Ei fete . i SC18V-** IgÄ , , i „ HA , i „ 3# ite»! t ü#fe SA i ; , 24.--’ if suffice 5«» S0 ^fesrf©^. — An&nštvo i epravničtvo: fftHriter, Koroška ®H«a $h ft. — Telefon ši 220. P@SHfft@zfra šžeirflka sžane 3© ▼is&arfer« ■aasNšsiB Mcodwlsea poIIMČeti IM zb slovensko Ifudstvo. &d pa K U a pstefe ^®a& Šm. «3 ft. i» H. se® šamiŠM, 62, številka. Maribor, dne 4. avgusta 19191".' Letnik XI. še«ilia mobilizacija v Prekmurju. „Merska-.Straža“ poroča, da so Madžari odredili v Prekmurju mobilizacijo od 18. do 45. leta. Slovenski fantje in možje se branijo vstopiti v rdečo armado. Več jih je ušlo čez Muro in pristopajo k prekmurski legiji, ki se ustanavlja. — Madžarski boljševik! so imeli zveze z bojjševiškimi voditelji v Mariboru in Varaždinu. — Rekvizacija na Prekmurskem je silno trda. Boljševiki bodo spravili ogromne količine živil iz Prekmurja, ako jih pravočasno ne zaloti jugoslovanska okupacija. * Keroška modlest. „Korotan je čuden svet, dan /majo v meh ujet“ itd. ■— Spominjam se te pesmice starega Levstika, kadar čitam, kaj so odredili konfe-renclarji glede Koroške. Razdelili so koroške Slovence na pet odsekov, a to ne glede na kakšen zemljepisnik, gospodarske, narodne,' zgodovinske, vojaške in druge razloge, ampak kar tako po svoji lastni volji, Ti odseki so siedeči: 1. Londonska pogodba. Nekaj Slovencev so dobili Italijani na podlagi nesrečne londonske pogodbe, namreč kanalsko dolino blizu do Vrat (Thörl) in k temu že Belo peč na Kranjskem. O teh Slovencih se pri pogajanjih niti ne sme govoriti. 2. Italijanski vpliv. Nekaj sveta so Italijani proglasili za okrožje svojega vpliva in zahtevajo, da se o njem razpravlja obenem z laškimi mejami, ne pa s Nemško Avstrijo. Ker so ta svet medtem tudi vojaško zasedli, je za nas dejansko izgubljen. To je dolina Žile, Žilice, be-Ijaška okolica in de! Roža. 3. Nesporno jugoslovanski kraj. Brez spora bi priznali konferenclarji 4 Jugoslaviji Jezersko in Možiško dolino. Večina koroških Slovencev pa naj bi šla skozi očiščevalni ogenj ljudskega glasovanja in to glasovanje naj bi se vršilo v dveh odsekih. 4, Odsek. Meja med tem in naslednjim odsekom bi šla nekako od Kepe v Karavankah čez Rožek, k Vrbi pri Vrbskem jezeru, po sredi tega jezera, po Glinici, Glini in Krki. 5. Severno od tega odseka bi bil odsek B. Predvsem je absurdno in zoper Wiisonova načela dati na ljudsko glasovanje, h kateri narodnosti kdo pripada, ker to je stvar dejstva, ne pa volje. Kjer je narodnost že določena, je pametno, da ta narod sam izjavi, kam hoče pripadati in kako hoče biti vladan, nespamet je pa ljudstvu, ki o narodnosti še nima pojma, dati na glasovanje, katere narodnosti je. Pripadnost k narodnosti morajo dognati znanstveniki, ne pa odločiti glasovanje. Pametno hi torej bilo, da na Koroškem znanstveniki določijo mejo med Slovenci in Nemci, dajo Slovencem priliko, da pridejo do narodne samozavesti in potem še le ta narod odloči, kam hoče pripadati. Na pariški konferenci so odločili ljudsko glasovanje samo v onih slučajih, kjer so konferenclarji bili v zadregi in sami niso vedeji, kaj bi naredili. Tako Imamo glasovanje vedno samo tam, kjer je najmanj umestno, namreč kjer je ljudstvo najmanj zrelo: v v bodnji Rusiji, v pruski Šleziji in na Koroškem. Vzemimo, da na Koroškem v odseku A izpade glasovanje za Jugoslavijo, v odseku B pa za Nemško Avstrijo, kar je najbolj verjetno. Kaj pa potem ? Beljak, ki je veliko prometno središče, bo imel jugoslovansko mejo pred vratmi in vsled tega ne bo mogel živeti. Mesto je navezano na slovenski Rož in na zvezo s Ljubljano. Ako ne bo imel trgovine z Jugoslavijo in dotoka iz Roža, mu*'bo zmanjkovalo sape. Vrbsko jezero, ki je oživljeno od. živahnega tujskega prometa, le bo nahajalo v čudnem položaju. Po njem bodo pluli parniki dveh držav iz pristanišča, ene države v pristanišče druge. Tujec, ki bo po noči prišel na kol dvor, bo lahko trikrat prekoračil mejo iz ene države v drugo, preden bo našel prenočišče v hotelu. Naravnost kolobocija bo pa v Celovcu, kjer pojde meja sredi skozi predmestja. Kdor pojde pit v predmestno gostilno, bo pil še v Avstriji, ako se bo v pijanosti zvrnil v jarek pred krčmo, bo ležal v Jugoslaviji. In kateri policaj bo imel nad njim oblast? Hlev bo v Jugoslaviji, a hiša poleg hleva v Avstriji. Dekla bo molzla kravo v Jugoslaviji in naredila gospodarju zajtrk v Avstriji, ko bo snežila svinjski hlev bo nagnala svinje v Jugoslavijo in metala gnoj v Avstrijo. To bo idealno za tatove tihotapce in podobne ljudi. LISTEK, Pariška smagusia^je, (Kžmsc.