pri nas blizu in daleč tekmeca. Ker se gradijo garaže precej, na periferiji, ob Tržaški in Linhartovi ulici, jih mariborska »radovednost« dolgo časa ni odkrila. Le zadnje dneve, ko so začeli prekrivati ogromno strešno ploskev ter jo obijati z deskami, tako da ,e vidna že od daleč, so začeli prihajati na stav-bišče številni ndovedni meščani, ki sicer tako budno spremljajo vsako večjo gradnjo v mestu. Z novimi garažami bo sedanja občinska uprava uspešno zaključila svoje delo na sanaciji in reorganizaciji mestnega avtobusnega prometa. Naprava novih garažnih prostorov je bila zelo nujna. Dosedanje garaže pri mestni plinarni so pretesne, da ni dovolj prostora niti za polovico avtobusnega parka, delavnice so premajhne ter se ne dajo dovolj sodobno opremiti, poleg tega pa je tudi iz varnostnih razlogov nedopustno, da bi se nahajale garaže avtobusnega prometa tik plinskih rezervoarjev mestne plinarne, saj bi v primeru požarne nesreče postalo to usodno kar za dve najvažnejši mestni podjetji. Povrhu vsega pa rabi mestna plinarna sedaj prav nujno skladišče za premog, za koks in druge produkte, za katere bo potem dovolj prostora v sedanjih garažah. Vodstvo mestnih pcidjetij se je že dolgo bavilo z načrti za zgradbo novih avtobusnih garaž. Napravljeni so bili različni načrti za garaže v Koroškem predmestju, jioleg sejmišča pri klJvnici in še na nekaterih drugih prostorih, potem pa ,e prišla ugodna ponudba tovarne Zelenka & Co., ki je opustila svojo predilnico ter je ta tovarniški objekt med Tržaško cesto in Linhartovo ulico prodala mestni občini. Načrte za nove garaže je napravila mestna gradbena uprava, dela pa je prevzelo podjetje Šlajmer & Jelene. Po zunan>osti sodeč ne predstavlja stavba novih garaž nič posebnega. Edino ogromna vzbo-čena strešna konstrukcija vzbuja pozornost. Zato pa osupne vsakogar notranjost že takoj pri vhodu. Take dvorane tako ogromnih dimenzij ni v vsej Sloveniji, pa tudi menda ne v državi. Notranjost obstoja iz enega samega prostora, dolgega 75 m, širokega pa 32 m, ki ni nikjer prekinjen s kako vmesno steno ali stebrom. V tej dvorani bi imelo dovolj prostora 15.000 ljudi, namestili pa bodo prav zlahka v njej 70 velikih avtobusov. Poleg glavne garažne dvorane je priključena prostorna delavnica, ki bo .najmodernejše opremljena. Imela bo pet jaškov za popravila na avtobusih, poleg njih pa še v posebnem jašku mehanično delavnico, tako da se bodo vsa popravila in izmenjave vršile kar najhitreje. Zadaj za tem prostorom pa se nahajajo specijalne delavnice — kovačija, strugama, ključavničarstvo, elektromehanična delavnica ter skladišča za material. Na severni strani garažne dvorane jc nameščena centralna kurjava s tremi velikimi kotli, araže se bodo ogrevale z vročim zrakoin po najnovejšem sistemu, tako da se bo vroča para iz kotlov dovajala v |>osebne aparate v garaži, skozi katere bodo ventilatorji sesali zrak, ki se bo v aparatih ogreval ter se nato dovajal v prostore. Na južni strani garažne dvorane se nahajajo pisarniški jirostori. Garaža bo opremljena tudi z vsemi jiotrebniiiii higienskimi napravami, umivalnicami, kopalnicami itd., tako da bo preskrbljeno osebje z vso udobnostjo. Nekaj posebnega je stropna in strešna konstrukcija te ogromne dvorane, ki je napravljena popolnoma iz lesa. Skraja so imeli namen napravili streho iz železne ali železobetonske konstrukcije, ki pa tii ogromno stala. Odločili so se zaradi tega za les. Ta ločna konstrukcija se pri nas prvič uporablja ler ima neko podobnost z znanim mostom čez Kokro pri Kranju, Ves ogromen strešni obok, s katerim je pokrila ta največja naša dvorana, nosi 11 silnih lesenih lokov, ki vsak tehta 6500 kg. Za te loke, ki so sestavljeni iz številnih povezanih tiamov, so rabili posebej rezan les. Vsak lok je sestavljen iz treh delov, dolgih po 12 in. 'i'e dele so sestavili na tleh ter jih s posebnim škripčevjem upognili. Nato so na ognju iz treh delov sestavili celoten lok. Ko je bilo vseh 11 lokov sestavljenih, so jih drugega za drugim Mignili, vmcsne^prostorc med, njimi spojili s tramovi ter nalo obili z deskami. Na deske pride streha iz valovitega salonita, katerega je izdelala tovarna v Splitu jiosebej v tej obliki. Na sj>odnji strani bo streha ometana ter belo obeljena, tako da bo notranji prostor ves svetel. Vsa lesena konstrukcija se pa prebarva s posebnim sredstvom »antigrinc, tako da bo ognja varna. To sredstvo sp izdeluje v Guštanju. Svetlobo bo dobivala dvorana skozi štiri nadsvetlobe ter skozi ogromna okna ob stranskih stenah. Pred vhodom v dvorano sta vkopani v tla dve ogromni cisterni za nafto. Vsaka cisterna vsebuje po 30.000 litrov nafte; je 1.90 m visoka ter 6.75 m dolga in tehta 2750 kg. Obe cisterni je izdelala Splošna stavbena družba v Mariboru. .Poleg cistern pa bodo nameščene moderne naprave za vodo in stisnjen zrak. ♦ m Meščani! Vidov dan je vsako leto spominski dan naših junakov in borcev, ki so dali življenje za vero in domovino. V počastitev njihovega spomina bo mestna občina razobesila na svojih Poslopjih državne zastave. Vljudno vabim vse meščane, da store isto na svojih hišah! m Botnava — dekliški, dnevi. Za one, ki v nedeljo ne bi mogli pravočasno priti k skupni sv. maši, bo sv. maša ob jx>l devetih v grajski kapeli. Po tej uri ne ho nobene maše več. in Orgelski večer, ki ga škof. cerkveno-glasbe-na šola v Marilioru priredi danes zvečer ob sedmih v stolni in lestni župnijski cerkvi, obsega naslednji sjx>red: J. S. Bach: Preludij v G-duru, Fuga v G-duru; Premrl: Pastirčkova pesem (iz »Božičnih skrivnostih); Keger: Canzona, Op. 65; Bossi: Ke-demption. Op. 104, št. 5; Gaubi: Oče naš; Reger: Consolalion, Op. 65; Zaje: Ave Marija; Bach: Preludij in fuga v g-molu; Liszt: B-A-C-H, Preludij. Sjx>red izvajajo gojenci III. letnika, ki so učenci prof. Gr. Zafošnika. Vabimo mariborske ljubitelje cerkvene glasbe, da se tega večera udeležijo! m »Rodoljub iz Amerike« pride v soboto, dne 29. junija ob 5 popoldan na Tezno na vrt gostilne Dovič prej Pulko. »Rodoljube pričakuje, da gu obiščete iu si ga ogledate ter tuko podprete delo Rdečega križa na Teznu. Po igri zabavni večer. Odbor.. m 50 letnico življenja obhaja danes v krogu svoje družine znani |>oštni inšpektor Peter Maroli. K le-pi obletnici mu tudi naš list čestita in mu želi, da hi obhajal še lepše jubileje. m Na zavodu šolskih sester v Mariboru bo na vadnici vpisovanje dne 1. julija od pol 8 do 12 in popoldne od pol treh do petih. Učenke naj prcdlo-že zadnja šolska izpričevala, novinke za prvi razred pa rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in domovnico. m Višji tečajni izpit na I. dri. realni gimnaziji na odd. C. Izpiti so bili pod predsedstvom inšpektorja min. prosvete g. Janka Leskoška. Ustnega izpita so bili oproščeni: Dušan Cotič, Bojan Paučnik, Bogomir Podlesnik, Ljulx>niira Laharnar. Izpit so opravili: Emil Atlems, Otokar Bajec, Franc Brglez, Pavel Cichy, Edvard Cilenšek. Rudolf Fischbach, Vladimir Haller. Miran Hojnik, Mojmir Jankovič, Pavle Jagodič, Erik Kokal, Milovan Kranjc, Albert Kropej, Anton Ledinek. Dušan Makaiovič, La-disl av Mlaker. Boris Ogrizek. Kari Pistotnik, Anion Pogorele, Mirko Šoštarič. Oskar Verdnik, Oskar Vezjak, Ivana Kurent, Olimpija Cotič. Karolina Horvat, Pavla Letonja, Ljuba Založnik, Ignac At-tems (privatist). m Rezervni podoficirj: mariborskega vojnega okrožja se obveščajo, da se vrši ustanovni občni zl>or pododbora URP v Mariboru dne 7. julija t. 1. ob devetih predpoldne v prostorih Narodnega doma. Občnega zliora se bo udeležil tudi delegat Uspeh pevke Ljubljančanke