MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlttvo la uprava: Maribor. Oaapaaka uk It / Talatua uradnlStva 8440, upravo 3400 tahaja ra* en nedelj« In prnsnBcov vaak dan eb 10. uri / Velja noiiCiM projamaa v upravi al pa paiU 10 Din, doalavtjan na doan 12 Dtp / Oglaal pa aanlku / Oglase aprejema tudi pplaani oddelek Jutra” v Ljubljani r kaOtni OakavaJ mOun OL K4M f* JUTRA’ f* Sožitje med Slovenci in Nemci K UVODNIKI! »cyi PRODEST?« GRAŠIČE »TAGESPOSTE*. Pod naslovom »Cui prodest?« jg °bjavila večerna izdaja graške »T §-fesposte« ld. t- P- uvodnik, datiran ® Celovca, v katerem se ukvarja s banjem slovenskega tiska Q obisku domobranskega državnega podtajnika tna-Kjrja F e y a na Koroškem in g spomem-^ateuj> naj bi mu bil izrogU velikgv-** župan dr. P 51 š c h. O tej zadevi s*o napisali uvodnik tudi tpi, in sicer ?a Podlag! virov, ki sonam bilj na razpp-f*«. Dunajska zvezna vlada je že ta-j®t čutila potrebo podati izjavo, y ka-‘eri ie naglasila,' da p predlogu gjede pr “°Mn|a koroških Slovencev vselj pacjo-®aju!h, kulturnih, političnih in gospodarjih pravic ne more Wti govora, obenem £ splofi znnikala. da bi vsebovala po *[• Potschu majorju Fevu izročena spo-take zahteve. Na isto stališče ka-,'k dunajska ?vezna vlada, se postavlja uvodničar omenjena številke »Ta-?Ppstg«. ^0 zadevi se ni pisalo saipo Pfi nas v "Joveniji, temveč tudi pp ostali Jugosla-M po Avstriji in celp čepki in drugi “®jj se zabeležili prvetnp yest v enaki .ki, kakor je služila nam za naša iz-y&ianja. Po vsem tem je malo verjetno, bi bjla popolnoma iz trte izvita. Res-“lcit bo najbrže taka, da je velikovški pUPan dr. Potsch res izročil majorju . evu tako. spomenico, da pa *ta se tast |cakpr dunajska vlada pre? posledic in sta jg zato skušali za- 1 • Razburjepje, ki se je polotijo ko- y*Kih Štovenčev, je' bilo takq ygliko., da bila pomirjevalna izjava z novim za-r®yiiom o čuvanja vsaj sedanjih svp-nujno potrebna. Pri tem pa je 'Janičar graške »T a g e s p o s t e« pq-ai jj ?°vedati, da noben slovenski list dolžjj takih peklenskih naklepov naletu koroškim Slovencem niti celov-j ® deželne niti dunajske zvezne vlade, heimsvehrovce in narodne so-a ''*te! Mi smo n. pr. izrecno pokazali dsodo, »ki jo pi-ipravljajo • koroškim ^Vencem hbpci italijanskega fašizmu fta AvstrfBut. Izvajanja clankarja se torej siamajo na odmev, ne pa na začetek Ittrc t£}ke, so pa vendar zanimiva de*rs Pa nae veseli sle- C| odstavek: vsem je treba ugotoviti, da o-0,. Jena spomenica sploh ne eksistira. J^ana vsebir.a te neeks isti ra joče spo-J?!ee ne J* pomenila nič m3n\ in nič c Kakor popolno oropanje koroškjh Slovencev vseh pravic, političnih in gospodarskih- Pomislimo le, katera stran-ka bi v državnem zboru glasovala za zakon, ki določa razpustitev druge politične stranke, ustavitev njenega tiska, razpustitev slovenske »krščanske socialne« zveze in zveze zadrug ter zaplenitev premoženja? Nit! za časa naj-ostrejših bojpv med Slovenci jn Nemci na Koroškem se piso razpuščala nobena društva, ustavljali listi jn zsplenjevala premoženja. Prav sedaj, v sedanjem času, naj bi se Uveljavil tak aktivizem, ki je v demokratični državi absolutno nemogoč? Pri količkaj zdravi pameti Ea to sploh ni mogoče misliti! Komu naj zato korisg hujskanje? Obojestranskim narodnim manjšinam, državam? Ne, 1« nekaterim ljudem, Id hočejo ob nemiru pogrevati svojo juho. Tem pa se morajo roke odstraniti pd takega dela m tej iq na on? strani!« Uvodničar »Ta g e sp o st e« priznava prav z zadnjim stavkom, da eksistir rajo taki ljudje tudi v Avstriji in na te smo mislili! Ti so skuhali to iijhe, ti so napravili načrt in predlog za oropanje koroških Slovencev vseh človeških pravic. Proti tem smo se dvigniji" in Č| se dviga sedaj proti njim celo sam avstrijski' tisk z obema vladama, koroško in dunajsko, nas to navdaja z odkritim zadovoljstvom, če bi se tako postopalo y vseh primerih in bi se trezno in razburilo obravpavala vsa medsebojna vpra šanja, potem ne bi bil mogoč med Slovenci in Nemci same modus vivendi so-sedov, ampak bi vzirastlo lahko tudi med sepojno iskreno prijateljstvo, ki M koristilo obema narodoma. Toda žalibog moramo le prečesta ugotoviti, da se v Avstriji daje vsaj tajna, če ne že docela javna potuha raznim elementom, ki skušajo ob »nemiru in sporu med Slovenci in Nemci ter sploh med Jugoslavijo In Avstrijo kuhati svojo juho!« Mi smo bili vedno za odkrit in pravičen sporazum, zahtevali pa smo in zahtevamo spoštovanje svoje slovensko posesti doma hi na oni strani mefe v Avstriji, zahtevali pa obenem tudi, da se dajo koroškim Slovencem v šolskem ožini vspj enake ugodnosti, kakor so jih deležni Nemci v naši državi povsod tam, kjer sp kompaktno naseljeni, Po tej poti se dajo če? poč odstranit} vse ograje, ki dele npšp čuvstva in jim branijo do iskrenega sosedstva in sožitja! Ogromen bančni polom v Ameriki °2AD.?E moratorija v DRŽAVI TEN TUDI ^Nf\vyoj?K. lfj. februarja. V zvezi mp osemdnevnem bančnem tnn atorIju v državi Michigan se done*®’ *raa zadevni odlok držav-Sno Kuver«erja velik pomen za splo-ameriške razmere, ker je v tej Ške i |concentplran velik dej ameri-bl!-;Uiu n^us*r^’ Predvsem avtomo-|h vefetovarn Forda. Chrvslerja Iti r™ -mn rurua. vnrysierju v v|eneral Motors. Moratorij je zadel n0(1 v® bkrog 600 bank s kapitalom rmn ?P|dnigo milijardo dolarjev. Mo-krl»o U® neposredno Izzvala finančno trnih. 