} Ljudje so nosili s seboj lestvice, zaboje, slole, da bi mogli bolj vi eti. Kolika je vendar moč človeške radove dnosti! Prav je rekel stari Aristotel, da ljudje po naravi hočejo — vedeti. Z občudovanja vredno vstrajnostjo so ljudje prebili celo noč na trdem tlaku in stali celo dopoldne na nogah. In kaj se pravzaprav videli? Z zastavami okrašene hiše, vojaštvo in generale. Vsega tega so se Parižani skozi 4 vojna leta pač že lahko nagledali! Celokupen prizor je kajpada bil veličasten. Ob 8. uri so se pripeljali predsednik republike Poincare, »stari tiger« Clemenceau in maršal Foch, ki so položili vence na katafalk. Nekaj minut pozneje se je od Bul. jjskega gozda začela pomikati proti slavoloku velikanska posadka vojaštva, konjeniki in pešci. Na čelu sta jezdila oba maršala Joflfre in Fccb, potem francosko vojaštvo, za njim Amerikanci z zastavami svojih polkov, nato Angleži, Beigijci, Grki in drugi zavezniki. Tudi oddelek naše vojske je korakal, prišel nalašč za to v Pariz cd solunske fronte. Občinstvo je posebno burno pozdravljalo amerikanske, belgijske in srbske čete. Tudi Italijani so paradirali vmes, kakor Poncij Pilat v apostolski veri. Vodil j Ji je mrki Diaz. Pozdravi so pa bili veliko bolj hladni, kakor pri drugih oddelkih. Proti koncu so korakale črne čete Maro kancev in Senegalcev, končno artlerija in ogromni tanki. Cele tri ure so korakale zmagonosne čete skozi slavolok. Kako bi bilo, če bi bili Nemd zmagali! Naduti a eniški cesar bi takrat seveda korakal ne samo skozi pariški slavolok, marveč tudi v London, kjer je že 1. 1914 mislil diktirati svetu »nemški mir.« Hvala Bogu, da se vražje nemške nakane jriso izpolnili! Celi svet bi bil \kovan v verige prosiule nemške »kulture « Vreme je bilo krasno, a komaj je bil pohod končan, je že začelo rositi. Vendar je še vreme toliko prizaneslo, da se je mogla zvečer svečanost končati s prekrasno razsvetljavo. Dočim mi tavamo po naših mestnih ulicah v gosti temi, je v Parizu migljalo na milijone električnih in plinskih lučic. Večer je bil bajen, niti najbolj živahna domišljija si ne more kaj ta-kege predstavljati. Po glavnih ulicah so se pomikali vozovi z velikanskimi odri samih lučic, predstavljajoč najznamenitejša mesta. — Med njimi je bil tudi naš »Trieste,« A blizu Place, de la Concorde so ta voz naenkrat ustavili, potisnili ga v stran in v par minutah razdrli. Veliko zadovoljstvo za nas Jugoslovane! Tudi par italijanskih zastav so raztrgali. Drugače se ni pr » petila nikakšna nezgoda, dasi se je bilo bati nesreče pri tako ogromni gnječi. Red je bil vzoren. Drugi dan v torek je pa lilo kakor iz škafa. Vreme je kakor nalašč čakalo, da se izvrši zmagoslavje pravice in slobode in nemškim nasilstvom in barbarstvom. Uradno poslopje naše delegacije — Hotel Beau Site — stoji ravno nasproti slavoloku v Zvezdi. B?lo je okrašeno z vsemi zaveznimi zastavami, izvzem ši italijansko. Povabili smo naše prijatelje med Francozi in Amerikanci, da so iz naših oken gledali cel prizor. Med nami so bili celo Madžari iz južne Ogrske, ki so malo prej prišli v Par’z prosit, da se priklopijo Jugo- Nadarjene ©frake v še!© 3 Vojska nas je osvobodila. Postali smo v lastni hiši sami svoji gospodarji. Preje smo bili takorekoč le najemniki, le upravitelji svojega premoženja. Ukazoval in pravico je nam delil .tujec, kateri je pred vsem gledal za lastno korist, da se je njemu dobro godilo, Mi, naš narod, smo mu bili deveta briga. Ako je nam vrgel včasih kako drobtino, se to ni zgodilo zaradi nas, ampak zaradi njega samega. Ali se je nas nekoliko bal, največkrat je pa pričakoval od nas večjega dobička. Saj tudi gospodar bolje nakrmi konja, kadar je težje delo, da mu ne opeša. Še ni vse urejeno in tudi ni vse najboljše pri nas, četudi smo svobodni. Posledice vojske nas še tlačijo. Toda smo vkljub vsemu na do; bri poti, da se bode nam in zanamcem dobro godilo, če bomo imeli — pamet. Smo kakor bolnik, ki okreva po hudi dolgi bolezni. Vsak dan se boljša njegovo stanje, z vsakim dnem je močnejši. Ako pa se ne drži pametnih navodil in prave mere, ga lahko sredi pota k okrevanju zadene smrt. Vedno in povsod mislimo ca svoj® in bodočnost našega naroda. Potem bode lažje prenašati sedanjost, čeprav ni lahka in prijetna, lažje se bode nam ogniti vsem nevarnostim in zanjkam, ki jih nastavlja na vse načine zviti sovražnik. In ravno zato, ker moramo misliti na bodočnost kličemo širom Slovenije staršem: „Nadarjene otroke v šolo!