Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 1ZO Din celoletno 210 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel)ska Izdata celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6111 KoKopisl se ne vračalo, nefranltlrana pisma senesnre/ema/o ^ V rejništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 32S 1 Cene oglosor 1 slolp. p e 111-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D. veCJl oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, * urednUkemdelu vrstica po 10 Din □ Pri večlem o naročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondeljka in dneva po praznita.1 narod! Oprava le vKopltarlevl ul.il.fi ^ Čekovni račun: C/ubllana štev. IO.GS0 ln 10.349-za Inserate. Sara[evošt.7S63, Zagreb 61. 39.011. Vraga ln Dunof št. 24.797 Potem ko je esdeesarski tisk cele mesece Za. časa volivne borbe v Trgovsko-obrtno zbornico trobil, da je lista Praprotnik-Franchetti-Rebek čisto stanovska, je po »zmagi« teh kandidatov »Jutro« takoj zmagoslavno vzkliknilo, da se zdaj zbornica nahaja trdno v naprednih, to je esdeesarskih rokah, (»Jutro«, četrtek, 30. septembra.) Kandidati, ki so se prej izdajali za zastopnike čisto nepolitičnih trgovskih in obrtniških organizacij, so zdaj po svoji »zmagi« postali kar čez noč napredni kandidati. (»Slovenski narod«, 30. septembra.) In »Jutro«, ki je za časa volivne borbe neprenehoma vpilo, da ti kandidati stoje izven vsake politične stranke ali kakršnegakoli prepričanja razun stanovskega trdi zdaj o njih, da bodo v vseh javnih vprašanjih nastopali po svojem naprednem svetovnem naziranju. (»Jutro«, sobota, 2. oktobra.) Zato je laž, da je dobila v Trgovsko-obrtno zbornico večino lista predstavnikov na čisto stanovski podlagi stoječih trgovcev in obrtnikov, ampak večino so dobili po priznanju esdeesarskega tiska samega predstavniki propadajoče samostojcodemokratske klike. Zdaj pa si to večino oglejmo. Ta večina v Zbornici ni izraz dejanske volje večine slovenskih trgovcev in obrtnikov, ampak si jo je pridobila SDS po velikopotezno organizirani volivni slepariji, po izsiljenih in prigoljufanih in proti zakonu pobranih glasovnicah, po učinku sleparskih in bedastih protiklerikalnih gesel, ki žal še vplivajo na nekatere zaostale ljudi, in ponekod so se vpregli v službo esdeesarskega agitacijskega aparata, ki ne pozna nobene morale v političnem boju, celo osebe, ki bi morale po svojem značaju biti popolnoma nepristranske v vršenju svoje službe. Pa kljub tem v največjem stilu in z nezaslišano brezvestnostjo organiziranim volivnim goljufijam je esdeesarska večina zbornice zgolj slučajna in nepristna, ter neizrečeno kiaverna, ker so kandidati Jelačin-Ogrinove stanovske liste dobili od slovenskega trgovstva in obrtništva vsegaskup skoro 3000 glasov več nego SDS in se ima le-1 a za to, da so njeni prisle-parjeni glasovi odločili za večino, zahvaliti samo kompliciranemu volivnemu sistemu, ki daje 54 članom ene kategorije ravnotoliko zastopnikov kakor 18.102 članom druge, ki sloni na cenzusu, ki eno kategorijo zelo prikrajšuje na prid druge in zameta proporc, radi česar rezultat volitev nikakor ni pristni izraz volje večine volivcev. Torej čisto slučajna, na kompliciranem, izumetničenem in dejansko stanje neizra-žajočem volivnem sistemu sloneča večina, koje glasovi so vrhtega od volivnega aparata SDS prislepaijeni — to je večina, s katero se esdeesarski tisk sedaj ponaša! Večina, ki je po milosti volivnega zakona večina kljub temu, da je ogromna večina obrti in znatna večina v trgovini odda'a svoje glasove kandidatom Jelačin-Ogrinove liste I Mi tedaj upravičeno sodimo, da »Jutro« nima nobenega razloga biti ponosno na to svojo večino. To tem manj, ker bi se morala vsaka poštena stranka sramovati vsakega glasu, pridobljenega na podlagi takih volivnih {Sešel, kakor se jih je posluževala v trgovskih in obrt- niških krogih SDS. S takimi gesli se gotovo ni pridobil noben inteligenten, zaveden in v resnici napreden trgovec ali obrtnik, ampak le to, kar še danes po sili vztrajnosti sledi taki politično, kulturno in gospodarsko skrahirani stranki kakor je SDS, ki je podobna