1‘^fdlan Trost Companv v De-v , I® najvažnelšl denarni zavod jc ,JcWffanski državi In čigar 60m!H-Vnrn.° klavnico kontrolira Ford. Gu-ford ».za moratorij odgovorno Motors Companv. ki je hotela iz MICHIGAN. V AFERO JE ?APLE-' S PODJETJI, zavoda dvigniti svoj kapital In je odklonila prednost manišlm upnikom, Na guvernerjeve obtožbo Ford še n« od-govoril, V$a avtomobilska ijidustrija ie z mprator?i»m nedvpmno težko prizadeta, ker je imela y michiganskih bankah vjozeno večjuo svojega kao|-tala. To domnevo potrjuje tudi dej-stvo. da so Fordove tovarne zaenkrat sicer še izoMale nlačo svoiim ftflO delpvcem, k j iih trenutno še zanosb.i-iejo, tod?1 SOTt1° 2 *,ft"'lr’nn! ki so ga dvignile pri newvprških bankah, Por ložaj bodo skušale saniran osfole vet •ike ameriške banke, ker bi sicer n?r stala finančna katastrofa y vseh Združenih državah. S tem b? bila seveda ogrožena tudi splošna finančna varnost Amerike. Ponesrečen atentat na Roosevelta NAPAD ITALIJANSKEGA ANARHISTA Z ANG AN AR A- ČIKASKI 2UPAN CER-MAK SMRTNONEVARNO RANJEN. ATENTATOR OBŽALUJE, DA SE MU ATENTAT NI POSREČIL. NEWYORK, 16. februarja. Kakor poročajo iz Miamija na Floridi, je bil sinoči izvršen na novo izvoljenega predsednika Zedinjenih držav Roosevelta re volverski atentat v trenutku, ko je po končanem govoru množici sedel v svoj avtomobil. Italijanski anarhist Giuseppe Zanganara Je oddal nanj pet strelov, ki so pa zgrešili cilj. Smrtno ranjen je bil le čikaškl župan Čeh Č e rrn a k, ki se v bolnišnici bori s smrtjo. Neka žena je dobila dva strela v trebuh, dva moška sta bila ranjena v glavo, dočim je neka četrta oseba bila lažle ranjena. Atentatorja je hotela razjariena množica InSatf, kar je policija jedva preprečila. Atentator je izjavil, da obžaluje neuspeh ateptata, saj je mislil, da se mu bo sedaj bolje posrečil kakor pred desetimi leti, ko je hotel ubiti Italijanskega kralja Viktorja Emanuela. NEWYPRK. 16- februarja. Vest o ateu tatu na predsednika Roosevelta V Miamiju je izzvala tpkaj ogromno senzacijo: Listi zahtevajo pajštrožio obsodbp atentatorja. Splošno zanimanje je posvečeno smrtno ranjenemu Chicaškemu župana Č e r m a k p, s čigar tragično usodo so-čuvstvuje ve* ameriški narod. Le malo je verjgtno, da bi 5» zdravnikom posrečilo rešiti življenje župana čermi*«. Pred vojno med Japonci in- Kitajci JAPONSKA ŠE NE IZSTOPI IZ DRUŠTVA NARODOV. PRIPRAVE ZA’ OFENZIVO V JEH0LU. še nadaljnjih § milijonov. Po kitajskih poročilih iz Mandžurije je zbrana tam kaj velika japonska armada, ki je koncentrirana na jehoiski meji. Japonci pa napovedujejo, da bodo pričeli ofenzivo približno 26. t. m. in bi bila po laponskem računu končana že I. marca, tore! pb prvi obletnici ustanovitve samostojne fpandžurske države. Ker Jaoonci izjavljajo, da ne bodo razširili svojih vojnih operacij onstran kitajskega zidu in da smatralo kitajski zid kot definitivno južno mejo Mandžurije. se kitajski tisk boji. da bode fanonej zasedli razen Jehola tudi še Suligan. del Kanina, provinco Šangsl, Mongolijo in Sinkiang, .; |6, februarja. Dopisnik Reuterjevega urada fe Je obrni! na limonsko zunapje miji!?tr§tvo, da ge informira o možnosti izstopa Japonske Iz Društva narodov. Dobil ie obvestilo, da bi moela Japonska izstopiti ie tedaj, če bi Društvo narodov sprejelo poročilo odbora devetnajsterice, pač pa bi dala Japonska še pred izstopom na to poročilo svojo nrotiiziavo. PEKING, 16, februarja. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da ie krvava vojna med Japonsko in Kitajsko neizbežna. Kitajski tisk piše. da ie finančni minister nankinške vlade zbral v Pekingu za vojne namene 20 milijonov dolarjev, bančniki v Pekingu in Tient-sinu pa so s svoje strani ponudili vladi Verna med Kolumbijo in Perujem Odpoklic ooslanjkov, Prve bitke pri tetlčiii ob veletoku Amazoni. Uspehi Kolumbije. BOGOTA, 16. februarja. Reuterjev dopisni urad poroča, da ie kolumbijska vlada že naročila svojemu poslaniku V Limi. naj zahteva pri perniški vladi potne listine. Dolgo pričakovani spopad med perujskimi in kolumbijskimi četami se je pričel predvčerajšnjim pri Leticijl. Obe državi sta že odredili splpšno mobilizacijo* Kolumbijska vlada ie prejela včerai od svojega generala Coboja obvestilo, da ie bilo kolumbijsko bojno brpdovje na veletoku Amazoni napadeno in bombardirano pp perniških bojnjh letalih, ki so lih ne kmalu pregnala kolumbijska, kj sg nrlhtela na pomoč svojemu brodov-ju. Nato »e koIi^hHsko brodovje ob^ strelievajo ieticijsko pristanišče. Kolumbijske čete so bale že zasedle ne? ruisko ipesto Tarapaca, ki leži b|izu Leticl je. Mussolini demantira RIM, 16. februarja. Včerai zjutraj je Imeja italijanska vlada selo v palači Viminale. Kakor je razvidno iz uradnega poročila o poteku, se je pred sednik Mussolini v začetku dotaknil piednarodnegg položajo in nato načel zlasti zunanjepolitična vorašapia, Qb tej prl|lki le napasli, da so vesti e ne« kf talni vojaški nggodbi med Italijo, NemčIJp Jn Madžarsko popolnoma pe-. osnovane in Izmišljene. * jouveneiova pogajanja PARIZ, 16. februarja. Agencija »Ha* vas« poroča iz Rima; francoski poslanik de Jouvene! je izjavil, poidjajoč nasprotne vesti nekega tujega tiska, da «1 dal pikoli francoskim novinarjem kakršnihkoli informacij glede tajnih zvez Italije z drugimi državami in glede prodaje Italijanskih vojaških letal Madžarski. Te vesti, ki so se razširile y javnosti, vzbujajo le presenečenje. Dalje še sporoča a-gencija »Havas«, da se pogajanja z lt|-lijar.sko vlado, ki jih je začel de Jonv«? nel takoj, čim je nastopil svoje sedanje mesto, redno nadaljujejo. Doslej so bil« izmenjane mlsfl splošneg« značaja tu se vodijo pogajanja v polni obojestranski lojalposti. KRIZA BELGIJSKE VLADE. BRUSELJ. 