“ slaviji in rešijo bolj še viških roparjev. Bil je v resnici zgodovinski d»n. Dr. Leop. Lenard. Kaj s m Jedli m pili hetgovi starih Slovanov? Nam se zdi čudno, da so bogovi naših paganskih prednikov tudi jedli in pili; staremu Slovanu bi bilo pa ravno tako nerazumljivo, kako bi bogovi zamogli shajati brez jedi in pijače. Ko umrje človek, gre duša iz telesa. Da zamore hitreje na oni svet, je dobro, če se odpro okna in vrata, a še bolje, če se natedi luknja v stropu hiše. Duša ima pedobo diha ali soparice, lahko pa nastopi tudi v podobi ptiča, najraje kot golobček, a tudi kot vrabec, lastavica, redkeje kukavica. Vzame pa tudi druge podobe, kot oblačka, netopirja, metulja, ose ali muhe. Toda duša ljubi svoje truplo in dokler ni sežgano ali pokopano, se rada vrača k njemu nazaj ali kroži v njegovi bližini, ko so je spravili k počitku, obiskuje rada kraj, kjer počivajo telesni ostanki. Po verovanju starih Slovanov ni nebes, ne pekla v našem krščanskem pomenu. Poznali so sicer raj, o katerem pa niso imeli nobenega določnega pojma, besedo in pojm za pekel so dobili še le s krščanstvom. Ko se duša loči od telesa, postane Miav«. in nadaljuje na onem svetu približno isto življenje kot tukaj, ljubi in sovraži, hrepeni in občuti bolečine. Zanima se za 'zapuščeno gospodarstvo, za ostalo rodbino, prijatelje in znance, .preganja in črti sovražnike. Ima tudi pri- Tujec je doslej imel pri nas najboljše službe, on je jedel bel kruh, on je nam ukazoval in delil mesto pravice, često krivico. Sedaj smo deloma očistili svojo hišo. Naši valpeti, ki so vihteli nad nami bič, so pobrali šila in kopita in so odšli tja, kamor jih je vleklo srce, a ne želodec. Veliko jih je že odšlo, veliko jih pa še pojde. Na njihove stolčke pa sedajo naši sinovi, kri naše krvi. Lahko se zgodi pri menjavanju toliko praznih mest, da je kdo sedel na napačen stolček. Pa to naj nas ne plaši. Ako ni zanj, ga bo moral prej ali slej zapustiti. Povsod pa se kaže veliko pomanjkanje sposobnih ljudi v vseh panogah življenja. — Treba je pravočasno misliti, da zavzamejo vsa mesta v naši domovini samo domačini. Obstoja namreč velika nevarnost, da se bodo izgnani tujci vračali, ko se razmere ustalijo in uredijo. Nemci ne vedo kam z inteligenco in strokovno naobraženimi obrtniki. Sedaj se pridno uče našega jezika. Že vedo zakaj. Vrnili bi se radi sami, s seboj pa bi pripeljali še cele trame dragih lačenpergerjev, Ž njimi pa bi se vrnil tudi njihov duh in naše — gorje. Skrbimo pravočasno in dajmo svoje nadarjene sinove v svet, v šolo! Pri nas se ni treba bati, da bi naši otroci ne dobili dobrega kruha v domovini. Naša dolžnost je, da pomagamo svojim bratom Srbom in Hrvatom, ki trpe v tem ozira še večje pomanjkanje. .Očetje in matere! Ne mislite, daje san: o tisti gospod, ki študira 10 ali 14 let, ki postane uradnik, duhovnik, učitelj itd. Koliko je obrtnikov, trgovcev in drugih podjetnikov, ki ne bi šli menjat z nobenim doktorjem. Kdor more in ima veselje, naj študira tako dolgo. Vsak pa tega ne zmore. Pa mu tudi ni treba. Tak pa gre v meščansko, strokovno, obrtno šolo. Potem pa, ko je par let študiral, se gre pa učit svojega poklica. Iz teh se izpopolnuje takozvani srednji stan. To so trgovci, obrtniki, boljši rokodelci itd. In teh pogrešamo mi najbolj. Sedaj so počitnice. Črez dober mesec se bo treba odločiti, kam daste otroka. Ni lahko študiranje v sedanjih časih. To vemo. Stanovanje, hrana, obleka, knjige, vse stane neprimerno več, kakor nekdaj. A dolgo ne bode tako. 'Razmere se bodo zboljšale in za vse bode boljše. A takrat bode za marsikaterega prepozno, da bi šel v svet. Premislite! Posvetujte se z duhovniki, učitelji, ki bodo gotovo vam prav svetovali. To. je vaša sveta dolžnost napram otroku in napram domovini. A. H. Vzroki ministrske krize w Beograslss. Protič je prestolonasledniku regentu Aleksandru poslali pismeno ostavko. V pismu je obrazložil naslednje razloge ostavke: 1. Med njim in ministrom za notranje' zadeve Pribičevičem vlada že dolgo časa nesoglasje, ki se kljub vsem naporom ne da ublažiti. 2. Službeni odnošaji med obema so brez potrebnega medsebojnega zaupanja. 