V dnevih od 27. do 31. maja t. I. je bil ua Dunaju natečaj za angažman pevk pri radijski iHisiuji na Dunaju. Pri natečeju je tekmovalo 19 pevk in je med njimi bila Ljubljančanka Carmen Antič, ki je po svojem i)e\skeni študiju v Ljubljani odšla na Dunaj in si tam izpopolnila svoje pevsko znanje. Po težkem in dolgotrajnem delu uspeh tudi ni izostal in je bila gdč. Antič med vsemi pevkami edina, ki je bila soglasno sprejeta tako zu nastope na internih kakor tudi javnih koncertih radijske postaje na Dunaju. Konec tega tedna bo imela gdč. Antič že prvi koncert skupno z baritonom dunajske o|iere Mouthv-jem ob spremi jovan jn velikega orkestra. Tn koncert l>odo prenašale celo vse nemške radijske postaje. Vztrajni pevki. ki je tn kri prvič dosegla priznanje /a svoje delo in sposobnost, želimo obilo uspeha in ji čestitamo. glavne uprave URP iz Belgrada. Vsi rezervni pod-oficirji vljudno vabljenil ni Člhnom Mariborskega plavalnega kluba. V nedeljo, dne 30. junija popoldne točno ob 13.30 naj se pod skakalnim stolpom na otoku javijo: Berlič, Hranislej, Ite.rvar, Dornik, Gala, (Jože B„ Colež L Golob, Jankovič, Petek L.. Patek S., Steiner, Ška-pin, skofič, Tomaži č, Zimic. Zlatič. m Propagandni nastop Mariborskega plavalnega kluba. V nedeljo, dne 30. junija, priredi MPK v kopališču na Mariborskem otoku prvi iavni propagandni nastop. Vstopnine ni. m 1 milijon rumenjakov v enem vagonu. Kakor smo že večkrat javljali, je sedaj čez Maribor silno živahen izvoz živi! in živine v Nemčijo. Čez, Maribor gre tudi Ivolgarski izvoz; izvaža se živina, svinje, jajca. Pozornost je vzbujal v sredo izvoz 10.000 živih kur. ki so prispele iz Bolgarije še večjo pozornost pa hladilni vagon, v katerem se je nahajalo v pločevinastih posodah nič manj kot 1 milijon jajčnih rumenjakov. To blago ie dospelo iz Vel. Kikinde ter je bilo poslano v Berlin. Rumenjake rabi nemška živilska industrija. m šahovsko novice. V 5. kolu turnirja za prvenstvo Šahovskega kluba »Vidmar« so bili doseženi naslednji rezultati: črtalič—Peče 1:0 Kuster—Lukaž B. 1:0, Kukovec—Senekovič 10 Sonati—Hvalic 1:0. Gerželj—Ketiš 1:0. Marvin—Lukeš Fr. '/.:%. Partija Reinsberger-Skralovnik jo bila preložena. Po 5. kolu je stan;e naslednic: Kuster 5, Gerželj 4 in pol. Kukovec 3 (1). Peče in Sonan 3, čertalič in Reinsberger 2 in pol (1). Lukeš Fr. in Marvin 1 in pol. Lukeš B. 2, Ketiš I Skralovnik pol (1), Senekovič 0 (1) in Hvalič 0 točk. m Požar. Na gospodarskem jioslopjti posestnika Franca Ekarta pri Sv. Martinu pri Vurbergu io izbruhnil požar in ga i>oi>olnoma upepeiil. Dvema najemnikoma, ki stanujeta v Kkartovi hiši, ie pogorelo nekai lesa in orodia, ki sta ga imela shranjenega v Ekprto.vem poslopju, škoda znaša 27.000 dinarjev. Vransko Telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom lio priredil prihodnjo nedeljo, dne 30. junija t. 1. ob 1 popoldne v Slomškovem domu na \ ranskem Fantovski odsek skupno z Dekliškim krožkom. Vse prijatelje naše mladine, od blizu in daleč, vabimo, da pridejo v obilnem številu na to lepo prireditev, ter sc sami prepričajo, kaj se je mladina v tem letu naučila. Vstopnina bo znižana. Brežice + Umrla je v 73. letu starosti blaga gospa Terezija 1'interič, vdova Bogovič. Pogreb pokojnice bo v soboto. 20. junija ob 15 izpred hiše žalosti v Brežicah št. 37 na tamkajšnje farno pokopališče. Bodi ji lahka žemljica! Žalujočim našo sožalje! Narodni kino. V petek zvečer in v soboto predvaja Narodni kino velefilm »Grofica Wa-levvskac v gla\ni vlogi Greta Garbo kot grofica in Charles Beyer kol Napoleon. V nedeljo pa predvaja drugi del znanega filma »Tiger iz Eš-napura«, »Indijski nagrobni spomenik«. Trbovlje V Rajhenburg na mirovno pobožnost prihodnjo nedeljo gredo tudi Trbovel jcani. Odhod je s prvim vlakom ob polsedmih z nedeljsko karto. Zaklonišča pred napadi iz zraka pridno gradi rudnik. Prav uporabni so že opuščeni rudniški rovi. Tudi po velikih stanovanjskih kolonijah je pripravljeno najpotrebnejše. Nekatera zaklonišča pa so nanovo izvrtana v hrib tako pri kolodvoru in šoli v Trbovljah. Tako bi bili pred najhujšim zavarovani. Najbolje pa bo, če se to sploh ne bo rabilo. »Angeli garjevih lic« je napeta povest in po njej izdelan film o zablodah in vzgoji mladih fantov. Film bo predvajal samo Društveni dom v Irbovljah od petka do ponedeljka. Kranj Davčna uprava v novih prostorih. Iz prostorov na Glavnem trgu. ki so postajali od leta do leta bolj neprimerni, se je preselila davčna uprava v svoje nove prostore na Mencingerjev trg šl. 1 (bivša hiša tovarne ;Ika<). Gradnja nove dvorane Prosvetnega doma se je ta teden pričela. Že dolga leta se ie občutila velika jx)treba zgraditve večje prosvetne dvorane v Kranju, ker dosedanja nikakor ni več zadoščala. Sedaj so pričeli s podiranjem stare dvorane in z zidavo nove. Zunanja fasada starega doma bo primerno rcnovirana, tako, da bo izgledala vsa stavba kot "ova- ('ra,lbena dola 'e prevzelo stavbeno podjetje Metod Oblak iz Kranja. Kino šmartinski dom predvaja v petek ob 5 in 9 »Juarez«, ob 7.15 »V mrežah zločina«. V soboto ob 3 »V mrežah zločina«, ob pol 5. tričetrt na sedem in ob 9 Juarez . V nedeljo isti spored kot v soliolo. Opozrjamo bralce Obiska«, da Imajo sedaj priliko videli »Juareza« v filmu. Popravni izpiti. Učni tečaji za dijake in dijakinje gimnazije in meščanske šole. ki imajo popravne izpite, se prično 3. julija. V tečaju bodo poučevali profesorii z dolgoletno prakso. Pouk bo trikrat na teden po dve polni uri za vsak predmet. Pri učencih, ki bodo obiskovali tecai takoj v začetku. je uspeli zagotovljen. Vpisovanje !>o 1. julija od pol 11-12 in od polil do 16 v drž. meščanski soli, Tavčarjeva ul. 2. kulturni obzornik Slovesna upodobitev sv. Cirila in Metoda l jubljanska župnija sv. Cirila in Metoda za Bežigradom je dula akademskemu kiparju Borisu Kalinu izdelali nov kip sv. Cirila in Metoda ter ga nato vliti v mavčne odlitke, ki jih sedaj prodaju iu širi po Sloveniji, da s tem pomaga razcvetu kultu svetili slovanskih bratov. Ideja je bilu srečna, kujti doslej Slovenci nismo imeli lastne podobe sv. bratov ter so vsi naši kipi in podobe tujega izvora. Gotovo si bodo Slovenci, ki so veliki čestilci sv. solunskih bratov, ki sta slovunski jezik posvetila za najvišjo službo bogoslužju in prinesla Slovanom in tudi našim prednikom v Punoniji luč vere, zaželeli njih ki|H>v tudi v okviru domačnosti. Namesto tujih odlitkov bodo seduj slovenski čestilci sv. Cirilu iu Metodu lahko imeli v svojih stanovanjih izvirno zamisel slovenskega umetniku, ki po kvaliteti pruv nič ne zaostaja zu inozemskim blagom, /.ato vsem pri-poročamo nakupovanje te spominske plakete. J)a bi so prepričali o vrednosti snovnega in umetnostnega pomena te plakete Borisa Kalina, smo se obrnili na dva naša največja strokovnjaka v teh vprašanjih, na univ. prof. dr. Franca Grivca, največjega našega poznavalca življenju in pomena sv. Cirilu in Metoda, ki nam je o tem kipu dal naslednjo izjavo: Boris Kalin: Sv. Ciril in Metod Drobiž iz slovaškega kulturnega življenja Sedmnkov Martin čedermac v slovaški luči. — Poročali smo že v našem listu, du je g. Koloman Geraldini prevedel Sedmakovo jx>-vest K plan Martin Čedermac in jo izdul v lepi obliki. Sedaj pa' beremo v Narodnih novvnuh v oceni E. L.