rimskemu poganstvu, katero se je ob svojem propadanju držalo še po različnih zakotjih, kamor žarek novega časa še ni mogel prodreti goste teme in zaostalosti ter omejenosti. Ali je n. pr. mogel količkaj izobražen trgovec verjeti, da hoče , Jelačin-Ogrinova lista spraviti slovensko trgov-| stvo in obrtništvo pod farovško komando? Kdor jc to verjel, ta je moral biti samo največji tepec. In ali je mogoče, da se danes še najde človek, ki verjame, da kandidati Jelačin -Ogrinove liste hočejo ubiti slovensko trgov-stvo s »konsumarstvom«, da so proti svobodnemu razmahu poštenega trgovstva odlični možje, ki so se s poštenim delom in podjetnostjo povzpeli do tako ugledne pozicije v našem pridobitnem življenju? Da, našli so se še taki ljudje, ki so šli na take limanice, toda ne v svojo čast, še menj pa v čast SDS, ki mora operirati s takimi nedostojnimi, na človeško zabitost računajočšmi frazami, ako sc hoče še za silo kakor potapljajoči se obdržati na površju. Pač pa sme biti ponosna na svoje volivce lista združenih slovenskih gospodarskih krogov, ki so šli v volivni boj za gospodarske koristi Slovenije proti centralizmu, ki naš narod uničuje, doč»n) so oni, ki so pomagali SDS do večine v Zbornici, daii zopet centralizmu v roke orožje, da Slovenijo gospodarsko tlači, obdavčuje in njeno gospodarsko inicijativnost zavira in ubija. Glasovali so za one »napredne« principe SDS, s katerimi je ta stranka pomagala slovenski narod politično, kulturno, gospodarsko podvreči centralizmu; dali so svoj placet na metode te stranke v našem gospodarskem življenju, ki so upropastile milijone in milijone našega narodnega premoženja,' odobrili so program te stranke, ki skupne koristi slovenskega naroda žrtvuje »partiji«; izrekli so se za to, da naj ostane naše gospodarstvo odv:sno od centralistične politike v Belgradu; dali svoje glasove vnaprej za davčno, carinsko, trgovinsko politiko, ki Slovenijo zapostav'|a in prikrajšuje in so dali sami sebi in svojim svoje-časnira pritožbam zoper tc poetiko rajvečjo klofuto. Ako bi se zgodila ta neverjetnost, da se te volitve potrdijo, potem je s to zbornico zadan slovenskemu gospodarstvu najhujši udarec izmed vseh, kar jih je imelo doslej pretrpeti, kajti SDS v zbornici pomeni rablja slovenskega gospodarstva in vsega slovenskega sploh v lastni hiši! Prepričani pa smo, da te volitve ne bodo držale, kajti vrhovna instanca, ki ima odgovornost za to, ne sme trpeti, da bi se dal pečat zakonitosti rezultatu, pridobljenemu po tako krutih kršitvah zakona, kakor si jih je dovolila SDS v tej borbi. Zahteva slovenskega ljudstva je, da se te volitve razveljavijo, da bomo dobili slovensk i, slovenskim gospodarskim interesom odgovarjajočo, resr.ično stanovsko zbornico, ne pa filiale SDS, Viharna *eja odbora m stanovanjski zakon , 1- MAJA 1927 SE NEHA DODELJEVANJE STANOVANJ. PROTEST POSLANCA DR. G0SARJA. Belgrad, 2. okt. (Izv.) Današnja seja odbora za stanovanjski zakon je potekla zelo burno. Končala se je s tem, da je celokupna opozicija zapustila sejo. V početku je minister pre-čital popolnoma novo besedilo člena 12. zakonskega predloga. Po tem novem besedilu se določa, da se dodeljujejo samo taka stanovanja, ki ne sestoje iz več kakor štirih sob. Preko-šievilne sobe se dodeljujejo drugim osebam. Najemnina se določuje takole: Za stanovanja iz treh sob more biti najemnina šestkrat večja, kakor je bila pred vojno. Pri štirih sobah 8 krat večja, kakor pred vojno. Zakon štiti drž. uradnike, častnike, upokojence in sploh tiste, ki so bili zaštileni že v prejšnjem zakonu, ali s sledečo omejitvijo: Drž. uradniki in drž. upokojenci se zaščiču-jejo samo, ako nimajo več kakor 3000 Din dohodkov, duševni delavci v prostih poklicih uživajo zaščito, ako ne zaslužijo skupno več kakor 3000 Din, istotako se zaštitijo ročni delavci, ako vsi družinski člani skupno nimajo več kakor 3000 Din dohodkov. Uradniki in nameščenci velikih industrijskih podjetij niso zaščiteni. Od duhovnikov se ščitijo samo upokojenci. Upravni uradniki se ščitijo le tisti, ki imajo skupno manj kakor 3500 Din dohodkov. Nasproti prejšnjemu načrtu je novi člen 12. sicer