3. Medsebojne občevalne neprilike, bi se .j|JJ J ■. »J bližno iste potrebe kot tukaj. Pot na drugi svet je dolga in slaba, treba je dati ranjkemu seveda na pot nekaj denarja, močne čevlje in, dobre obleke, sicer ne more tja, ostane blizu doma in nagaja domačim. Bogatejši vzamejo s seboj več lepih oblek, raznih dragocenosti, veliko hrane, pa tudi sužnjev, žensk, da celo zdravnika za slučaj, da bi zbolel na onem svetu. Revež, ki tukaj nič nima, tudi tam ne pride daleč, potika se v bližini domačije in nadleguje domače. Ako umrje odraščen mladenič, ga je dobro oženiti pred pogrebom, da mu bo bolje na onem. svetu in seveda poslati ženico za njim. Rajnki hišni gospodar, ustanovitelj gospodarstva ali rodbine, načelnik zadruge se tudi z onega sveta zanima za svoje gospodarstvo in potomstvo. Včasih je neviden, večkrat pa vzame tudi vidne podobe, najraje živalske, kakor medveda, volka, zlasti rad se plazi o-krog kot kača, a tudi kot podlas ca, podgana itd. Načelnik rodu, poveljnik bojne družine, mogočen knez se seveda s smrtjo duševno ne loči od svojega rodu in od svoje bojne družine in kneževine. Iz tega pojmovanja je nastalo češčenje prednikov. Vsaka hiša je imela svojega domačega duha, rodbina svojega varuha, rod svojega zaščitnika, Ti domači duhovi so bili poznani pri vseh Slovanih in so imeli raz lična imena, kakor: Domovoj, Gospodarček, Dedki, Ubože, Ljudki in mnogo drugih. Pozneje so imena, izposojena od drugih narodov, izpodrinila domača in nekdanji domači duhovi so nastopali pod tujimi imeni, kakor: škrat, šentek, karlik, džin, pri Bolgarih se imenuje stopan. Stari Slovani so imeli tudi 5 podobe teh tekom 7 mescev niso dale odpraviti, neugodno uplivajo na gospodarsko in politično razmerje v državi. 4. Glede na obseg in način agrarne reforme vlada med njim in ministrom za agrarno reformo razlika v nazorih. 5. Zaradi tega so se odnošaji v Narodnem predstavništvu poostrili ter so postali neznosni. 6. Tudi demokratska stranka želi rekonstrukcije ministrstva. O seji ministrskega sveta, kjer se je ob vprašanju o izpopolnitvi škofijske stolice v Dj ako ven razpravljalo razmerje do Vatikana in Sv. Stolice, je glavni -list demokratske stranke „Demokratija“ prinesel neresnično polslužbeno poročilo, kakor da bi se bil v ministrski seji izrekel oster protest zoper Vatikan, kar pa ni res. „Demokratiji“ je sledila „Rijee SHS“ in začela se je časnikarska gonja zoper Sv. Stolico. Politične vesti* Kitajski vojni minister v Beogradu. Dne 28. jj julija je došel v Beograd v spremstvu svojega 1 pribočnika, kitajski vojni minister 'Djing-Djang. iaršal Foch. General Foch je bil imenovan • za častnega občana londonskega mesta. Prejel j je od kralja Jurja obenem tudi Čin feldmaršala ] v angleški armaii. Nemd so v Gradcu izpustili dne 1. avgusta I finančnega nadkomisarja Voha in komisarja Cajn-jj ko-ta, ki so ju pri Lučanah nemške straže za-I jele, ko sta pomotoma prekoračila demarkacij-i sko črto. Oba gospoda sta se srečno vrnila v jj Maribor. r Ceska misip v Mariboru. V soboto, dne 2. t. f m., je obiskala Maribor češka misija, na čelu ji I urednik A. Verdik, jugoslovanski dopisnik praškega dnevnika „Union.“ Podrobno se je informiral o razmerah v Mariboru s posebnim ozirom I na dogodke 27. januarja in 23. julija. Izrazil je I svoje veselje nad tem, da je dobil Maribor tako I lepo slovensko lice. Mestni poveljnik podpolkov-\ nik Zwirn ia vladni komisar dr. Pfeifer ter naš 1- urednik sta mu dala podrobna pojasnila. Bela Kun sdstapll I Po poročilih iz Budimpešte je Bela Kun v seji budimpeštanske ga osrednjega delavskega sveta dne 1. avgusta podal ostavko revolucijonarne sovjetske vlade. Na krmilu je sedaj čisto socijalistična vlada,, na čelu ji Julij I Beidl. Nova vlada j© podala izjavo, da hoče v državo uvesti red in varnost in dovesti do obravnav z entente. Od druge strani pa se poroča, da Bela Kun noče odstopiti, marveč je priprav- Iljen boljševiško vlado na Ogrskem braniti s kr-jo, če tudi pride v Budimpešti do pouličnih bojev. Hud poraz madžarskih cel Iz Bukarešte javljajo od 30. t. na., da so Rumuni Madžare do ji dobra nabrisali ob Tisi in jih potisnili do mo-jj stišča Szolnok. Ujetnikov in zajetega plena še I niso sešteli. Madžarske hoilševike klestijo Rumuni ob reki Demobilizacija Angleške- Churchill je, izjavil, da je Angleška že odpustila nad 3 milijon© časnikov in moštva. Povprečno demobilizirajo vsaki dan 5—6000 mož. Angleška armada ho kmalu obstojala iz samih prostovoljcev, katerih se javlja tedensko 4—5 tisoč, da prejkoslej odpravi prisiljeno službovanje. Trgovske zvm z Rmnijo. Dosežen je po-polen sporazum glede trgovskih zvez z Rumunijo in stopi takoj v veljavo. Ta sporazum bo v veljavi do sklepa definitivne pogodbe z Romunijo. Kakor znano, obstoje tozadevni dogovori tudi z Grško. Svobodna trgovina no Jadranskem morju. Mirovna konferenca je določila, da bo morala hiti trgovina na Jadranskem ’ morju neovirana in prosta. Organizacija trgovine bo poverjena Ameriki. Avstriji so zaprošeni rok podaljšali za 8 dni *ža predložitev pismenega odgovora na mirovne pogoje. Priglasitev in oddaja premoženja v Nemški Avstriji. Vlada Nemške Avstrije je izdala naredbo, s katero se določa, da mora vsak, bodisi da je podanik Nemške Avstrije ali 'podanik kake druge države, prijaviti do 15. avgusta vse svoje denarno premoženje, naloženo v bankah ali drugih denarnih zavodov. Oddaja premoženja se bo pričela 10. septembra. 