16. februarja. Vlada t včeraj podala ostavko, ki je pa kra Albert ni hotel sprejeti. Danes se je vlada sestala k sej}, da se posvetuje q položaju in o korakih, ki naj bi Jih storila. PONCOUR TEV ODKOD IZ ŽENEVA. 16, februarja. Franppsld zunanji rnjbjster Raul-Boncour ie imel daljši razgovor z angleškim državnim podtajnikom Edenom. nakar Je takoj odpofpval nazaj v Pari?-BOLGARSKI uradniki brez PLAC. SOFIJA. 16. februarja, List »Zora« u-gptavlja, d* država svojemu uradništvu hi izplačala p|ač žp 4 tnesese in objavlja obenam premog, kako naj bi država poravnala svoje obveznosti napram urad-ništvu. Dnevne vesti Visoko priznan}© mariborski narodni) Iz društva jugoslovanskih državnihu dami. Mnogozaslnžna predsednica mari borskega francoskega krožka ga. Marija Maistrova je odlikovana s komanderskim križcem reda »Nichan Iftikhar«. Visoko odlikovanje bo odlični dami izročil te dni osebno v Mariboru konzul Francije iz Ljubljane. K visokemu odlikovanju in priznanju izrekamo tudi mi ge. Maistrovi iskrene častitke! Napredovanje v profesorski službi. V višjo položajno skupino so napredovali: Evgen Vavken, Ivan Favaj, profesorja na tukajšnji klasični gimnaziji, nadalje Mirko Sevnik, Janez Bogovič, Pero Cestnik in France Ravnikar, profesorji na tukajšnji realni gimnaziji; dr. Rudolf pokojencev v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika novega društva upokojencev splošno priljubljeni in odlični borec za pravice upokojencev dvorni svetnik g. V. Kronvogl. Veliko zanimanje upokojencev za društvo ter agilen in vešč odbor jamčijo, da bo novo društvo uspešno delovalo v korist svojih članov. Do sedaj je pristopilo k društvu še 274 članov. Vljudno pa so vabljeni tudi vsi ostali državni upokojenci, da pristopijo k društvu in tako manifestirajo svojo tovariško solidarnost. Vabilo na recitacijskl popoldan, ki ga priredi v soboto 18. t. m. ob 15. uri v Perhavec, Ervina Rooasova, Ernestina dvorani državnega učiteljišča literarni Nemaničeva, Simon ,YUlač, profesorji na tukajšnjem državnem učiteljišču. V višjo skupino sta napredovala Rudolf Rakuš, predmetni učitelj na državni trgovski akademiji v Mariboru in Anton Osterc, učitelj tukajšnje deške meščanske šole. Iz davčne službe. Napredovali so: Fr. Gril v Slovenski Bistrici, Josip Šprah v Prevaljah, Simon Firer v Ptuju in Ludvik Klinc v Dorr.ji Radgoni. Poroke. V zadnjem času so stopili pred ©'lt?t: Štefan Macuh, soboslikar in Antonija Magdičeva, kuharica; France Pre-mrou, pehotni narednik in Zorica Sturmova, zasebnica; Štefan Kovač, delavec In Terezija Sinkova, delavka; Herman Nagiost, orožniški narednik •• m Marta odsek Združenja mariborskega učiteljskega naraščaja (UMUN). Sodeluje osem mkdih! Odbor, Društvo industrijalcev In veletrgovcev v Ljubljani. Dnevni red VIII. rednega občnega zbora dne 20. februarja 1933: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročita tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Predlog odbora za spremembo društvenih pravil. 6. Pred log odbora, da se v okviru društva ustanovi poseben evidenčni oddelek o občem kreditnem stanju trgovskih podjetij v državi. 7. Razni predlogi odbora za ureditev perečih gospodarskih vprašanj. 8. Volitev društvenega odbora in društvenega' nadzorstva (§§ 10, in 15. pravil). Šošnerieva, zasebnica; Ivan Potrč, za- ^ JVbčnl 1© slcSS S(>hni uradnik in ni™ Hallov, T Raznoterosti, Občni zbor ie Sklepčen, sebni uradnik in Olga Hallerjeva, zasebna uradnica; Štefan Štiblar, posestnikov sin in Anica Šiftarjeva, gostilničarjeva hči; Adolf Šantel; pekovski pomočnik in Marica Zavčeva, prodajalka;. France če je prisotna na njem vsaj tretjina dru-štvenikov ter odloča z večino glasov. V primeru enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu pristopi predsedujoči, ki sicer ne glasuje. Če občni zbor ob določeni dSSa.SS^J2Srili2„^, m,m W bil sklepčen, bo pol ure kasne), zasebnica, Matej Cink, nov ^„1 zbor k| sklepal o zadevah, SeV , T? a’stavljenih na dnevni red ima občne- Kocbek, delavec in Terezua Novakova, ga zbor3i brez ozjra na 5tev,Io Mvzo£a delavka; Franc Čep, kovač državne že leznice in Štefka Stergarjeva, tovarniška delavka. Bilo srečno! Zadnja pot kardinala Friihwirtha. Tru- društvenikov (§ 12. pravil). Volitev odbora in nadzorstva se izvrši po listkih. Volitev por acc'amationen pa je vkljub temu dopustna, če temu ne ugovarja no- —.1 i j. t c ri . ,» . icnju uvpudiua, wC icjliu uc ugovarja u(r Pio pokojnega kardinala Frfihwirtha je fcen na občnem zboru navzo£ član. _ bilo prepeljano včeraj popoidne v salon- Volilna pravica se izvršuje osebno ali po skem pogrebnem vozu iz Rima v pokoj- pooblaščencu izmed društvenih članov, nikov rojstni kraj, k Sv. Aru na Igu, tik kj se jzkaže s pismenini pooblastilom, ob nasi severni meji. Žalne svečanosti Vendar sme en član imeti največ tri po- ra mKOinim karmnalnm en hilp na nn. /c* - . ..v za pokojnim kardinalom so bile na Dunaju, v Bračku in Gradcu. Na zadnji poti so spremljali visokega