brezdvomno boljši in pravičnejši, vendar ni mogoče presodili njegovih daleko-sežnosti. Člani odbora namreč novega bese- niso dobili preje v roke. Zato so vsi člani opozicije zahtevali, da se jim razdelijo preje amandementi, ki jih je minister že predložil, oziroma jih namerava predložiti, šele popoldne ali jutri naj bi se polem vršila podrobna razprava. Večina na to ni hotela pristati. Nato se je razvila živahna razprava. Tekom debate so člani opozicije grajali ta način uzakonjeva-nja tako važnih zakonskih načrtov. Kritizirali so posamezne določbe novega predloga. _ V imenu Jugoslov. kluba je posl. dr. Andrej Gosar najpreje opozoril na neumest-nost vladnega postopanja. Zanj je pač najbolj značilno, da se minister glede najemnine za stanovanje štirih sob odločil šele, ko je svoj predlog narekoval odborovemu tajniku. Naj- prej je bil mnenja, da naj bi znašala najem« nina za takšna stanovanja Okratno predvojno najemnino ,nato se je odločil za 8 kratno najemnino. Če je prišel v tako važnem vprašariju k seji neodločen, potem ni dvoma, da tudi ostalih svojih predlogov ni vsestransko premislil. To se vidi iz besedila in vsebine predloga. V čl. 12. je nerazumljivo, zakaj jemlje minister zaščito nameščencem velikih industrijskih podjetij. Pri tem ima morda čisto dobre namene, namreč da hoče prisilili podjetja, da bi sama zidala stanovanja za svoje uslužbence. Sredstvo, ki vodi do tega cilja, je napačno. Vso težo le določbe bodo trpeli edinole uslužbenci. Posl. dr. Gosar naglaša, da je zelo dvomljivo, ali je meja 3000 Din skupnih mesečnih dhodkov, pri katerih se po ministrovem predlogu neha zaščita, dovolj visoka. V nekaterih slučajih je gotovo povsem pravilna. Mnogokrat pa najbrže prenizka. Tu bi bilo treba najti nekoliko bolj prožno formulo. Težko je tudi uvideti, zakaj naj bi bili samoupravni uslužbenci brez zaščite, ako imajo letno skupno 3500 Din mesečnih dohodkov, dočim imajo lahko državni uradniki poleg svoje plače tudi še čez 36.000 Din letnih, ali 3000 Din mesečnih postranskih dohodkov. Tu je brez dvoma eno ali drugo napačno ali krivično. Iz vseh teh primerov se vidi, da novi ministrov predlog ni zrel za uzakonitev, marveč da je potreben temeljite razprave, ki jo je vlada s svojim nastopom onemogočila. Vsi ostali govorniki opozicije so se pridružili dr. Gosarjevim izvajanjem. Vendar je minister vztrajal pri svojem predlogu. Nato je en^ del opozicije takoj zapustil sejo. Vladna večina je nato sprejela še amandement, ki določa, da se preneha z dodeljevanjem stanovanj 1. maja 1927, in amandement, da se premeščenim drž. uradnikom še šest mesecev naprej dodeljujejo stanovanja. Vladna večina je nato pričela z razpravo o čl. 10. vladnega načrta, katerega vlada članom odbora v prvotnem besedilu sploh ni nikdar ni predložila. Zato sta dr. Gosar in dr. Šumenkovič kot poslednja od opozicijo zapustila v znak protesta sejo. ar^rpr tfrsr w ti 5u Irale1 Trst, 2. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila pri tukajšnjem prizivnem sodišču razprava o prizivu goriškega drž. pravdnika proti razsodbi goriškega tribunala, na podlagi katere je bil g. PcMe Kemperle kot odgovorni urednik »Goriške Straže« oproščen od tožbe radi ščuvanja socialnih razredov k sovraštvu ter uporov proti zakonu. Goriški državni pravdnik je bil prvotno vložil tožbo proti »Goriški Straži« radi uvodnika, v katerem se Slovenci v Italiji zahvaljujejo poslancu dr. Besednjaku za odločen nastop v rimski zbornici proti odpravi slovenskega jezika iz ljudskih šol. Nadaije sc v tem članku pozivajo slovenski starši, naj sami učijo otroke doma materinščine. Državni pravdnik Dessy je predlagal, da naj se priziv goriškega državnega pravdništva zavrne, ker inkriminirani članek ne ščuva k uporu proti z.konu, ko vendar noben zakon ne prepoveduje poučevanja slovenščine izven javnih šol. Članek tudi ne vsebuje ščuvanja socialnih razredov k sovraštvu, ker slovenska manjšina v Italiji ne predstavlja socialncga razreda v nasprotju z italijanskim narodom. Na predlog državnega pravdnika jc prizivni dvi ' ' i in živahni diskusiji zavrnil pri. :ga dr-. žavnega pravdi.Ika ter