'ljudpi štetje v Nemčiji bo dne 8.. listopada, Štetje se vrši v glavnem radi tega, da dobe državne oblasti podlago za jednako razdeljevanje živil. SiovensSci trgovci m Koroško l Ker j« sedaj, za slovensko Koroško promet s Celovcem zaprt, je ljudstvo v A-črti (v slovenskem delu) Koroške, posebno v celovški okolici in v velikovškem o-kraju brez vsakega najbolj potrebnega trgovskega blaga. Ravnotako ne more ljudstvo prodajati za denar ne sadja in dragih pridelkov ker primanjkuje slovenskih trgovcev. Nujno potrebno je, da se, slovenski trgovci vržejo takoj ,na Koroško, kjer jih čaka lepa bodočnost! Razkrito boljševiško zarote. Iz Zagreba nam poročajo, da je v noči 30. t. m. policija prijela v neki hiši v Zagrebu Žida Diam antenstema iz Budimpešta, M je zbiral krog sebe mnogoštevilno množico najbolj nevarnih elementov: tatov, roparjev in drugih osumljencev. Diamantenstem je za svoj delokrog najel eelo hišo, da je shranjeval v njej tiskovine, plakate in brošure- revolucij onarne vsebine. Njegove tiskovine so hujskal© na ustajo ljudstva, na odstranitev oblasti in na rop po boijševiškem #zistemu. Razen tega so zaplenili Diamantensteinu veliko svoto denarja, katerega, je prejel, iz Budimpešte v pospeševanje boljševizma po Jugoslaviji. S tem odkritjem j© razkrinkana velika b olj šev iška zarotaf katere posledica so bili vojaški izgredi v Varaždinu. Di-amantensteiu in njegovi sodrugl so pod ključem. „Klerikalizem na Slovaškem“ — ta strah plaši Tisi, da je joj! Umikajo se v največjem neredu, pustivši v romunskih rokah veliko ujetnikov, topov, strojnic in metalcev min. En del teh tolp je čelo utonil v Tisi. Od severne strani pa pritiskajo na Madžare Čehoslovaki. * sedaj po čeških liberalnih In socijalisticnih listih. Katoliški Slovaki, katerih voditelj je zasluženi .pisatelj in poslanec Hlinka, se namreč nikakor ne marajo ogrevati za husitskega duha, ki veje po češki republiki in žele za Slovaško neko av- domačib duhov, katere so stavili V izbi v kot za mizo, ter so jih nelli s sabo, kadar so se selili. Reveži, ki niso imeli nikogar, ki bi se jih spomnil na tem svetu, so reveži seveda tudi na onem. Morajo se klatiti okrog, potikati po podstrešjih, grmovju in križpotih, nadlegujejo ljudi ter iščejo dobrih duš, ki bi se jih usmilile s kakšnim darom. Sovražniki, hudobni ljudje, nasprotniki ubiti v boju, duhovi onih, ki so padli v krvnem maščevanju, so seveda hudobni tudi na onem svetu in skušajo človeku samo škodovati. Treba jih je ublažiti z darovi v kolikor mogoče. Ponesrečenci, utopljenci, duhovi ljudi, ki so živeli takorekoč izven človeške družbe, seveda niso dobro raspoloženi napram še živečim ljudem. Ko se je enkrat razvila ve ra v duhove, je rastla vedno bolj, duhov vsake vrste je bilo vedno več, a na splošno so bili bolj hudobni, kakor dobri, toda enim in drugim je moral človek streči z darovi. Slednjič je takorekoč oživela cela priroda, vsepovsod je bilo polno duhov in strahov, človek ni več vedel, kaj bi naredil in kam bi se dejal. Bil je vesel, da je s krščanstvom prišel močnejši bog in ugnal vso to druhal, katere je bilo polno ozračje in zemlja, domovi, vode, gozdi in gore. To je tudi eden izmed razlogov, da se je med Slovani krščanstvo tako lahko razširilo. Paganstvo se je razvilo tako fantastično, da je potrebovalo reakcije. Seveda pa vera v duhove s krščanstvom ni naenkrat prenehala, deloma živi še dandanes, na Balkanu, na Ruskem in Poljskem še dandanes darujejo duhovom jedi ia pijače. Deloma so ostali ti duhovi čisto navadni strahovi, ki so strašili po temnih kotih, ob vodah, po gošča- vah in križpotih, nekateri so pa tudi zadobili večje češčenje in so se povspeii ne samo do domačih bogov — deiovzapečnjakov — ampak tudi polbogov in resničnih paganskih bogov. Vsi paganski bogovi ođ naj» navadnejšega podstrešnega strahu pa do veličastnega I Svetovita v Arkoni in Triglava v Stetimu so radi jedli I in pili, imeli so izboren tek in treba jim je bilo nepre-I stana žrtvovati jedi in pijače. Ko je človek umrl, so položili jedi