(ukič?) naslednje: »Prevod slovenskega romana o trpljenju Slovencev je ena izmed najzanimivejših knjig, kar jih je v tem letu izšlo jiri nas. Ni secer s čisto umetniškega stališča, čeprav je knjiga napisana dobro in tudi dobro, skrbno prevedena. Končno bi bil epiteton »zanimiv« zelo neprimeren za označevanje umetniških vrednot. Zanimivost knjige je v njeni vsebini, v stvareh, o katerih sc sicer ne govori. In zatiranje slovanskega živijo v Italiji, v Beneški Sloveniji, je za nas Slovake zanimiva stvar: podobne stvari poznamo sami zelo dobro iz lastne izkušnje v preteklosti, pa tudi iz sedanjosti za južnimi mejami naše države. Sedmakovo knjigo tudi Slovenci sami smatrajo za eno najboljših knjig iz svoje nove produkcije ter je imela tudi doma velik uspeh.c Nato jjodaje vsebino povesti, kjer podčrtava, du »je v Italiji že davno odpravljena slovenščina iz šol, da pa je prišel v Benečiji tudi ukaz o odpravi slovenskega jezika iz cerkve, glavno pa: Sedma k je pokazal slovensko vas v Italiji, kjer se pod nasiljem budi narodna zavest. Resnično najdemo v knjigi verno, polno in nazorno podobo o rnzmcrah in čustvovanju te slovanske veje. Vredno je prebrati to povest. Z umetniške strani pa je ta Sedmakova povest solidno delo na dobri višini; ni sicer veledelo, ki bi kazalo ne vem kakšne nove jx>ti v svetovni prozi, vendar jc dobro napisana ter gotovo lepo predstavlja novejše pripovedništvo tega bratskega narodu, ki jc nam po svoji usodi tako blizu. Prevod je, kakor smo že omenili, dober: videti je, da prevajalec ni gledal svoje delo kot obrt, temveč jo je vzel zelo resno. Slovaščina je pravilna in gibka, slovar prevajalcev bogat in stavki lepo oblikovani, še naprej bomo pričakovali Gcraldinovih prevodov iz slovenske književnosti !« Tako gledajo Slovaki na to slovensko |>ovcst v kritiki, ki ima naslov: Zanimiva knjiga.- Revija »Svoradov«, ki izhaja osmo leto v Bratislavi in jo izdajajo člani društva sv. Svo-rada kot časopis za kulturo in življenje, se leno razvija. Posebno v zadnjem času se je kvaliteta prispevkov povečala ter Slovaki, v tem primeru katoliški Slovaki, z velikim uspehom posegajo tudi na vsa področja duhovne znanosti, zlasti filozofske in umetnostne. V junijski številki je napisal uvodno besedo predsednik republike msgr. l iso pod naslovom ^Kato-liško stališče«. I)r. j. liajec govori o štirih svetovnih nazorih — fevdalizmu, liberalizmu, komunizmu in fašizmu — in o katoliškem stališču proti vsem štirim ter zahteva rui.jradikalnejše katolištvo zlasti v socialnem jx>gledu. Kritik dr. J. E. Bor rešuje vprašanje tzv. formalizmu v umetnosti, dotikajoč se ruske formalistične šole (šklovskij), kakor tudi češke (Mukarovsky). To je samo nekaj pomembnih člankov, da označimo višino iu notranji |>o-men te revije — katoliških slovaških starešin, katji Svodurov je veliko zbirališče katoliškega dijaštva — akademskega — v Bratislavi (kot bi pri nas moral postati bodoči Jegličcv dom), ter ima revija jio njem ime. OjKizoriti smo hoteli na to. da je v tej reviji že v nekaj številkah i/šlo predavanje našegu univ. prof. dr. Steleta, ki gu je svoj čus imel v bratislavskih znanstvenih društvih, pod naslovom »Mo. derna umetnost v luči XIX. stoletja*, in katerega konec »Strah pred umetnostjo in borba zanje je zanimiv tudi za to. ker je izšel v sedanji Slovaški in dokaz, da je svobodo vendarle večja kot pn kdo miši: jiri nus. luko je zaključil dr. Štele svoje predavanje: »Danes preživljamo v umetnosti vidni prevrat. Vedno »Celo med Čehi se čuti pomanjkunje primernih umetniških podob sv. Cirilu in Metodu, zlasti takih, ki bi združevule umetniško vrednost in primernost za širše sloje, še bolj se to čuti med Slovenci. l>oslej nismo imeli nobene domače umetniške podobe, porabne za pospeševanje češčenja sv. Cirilu in Metoda. Zato s priznanjem pozdravljamo prizadevanje l jubljanske župnije sv, Cirilu in Metoda, da je dala jjo kiparju Borisu Kalinu izdelati doprsno podobo (plaketo) slovanskih ajjostolov. Sam sem bil priča, koliko se je priznani umetnik trudil, da bi oblikoval umetnino, ki bi ustrezala zahtevam svetniške podobe v primerni skladnosti z zgodovinsko resnico in verskim čutom. Skušal je zadeti značaj in poteze, kakor jih predstavljajo zgodovinski viri. Ustvaril je umetniško podobo, ki je vredna, da se čim bolj razširi. Gotovo bo pripomogla, da se bo poživljal spomin in se širilo češčenje naših velikih blugovestnikov in jirosvetiteljev.« Univ. prof. dr, Fr. Štele, predstavnik umetnostno zgodovinske vede na na.";i univerzi, pa nam je izjavil o Kalinovcin delu naslednje: »Po poročilu župnije sv. Cirila in Metoda je izdelal znani kipar Boris Kalin reliefno skupino slovanskih a|x>stolov. Skupina je 29 cm visoka in predstavlja sveta brata do pasu, obrnjena v strog prednji pogled. Metod je po obleki označen kot nadškof in drži z levico odprto knjigo, v kateri Ciril ku/e cirilske črke. Obraza sta prosto oblikovana v duhu ikonografskega izročila o njuni jx>dobi, kakor se je izoblikovalo na jiodlagi raznih jx)skusov v zahodno in vzhodno krščanski umetnosti zadnjih 80 let, odkoder se je češčenje slovanskih aj>o-stolov razživelo v najpril jubl jenejši vseslovenski svetniški kult. Da podpre češčenje svojih jiatronov, je založila župnija sv. Cirila in Metoda posnetke v mavcu v dveh vrstah, ena je bronu podobno temno patinirana, druga slonokoščeno nadahnjena. Prepričani smo, da bo ta umetniška vpodobitev slovanskih biagovest-nikov našla mnogo častilcev.« Obema strokovnjakoma se za izjave najlepše zahvaljujemo. Prepričani smo, da bosta mnogo pripomogli k razširitvi kulta cirilmeto-dejske misli, ki je močna vez za združitev vseh Slovanov v veri, v duhu. Saj je ta ideja ena najmočnejših sil, ki danes združuje razne slovanske narode, kličoče iz suženjstva materializma i>o luči, ali pa iz suženjstva nasilja k svobodi. td. glasneje se slišijo očitki, da je umetnost zgrešila svojo jx>t, da jo je treba zojiet uravnati v pravo smer. Uveljavlja se končno celo nazor, da bi jo mogli usmerjati modri državniki. Ekspresionizem na primer v vseh svojih podobah se cesto uvršča med najbolj nevarne sovražnike družabnega reda in človeških idealov sploh. V določenih krogih ga enačijo z ži-dovstvom in prevratnimi socialnimi teorijami, zlasti marksizmom. Pokazalo se je za nujno, da bi po očiščenju knjig treba začeti čistko tuoi na umetniškem polju. To gibanje je našlo najmočnejši izraz v hitlerizmu, ki je jjostavil na proskribci jsko listo plodove ekspresionistične, futuristične, kubistične in podobne smeri, ukazal jih odstraniti iz javnih zbirk ter jih imenoval s sramotnim nazivom »Entartete Kunst«. luko se pred treznimi ojjazovalci življenja vsiljuje vprašanje: kaj je v sedanjosti resnična umetnost in kaj bolna zabloda? Ako se ozremo j>o sodobni družbi in še jx>sebej jx> sodobnih državah, vidimo, da je njihovo gledanje na umetnost pojx)lnoma neenotno. Ker je prepovedano v Nemčiji, ima — na primer futuri-zem — priviligiran značaj v Italiji, ali pa je vsaj izraz popolne umetniške svobode kot na primer na Madžarskem, v Jugoslaviji, v Franciji itd. Ko je bila sodobna unteinost v Monako vein osramočena kot .Entartete Kunst*, so se umetniki vsega sveta predstavili na razstavi del neodvisnih umetnikov v Parizu. Tudi raz-sežni prostori Muzeja princa Pavla v Belgradu so jKilni izbranih pregledov o razvoju francoske sodobne umetnosti, slikarstva. Zadnja mednarodna razstava cerkvenih umetnosti v Rimu I. 1934 je pokazala, da katoliška cerkev, ki se je sicer avtoritativno jx>stavila jjroti ekstrem-nemii ekspresionizmu, iz svoje službe nc iz-klučuje niti najbolj modernih izrazov, ako umetniki respektirujo njene temeljne principe. Podobno kakor v Cerkvi, vidimo tudi v Sovjetski Rusiji, da sprejema vsak način, če le zadovoljuje vsebinsko stran umetniškega dela. Kar se tiče vsebine in tendence v Rusiji prav tako