potrdil razsodbo goriškega tribunala, na podlagi katere je bil gospod Polde Kemperle oproščen. Ta razsodba prizivnega dvora v Trstu je za vsa nadaljnja postopanja itali'nn^kih oblasti proti slovanski manjšini v Italiji izredne važnosti. Po razglasu razsodbe so navzoči novinarji oproščenemu odgovornemu uredniku »Goriške Straže« čestiiaii. Kova poljska vlada. Varšava, 2 oktobra. (Izv.) Maršal Pilsud-ski jc sestavil sledečo ministrsko listo: predsedstvo in vojna P i 1 s u d s k i, zunanje zadeve grof Z a 1 e s k i, notranje general Slavoj Sladkovski, dosedanji varšavski komisar, pravda Alck inder Meysztowicz, prosveta profesor Ehrenkreuz, poljedelstvo Niczabitovski, trgovina Karel K v i a t o w s k i, javna dela dr. Stanislav Jurkievicz, agrarna reforma Vitold S t a-n i e v i c z , železnice Pavel R a m o c k i. — j Bivši ministrski predsednik Bartcl bo dobil mesto podpredsednika vlade. Trst, 2. okt. (Izv.) Posebni vlak, ki se odpelje iz Trsta ob 9.20 jc na Opčinah zavozil v lokomotivo, ki se je nahajala na -tiru. Strojevodja je težko ranjen. Med potniki jc nastala I velika panika. Le par potnikov je nekoliko , ranjenih. Bolgrad, 2. oktobra. (Tzv-) Jutri zvečer ob 19.53 pridejo sem čez Subotico češkoslovaški parlamentarci, 73 po številu, med njimi predsednik poslanske zbornice g. Jan Malypetr, predsednik senata Vaclav Klofač, 17 agrar, cev, med njimi g. inž. černy Jan, 12 članov kluba Češkoslovaške lidove stranke, med njimi František Svštlik in dr. Josef Karaš, in 9 članov kluba slovaške ludove stranke, med njimi dr. Jožef Budaj in dr. Ferdiš Juriga, 11 I članov kluba socialdemokratske stranke, med njimi podpredsednik poslanske zbornice Josef Stivin in podpredsednik senata dr. František Soukup, nadalje 10 članov kluba socialistične stranke, med njimi dr. Otokar Kronsky, pet članov narodnodemokratskega kluba in še pet drugih parlamentarcev, razen teh pride še 9 tehničnih parlamentarnih uradnikov. Po zle-tu v Srbijo do Skoplja, po obisku Zagreba in Dalmacije pridejo češkoslovaški gostje preko Karlovca in Novega mesta v Ljubljano 11. oktobra s posebnim vlakom ob 9.35, kjer jili bodo pozdravili zastopniki oblasti, slovenski narodni poslanci in razne korporacije. Nato bo sprevod po mestu. Ob 10 jih bo pred magistra'cm pozdravil zastopnik gerentskega sveta, ker Ljubljana na žalost nima župana. V U n ionu bo banket, na katerem bo pozdravil češkoslovaške parlamentarce g. minister n. r. in narodni poslanec dr. Anton Korošec. Popoldne ob 5.30 bo čajanka v »Zvezdi«, ki jo priredi mestna občana in zvečer ob 8.30 se odpeljejo češkoslovaški gostje domov preko Jesenic. Belgrad, 2. oktobra. (Izv.) Narodna skupščina se bo sestala v ponedeljek ob 10. uri dopoldne na izredno zasedanje. Prvi sestanek narodne skupščine bo posvečen slovesnemu sprejemu in pozdravu češkoslovaških parlamentarcev. Češkoslovaške parlamentarce bo pozdravil predsednik narodne skupščine Marko f r i f k o v i č. Odzdravni govor bo imel pred- sednik češkoslovaškega parlamenta M a 1 y » p c t r in predsednik češkega senata dr. K 1 o-f a č. Radikalni poslanec R a d o n j i č bo predaval o kulturnih stikih v prošlosti in o kulturnih problemih v bodočnosti. V istem smislu mu bo odgovoril dr. U h 1 i f. O gospodarskih stikih bo govoril P a s a r i č. Njemu bo odgovori! Č e r n y. Nato bo skupščina sprejela resolucijo a sodelovanju našega in češkoslovaškega parlamenta. Za sprejem češkoslovaških parlamentarcev so se zadnje dni vršile velike priprave. Danes jc izšla velika knjiga, ki obsega program slavnosti, ki sc bodo vršile ob'priliki bivanja češkoslovaških parlamentarcev pri nas. Iz Prage odidejo s posebnim brzovlakom. V Subotico dospejo 3. oktobra ob 14.56. Tam jih bodo sprejeli predsednik in člani pripravljalnega skupščinskega odbora, narodni poslanci subotiškega okrožja, načelnik kabineta narodne skupščine, tajnik skupščinskega odbora za sprejem, oblastni veliki Zupan in mestni veliki župan, divizijski poveljnik, razni dostojanstveniki in zastopniki društev. Ze-lezniška postaja bo okrašena s češkoslova. škimi in našimi zastavami. Pri sprejemu bo vojaška godba zaigrala