in pijače po» I leg trupla, da se je duh lahko pokrepčal, kadar se je vrnil pogledaj: svoje zemeljske ostanke. Seveda so jedli in pili tudi domači, sorodniki in znanci, da bi delali duhu tovarišijo. Ko so mrliča pokopali ali sežgali, so položili v grob tudi jedi in pija;e. Nad grobom so njegovi dragi naredili smrtno pojedino in pri tem so si privoščili kolikor so mogli. Sovražniki so poznali to navado in so radi napadli Slovane, kadar so obhajali pogreb katerega izmed svojih velikašev. V starih grških in nemških spisih se večkrat omenja, kako so napadli Slovane ravno, ko so obhajali mrliško pojedin© in jih vse potolkli, ker se v pijanosti niso mogli braniti. Taka pojedina je bila precej draga reč. Arabski pisatelj Iben Fadlan pripoveduje, kako so pokopali nekega bogatega ruskega kupca, ki je umrl na potovanju. Celo zapuščino so tovariši razdelili na tri dele — prvo tretjino so dali sorodnikom, drugo ranjkemu na pot, tretjo pa so vsi skupaj zapili pri pogrebu. Pozneje so še večkrat prinašali domači na grob jedi in pijače, seveda so pa jedli in pili nad grobom tudi sami» tonomijo. Razmere so namreč na Slovaškem močno različne od čeških. Čehi nastopajo zelo brezobzirno in hočejo kar čez noč vriniti Slovakom češko liberalno kulturo. Obratno se pa Čehi boje, da ne bi se „klerikalizem“ s Slovaškega | vrinil tudi na Češko. Slovenski zarod v Trstu. Na občinskih ijud- i skih šolah v Trstu je bilo vpisanih 5216 otrok, i na zasebnih šolah Ciril-Metodove družbe 2524 j otrok. _ Na pripravnici za srednje šole 210. Na j nemških ljudskih in meščanskih šolah 1190 o- i; trok. Nekaj jih je bilo na laških šolah. Skupno preko 10.000. Na srednjih šolah 691 dijakov. Na strokovnih šolah par sto. Na občinskih šolah se je poučevalo le par mesecev. Šole družbe sv. C. in M. so zaprte, istotabo srednje šole. Te številke nam jasno govorijo, da Lah slovenskega življa ne bo ugonobil. Naš rod ob Adriji je čil in jak. Nastala je iredenta, ki bo še delala našim zakletim sovragom resne preglavice. Naš rod ne bo poginil, četudi ga hočejo Lahi s silo zatreti. Gospod IZ Prekorfa, ki se kar lopi in cedi besed o domoljubju in bratoljubju, je preteklo nedeljo v Celju prepovedal razobešenje slovenske zastave v pozdrav poštenim Slovencem krščanskega prepričanja. Gospod iz Prekorja se še menda ni zavedel, da ni postavljen in plačan od celjskih liberalnih krogov. Poskrbeti bo treba, da se bo bolje uživel v vlogo uradnika, plačanega z davčnim denarjem, ki ne - pride samo iz liberalnih žepov. Seme narodu© zastavo in.nobene druge m> i rajo razobesiti po sklepu ministrskega sklepa vsi državni ia javni uradi ob priliki državnih praznikov in narodnih svečanosti. Privatni zavodi in privatne hiše pa smejo razobešati zastave po svoji volji in izbiri. Tetfeiisfee novice. Iz učiteljske' slilžb@0 Za šolskega voditelja v Sv. Lovrencu nad Dravogradom je imenovan učitelj Ado Jevnikar. Za stalno učiteljico pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je imenovana Helena Čuček, začasna učiteljica isto tam. Za šolskega vodjo v Topolšici pri Šoštanju’ je imenovan Anton Skala. Za začasno učiteljico v Trbonjah je imenovana učiteljica-begunka Marija Dugar. Začasna učiteljica na dekliški meščanski šoli I. v Mariboru Herta Bienenstein je odpuščena, isto-tako Elfrida Mutetz, učiteljica na dekliški ljudski šoli III. v Mariboru. 11 MfiRolß pride za kaplana g. A. Skuhala. ' Ikv ravnatelj zdravilišču Rogaška Slatina. Dr. Mulil zapusti svoje mesto. Njegove posle prevzame njegov naslednik Franjo Herg. Orlovska akademija v Ljubljani, vaditeljski zbor Orlovske zveze je priredil dne 2. avgusta i orlovsko akademijo. Spored je obsegel tri dele: telovadbo, rajalne In telovadne plese ter žive marmornate kipe. Niso bile to brezvsebinske telesne vaje; duh in bogastvo idej jih je prešin-jalo. Moč, izraženo v vajah Orlov, je lepo dopolnjevala milina in nežnost, utelešena v vajah Or- , lic. Točnost in umerjenost, s katero so te vaje vprizorili, je nudila občinstvu blažilen užitek in poživilo. Med odmorom je brat načelnik Pirc na kratko pa krepko povdaril te-le misli: Z radost- S jo in ponosom zremo na dve prireditvi Orla: j prvo nu Velehradu, drugo v Celju. Obe sta po- j kazali slovanskemu svetu, da vojna ni vzela Or- | lii njegovega poleta. Prihodnje leto pa nas čaka ) nastop in prireditev v Mariboru. Pripravljajmo se*| z vso VK6EÖ0, da bo ta izlet in nastop sijajen! \ češki Orel nam bodi vzor! Pri katoliških Čehih \ je Orel središče vsega zanimanja in negovanja. j Češki Orel ima že svojo tiskamo ia lastne do- I move. Slovenci v zanimanja za Orla zaostajamo i za Čehi! „V mladini je naša bodočnost, naš up!