kakor tudi v Nemčiji, nadzira stroga komisija vso umetnost in ji daje smer. Tako se zlasti v teh dvali državah srečujemo z gesli, da je treba umetnosti dirigirati nekako tako, kakor je treba dirigirati politiko in gospodarstvo. »Tako zakl jučuje prof. Štele svoj članek v slovaški katoliški reviji. td. * Srečko Koporc: Otroške skladbe za klavir. Edicija Sczako, Ljubljana. Glasbene stvaritve, kol nam jih je Srečko Koporc napisal v Otroških skladbah, so pač najlmljše priporočilo in hkrati tx>trdilo novejše sodobne glasbe. Te vrste glasba pa more najti v vseh glasboljubivih slojih kaj prijeten odmev. Na vseh poljih se dandanes toliko govori o sodobnosti, novih nazorih, moderni miselnosti, da postane tudi onemu, ki išče svoie vzore le še v preteklosti, končno le jasno, da se mora tudi glasbeni izraz v gotovih ozirih prilagoditi današnjemu času, da bo sodoben, da bo zanimiv tudi za revolucionarja sedanje dobe. Korx>rv se obrača v tej zbirki k mladini ter ji hoče natočiti pristnega letošnjega vina. Tudi v glasbenem razumevanju bo Ireba vzgojiti nov rod, ki se bo pa okrepil ob močni hrani. Koporčeva zbirka je zato prav primerna. Skladatelj sam nastopa v teh skladbah deloma tudi v dojemljiveiši obliki kot v nekaterih prejšnjih skladbah: mnogo trdot njegovega stavka je zginilo ali zavzelo le prijaznejše oblike, melodične linije so zadobile prožnejše in vzbočenejše loke: sploh je Koporčev kontrapunktičen stavek jasen, pregleden in arhitektonsko očrtan. V našem glasbenem naraščaju vzbujati smisel za široko razpredeno linearnost je naravnost naloga vseh onih. ki jim je glasbeni pouk izročen. Koporčeva zbirka je prav kot nalašč pomoč za to. Ze naslovi sami so zanimivi. Otroška igra. pravljica, stari očka pripoveduje. ples z medvedom, sanje o Miklavžu, ringa raja. izlet po domovini. Vsaka številka je skrbno izdelana, v prav zanimivem nasprotju s predhločo in z njej sledečo. Zbirko mladini prav toplo priporočamo. D. Miro Jankole obsojen na 5 let robije Ljubljana, 27. junija. Kakor smo že v našem poročilu krutko omenili, je bilo snoči po končanem dokaznem postopanju ter govorih drž. tožilca in branilca odrejeno, du bo sodba objavljena danes točno opoldne. Kuzenski senat se je danes do)x>ldne sestal na posvetovanje, ki je trajalo dobri 2 uri. Malo pred poldnem so se začele zbirati v dvorani skupine občinstva, v veliki meri ruzne žrtve, moški in ženske. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Obtoženec Miro Jankole je bil priveden v dvorano četrt ure pred razglasitvijo sodbe. Na zunaj je kazal mirnost in hladnokrvnost. Večkrat je stopil ven na balkon, da je opazoval vrvenje na Kralja Petra trgu. Ljudje so med seboj debatirali o višini kazni. Nekatri so bili mnenja, da bo Jankole prejel milo kazen, kuki 2 leti, drugi so mu prisojali po 3 do 5 let. Razglasitev sodbe Predsednik kazensk. senata s. o. s. g. Ivan Kralj je nekai minut po 12. uri, ko so še doneli zvonovi s stol pa frančiškanske cerkve, vstopil v spremstvu zapisnikarja iz posvetovalnice v d v 'orano. Nastala je grobna tišina. Poslušalci so se dvignili s sedežev. In predsednik je začel z mirnim glasom čitati sodbo, da je Miro Jankole kriv vseh deliktov v smislu obtožbe. Prebral je obširni tenor obtožbe. Čital je imena posameznih oškodovancev, ki jih je celotno 154 in navajal popolno vsebino obtožbe Izpadle so le 3 točke. Ljudje so postali že nestrpni, ko niso takoj culi višino kazni. Naposled je predsednik, ko je končal čitanje vsebine obtožbe, s posebnim poudarkom objavil, da je Miro Jankole obsojen zaradi zločinstva falzifieiran ja bančnih knjig, zločinstva obrtne prevare in prestopka poneverbe na 5 let robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 18. avgusta 1938 od 12 naprej. Stroški kazenskega postopanja se izrečejo za neiztirljive. Zasebni udeleženci se zavračajo glede svojih zahtevkov na civilnopravdno pot. Oproščen je plačila povprečnine. Oproščen je obtoženec v smislu §-u 280 k. p. v 5 točkah, to je od obtožile, da bi izkazoval v bilancah zu I. 1933 do 1937 terjatev napram tvrdki Tekstilija v znesku 62.947 din kot aktivum, duši ta tvrdka že davno ni več obstojala, ker je propadla. Oproščen je bil dalje glede 2 primerov, ki jih je obtožnica navajala, da je manipuliral s hra/-nilnimi knjižicami in je stranke opeharil. Obtoženec je sprva mirno poslušal sodbo, ko pa jc predsednik izrekel »5 let robije«, je okamenel. Poslušajoč sodbo s prekrižanimi rokami se je zamajal. Obširni so bili razlogi za utemeljitev sodbe. Predsednik je obrazložil posamezne točke sodbe. Sodišče ni moglo sprejeti obtoženčevega zagovora, da je z gotovostjo pričakoval sanaci jo od strani židovsko-nemškega kapitala. Za tuko sanacijo ni imel obtoženec nobene prave po-dlage. Ta je bila le plod njegove špekulativne fantazije. Sodišče verjame, da je obtoženec založil v banko prvič 300.000 din, drugič 300.000 din in naposled nad 900.000 din, toda v knjigah vse to ni pravilno izkazano. Obtoženec ne bi smel biti pri svojih špekulacijah prevelik optimist. Prav to mu sodišče šteje v veliko zlo. Za zločinstvo falzifieiran ja bančnih knjig določa kazenski zakon 1 do 5 let robije, za zločinstvo obrtne prevare 1 do. 10 let, za prestopek poneverbe nižje kazni. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obtežilne okornosti: prvič da je obtoženec s falzifieiran jem spravil v zmoto oblasti in interesente, da je povzročil drugič milijonsko škodo, tretjič, da je vršil prevare skoraj 4 leta. Olajšilno je bilo: dejansko priznan je, skrb za družino in neoporečnost. Za prvi zločin falzifieiran ja bančnih knjig mu je sodišče prisodilo 1 leto, za drugi zločin obrtne prevare 4 leta in za 2 prestopka poneverbe II mesecev, kar bi dalo 5 let in 11 mesecev. Sodišče pa mu je prisodilo enotno kazen za vse te delikte 5 let robije. Po končani sodbi vpraša predsednik: »Ali sprejmete kazen?« Obtoženec tiho: »Se bom premislil.« Tehniška vojska pred 400 leti Dandanašnji je pač vsakomur znano,' da je moderna vojska vojska tehnika. A prav tako je pravilno rečeno, da je bila sleherna vojna zmeraj tehniška vojna. Seveda so bili časi, ki v njih tehnika ali bolje rečeno — tehniški napredek v vojskovanju ni bil važna zadeva. Nasprotno pa je bila doba krog leta 1500 doba mnogih novih tehniških zamislic tudi na področju vojskovanja. Iznajdba tiskarstva je jiodpirala ta razvoj. Spisi o oborožitveni tehniki, zidanju trdnjav in strategiji so jako narasli. V debelih bukvah tedanje dobe najdemo različne tehniške fantazije, ki dandanes niso kar nič več tako fantastične, na primer: načrte bojnih vozil, ki so polni topovskih cevi, ki molijo iz vozov, celo načrte vozov, ki je njih pogonska sila — to so. bili konji — skrita v notranjosti: to je bil pač srednjeveški tanki Med drugimi konstrukcijami, ki so prodrle šele mnogo kasneje, zasledimo topove z zadešnjiin pol-nilom; metalce ognja, zažigalne bombe, potapljaške zvonove za pionirje; prve težke strojne puške, na-zvane mrtvaške raglje — skratka, bilo je nmogo novotarij in tehniški duh je bil vsepovsod izredno razgiban. Nova oborožitvena tehnika je bila tudi taktično izražena: pojavila se je strokovna četa. Jezdeci so kot novost dobili puške. Nastalo je prvo moderno topništvo, lahko in težko bojno topništvo, medtem ko so spočetka topove uporabljali samo kot obrambo za trdnjave. »Debela Berta« srednjega veka je tehtala 80 stotov in je bilo zanjo in za vso opremo potrebnih 72 konj. V tridesetletni vojni je švedski kralj Gustav Adolf spravil na bojne poljane izredno novost: topove za pehoto. To so bili lahki