češkoslovaško in našo himno. Nato se bo vršilo predstavljanje de-legacij, velikih županov, divizijskega poveljnika, dostojanstvenikov in društvenih predsednikov. Odhod iz Suboticc bo ob 15.30. Naša acroplanska eskadrila bo spremljala brzo vlak od Vrbasa do Novega Sada. V Belgrad prispejo ob 19.35. Goste bodo sprejeli predsednik narodne skupščine, člani kraljeve vlade, člani narodne skupščine, predsednik bclgrajskc občine, načelnik bel-grajske policije, mestni poveljnik, dostojanstveniki, č!ani češkoslovaškega poslaništva, zastopniki društev in zastopniki češkoslovaške kolonije^ Po »sijajni zmagi esdeesarske liste. DEMOKRATSKI ROBEN. Esdeesarski tisk skuša prevpiti znano strahovito polomijo esdeesarskik zmožnosti na polju gospodarstva in hankarstva s tem, da z naravnost zamorskim vriščem iu hruščem bobna o »zmagi.: esdeesarije z Zbornici, kakšne zmage svet Še ni videl, odkar stoji. Pa kakšna klavrna in ničvredna »zmaga« je to! Kljub velesleparijam, ki jih je SDS po svojih znanih metodah uganjala in ki vse, kar je ta v teh poslih tako mojstrsko izvežbana stranka doslej producirala, še presegajo — izgleda njena »zmaga« takole: V I. kategoriji industrije je gospod Avguštin Praprotnik, znana prva zvezda na esdeesarskem obzorju, zmagal s celimi 13 glasovi večine, II. in III. kategoriji sta pripadli Jelačin-Ogrinovi listi, v IV. kategoriji so zmagali esdeesarji s sijajno večino 10 glasov! V trgovini je Jelačin-Ogri-nova lista zmagala v IV. kategoriji, in sicer s 500 glasovi večine, dočim zilaša večina zmagovitih kandidatov SDS v II. in III. kat. 135, oziroma 41 glasov, v I. kategoriji pa jim je 3 kandidate prinesel žreb. Celokupno pa so dobili esdeesarji v trgovini 3242 glasov, dočim jih je dobila Jolnčin-O^rinova lista tu 3677. V obrti so zmagoviti esdeesarji dobili I. kategorijo s sijajno večino 19 glasov, II. z nekoliko bolj sijajno večino 37 glasov, III. pa celo z nadvse sijajno večino 3—12 glasov! IV. kategorija obrti pa je pripadla Jelačin-Ogrinovi listi s 2167 glasovi večLie! Tako je iz številk, ki kažejo, da ima Jelaf in-Ogrinova lista taktično večino okoli 2700 glasov nad esdeesarsko. jasno, da so esdeesarji med gospodarskimi krogi Slovenije v manjšini, večino zbornice pa imajo samo radi volivnega reda, ki je tak, da po njem taktična večina ne pride do izraza. In še te svoje glasove si je SDS najmenj po 50% prisleparila. Da ji je pa žreb prinesel 3 člane, to je pa iz usmiljenja, da bi se esdeesarji nekoliko potolažili nad svojimi ostalimi znanimi »uspehi« na gospodarskem polju v zadnjem času. Iz tega je lahko tudi najbolj omejenemu esdeesarji razvidno, da zmaga SDS ni vredna počenega groša. IZPRAŠA,IMO JIM VEST! »Narod- piše v svojem zadnjem uvodniku: ^Zagovorniki konzumov in zadrug naj pa izprašajo sebi vest in dokažejo na delu svoj socialni čut.« Na to se izplača odgovoriti, da izprašamo vest nasprotnikom konzumov in zadrug. Vprašamo: Kaj bi bilo s slovenskim kmetom in s tem s slovenskim narodom, ako bi ga pred desetletji ne bili rešili iz rok oderuhov dr. Krek in njegovi sodelavci? Kaj je ohranilo našemu kmetu dom, kaj je omogočilo njegov veliki strokovni napredek, kaj je odprlo industriji pot ua deželo, med kmete, ako ne zadružništvo? Kdo je rešil visoke milijone slovenske narodne gotovine, da ni gospodaril in se okoriščeval z njo tujec? Ali ne zopet zadružništvo? Kdo drugi tvori edini trdni, zanesljivi temelj vsega našega gospodarstva, kdo omogočuje velikopoteznost v našem gospodarskem razvoju, ako ne zadružništvo? Temu ne more nihče oporekati, kdor se noče osmešiti. In to zadružništvo so ustvarili »zagovorniki konzumov in zadrug«, to smo mi! Pristaši »naprednega svetovnega naziranja« so pa to zadružništvo pobijali z vsemi "Silami in se niso strašili niti denuncijacij nasproti tujemu režimu, samo da bi bili škodovali slovenskemu zadružništvu. Šele potem, ko so se prepričali, da zadružništva ne morejo ubiti, da mu ne morejo preprečiti razvoja, so se še sami vrgli na zadružništvo, a ne iz prepričanja, marveč iz političnih nagibov, da ljudskemu zadružništvu ustvarijo konkurenco in mu vsaj s tem škodujejo. Zato pa