cerkvenega dostojanstvenika odlični cerkveni zastopniki, med katerimi je bil mariborski pomožni škof g. dr. Tomažič. Pogreba se je udeležil tudi predsednik avstrijske republike Miklas, zvezni kancelar dr. Dollfuss in ostali odlični predstavniki avstrijskega javnega- življenja. Za lesene hišice Je v Mariboru veHko zanimanje. Odbor akcije za gradnjo lesenih hišic je otvoril včeraj svojo pisarno v Narodnem domu. Pokazalo se je, da je v Mariboru za gradnjo lesenih domov izredno veliko zanimanje. Ze prvi dan je iskalo informacij in nasvetov o-krog 100 zanimancev, ki imajo resen, namen graditi že spomladi lastne strehe. Ker so stroški za vzdrževanje uradnega lokala in moči precejšnji, in nima odbor posebnih razpoložljivih sredstev, bodo uradne ure samo še 14 dni. Ablturtenti trgovske akademije! Pridite polnoštevilno k današnjemu sestanku, ki bo zvečer ob 20. uri pri »Zamorcu«. Namen sestanka je razpravljati o ustanovitvi Društva abiturijentov trgovske akademije! Nova telefonska relacija. Z današnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in Solunom* Pristojbina za 3 minutni govor znaša podnevi 117 Din, ponoči pa 720 Din. Mestno načelstvo v Mariboru razgla-Sa* da bo 18. t m. v pisarni mariborske garnizijske uprave v vojašnici »Vojvo- oblastila (§ 14. pravil). Tujski promet. V prvi polovici februarja se je priglasilo pri tukajšnjem žgla-ševalnem uradu 648 tujcev. Od teh je i bilo 167 inozemcev, in sicer 47 oseb z Dunaja, 13 iz Gradca in 107 drugih. Mariborski pododbor združenja rezerv nih častnikov In bojevnikov priredi v četrtek 16. t. m. ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec« Maribor, Gosposka ulica. predavanje z naslovom »Plinska vojna«. Predava naš član g. prof. Franjo Škof. Vabljeni naši člani in prijatelji združenja! Slovensko lovsko društvo v Mariboru priredi 18. in 19. t. m. skupni prijateljski izlet k Pohorskemu domu. Udeleženci se odpeljajo v soboto ob 14. uri z avtobusom na Reko in od tam odidejo peš k Pohorskemu domu. Za manj turistično trenirane lovce bo na Reki pripravljenih 8 konj za jahanje. Na Pohorskem domu priredi lovsko drušvo tekmovalno streljanje z malokalibrsko puško. Udeleženci se naj prijavijo do 16. t. m. na naslov: Ing. Albin Černe, mestni gradbeni urad, tel. štev. 22-36. Iz delovanja društva »Nanos«. Notranje delo v društvu je dodeljeno posameznim društvenim odsekom, izmed katerih so najvažnejši: tamburaški, dramski ženski, socijalni in pevski. Vsak čhn društva sodeluje pri onem odseku, do katerega čuti veselje. Tako je skoraj vsak odsek zabeležil tekom enoletnega obstoja društva tudi marsikak uspeh. de Mišica« prva ustmena licitacija na- Samo pevski odsek ni napredoval tako bave mesa za potrebe vojske maribor- kot bi si želeli. Toda tudi to je odstra-ske garnizije od 1. IV. do 30. IX. 1933. njeno: pevski odsek poučuje sedaj uči-Pogoji so na vpogled pri mestnem vo-jtelj g. Josip Križman, ki se je lotil dela jaskem uradu, Slomškov trg 11, pjritli- z vso resnostjo. Pevci zahajajo sedaj z j veseljem k vajam, ki so vsako sredo in Foiovična vožnja na železnic! od 18. soboto ob pol 20. v društvenem prosto- do 28. febr. do železniških postaj na progi Hoče—Maribor—Sv. Lovrenc r.a Pohorju. Prireditve mariborskega smučarskega kluba. Informacije in potrdila pri- ru. Dne 4. marca priredi društvo v Na rodnem domu veliko akademijo. Ob tej priliki bodo nastopili skoraj vsi društveni odseki. Opozarjamo zato že danes sostvovanja pri: Mariborskem smučar- našo javnost, da poseti to prireditev, ki skem klubu. Maribor, Jurčičeva ulica 8 bo pokazala vse naše tiho in smotreno (Stoječ) in pri Putaiku, Maribor. Idelol Grajski kino; Od danes četrtka na prej najboljša in najnovejša Abraha mova opereta: »Ljubezen z neba« Krasen vesel, film, v katerem igrajo glavne vloge: šarmantni in ga’aotni ljubljenec vseh dam'Hermann Thimig, očarljivo črno oka in črnolasa Magda Sehneider in pa kralj vseh konpkov. vedno ponižani toda vedno veseli in dobro razpoloženi Szoke Szakall. Kritika pravi o tem filmu: Zopet po dolgem času film Hermanna Thimiga, ki navdušuje. Kino »Union«: Do vključno četrtka izborna opereta »Halo Baby«. Od petka dalje prvovrstni kriminalni in pustolovski film »Pustolovščine noči« z Jeny Jugo in Hansom Brausewetterjem. To je obenem prva kriminalna opereta Paula Abrahama z zelo napeto in zabavno vsebino! Nalezljive bolezni. Na področja Slove niie je obolelo v času od 22. do 31. januarja za tifusom 38 oseb, za škrlatinko 43. za ošpicami 18, za dušljivim kašljem 24. za davico 237, za šenom 27, za otrp-neniem tilnika 7, za nalezljivo vročico pa 3 osebe. Od navedenih primerov jih je bilo 12 smrtnih, in sicer je umrlo 9 oseb za davico. 2 za dušljivim kašljem, 1 osebo pa je pobral tifuz. Živalske kužne bolezni. Na področju dravske banovine se je pojavila v zadnjem času svinjska kuga na 45 dvorcih, gniloba čebulne zalege na 4, svinjska rdečica ria 3, perutrinska kolera na 2, vranični prisad na 2, steklina, konjske garje in mehurčasti izpuščaj goved pa na enem dvorcu. Sejem za živino. Na sejem 14. tm. je bil dogon živine precej velik. Prignali so 414 glav živine, in sicer 7 konjev, 11 bikov, 118 volov, 269 krav, in 9 telet. Kupčija na sejmu je bila precej živahna in je bilo prodanih 257 glav. Povprečne cer.e za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3—3.50, pol debeli 1.75—2.50,. voli za rejo 125—1.75, biki za klanje 2—3, debele krave 1.50 do 3.75, plemenske 1,25—2, krave za kiobasarje 0.75—1, mlada živina 3.50—4, teleta 4 —5 Din. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 8—10 Din, 2. vrste 6—8; meso bikov, krav Irt telic 4—5 Din; teletina 1. vrste 12—14 Din, 2. vrste 3—10 Din, sveža svinjina pa 10—16 Din. Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.8 stopinj pod ničlo; minimal na temperatura je znašala 6 stopinj pod ničlo. Tlakomer je kazal ob 7. uri pri 13.5 stopinjah 734.9, reduciran na ničlo pa 7332; relativna vlaga 90; vreme jasno; veter severozahodnik. Ukradena slanina. Ko je davi stopil mesarski vajenec Martin Mohorko, zapo slen pri mesarju Bachu v Stritarjevi ulici, za hip v Dovečarjevo trgovino in pustil zunaj cekar, v katerem je imel o-krog 3 kg sveže slanine, mu je vse skupaj odnesel neznan dolgoprstnež. Vajenec je prijavil tatvino policiji. Obup nad življenjem. Hude razmere so pripravile v Hotinji vasi stanujočega 24Ietnega brezposelnega delavca Igr.aca Rajhmajerja do obupa. Že delj časa je hodil okoli potrt, sinoči pa je v njem dozore! zadnji sklep. Zaklenil se je v svojo sobo in izpil večjo količino oetove kisline. Še pravočasno so opazili, domači njegovo dejanje, in ker je še kazal znake življenja, so poklicali mariborske reševalce, ki so ga z avtom prepeljali v bolnišnico. Tam so nesrečnežu isprali želodec ip mu ohranili življenje. Tri žrtve poledice. V Pesnici se je spodrsnilo včeraj na poledenelih tleh 69-letnemu dninarju Alojziju Draskoli, ki si je pri padcu poškodoval desno nogo nad kolenom. Istega dne je pade! v Zgornjih Hočah 35 letni delavec Simon Čurič in si poškodoval desno nogo v gležnju. Pretekli torek pa je pade! na poledenelih tleh v Krčevini 641etni posestnik Ivan Heu in si zlomil desno nogo pod kolenom. Vsi trije ponesrečenci so morali iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Pri, zapeki, krvnem prenapolnjevanta trebuha, kongestijab, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljer nosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in o- »fl }■ >£>pi aiujciijc ticvcaj« v • Uvoboditev od občutkov tesnobe ■Na odno aleda?'.;!® Repertoar. Četrtek, 16. februarja, ob 20. uri: »Švejk — drugi del«. Red A. Petek, 17. februarja: Zaprto. Sobota, 18. februarja ob 20. uri: »Spre* obrnitev Ferdinanda Pištoie«. Prvič v sezoni. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: »Švejk —drugi del«. — Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Znižane cene. »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, je izredno učinkovita in zabavna komedija, delo znanega češkega dramatika Franti* ška Langerja. Ta komedij'3 je ob koncil pretekle sezone dosegla r.a našem odru popoln uspeh, a so jo radi zaključka sezone uprizorili samo -parkrat. Letošnja premiera bo v soboto, 18. t. m. Opozarjamo na to predstavo vse one gledališke obiskovalce, ki si te komedije lani niso ogledali. »Švejk — dragi del« kot popoldanska predstava. Zabavna vojaška satira »Švejk — drugi del« se ponovi kott po-ooldanska predstava v nedeljo, 19. t. m-ob 15. uri. Drugi" del »Švejka« je poln komičnih situacij ter se godi v ruskem ujetništvu. V naslovni ulogi priljubljeni komik Daneš. Revijsko opereto »Pri belem konjičku« bodo ponovili v nedeljo, 19. tm. zvečer po znižanih cenah. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo* šefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne, hibe sigurno ir. brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. Hotel Halbwldl »Stara pivovarna« vsak dan specialiteta: čevabčiči, ražnjiči in druge specialitete. Štorklja v tovarni. V tovarni OocJctof & drug so včeraj pri delu napadli porodni krči neko 18 letno delavko. Poklicali so reševalni &yto in jo pripeljali v porodnišnico. Akrobat Dragan Aleksič — vlomilec. Mariborčanom je Še prav gotovo v spominu akrobat Dragan Aleksič, ki se je lansko leto spomladi produciral s svojo sestro na žici, ki je bila pripeta nad Trgom svobode. Nikdo izmed Mariborčanov bi si ne bil takrat mislil, da bo akrobat Aleksič, ki je vzbudil precejšnjo senzacijo, postal vlomilec Te dni je bil zasačen v Novem Sadu, ko je hotel vlomiti v stanovanje novosadskega dopisnika »Politike«. Aleksiča je policija izročila sodišču, ker ga je osumila, da ima na vesti tudi druge vlome. S policije. Nič posebnega nimajo zabeleženega danes v policijskih bukvah-Aretirani so bili r.eki krošnjar Tomo C-berač Ivan M. in potepuh Alojzij A. Prijavljeni pa so bili Suljo M. in njegovi tovariši zaradi pretepanja in grdega obnašanja ter neki Ernest T., ki je pijan kolovratil po ulicah in kalil nočni mir. Ptujski vlomilci imajo slabe svedre-Preteklo noč je. bil izvršen v Ptuju drzen nočni vlom v pisarno Predujemnega društva v Panonski ulici. Kakor je bik) ugotovljeno, so se svedrovci že zvečer skrili v kletne prostore zgradbe, v kateri je pisarna Predujemnega društva. Ko je v hiši vse utihnilo, so šli na posel. Najprej so s ponarejenimi ključi odprli dvojna vrata in tako prišli v notranjost pisarne. Tam so se lotili železne blagajne, v kateri je bilo nad 150.000 Din gotovine-S svojimi svedri so navrtali najprej gornjo ključavnico, odstranili močne železne okove in nato skušali odpreti še spodnjo ključavnico. Niso pa imeli sreče. Ker je. v poslopju tudi pošta, jih je najbrže premotil ropot poštarjev