topovi, ki so bile njihove cevi prevlečene z usnjeni. Njegovi vojaki so imeli tudi prve lahke muškete (puške). V 17. stoletju se je pojavilo važno tehniško-taktično vprašanje: ali se naj še obdržijo čete s sulicami poleg strelcev? Ali je treba suličarje odpraviti? To vprašanje je dobilo svoj odgovor, ko so krog leta 1680 iznašli bajonet. Druga, navidezno postranska iznajdba, pa je imela še večje posledice: to so bile jiapirnate patrone. Dotlej je bilo tneba namreč zmeraj prej vzeti smodnik iz mošnje za smodnik, treba ga je bilo izmeriti in ga nato stresti v cev. K temu je treba dodati še tretjo »iznajdbo«:: pruski »drik = način izvežbanja čet. Šele zdaj je bilo mogoče pospešiti hitrost in natančnost streljanja. Zdaj je pehota lahko vsako minuto po štirikrat ustrelila, seveda kot salvo na povelje in ne da bi pomerili. Pri tem so streljali v oddelkih. Ker je sestojal bataljon iz osmih pelo-tonov, je nastal pri dobrem izvežbanju način streljanja, ki je sličil streljanju s strojnicami. Ko je poslednji oddelek nehal streljati, je začel streljati spet prvi, ki je bil medtem že napolnil svoje puške. Tako je nastalo na minuto 32 strelov v vsakem bataljonu. Hkrati so nastopali vojaki v strnjenih črtah »z istim korakom«, nato je sprednja vrsta pokleknila; streljali so v tričlenskih salvah na daljavo 150—200 melrov. To je bila tako imenovana linijska taktika, ki je mnogo pripomogla k uspehom v vojnah 18. stolelja. Izgubila pa je svoj pomen, ko je Napoleon iznašel novo taktiko strelske linije in je z njo in z izboljšanimi puškami dosezal svoje velike uspehe. | f Davorin Tombah | Maribor, 27. junija. Danes je umrl na svojem domu Zrinskega trg 6 v Mariboru v starosti 62 let, g. Davorin Tombah, veleposestnik in bivši trgovec v Št. Vidu pri Ptuju. Pokojnik je bil posebno v vseh Halozah znana osebnost ter je užival vsepovsod splošno spoštovanje. Pred 12 leti je opustil svojo trgovino v St. Vidu, ki jo je vodil nad 30 let in se umaknil v zasebno življenje. Bil je edini predvojni slovenski izvoznik krompirja in drugih poljedelskih pridelkov v Egipt ter ostale države, s čemer je domačemu ljudstvu veliko koristil. Svojčas je bil tudi dolga leta načelnik Trgovskega gremija za ptujsko okolico. Za časa svetovne vojiie je bil zaradi svoje odločne narodnosti od oblasti preganjan in z drugimi narodnjaki nad 7 mesecev interniran v Gradcu. Kot nadarjenega, v najnežnejši mladosti osirotelega dečka ga je sprejel njegov stric, znani preporoditelj, narodno popolnoma zanemarjenega rogaškega okraja dekan v Rogatcu g. Tombah Josip v vzgojo in z njim tudi vzgojil več 10 siromašnih zavednih slovenskih dijakov, ki še danes zavzemajo ugledna mesta. V pokojniku izgublja dr. Josip Tombak, predsednik kazenskega senata okrožnega sodišča v Mariboru, svojega edinega brata, s katerima smo ga vsak dan srečali na skupnem sprehodu. Bodi mu žemljica lahka. Preostalim naše globoko sožalje! + Potrtega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, očim, stric in svak, gospod Tombah Davorin veleposestnik in bivši trgovec danes po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika bo blagoslovljeno v hiši žalosti, Zrinskega trg 6, v soboto, 29. junija ob 14 v Mariboru, nakar ga bomo prepeljali v rodbinsko grobnico v Št. Vid pri Ptuju, kjer bo pogreb ob pol 17. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 1. julija ob osmih v frančiškanski cerkvi v Mariboru. V Mariboru, dne 27. junija 1940. Dr. Tombak Josip, sodnik okrožnega sodišča, brat, ter ostalo sorodstvo. Celjske novice Celftkl mestni svet Celje, 27. junija 1940. Snoči je bila v mestni posvetovalnici pod predsedstvom g. dr. Voršiča Alojzija zadnja seja mestnega sveta pred počitnicami. Predsednik gospod dr. V o r š i č je poročal, da je mestna občina že razpisala oddajo gradbenih, tlakovalnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici v Celju. Za izvršitev teh del prispevajo banovina, okrajni cestni odbor in celjska mestna občina. Dela bodo veljala skoraj milijon dinarjev in bodo predvidoma izvr sena letos do Gledališke ulice. PorotUo finanino-gospodarskcga odbora je podal finančni referent ravnatelj g. Oskar Cernelč. Obširna je bila razprava o sodobni ureditvi Mariborske ceste. Gradbeno ministrstvo je odobrilo za sodobno ureditev Mariborske ceste 1,260.000 din, od česar bo prispevala država 766.000 din, ostalo [>a tovarna Westen. Gradbeno ministrstvo zahteva, da celjska mestna občina izvede kanalizacijo in napravo hodnikov. Mestni svet je odobril stroške za kanalizacijo v znesku 350.409 din, za kritje teh stroškov pa se je predlagalo najetje kratkoročnega posojila, ki se bo krilo v dveh zaporednih proračunskih letih. Mestni svet ej sklenil, naj gradbeno ministrstvo uredi tudi tlakovanje izločnega dela ceste od Koprivnice do Golmajerja, ker je sedanji tlak nesodoben ter doirajan in ne odgovarja cesta pod nobenim pogojem ureditvi sodobnega cestišča, dalj e, da naj gradbeno ministrstvo vsekakor ne opusti zanimanja stikov sodobno urejenega cestišča v Gaberjih z asfaltom, ker smatra le tako urejeno cestišče kot trajno, sodobno in higienično. Precej časa je mestni svet razpravljal o uporabi in vzdrževanju občinske ceste Celje—Apnenik —Pristava. Med mestno občino in družbo »Bohe-mija« je določil sporazum iz leta 1937, da se cesta v odseku Apnenik—Pristava razširi, napravijo iz-ogibališča, da trpi stroške za mezde za razširjenje in bodoče vzdržeavnje ce.ste občina, »Bohemija« pa dobavi ves material za ta dela, obenem odkupi za razširjenje potrebno zemljišče in obenem prispeva za čezmerno uporabo ceste 400 kub. metrov gramoza, kar pa je najvažnejše, da prenese »Bohemija« sedež rudnika v Celje, obenem pa zgradi v dveh letih žično železnico. Občina k svojim obveznostim ni pristopila, ker družba do danes še ni izpolnila glavnega pogoja, da prenese sedež rudniškega obrata v Celje, kar je odločilno glede plačevanja davkov. Obrat se je podvojil, zaradi česar cesta še bolj trpi. Zaradi tega je mestni svet sklenil, da se občina ne smatra več vezano na ta sporazum, kajti občina ne more vzdrževati ceste, ki jo čezmerno izkorišča privatna družba, v breme svojih davkoplačevalcev, ako plačuje podjetje samoupravne do-klade drugim občinam. Če bi spolnila »Bohemija« P°g°j glede prenosa sedeža obrata v celjsko občino, je mestni svet pripravljen skleniti nov sporazum. Mestni svet je vzel na znanje primanjkljaj stroškov obrata v mestnem kopališču 36.000 din, kar se bo krilo iz višjih dohodkov 1940. Do marca meseca 1939 je bilo v kopališču 17.000 din deficita. Za odvažanje snega z mestnih ulic je bilo določenih 40.000 din, veljalo pa je 74.931 din. Kritje primanjkljaja 34.931 din je mestni svet odobril. Prav tako je mestni svet odobril kritje stroškov za izredna dela 348.000 din, to pa iz postavke višjih dohodkov iz proračuna 1939-40. Ta izredna dela »o n. pr. stroški centralne kurjave za drž. mešč. šolo 107.000 din, nabava novega škropilnega avtomobila 220.000 din. Za predstavnike kuratorija Vajenskega doma so bili izvoljeni gospodje Lečnik Anton, Dobovičnik Franc in ravn. Cernelč Oskar. V gradbeni odbor je bil izvoljen namesto g. Štefanija inž. Jože Brodnik. Ker bodo v počitnicah volitve v Kmetijsko zbornico, je mestni svet izvolil posebno listo volilcev: gg. Dorna Franca, Glinška Ivana, Kramarja Vinka, Pi-ška Josipa, Strenčana Jurija, Kodela Ivana, Šlan-derja in Jezernika Franca. Poročilo gradbenega odbora je podal referent g. Fazarinc Anton. Namestitev železniških zapornic v Medlogu je zaradi številnih nesreč, oziroma preprečitve istih nujno