“ j pravimo, pa posvečamo oriovslri misli vse pre- j malo pozornosti. V vsako župnijo mora prodreti ! prepričanje, da je Orel za naš verski, nravni in j politični preporod in napredek zlasti sedaj po | vojski nujno potreben. Vse človeštvo in tudi naš | narod se cepi v dva tabora: svobodomiselstvom ; brezverstvo na eni in katoliško krščanstvo na drugi strani. Na čelu krščanskega taboru nepre-strašeno stoje naši Orli in Orlice in pogumno in vztrajno odbijajo kvarne vplive svobodomiselstva od našega naroda. V tem je najčastnejša naloga, v tem naj večji pomen Orla! . Tri uelifici shodi Slo¥@nske Kmečke Zueie so se vršili v nedeljo, dne 3. avgusta v mariborskem okrožju. V Št. Lovrencu na Pohorju sta govorila državni poslanec Pišek in gerent okrajnega zastopa dr. Jos. Leskovar, na Vurbergu drž. posl. prof. Vesenjak, gerent okraj, zastopa Miha Brenčič, urednik Žebot in posestnik Rašl, v Šmartinu pri Vurbergu župnik Lajnšič in urednik Žebot. Na vseh treh shodih so se ustanovile tudi krajevne organizacije SKZ. Poi/odom proslave rojstnega dneva N|. Veličanstva kralja Petra I- so naslednji darovali v prid invalidov: Šolsko vodstvo v Jarenini 95 K, i šolsko vodstvo v Račjem 935 K 67 v, občina J Sv. Trojica v Slov. gor. 270 K, šolsko vodstvo j pri Sv. Jurju ob Pesnici 56 K, občina pri Sv. I Jurju ob Pesnici 120 K, župnijski urad pri Sv. \ Jurju ob Pesnici 25 K, Frane Babič, Lajteršberg j 52 K, šolsko vodstvo, Hoče 35 K, Ana Mayer, J Pobrežje 20 K, občina Krčevina 141 K. Skupna 'i svota 1749 K 67 v se je odposlala na Brambni J oddelek dravske divizijske oblasti v Ljubljani. | folašlca'psdpirria svojce na i orožna vale vpoklicani. Deželna vlada za Slovenijo je izdala naredbo, s katero se določa podpora oziroma prispevek za preživljanje za svojce odpoklicanih na orožne voje. Tozadevne prošnje, opremljene s potrdile m pristojnega županstva, je vložiti na pristojno okrajno politično oblast, Prašta rožnje za invalide. Vojnim invalidom je dovoljeno brezplačno potovanje po vsej kraljevini. Železniške postaje jim bodo izdajale brezplačne vozne listke, katerih račun bo poravnavalo ministrstvo za socialna oskrbo. Ustavita!? izplačevanja kuponov vseh avstrijski obveznic in zadolžnic. Ministrstvo financ, generalno ravnateljstvo državnih dolgov\v Beogradu, je z odlokom z dne 25. julija 1919, broj 702, zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti od amortize vani h obligacij vseh predvojnih in vojnih dolgov bivše Av-stro-Ogrske, dokler se ta zadeva o dolgovih med-narodrto pravno ne odloči. Prgvoznice m blage, ki sa pošilja v kraja m progi Spilja—Ljutomer. Po naročilu ljubljanske podružnice za trgovski promet z inozemstvom izdajata glavarstvi v Mariboru in Ljutomeru za ? vse v trgovino in privatni promet spadajoče bla- J go, izvzemši živež in premog, prevoznice, te pa j le osebam, katere stanujejo v območju glavar- I stva. Maribor in Ljutomer. Za prevoz živeža iz- I daja tudi zanaprej prevoznice odsek ministrstva \ za prehrano in obnovo zemlje v Ljubljani, za ! premog pa le prej imenovana podružnica cen- I tralne uprave za trgovski promet z inozemstvom, f Mariborsko okrajno glavarstvo izstavlja izvoznice i do največje množine enega vagona, le v sluča- j jih največje nujnosti, v katerih je vsak dvom izključen, da bi se prevoznica izkoriščala v protizakonite namene, sme okrajno glavarstvo izpostaviti prevoznice do količine treh vagonov; ljutomersko okrajno glavarstvo pa sme za blago, ki je namenjeno v notranjost naše države, izpostavljati izvoznice do vsake količine. Pre voznice se izdajajo pri okrajnem glavarstvu samo za one postaje proge Špilje—Ljutomer, ki leže v našem območju, za ostale postaje pa sme pre-voznice izdajati le podružnica centralne uprave. Prevoznice se izstavljajo tudi za pošiljatve na vozovih in mera imeti vsak voz posebno pre-voznico. Za vsako prevoznico je vplačati pristoj ■ bino treh kron, razun tega pa v onih slučajih, ; kjer bi obstal sum, tla se namerava blago vtihotapiti v Nemško Avstrijo še pol % do 2% pristojbine od čistega fakturnega zneska. Naliv iß poplata. V nedeljo, dne 3. avgusta j okoli pol 16. ure se je nad gornjim delom žup- j nije Sv. Martina utrgaT oblak s tako silo, da je .j bila^ cela okolica mahoma v vodi. Najhuje so ; prizadete občine Spodnji in Gornji Duplek, Ko- g rena in del Šmartina. Tam kjer napravi okrajna j cesta pred vhodom v