so tudi končali z — Agromerkurjem! — Kdo se je dalje brigal za našega delavca, ga organiziral in se trudil za njegovo izobrazbo, za njegovo moralno in gmotno povzdigo, ako ne zopet »zagovorniki konzumov in zadrug«? Pristaši napredne misli so imeli za delavstvo samo zasmehovanje in zaničevanje, dokler se ni proti njihovi volji in proti njihovemu prizadevanju uveljavila splošna volivna pravica in so tako delavci poslali političen faktor, s katerim je morala začeti računati tudi lista "napredna misel«, ki se je po milosti nesmiselnega volivnega reda in s pomočjo nepoštenih sredstev dokopala do gospodstva v našem gospodarskem parlament. SRAMEŽLJIVOST »NAPREDNE MISLI«. »Jutro« piše: »Minule volitve so pokazale ... da obstoji napredna misel, ki se ji druženje s klerikalci zdi sramota.« Da se pokaže vsa sramežljivost »napredne misli ;, ugotovimo mi še to, kaj se ji ne zdi sramota. »Napredni misli« se ne zdi sramotno iz partizan-stva in osebnega koristolovstva zatajiti in izdati svoje narodno ime, blatiti svoj lastni narod, ga denuneirati kot protidržaven element, z vsemi sredstvi pobijati njegove kulturne, gospodarske in politične težnje, ga iz političnih in koristolovskih namenov moralno zastrupljati. »Napredni misli« se ne zdi sramota v političnem boju rabiti laž in hinavščino, sklicevali se enkrat na papeža, drugič pa na Luči ferja — kakor pač kaže, ne zdi se ji sramotno, ubijati iastne brate, jih denuneirati in spravljati ob kruh. Tako zvani »napredni mi- sli« se ne zdi sramota teptati v stoletnem boju pridobljene demokratične in socialne svoboščine narodov in vladati državljane z batinami in puškinimi kopiti. Slovenski »napredni misli se ne zdi sramota, da se Slovenija davčno izžema, pri tem pa še gospodarsko in kul- j turno izstradava. Vse to in še marsikaj dru- j gega se slovenski »napredni misli« ne le ne , zdi sramota, marveč ji velja to kot prav in , dobro. Samo ena stvar je zanjo sramota: družiti se s slovenskim ljudstvom in se strinjati z njegovimi kulturnimi, gospodarskimi in narodnimi težnjami. To je zares — sramota. MAČEK ŽE PRIHAJA. Tri dni je »Jutro« bobnalo o »sijajni« zmagi, četrti dan pa se je uslrašilo. Zato piše v sobotni številki, da ga »zmaga« nc navdaja več »ni s čutom maščevalnosti ni oholosti«. Tako silno plemenito je postalo »Jutro«. Ono pa gre še delj. Dočim je dozdaj vsak dan polivalo kandidate Jelačin-Ogrinove liste s celimi čebri gnojice, jih psovalo s konzumarji in far-škimi hlapci ter jim odrekalo sploh človeške lastnosti, jim zdaj po svoji sijajni zmagi nuja roko v spravo! Ono hoče z njimi »iskreno sodelovati za skupne gospodarske cilje,« »hoče vsakemu stvarnemu stremljenju nuditi roko,« še celo tako daleč gre plemenitost in samopo-žrtvovalnost »Jutra«, da proglaša one kandidate, ki jih je še včeraj slavilo kot prave in pristne »naprednjake«, za od vsake politike popolnoma . nezavisne« ljudi, ki bodo zastopali samo »gospodarske interese celega svojega stanu«. Kdo bi ne bil ob tem ginjen. Pa, nrav se ne da potlačiti — komaj je »Jutro« lo izustilo, že zaključuje svoj članek z zagotovilom, da se bodo njegovi »nezavisni« kandidati in zgolj gospodarski delavci v vseh vprašanjih ravnali po »naprednem svetovne; ziranju«! To je res napredna logika. V ostalem pa nas zelo veseli, da so esdeesarji tako hitro izpregledali jalovest svoie zmage« in da jih je strah odgovornosti, ki jo bo nosila SDS, ako bi ta Zbornica bila res potrjena, za svojo gospodarsko politiko. Potem naj bi jih »konzumarji« vlekli z »iskrenim sodelovanjem« iz blata. Pa iz le moke gotovo ne bo kruha. KAKO JE G. DR. ŽERJAV AGITIRAL. V rokah imamo pismo, kakršnih je le dni veliko razpošiljal trgovcem g. dr. Gregor Žerjav. Pismo z lastnoročnim podpisom g. dr. Žerjava slove: Dr. Gregor Žerjav Ljubljana Vegova ulica št. 2 Ljubljana, dne 21. 9. 