potrebna. Podvoz bi veljal 600.000 din. Mestna občina bo ponovno zahtevala od železniške uprave, da napravi tu zapornice in po možnosti zgradi tudi čuvajnico. Gradnja hodnika v Gaberjih oddana. Dela gradnje prepotrebnega desnega hodnika v Gaberjih so oddana najnižjemu ponudniku g. inž. Pretnarju za 585.527 din. Pločnik bo iz asfaltno mešanega makadana. Referent socialnopolitičnega odbora g. Jago-dič Josip je poročal, da so bile odobrene tri nove podpore, štiri zvišane, dve pa odklonjeni. V odbor za podeljevanje podpor pri okrajnem sodišču sta bila izvoljena gg. Kramar Janko in Dobovičnik Franc. c Meščanstvo vabimo dane«, na Vidov dan, ko se praznuje spominski dan preminulih borcev za vero in domovino, da okrasi svoje hiše z državnimi zastavami Mestno poglavarstvo v eClju. c Rekordno število prijavljencev na celjski državni gimnaziji. K sprejemnim izpitom na državni gimnaziji v Celju, ki so bili 24. in 25. junija, se je letos prijavilo 204 dečkov in 116 deklic, skupno 320, dočim jih je bilo lansko leto 248. Zavrnjenih je bilo 5 dečkov in 6 deklic. c Izletniški avtobus Celje—Logarska dolina je začel obratovati 25. junija in bo vozil do 31. avgusta iz Celja odpelje ob 10.15 s prihodom v Logarsko dolino ob 13.15, od koder se vrača ob 16 s prihodom v Celje ob 7 zvečer. Po potrebi in po objavi v dnevnikih bo vozil tudi od 1. do 15. septembra. Avtobus obratuje kljub temu tudi na redni progi Celje—Mozirje in Celje—Logarska dolina. c Nov lep napis »Prosvetni dom« so napravili včeraj na pročelju Doma v Samostanski ulici. Več let so samevale na pročelju črke »Dom« kot spomin na tiste dni, ko so nasilno odstranili črke. ki niso ugajale takratnemu režimu. c Zaklonišče grade pod Miklavškim hribom. Bo večje od ostalih v mestu. c Seja Združenih zasebnih zasebnih nameščencev bo v ponedeljek ob 7 v društvenih prostorih. c Svečana razsvetljava Marijinega kipa na Glavnem trgu. Mestna elektrarna bo pripravila za slavnostne prilike na Marijinem kipu na Glavnem trgu svečano razsvetljavo. Kredit 7.000 din je že na razpolago. c Most čez Pečovnico bodo gradili. Dela bodo veljala 7.784 din. c Iz Savinjske doline. Pri ugodnejšem vremenu zadnjih tednov se je stanje hmeljskih nasadov vidno popravilo, vendar je še vedno precej neenakomerno. V najboljših je rastlina dosegla že vrh opor in odgnala številne stranske panoge, v nekaterih pa je bolj ali manj zaostala, vendar sedaj tudi hitro napreduje. Splošno stanje nasadov zaenkrat dobro obeta, le nevarnost peronospore zaradi soparnega vremena traja dalje. c Skladišče Hmeljarske zadruge v Žalcu je odprto za zadružnike vsak delavnik od pol 8 do pol 12 dopoldne in od 3 do 7 popoldne. Ob nedeljah in praznikih skladišče ni odprto. c Ponudbe za oddajo gradbenih del za tlakovanje Vodnikove ulice v Celju sprejema mestno poglavarstvo v sobi št. 9 do 20. julija. c 2elezničarska godba v Celju bo priredila na Vidov dan od 8 do 9 promenadni koncert pred kolodvorom. c Združenje urarjev iz Maribora je imelo svojo letno skupščino v hotelu Evropa v Celju. Udeležil se je je tudi zastopnik TOI g. Hohnjec Miloš. Urarji so protestirali proti nameravanemu razpustu Združenja, ki z velikim uspehom deluje že toliko let. c Na državni svet so napravila proteste celjska obrtna združenja zaradi razpusta. c Glas iz občinstva. Cesta proti Liscam, ki je bila že pred leti krasna promenadna pot, katere so se Celjani in tudi letoviščarji zelo radi posluževali, je danes postala cesta za dirkalne poizkuse številnih motoristov in avtomobilov, ki nimajo v tej smeri nobenega opravka, razen da izpostavljajo pešce v nevarnost, da trešči vanje kakšen motorist ali avtomobilist, kakor se je to zgodilo še pred kratkim. Prosimo, da se na tej cesti enkrat za vselej napravi red! c Svoje demagoštvo je utemeljilo »Jutroc s svojim odgovorom na naše stvarne in utemeljene Otroikt kotiček ZAČARANI GOZD (209) Kača je obrnila glavo tja, od koder je prihajal glas. Tudi Ančka se je ozrla ... in ... tam je stala čarovnica iz starega grada. (210) Sedaj si Ančka sploh ni znala nič več pomagati. Čarovnica pa sc je krohotala. Zavihtela je svojo palico in kača je šla zopet mirno ležat na svoje mesto, zaprla oči in zaspala. vrstice kot odgovor na demagoški napad nedeljskega »Jutra«, ko je hotelo z očitkom, da smo s kratkimi vrsticami o poravnavi med delavstvom in tvrdko \Vesten škodili delavstvu, pokazati svojo veliko »borbenost« in lojalnost za delavstvo. Ugotovitev k očitku »Jutrovega« jioročevalca, da najbrž ne bere vseh listov, drži, če pogledamo sobotni številki »Večernika* in »Delavske politike«, v katerih jioročata celjska tovariša-poročevalca o poravnavi obširneje, kot je poročal naš list. Da je »Jutro-vo« poročanje demagoško in nestvarno, ugotavlja dejstvo samo, da se je poročevalec obregnil le ob naš list, demagoštvo pa ugotavlja tudi njegova trditev, ko pravi, da se mu zdi naša trditev, da ne bere vseh listov, otročja in začetniška, saj je v svoji obregljivi notici »spregledal«, da sta o poravnavi poročala tudi »Delavska politika« in »Ve-černik«. — Se eno: Ugotovili smo, da smo o poravnavi med delavstvom in tvrdko Westen poročali od štirih celjskih poročevalcev trije, »Jutrov« poročevalec pa pravi v svojem odgovoril, da o tem namenoma ni poročal in da so isto stališče zavzeli poročevalci ostalih listov. Poročali so sicer dan pozneje, ker izidejo njihovi listi dopoldne. ■ c t. moštvo in mladina SK Jugoslavije ima da-"jrtca popoldne ob '5 strogo obvezen trening na Per-Vnačevem igrišču. Po treningu je za vse obvezen sestanek radi gostovanja v Trbovljah. Pogled na francosko pristanišče St. Nazaire, ki so ga Nemci 19. in 20. junija bombardirali. Afera grofice Moriš de Rola končana Ljubljana, 27. junija. O grofici Moriš de Rola in o njenem spretnem izvabljanju denarja od slovenskih sester usmiljenk v Radečah smo obširno poročali že pred mesecem. Vsa poštena slovenska javnost je po točnih informacijah v našem listu bila prepričana, da so imele sestre usmiljenko v Radečah opravka s pretkano slfeparko, kateri so nasedle, vendar prišle še pravočasno na sled. Na spreten način in s pomočjo številnih prijjoročil uglednih osebnosti se ji je posrečilo izvabiti od sester lepo vsoto denarja in nekaj menic, vse to pa pod pretvezo, da mora dvigniti skoraj 40 milijonov svojega denarja v Kairu, kjer ima denar naložen, nakar bo vstopila v samostan. Dve leti je slepila sestre in tudi ugledno osebnosti, ko j>a je začutila pod nogami vroča tla, je izginila in se preselila v Trst, kjer je kupila-vilo in lep grad. Ker se je zadolžila, je napotila svoje upnike v Radeče, češ da jim je izročila ves svoj denar. Grški časnikar Konstantin Nikola Tsimbas je zahteval od sester 200.000 din kot kritje svoje terjatve proti grofici, od katere je dobil dve menici. Ker sestre niso izplačale zahtevane vsote, je vložil Tsimbas tožbo pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki pa je menični nalog razveljavilo. Razsodbo je utemeljevalo, da gre v tej zadevi le in nesporno za lastno menico, ki jo je podpisala sestra Vincencija Kaplja na prigovarjanje grofice Moriš de Rola, češ da so te menice formalnega značaja. Ne glede na to je bilo to menico razveljaviti tudi zaradi tega, ker sestra Vincencija Kaplja s samim svojim podpisom ni niti mogla-obvezati zavoda. Po čl. 4. statutov družbe zastopata provincijo vizitalorica provincije in ravnatelj. Zanimiva je bila ugotovitev sodišča pri razlogih, ko navaja, da je zavrnilo predlog za preložitev razprave v svrho zbiranja novega materiala za nadalje navedbe in pojasnila o