in poštnega voza-ki gre k prvemu jutranjemu vlaku napokajo. Opustili so svoj namen, pobrali svoje svedre in izginili brez sledu. Prvi ie davi opazil vlom hišr.ik, m obvestil o tem ntn^ko policijo, ki je ugotovila, da so vlomilci prebrskali tudi vse predale Pisalnih miz, kjer oa niso našli več ko 12 Din gotovine. Za storilci je uveden3 obširna preiskava in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice. Mariborska mesina podjetja V LETOŠNJEM PRORAČUNU SO PREDVIDENI IZDATKI NA OKROGLO 19 IN POL MILIJONA Din, DOHODKI PA Že deli časa je mestna občina mariborska' proučevala vprašanje reorgani-začije mestne uprave. Že meseca decembra 1931. je bil na proračunski seji mednega občinskega sveta izvoljen poseben odsek za izvedbo reorganizacije. Njegov namen je bil ugotoviti splošna načela, po katerih naj bi se reorganizacija izvedla, in načela, na katerih naj bi ^organizirana mestna uprava bazirala, ■vadi. bolj temeljite proučitve problema sp sodelovali pri reorganizaciji vsi načelniki odsekov mestnih občinskih usta-jj°v in podjetij. Na podlagi zbranih pomikov so se ugotovili poglavitni nedo-statfei, obenem pa tudi nove smernice, Ki.naj bi v bodoče vodile gospodarsko Politiko mestne občine mariborske. Radi Prevelikega obsega poslov, ki jih zavzela danes mestr.a uprava, niso združitve klikih uradov v eno samo upravno telo Primerne. Radi tega je bil tudi onemogočen jasen pregled poslov mestnega *niigovod tam sta sedela ob vročem popoldne-.F na podeželskem kegljišču molče sre-; kokoši in piščet, tu ju je presenetila F °ha na polju ter ju, presrečna, vrgla v Koiibo poljskega čuvaja; mavrica je zgra F*1* Pfed njima čarobna vrata zmago-*layia, srnja družina se je pasla na ju-,rnji seči, v mladem gozdu sta vedela za Jai> kjer je rasel rekordni goban, ki ga * nihče drug našel. Drugič sta pokopala rtvega lisička, našla encijan in ljubke ■klame, odkrila sta ženico, ki sta hodila j-^ej na mleko in ki je rekla zadovoljni , eIeni »mlada gospa«; in tako je bilo rez števila pustolovščin in prigod, ki aJjh skupno preživela in za katere sta s bila drug drugemu hvaležna. Helena Je navzela vseh njegovih mladeniških lstrastij, poživljenja od dvojne rado-od radosti nad novim in od radosti ^ Skupnim interesom. Zedinila sta se » v„Sett», kar je njega veselilo. Rekla je jease ciklame«, toda to je bil on, ki jih ***; vse je bilo njegovo delo, vse je l2 naiprej skozi njegove oči in je vrelo . ujego-vega bogastva; uboga Heler.a, Je tvoj delež v tem skupnem svetu? • tega Helena ne ve, a smehlja se s ga .eni’ml očmi; njeno delo je ta slo-i^L^na zasluga je velika, nj^no srce je 'a pohlevno: vedite, da Je. on vse odkril, toda ona je iz tega napravila skupno in složno radost. Zbogom za danes, Helena, in jutri pojdemo zopet nekam; hvala vam, da je bilo danes tako lepo. Odpeljal se je, in Helena mu je večkrat pisala; prvič se je skoro prestrašil njene trde, neubrane, prevelike pisave; videl je, da so v njej neke sitnosti, ki jih doslej ni poznal. Njen slog se mu je zdel izumetničen, njeno veselje prisiljeno, in ni mogel razumeti, zakaj naj čita sedaj o encijanih, ki so odcveteli, ali o najdbi pasjega okostja v »našem« rovu. Ni vedel, kaj naj na to odgovori. Kar čudno ie, kako malo ostane od najlepšega soglasja, če niso ljudje skupaj. Tudi Helena se je z jesenjo vrnila, a mnogo, premnogo Te'izgubila na praških tleh. Hodil je z njo rad na rob mesta, kjer se bije majhna bitka med deželo in mestom. Tu so nespravljivi trenutki, polni puščobe in tesnobe, ko se vam zdi, da stojite na utihlem bojišču, kjer umirata na razvalinah ranjena dežela in že skoraj mrtvo mesto. So pa tudi kraji velike preprostosti, kakor Bela gora; gozdovi, dolge opuščene rebri in zlasti reka, krasna in skrivnostna med vsemi rekami na svetu. So jutranje ure, najlepše od vseh, nepoznane mestnemu prebivalcu- Peljite se zarana s parnikom proti struji; slišali boste tako zaupljive glasove, da jih ne bi nikoli pričakovali tako blizu človeškega bivališča. Neko jutro sta plula ob Braniku. Bil je srebrnosiv jesenski dan. Vltava se je zdela, da šumi tiho in kovinsko. Nenavadna tišina je. bila v vsem tem in toliko umirjene otožnost^ da je nehote za- čel govoriti sam o sebi. Pravil je o tem, kaj je hotel biti, l ni postal, kaj je hotel delati, kaj mu je ušlo; tožil je samega sebe in izlil svojo nezadovoljnost v enem curku. Zdelo se mu je, da se s svojo izpovedbo iznebiva vse malodušnosti in slabosti. Bilo mu je, kakor da gleda obenem iz daljave, morda z drugega brega, na kamenit pas navigacije. Tu gresta po jezu dva človeka, čisto majhna v primeri z reko, ravnino in nebom, kakor da naj bi samo predoče-vala samoto in zapuščenost. »Helena,« je rekel, saj tole ni življenje. To je staranje, dolgčas, ubijanje časa ali kar hočete, a življenje to ni. Za nič nisem in nič ne znam; jn če kaj delam, čutim že naprej: čemu prav za prav? Saj jaz sam nimam nič od tega. Jaz sam! Vse življenje sem mislil le nase, in glejte, nič nisem prav za prav sam zase storil. To ni življenje. Pomagaj si, človek! Toda kako more sebdčnež pomoči sam sebi? Helena, marsikaj sem že izkusil, toda najžalostnejši je občutek lastne slabosti. Toliko stvari mi je omrzelo. Vi me poslušate, a sploh ni vredno poslušati. Čudim se, da ste tako potrpežljivi. Glejte, kako veliko ribo je onile ulovil.