1926. Velespoštovani gospod trgovec Ljubljana V naši evidenci manjka zaznamba, da ste izvršili volilno pravico, ki jo imate za Trgovsko zbornico v ... trgovski kategoriji (modre listine). Prosimo Vas, da sigurno izvršite volilno pravico v korist kandidatov ljubljanskega trgovskega gremija in ostalih gremijev. Vsekakor prosim radi reda Vašega obvestila, oziroma izročite odposlancu izkaznico z glasovnico, da se more takoj in še pravočasno oddati komisiji. Z odličnim spoštovanjem Dr. Žerjav. SKRIVNOSTNE BESEDE. »Morda jim diši razkosanje naših vsaj kolikor toliko rentabilnih podjetij« — tako se obreguje »Slovenski narod« v nas, proslavljajoč »zmago« napredne misli v Trgovski zbornici — »morda bi radi pobasaii v svojo malho še to malo, kar so si naši trgovci in obrtniki s težkim Irudom pridobili. Zdi se — nadaljuje ta dična starina — »da je bil namen kouzu-I marjev zanesti v Zbornico borbo med solidno j podjetnostjo in izpodkopavanjeni zdravih te-| meljev našega gospodarstva.« — Na koga je i neki mislil »Narod«, ko je to pisal, smo rado-j vedni? Uničevanje rentabilnih podjetij, peba-j sanje v malho, kar so si drugi s težkim trudom pridobili, izpodkopavanje zdravih temeljev na-| šega gospodarstva, nesolidnost — na koga neki to meri? Na nas uboge »konzumarje;; pač ne, čeprav nas »Narod v misli jemlje, ker teh grehov se čutimo popolnoma nekrive. Mi namreč nismo v nobenem sorodu s kom ali čem, kar ima take dične lastnosti, kakor jih »Slovenski narod« z zgoraj omenjenimi besedami tako markantno slika. # * # Da nam je izid volitev v Zbornico zaprl sapo — meni mali Moric v »Julru«. Se moti, Mi smo namenoma počakali, da se mirno izvrši skrutinij in ugotovi docela nedvomni rezultat, preden izrečemo svojo sodbo, medtem pa smo se zabavali ob huronskem kričanju esdeesarskega tiska. A G. Luka Jelene se je po porazu med učitelji zabarikadiral v Učiteljski tiskarni. Od lani skuša izvrševati navodila SDS za zbiranje novih vojakov učiteljev SDS. V ta namen je začel skupno s svojim tovarišem Šmajdekom izdajati novo glasilo SDSarskega učiteljstva. Glavni pedagegični namen novega lista »Edinost« je po njegovi lastni izjavi: »boj proti prizadevanju elementov spraviti pod pelo klerikalnega reakcionarstva«. Novo kulturno delo torej oznanja v »Edinosti« g. Jelene: boj proti elementom, boj klerikalni peti. Pa še neko posebnost ima ta »Edinost«. Izhajala bo namreč »po potrebi«. Upamo, da učiteljstvo nima te potrebe in da bo g. Jelene lahko pridržal »Edinost« za svojo potrebo. Dr. NlntiC v Parizu. Pariš, 2. okt. (Izv.) Danes je dal Briand na Quai d' Orsayu obed na čast našemu ministru za zunanje zadeve dr. Ninčiču. Pariš 2. okt. (Izv.) »Pelit Parisien« piše ob priliki konference, med Briand oni in dr. Ninčičem, da je dr. Ninčič obvestil Brianda o svoji diplomatski aktivnosti v Ženevi in o sklenjeni pogodbi s Poljsko in Avstrijo. Pariš, 2. okt. (Izv.) Dr. Ninčič se je danes razgovarjal z generalnim sekretarjem Berle-lolom in je bil sprejet od min. predsednika Poincareja. RADE PAŠIČ NOČE PRED ANKETNI ODBOR Bolgrad, 2. oktobra. (Izv.) Današnjo sejo anketnega odbora je javnost pričakovala z velikim zanimanjem, ker je bil nanjo povabljen Kade Pašič, ki je snoči prispel v Belgrad. Rade Pašič pa pred anketni odbor sploh ni prišel in tudi ni prišel blizu, četudi biva v Belgradu. Anketni odbor je polem nadaljeval či-tanje aktov o subotiški aferi. Radi prihoda češkoslovaških parlamentarcev se je odlagajo do četrtka. RUDE BAČINIČ PROTI RADIČU. Split, 2. oktobra. (Izv.) Kakor znano, je izbruhnilo v Radičevih organizacijah v Dalmaciji veliko nezadovoljstvo z delovanjem vodstva Radičeve stranke, šibeniška organizacija je zelo naklonjena Nikiču. Spori med člani Radičevskih organizacij nastajajo po celi Dalmaciji. Nezadovoljstvo z Radičevo politiko se vedno veča. Velika važnost se pripisuje akciji poslanca Rude Bačiniča, ki se je v Dalmaciji odločno postavil proti Radiču. Ni izključeno, da bo pristopil k Nikiču. Za Radiča je položaj v Dalmaciji zelo slab. Razvoj dogodkov se v Dalmaciji pričakuje z velikim zanimanjem. o raagi 95 PRVIH NAGRAD Zvezdama Neuchatel VODILNA ZNAMKA Ure v zlatu in platini IGRALNICA V ČASNIKARSKEM KLUBU ZAPRTA. Belgrad, 2. oktobra, (Izv.) Kakor znano, je bilo vprašanje igralnice v tukajšnjih prostorih časnikarskega kluba predmet živahnih razprav. Vsled toga vprašanja na kongresu na Cetinju je prišlo do tega, da je novo izvoljena