poštenosti sester pri izpopolnitvi menice itd., s pristavkom, da so ti pomisleki brezpredmetni. Tsimbasov zagovornik dr. Grossmann je vložil priziv in je o tem danes razpravljalo apelacijsko sodišče v Ljubljani. Razprava se je pričela ob pol 12. in je trajala tričetrt ure. Senatu je predsedoval dr. Vičar, prisedniki pa so bili dr. Dolinar, dr. Stoj-kovič, dr. Verbič, dr. Stempihar, zapisnikar pa dt. Artnak. Po navajanju razlogov razsodbe okrožnega sodišča v Novem mestu in priziva dr. Gross-manna je spregovoril dr. Voršič J. kot zastopnik Družbe sester v Radečah namesto rednega zastopnika odvetnikn g. Vebleta iz Novega mesta, navedel stvarne in utemeljene razloge za zavrnitev priziva. Veliki senat je po 15 minutnem tajnem razpravljanju zavrnil priziv. E. Claes: 22 Pokojni župnik Kampens 1 Da, še jih vidi, kako prihajajo, vsi njegovi dobri prijatelji, katerih je samo še nekaj ostalo. Stari Testelt, »sladkosnedni Tine«, kakor so mu rekli, z vedno smehljajočimi se očmi, z žarečim okroglim obrazom, z velikimi nogami — (sto šest kil brez čevljev, »zaklane teže«, je rekel Rillaar) — ki ga je tako rekoč vedno želodec bolel, pa je znal tako imenitno »pospravljati« iz mize. Z enim samim jwgle-dom je videl, kaj je bilo na mizi, zadovoljno pokimal in rekel kot za blagoslov: »Disposuit omnia suaviter«. (Vse je prijetno razpostavil). Drugi pogled mu je povedal, kaj je še stalo v kotu ob peči. In ko so sedli, je zapel s težkim de — profundis glasom: »Si omnes illas bibi-mus — Domine (juis sustinee - - e e - bit.« Molenstee pa mu je odgovoril: »Bonum vinum laetificat cor pastorum — in saecula saeculoo • „ . oo - - - rum.« Kakšwi lepi časi so bili! In potem takrat, pri župniku iz Diesta pri Begijnhofu? To je bil še najlepši dan iz, tistih časov in kolikokrat so si o tem še pozneje pripovedovali. Den Dries iz Diesta je za svojo pet in dvajsetletnico inašništva priredil gostijo in povabil nanjo svoje prijatelje: celo monsig-nor generalni vikar naj bi prišel. Kdo je že pravil, da je monsignor postal zadnje čase zagrizen abstinent, da je zato tako strog v svojih pismih: da nikakor ne dopušča, da bi se na duhovniških pojedinah pilo vino, k večjemu kozarček piva? Begijnhof, sicer vrl človek, a ne preveč bister, je zvedel za vse to v zadnjem trenutku in se do smrti prestrašil. Hitro je naročil svoji sestri, ki je pripravljala mizo: same kozarce za pivo! Toda žtipnikova sestra in Stara, napol onemogla dekla sta mislili, da mi- za brez vinskih čaš in brez visokih šampanjskih »piščalk« ni ničemur podobna, pa sta postavili na lepo belo pregrnjeno mizo vse kozarce, čaše in čašice: k vsakemu krožniku tri. To ti je bila čudna pojedina! Sedeli so okrog lepe mize, s praznimi kozarci pred seboj in nihče, ni vedel nič povedati. Poslušali so mon-signorja, mu pokiinavali in pritrjevali, ne da bi vedeli o čem govori; menda je bilo nekaj o tem, kako lep dogodek je danes za den Driesa. ko obhaja svojo 25-letnico posvečenja, den Dries pa je tako žalostno pokimaval, kot bi hotel reči: »Možje, jaz tudi ne morem nič pomagati!« Rillaar je govoril v svojih kokoših, Testelt o svojih cvetlicah: toda vse brez ognja. Molenstee je bil tako zmešan, da je nekajkrat! med klepetanjem prinesel svojo prazno vinsko čašo prav do ust in šele v zadnjem trenutku opazil, da ni nič v njej. nato pa vedno ves jire-plašen pogledal po ostalih. Veerle je vlil v svoj visoki kozarec za šampanjec pivo »samo zato. da bi se zamotil, da je kaj drugega.« Monsignor pa je kar naprej žlobudral o nekdanjih časih, o semenišču, o starih prijateljih in pri tein vedno pogledoval na Testelta, ki je sedel ravno nasproti njemu, tako da je revež zardeval prav do ušes in do tilnika ter mislil, da mora že zaradi dostojnosti prikimavati, dasi so bile vse njegove m i«! i samo pri praznih kozarcih. Toliko zaskrbljeni Tesfeltov obraz je spravil Zeelhema v tak smeh, da si je moral pod okriljem namiznega prta skrivaj odpeti zgornji hlačni gumb: kajti Zeecllicin se je sploh smejal bolj s svojim trebuhom kot z obrazom. Ko je monsignor ob štirih odšel stisnivši vsakemu posebej roko, so se nekaj časa vsi nemo gledali, dokler ni gosjiod Van Reeth za-klical dekli: »Punca, začni kur .od začetka!... Juho gor!« To so se smejali! Ah, da, pokojni gospod Van Reeth. tako prisrčno vesel človek, ki je bil že v Rimu in pri naši ljubi Gospe v Lourdesu. ki je videl deželo sonca in vina in znal tnko prijetno pripovedovati in tako Iejx> opisovati, kaj vse je v koz.arcu vina, da ti je bilo, kot bi ga pokušal. Kje je tisti čas! Kje je tisti čas! Na dan, ko je gospod Van Reeth umrl, se .je zdelo župniku Kampensu prav tako kot bi nekaj izginilo z neba. Seveda, košček sonca in sreče, ki je ležal v kozarcu vina, je bilo res nekaj naravnost iz neba, ki ni človeka samo ogrelo, ampak približalo njegovo dušo Stvarniku in Trositelju vsega dobrega. V mirnih večerih te je lahko spravilo v tako razpoloženje, da si videl same angelčke; da si mislil, da ni slabili ljudi več na svetu in da boš še dolgo, dolgo živel. Župnik Kampens jc stal sedaj v senci cvetoče jablane ob županovem dvorišču. Od tu vzdolž mlina je videl razprostrto zeleno pokrajino Demerja kakor ogromen odprt molit-venik. Nikjer nobenega hrupa ljudi, nikjer nobene njihove j>ostave, — redek trenutek, ki ga človek včasih doživi. V jablani med belimi in rdečimi cvetki je slišal brenčati čebele od zadovoljstva nad lepim vremenom. Tedaj je župnik Kampens nenadoma začutil bližino Boga in pokojnega gospoda Van Reetlia. Kaj čuda torej, če je župnik Kampens tako rad govoril o ženitnini v Kani? Pa ti pride takle .umazan strgač in s svojimi računi o dve sto štirideset litrih zasenči prekrasno sliko, najsvetejši čudež vode in vina in vse. kar je v srcu župnika Kampensu s tem v zvezi. Oh, morda pa Žef ni mislil tnko hudo!... Ampak tri litre na osebo, pa še na vrh onega prvega, bi tudi s koščkom holandskega sira celo za kakega župnika... Ne, treba bo vprašati Molensteeja. kaj on misli o tem. O ti nesramni strgač! Če bi ga imel sedaj pred sabo, bi mu jih z lahnim srcem prisolil kakih pet. šest. Da. tako bi storil: in župnik je tesneje stisnil svoj brevir, kot bi hotel začeti. Ti salamenski. nesramni strgač! Takole po- kvariti gospodu župniku njegovo edino ne-Uolzno veselje! Neka otožnost je objela srce gospoda žup-njka, ko sedi v svoji mali jedilnici ob dvorišču. Večerno sonce meče mehko rdečino skozi odprto okno jx> mizi, po omari ob zidu na katerem visi slika sv. Petra in čoka. da se bo v sobi kaj zgodilo. Ck)spod župnik gleda sanjavo skozi okno na vrt, na cvetočo hruško, na cer-kovnikove golobe, ki se podijo po strehi in velika zalnst se mu splazi v srce. Rozalka prinese nn mizo večerjo: košček mesa, ki je ostal opoldne, skodelico mladega praska in nekaj pečenih krompirjev, iz temne steklenice pa mu rtatoči poln kozarec vina. »I rosi m, gospod župnik!« Župnik Kampens malomarno pogleda čez pogrnjeno mizo in hipoma reče: »Rozala, punca! .Steklenico vina lahko odnese"*'« Rozalka osuplo pogleduje z župnika na steklenico. Jo ,>Zn,koji frOS??'1 ™Pnik? Saj ffa jc samo se za trt kozarčke. Mar ni dobro?« »Kar proč jo vzemi, Rozala, in tale nolni kozarec tudi ter p-inesi enkrat gospodu župniku kozarec vode!« kako žalostno govori gospod župnik! Rozalka ga gleda odprtih ust »\odo, eosj-tod župnik? Vodo?... Vam' slabo?... Ne pijete več vina?« , K°™la, punca; in mislim, da ga nik- dar nikoli več ne bom pil.c . Vsf to je rekel s tako presunljivo žalostnim glasom, kot bi ga nekje v grlu tiščala debela kejia solz. Rozalka stoji, kot bi jo božja roka zadela, z rokami v bokih. »Ampak, gosjvod župnik vendar! — je mar kaj pripetilo? Vas je v želodcu kaj prijelo?