« Kazal je s —- prstom: Helena je dvignila povešene oči, a ni pogledala za njegovim prstom; žareče še je ozrla nanj Ta pogled ga je zmedel, in ni vedel, kaj bi rekel; ublaževal.je, kar je govoril prej, in se začel šaliti. Toda Helena je bila, kakor da ji ie kdo podrezal grlo; ni govorila in ni poslušala, izprehod se ie končal skoro pri slabi volji, na parniku nista govorila, bilo mu je malone dolgčas in rad se je poslovil. Drugi dan mu je pošta prinesla Helenino pismo. Odpiral ga je z nemirnim srcem. »Še danes,« se je začenjalo pismo z razburjeno pisavo,« se Ti moram zahvaliti, dragi moj najdražji...« izpustil je pismo, kakor da ga je kdo po roki udaril. Ta nepričakovani »Ti« in »najdražji«, — ali je zblaznelo to dekle? Moral je hoditi po sobi, da je to pogoltnil; čutil je sramoto in ponižanje, m tla bi se najrajši udrl. Kaj še? »Še danes se Ti moram zahvaliti, dragi. moj najdražji,,za najlepši dan svojega življenja. Dal si mi vse, dal si mi ljubezen. Še včeraj sem živela težke sanje, to ni bilo življenje. Danes stojim pri oknu z odprtim naročjem. Ti si, Ti si tisti, ki mu ga odpiram, najdražji, to si Ti? Vem da sem blazna. Morda bom že za hip obžalovala, kar sem Ti napisala. Strašno hitim, da Ti povem vse, preden pride ta hip obžalovanja, kajti rajši hočem obžalovati, kakor da bi Ti tega ne povedala. Poljubljam Te, poljubljam Te, moj dragi, nič me ne izprašuj, ker ne vem, kaj se godi z menoj! Ne, to ni bilo življenje, to so bile moje strašne sanje, dr^gec. Hvala, hvala, Tvoja sem in nečem imeti ničesar, kar ni Tvoje. Hotela bi Ti objeti noge, z vsem telesom se ponižati, ker sem tako Tvoja, da nemo-,rem več drugače. Nesi me, ljubček, glavo položim na Tvojo ramo, in Ti me poljubljaš, ne veš. da me ni še nihče poljublja!? Ah, ko bi bila s Teboj Helena. Dragi, najdražji, bojim se večera, daj mi roko. misli nam e, saj je to moja prva noč!« (Se bo nadaljevalo J Mn* 9 Mariborski »VECERNTK« Infra V Mariboru, dne 16. II. 1933. Jtadlafav Rudmn Svakinja Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo; »Kdo jo je naročil?« Sosedje so utihnili. Grobna tišina je nastala v pivnici. »Ti!« je Siknil naposled Podraženov in se iznova narezal. »Dve že imaš!« so se oglasili hkrati ostali. »Ponovi!« je zatulil Litda in planil proti Nacetu, ki Je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. »Ti!« je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje. Zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se ie boril kakor lev. Ves svoj gnev, vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tl^, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, r.a cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. »Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!« je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizofom- Tedaj je prišla nikno Malka. Opazila je razdivjanega moža, k|-ikiiiig od groze in planila k njemu. »Luda!« je zaihtela, »kaj počenjaš? Luda!« »Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali,« se je »drl Luda in si oddehntl. Razoglav in raztrgan je stal gredi cestg kakor Tazbičan vihar. Iz ran po obrazu m rokah piu ie curljala kri, da je bil vgs spačen in groffn. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila ga roko in gg vlekla domov. Krpg njiju §e je zgrnila vsa vas, tulila, se krohotala An piskal^. »Kam ga vlečeš?«, se je zadrl nekdo, »?aj ni tvoj!« »Hana naj bi prišla ponj!« je zakričal drugi »Da si še up* iped Hudi!« je zarjul tretji. Žvižg in krphot je sledil tem klicem, sp zasekal v Maijco, jo udaril jn zrušil na tja, Luda jo ie pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Rgslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreveti v prepad, prej mu ni bijo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž hh ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela ie, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost sta se mešal} v pieni duš z ljubosumnostjo in jo bičali kakor vihra. Iskala je rešitve i» izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bita pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Od zunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti, kakor valovi raz-bičanega morja v potapljajoč} se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je za-plakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in gledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašajo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatem-nevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je izteralo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo jp ji zapiralo pot do realnega brega. In ta groza je rastja, jo osvajalo vso, zorevala v misel, črno in Strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: »Umori ga!« Kakor zadeta zver ie zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Niena levica ie stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svptu prežeča stvar. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno-In njene ustne so ponavljale samo eno: »Umori gal Umori ga!« »Nk pomoč!« jg upjla Hmm in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se hprila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred pjo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno hliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedra, v drobr.o živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete. da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla . • • Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zar; kor vihra je bi grizla, trgala in ula in planila pa morilko. Strašna ka-a s pestmi v njen spačeni obraz, iP orada. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana ip krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdiv' jala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč. dramil speče Porečane. »Umprila mi ga je! Otroka mi je umorila!« je rjul? in divjala daije v noč in mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežal? je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se ruši] v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnea, se drobili svetovji kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih ir zlih. V njenj sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključen starec. Njegovi sivi lasje so s# lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa sq upila k Bogu: »Zakaj si nam odrekel svpjo milost, o Gospod? Za» kaj si obrnil od nas svoje svetq pbličje in dopustil satani', da je zasadil SYQje kremplje v duše? Kaj šem ti storil, da nisi uslišal moj molitve, ki Te je klicala in prosila? če pa je bila taka Tvoja sveta vpija, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom M ? nas kaznoval za zlo s še večjim zlpm» bodi nam milostljiv vsaj v poslednji svoj! spdb}! Bodi natn Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in pa Vekomaj storjene grehe.. .« — Konec.— šeki H. tainik Drčar, I, blagajnik I. Hetzl, II, blagajnik Vrabj, sekcijski vodja Karner, namestnik Allmer, gospodar Vrabl, odborniki: Kneg, Presl in Ružič. V šahovsko sekcita sta. bila izvoljena V, Vidovič in Reiter, v lahkoatletsko sekcijo Beigott, Petejan in Drevenšek, v zimsko športno sekcijo pa Ružič m Allmer, Vremensko poročilo $ pohorskih zimskošportnih postojank. 16. februarja ob 7r aU zjutraj: Mariborska koča — U, jasno, solnce, 15 cm pršiča, sever, smuka dobra; Rp.še — 7» jasno solnce, 17 cm pršiča, sankališče uporabno, smuka dobra; Klopgi vrh — lp, jasno, solnce, 30 cm pršiča, smuka jako dobra; Koča n a P e s k u — 14, jasno, solnce, pršiča 5č cm, smuka jako dobra, skakal-dep uporabna; Senjorjev dom — 13, mirno, jasno, solnce, 45 cm pr$jga, smuka jako dobra; Rimski vrelec — II, jasno, solnce, 10 do 20 cm pršiča, smuka dobra, skakalnica neuporabna, Sokolstvo Iz Sokola Maribor ni. Odsek za tombolo hng Jutri v petek ob 20. uri v 6 razredu krčevinske šole važno sejo, katere naj se popolnoma zanesljivo udeleže: s. Engelmanova, Ribaričev:!, Furstova tpr br. Struna, Cvetko, Žnuderl, Prebev-šek, Eferl, Salda, Homer, Kuder, Jarc in Slavan Ribarič, -srT Zdravo! Umor babice zaradi 12 mark. Nemškj ijsti poročajo o strašnem roparskem unioru, ki ga je zagrešil 201etni Brnept Russ nad svojo 801etno staro materjo. Ker mu starka ni hptma dati denarja za neko maskerado, ta je podiViani fantalin tako premlatil, da je naslednje jtjtro umrla. Policija je mladega zločinca aretirala nekaj ur pozneje v neki gostilni in našla pri Tfjem še vseh 12 mark, zaradi katerih je umoril svojo babico. TRAGIČNA SMRT DUNAJSKEGA ARISTOKRATA. Šele sedaj so prišle v javnosti vesti, da je te dni na Dunaju napravil samomor 84letni baron Gustav Mertervs. Pred vojno je bil Mertens eden najbogatejših ljudi v Avstriji. Njegova žena, po rojstvu grofica Forgach in sestrična gnanega bivšega avstrijskega poslanika v Beogradu, je podedovala pgromnq premoženje, vredno 300 milijonov kron. V času inflacije pa je Mertens izgubil skoraj vse svoje premoženje. Najprej je oddajal sobe v svoji ogromni hiši na Dunaju, ko pa je moral pozneje zato, da por ravna svoje dolgove, prodati tudi to palačo, je ostal brez vsakih sredstev in dohodkov. Pred tremi let! se je moral preseliti s svojo ženo v majhno sobico neke dunajske mestne ubožnice. Ko pa mu je pred nekaj meseci umrla žena, ga je uprava ubožnice deložirala iz njegove sobice in ga namestila v skupni sobi z ostalimi ubožci, hi iih je v sobi 30, Od tedaj je stari, obupani aristokrat pogosto pravil, da se bo usmrtil. Svoj sklep je pred dnevi tudi res izvršil in se u-strelil v samotnem vrtu ubožnice. NERODNA PRAKSA JAPONSKEGA POŠTARJA. V nekem majhnem mestu na Sahaliiri je bil dolga leta nameščen neki japonski poštar, ki bi bil moral vsak dan obiti več znatno oddaljenih naselbin, kar pa se mu nj zljubilo. Sedaj je preiskava ugotovila, da je mož že vsa zadnja tri leta zatajeval pošto in pisma ter do« pispice shranjeval doma in jih sortiral z namenom, da jih bo nekega dne vendarle odnesel naslovnikom. V teh treh letih pa se je nabralo že kakih 4000 pisem h! dopisnic. Poštarju je bilo to preveč in je vso pošjo pekega dne sežgal na grmadi. Poštna oblast pa je njegovo de« ianje izsledila in ga seveda primerno kaznovala. Mali o Pasno =P« NAg&LjCKg, šopka, vence, KllSite telefon 37-ft Jemec, vrtnarstvo. 178 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavila po akrijna ainernih c8“ s A W Al* r Za pindid prinašamo kot novost moderno -f oA* kratH« jopice IO v * okusne puloverje Kepice is kjf ‘ 115- obučlne 30- celofan por- i *}8 lice meter * pajčolani i« klobuka nlkCaste okraske c budefeldt Co poska ul. 4-6 fr^«ja konzorcij »Jutra« v LjubManl; nredsfrveih Igdaiatelta In urednik; RADIVOJ RFHAR v Maribor«. STANKO DETELA v Maribora Tiska Mariborska tiskarna d; d- predstavnik