vas Sp. Duplek ovinek, je voda tekla v valovih meter visoko nad okrajno cesto. Ravnotako tudi nižje od Gornjega Dupleka. Valovi so poplavili celo ravnino, odnesli snopje \ z njiv in sploh ugonobili mnogim posestnikom 1 vse poljske pridelke. Koruza je od naliva po- = poln orna zbita k tlom, oves pa izluščen. Škoda j je zelo velika. lili krajevna isnsna. Sestavlja se kataster i slovenskih občin. Obrniti je treba posebno pažnjo na to, da se vpišejo pravilna imena, popačenke in nepotrebne novotarije se naj preprečijo. Lokalni uradi večkrat nehote pačijo imena. Treba je k temu tudi strokovnega znanja. Vlada bi naj imenovala v ta namen posebno komisijo, ki bi naj stvar presojala pri spremembi imen. Vpoštevati bi bilo troje: poznavanje krajevnih razmer in ljudske govorice, historične tradicije in jezikovnih zakonov. Zatorej bi se naj sestavile posebne komisije strokovnjakov za bivše kronovine Štajersko, Kranjsko in Koroško. V pomoč bi se naj poklicale naše znanstvene korpo- racije: v Ljubljani Matica Slovenska in Muzejsko društvo pa predestinirani profesorji bodočega vseučilišča, na Štajerskem „Zgodovinsko društvo“ v Mariboru in na Koroškem istotako ondotno „Zgodovinsko duštvo“. Prav posebnega študija bo še treba za Prekmurje, kjer so Madžari napravili pravo babilonsko zmešnjavo. Stvar je zelo važna in se naj merodajni činitelji nikar ne prezro! Iz italijanskega ujetništva se je oglasil bivši črkostavec Alojzij Strašnik, ki se nahaja v vjet-niškem taborišču Bastardo v provinci Perugiji. Piše, da mu ne gre slabo, pač pa ga muči domotožje. Na nekem ubitem psu se je ugotovil sum stekline. Odredilo je okrajno glavarstva v Mariboru pasji zapor črez vse. občine sodnijskega o-kraja Sv. Lenart v Slov. goricah do preklica. U štirih dneh čez Veliki Ocean. Velika podjetja ameriška začno graditi ogromne transoeeanske ladje ki bodp mogle tekom 4 dni pripluti ocean. Te ladje bodo po svoji trdot zgrad ji tudi varae pred morebitnimi napadi s strani podmorskih čolnov, Tako poročajo ameriški listi. Na mesto smrtna kazni čaj in kava. Še koncem 18. stoletja sta bila čaj in kava v Nemčiji na dokaj slabem glasu. Dva hudodelca so obsodili na smrt, a vsled prigovarjanja nečega zdravnika so ju pomilostili. Zdravnik je namreč smatral čaj in kavo za strup ia hotel določiti, kako hitro deluje. Sodišče si je mislilo, pomilostimo jih, umreti morata tako ali tako. Eden njiju je moral razen navadne hrane trikrat na dan piti kavo, drugi čaj. Zatorej je čakal zdravnik ha učinek, moral je v grob pred zločincema, kajti enemu je zastrupil čaj življenje do 79. leta, drugi se je pa do 80. leta upiral pogubonosnemu vplivu kaviaega strupa. ■ 4?sJI Koliko so izdajali bivši vladarji za obleko? Največ ruski car. Civilni krojač je zaslužil pri njem vsako leto 48.000 K, vojaški pa 70.000 K. Nobene obleke ni oblekel car več nego trikrat. Cilindri so ga stali eden po 120 K in rokavice par po 50 K. Vsako leto ti je kupil kožuh iz soboljevine za 12.000 K. Manj potroši angleški kralj, za vse skupaj do 100.000 K. Alfonz španski gleda zlasti na svilene lovske srajce, vsaka ga stane 180 K, rabi jih na leto 50. Nemški Viljem se je najrajši kazal v uniformah, izdal j CEHU. Trevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028 Profesor yadnjal, i. r. 1451 «LA KAZHANILA. Freda se s Ro?! sc dl od 10—20 bi, liter po 1'50 K na prodaj pri Ivo Hornic-ky, veleposestnik v Št. liju v Slov. gor. . 1444 Fetrelej v večjih množinah priporoča M. Berdajs, Maribor. 1-133 Bik®-plemenjaka pinegavske pasme, 2 in po! leta starega, krotkega ima na prodaj Dragotin Lingelj veleposestnik, Rese. cena po dogovoru. 1416 CrlagGtrfr (Stutzflügel) in skoraj novi pianino se proda. Maribor, Krehuberjeva ulica 26. 1417 0RRA na prodaj 10 kompletnih primernih za stavbo. Naslov se izve pri upravi lista, jj .-vt* 1446 Tila z 1 in pol oralom zemlje se proda. Menar J. Seluica ob Dravi. 1453 SUKANEC (c¥šre) 1 klopčič, (špula) 386 m črti št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 — 1 đncat.... K 69 — lem.’skladišč« i v f ALOJZIJ* fiHIUS E 8, Maribor,fGlavni trg št. 6. fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz. raka „Gevijarska.zadnp“ s Irta ■——.—■ pri Mozirju. čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimprej! Pri večjem odjemu primeren popust! . ,S;: 1 Prodajalna tudi y [Ceiju_w Naredni donf. Zxaerne cene! Zahtevajte cenike! ,1268 kupi vsako množino BaiftoSf Pevec* y Mozirju,, Cena po dogovora z vzorci. la. illiMEi KaasnuJl auta «wMLCliiA Jfc MmLUiuna»