« »Ne, punca, moj želodec je sedaj Se kar dober, ampak stori tako. kakor pravim. če pride kak siromak, mu lahko mirne duše daš sickicnicc vina .., tistega cenejšega.« je Nagradna križanka Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrado in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. ■i1 r- :i | 4 I5 10111 I7 8 | li 10 | ni"i 1 101121 1 Q 0i" 1101 1 1 1 »10© 171 III"1! 1019! m 19 | 20 I0M 1 012- „1 BS 1 I2"11(91-1 M i p. 1 1 101*1 | 1 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. Prodajalna dvokoles in motorjev v Domžalah. 11. Žensko ime. 12. Največja rastlina. 13. Struja, gibanje. 14. Prva posteljica. 15, Slov. reka. 18. Sedež čutila. 19. Hitro prevozno sredstvo. 21. Sleherni. 25. Začetek, prvi del. 26. Ptica. 28. Pevska nota. 29. Vrsta tkanine. 30. Povratni osebni zaimek. Navpično: 1. Namizno pregrinjalo. 3. Bufet v Ljubljani. 3. Žensko ime. 4. Veznik. 5. Tekoča voda, primorsko mesto. 6. Odmev, uspeh. 7. Številka. S. Svod, ozračje. 9. Oblika moškega krstnega imena. 10. Ceneno in potrebno vozilo. 15. Nočna ptica. 16. Najbolj razširjena tekočina. 19. Del ženskega oblačila. 20. Orožje. 22. Začimba. 23. Napla-Cilo. 24. Moralen maček. 27. Medmet, beseda, s katero prigovarjamo. Rešitev sobotne križanke. Vodoravno: 1. Union (pivovarna v Ljubljani). 5. Amen. 6. Ar. 8. Smem. 9. Ogon. 11. Čep. 12. Skupaj. 13. Ležak (unionsko pivo v steklenicah). 16. Bok (črno unionsko pivo). 17. Rak. 18. Tat. 19. Roman. Navpično: 1. Ume. 2. Nem. 3. In. 4. Naguban. 5. Amper. 7. Ropot. 8. Sel. 9. Ok. 10. Nak. 12. S.K. 14. Žar. 15. Ako. iS. Ta. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani: Rop AdolI, Lormanje 13, p. Sv. Lenart v Slov. goricah; Trampuž llijca, Ilenina, p. Jurklošter; Živec Viktor, odd. fin. kontr., Negotin-Krajina, nioravska banovina; Kelhar Helena, Vodnikova cesta 126, Ljubljana VII. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. * Opomba! Pristojbina za tiskovino je sedaj 50 par. Nezadostno frankirane pošiljke se ne bodo sprejemale. Steklene ploSce in ogledala vseh vrst in velikosti za pohištvo, urade, avtomobile, napise in slično. Matiranjc šip po lastnih in danih vzorcih. Zasteklevan;e novih stavb, ..SPECTRUM" D. D. tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII • Celovlka c.81 Telefon 23-43 Jk •n lilij Mali oglasi V milih »Klasih velja vsaka bnicds 1 din: teiiltnvnojakl •Klati S dlo. Debelo (Ukane naslovi,* besede ae računajo dvojno. Najmanjši tnesek ta ma'l oglaa 15 din. ■ Mali •Klasi «e plačnjolo takoj pr) naroČila, • Pri oslaalb reklamnega enačaja ae računa enoknlnnaka, I nun visoka Deti lat vrstica pn t din. • Za plamene odgovore (leda mallb offlaaov treba prllotltl ananiko. Logarja sprejme večje gozdno posestvo Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upravo »Slov.« pod »Graščina« št. 9456. •UliMU Krojaškega pomočnika sprejme Mrak, Ljubljana, šclenburgova 6. Vodovodnega instalaterja ln kleparskega pomočnika sprejme Gustav Puc, Tržaška 9. Čevljarskega pomočnika ki zna prlkrojevati, sprejmem takuj. Franc Plov-čak, Celje, Gosposka 9. Prodajalko pridno, pošteno in zanesljivo, vajeno tudi gostilne, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9503. Vinižarsko družino z najmanj 4 delovnimi močmi, sprejmemo za SI. gorice. Prejemki znašajo gl. vlntčarske pogodbe: 200 din mesečno v gotovini za vlnlčarska dela. prosto stanovanje, mes. 1 zl. m. drv, 301 sadjevca ter deputatno zemljišče v Izmeri 1 ln pol ha ln odpadajoča dnina. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih (službovanj jo poslati v upr. »Slov.« pod »Graščina« St. 9455. Krajevne zastopnike sposobne ln agllne, sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv., Petra c. 2. + Vspmogofni je odločil, da je končal svojo zemeljsko pot v 78. letu starosti naš dragi oče, brat, stric, gospod Franc Straus, pd. Hrastelj Pogreb bo v soboto ob 'AS zjutraj na Dolu pri Hrastniku. Dol pri Hrastniku, dne 27. junija 1940. Sinovi: Franc, Tone, Ciril, Jože; hčerki: Milka, Julka. Hlapca h konjem, vestnega, poštenega, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 94S9. H Izurjena kuharica Išče službo v Celju ali v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9175. (a mm\ Pekovskga vajenca sprejme parna pekarna Jakin, Ježica. Sveže goveje noge po 3 din kg — v vseli Slamlčevth mesnicah. Fižol od 3.60 din daljo — pri Sever & Konip., Ljubljana. Izrabite priliko! Partija prvovrstnih šivalnih strojev, koles ln otroških vozičkov — pri »Prometu«, nasproti krl-ževniške cerkve. Dospela je zadnja pošiljka francoskih koles zn. »Aiglon« Iver jo le malo število istih na razpolago, vabim Interesente, da si to priznano Izvrstno znamko čimprej ogledajo, ako želijo Imeti res lahko in vendar močno in trpežno kolo. - Viktor Bohlncc, Ljubljana, Tyrševa 12, dvorlščfe. Premog koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 PostreZba brezhibna Staiipiaiija ODDAJO: Trisobno stanovanje sončno, s pritlklinamt ln komfortom, na Poljanah, takoj oddam. Vseli so lahko takoj. - Vprašati: Povšetova 38, LJubljana. ODDAJO: Skladišče Tri suha skladišča, vsako posebej ali skupno, takoj oddam na Poljanah. Poizve se: Povšetova št. 38, Ljubljana. „SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Naročajte in širite »Slovenca« ! V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so poznali našo nadvse ljubljeno, vzorno in skrbno mater, gospo Terezijo Pinterič, vd. Bogovič da nas je zapustila po težki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 73. letu starosti, danes, 27. junija ob 10.45. Pogreb blagopokojne bo dne 29. junija ob treh izpred hiše žalosti v Brežicah št. ;!7. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 1. julija ob %7 zjutraj v farni cerkvi v Brežicah. Breiice, Maribor, Gradec, dne 27. junija 1940. Globoko žalujoči: Terezija, Zofija, Franc, Feliks, Pavel, otroci; Tichy, zet; Greta, Hilda, Zofija, snahe; Pepi, Erika, Hilda, Tea in Dita, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. Strojepisni pouk večerni tečaji, pričetek 2. julija. Chrlstofov zavod, Domobranska 15. (u Privatna šola Josephinum Zagreb, Illca 35-11. Dva razreda letno, temeljita Izobrazba v vsem, zlasti pošteno ln vestno delo. Brez razočaranja! Internat. Pišite 1 I Automotor DKW avto I limuzina, 32.000 km, radi odhoda k vojakom ugodno naprodaj. Zor, Brezovica 16 pri Ljubljani. Neizprosna usoda nam je danes iztrgala našega dobrega soproga in očeta, sina, brata in svaka, gospoda dr. iosa Jurkoviča univerzitetnega profesorja in dekana pravne fakultete unizerze Kralja Aleksandra v Ljubljani. Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne 29. junija, ob 16 iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje. Ljubljana - Čolnarji, dne 27. junija 1940. Soproga Marija s sinom Jožetom in ostali sorodniki. REKTOR UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA I. IN PROFESORSKI ZBOR PRAVNE FAKULTETE SPOROČATA TUŽNO VEST. DA JE DNE 27. JUNIJA 1940 UMRL GOSPOD DR. JOSO JURKOVIČ REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR IN DEKAN PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI VELEZASLUŽNEMU ČLANU PROFESORSKEGA KOLEGIJA BO OHRANILA UNIVERZA TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN. POGREB BO V SOBOTO, DNE 29. JUNIJA OB 16 IZPRED POKOJNIKOVEGA DOMA V LJUBLJANI, FCGNERJEVA ULICA 15 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariP Izdajatelj: Ini Jože Sodja Urednik: VHor Cenčii