uprava JNU odstopila. Predsednik bel-grajske sekcije JNU je danes vprašanje igralnice rešil na ta način, da jo jc dal zapreti. svoje Kiiln, 2. oktobra. (Izv.) Na kongresu nemške ljudske stranke je govoril ob živahnem aplavzu zborujočih nemški zunanji minister dr. Stresemann o splošnem političnem položaju. Poudaril je v svojem govoru, da se ima glede pravca svoje politike boriti z močno stranko, ki moli venomer: našo iluzijo daj nam tudi danes, Gospod. Vendar je njegova politika nastopila zmagovalno pot od februarskega memoranda preko Londona in Ženeve do Pariza Ta politika je vodila do izpraznitve Porurja. Nemško-francoski sporazum predstavlja jedro vsakega sporazuma. Dr. Stresemann zatrjuje v nadaljnjih izvajanjih, da veruje v Briandovo voljo za izvajanje politike miru. Zlasti važen je bil oni del Stresemannovega govora, v katerem je opozoril, da utira ravno gospodarstvo Francije in Nemčije pot tej politiki sporazuma. Ta korak francosko-nemške-ga gospodarstva bo našel brez dvoma velik odmev v svetovni gospodarski politiki. In tudi Anglija je imela vedno možnost, da pristopi izvajanju te sporazumne politike, ako bi hotela. Nalo se jc dr. Stresemann še dotaknil nekaterih perečih notranjepolitičnih vprašanj in je za svoj govor žel na koncu viharen aplavz. Pred novo feško viselo. Praga, 2. okt. (Izv.) Novo parlamentarno večino bodo po dosedanjih pogajanjih sestavile sledeče parlamentarne skupine: 46 čeških agrarcev, 31 poslancev čsl. ljudske stranke, 24 nemških agrarcev, 23 poslancev slovaške ljudske stranke, 13 nemških krščanskih socialcev, 13 poslancev češke obrtne stranke in 13 narodnih demokratov. Ta skupina bi imela v zbornici 23 glasov večine. Mogoče pa je, da se ji pridružijo še poslanci madjarske krščanske stranke. Zelo verjetno pa je, cla se bo za prehod sestavila še enkrat rekonstruirana uradniška vlada. NOVI ŽUPAN V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 2. okt. (Izv.) Pri današnji ožji volitvi za župana sta bila skupno oddana 302 glasova. Od teh je dobil dosedanji župan in kandidat krščanskega bloka dr. Eugen Sipocz 166 glasov in je s tem izvoljen. Kandidat de-mokratskih strank Slephan Barczv ie dobil 134 glasov. PANEVROPSKI KONGRES. Dunaj, 2. oktobra. (Izv.) Predsedstvu pan. evropskega kongresa, ki prično jutri zborovati, je med drugim poslal jako dolg brzojavni pozdrav češki zunanji minister Beneš. SMRTNA KAZEN V ITALIJI. Rim, 2. okt. (Izv.) Na današnji seji min. sveta se je osvojil zakonski predlog, s katerim se v Italiji spet uvaja smrtna kazen za zločine proti kralju, kraljici, prestolonasledniku in šefu vlade, za voditelje javnih uporov in izvršilce atentatov na maro. Mussolini je bil naznanil zopetno uvedbo smrtne kazni že v svojerr. govoru po izvršenem zadnjem atentatu, Odločeval bo o smrtni kazni poseben oddelek kasacij-skega sodišča. Na seji se jc sprejel tudi zakonski predlog, da- se odpravijo volitve v deželne zbore. Ta sklep je moral nujno slediti odpravi občinske avtonomije v Italiji ter popolnemu zavladanju fašistovske diktature. NOV FAŠISTOVSKI ZLOČIN. Pariz, 2. oktobra. (Izv.) Glasom poročil iz Mar.tove je bil tamkajšnji predsednik katoliških organizacij Cessi v nedeljo od treh faŠ-stov ubit vpričo žene in otrok. MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. Rim, 2. oktobra. (Izv.) V Napolju zboruje mednarodna železniška konferenca. Razgovori se predvsem sučejo o izboljšanju transporta življenjskih potrebščin. PRVI ČEŠKOSLOVAŠKI HTDROPLAN. Praga, 2. oktobra. (Izv.) Prvi češkoslovaški hidroplan firme »Aero« je izvršil poizkusni polet, ki je zelo uspel. Dosegel je hitrost 180 kilometrov na uro. Prosvetna ^vessa Jezikovni tečaji. Za angleščino se prične v torek popoldne ob 5 in sicer v semenišču v dvorani Srca Jezusovega. Oglasilo se je do sedaj 14 go-spodov-duhovnikov. Kdor se želi oglasiti za drugi tečaj (za laike) iiaj se oglasi vsaj do 5. oktobra v pisarni Prosvetne • zveze. Isto velja za francosk, srbohrvalski laški in nemški jezik. Ker je učnina tako malenkostna, zato ne odlašajte s priglasom. Občni zbor Prosvetne zveze se vrši 26. oktobra t. L na kar opozarjamo društvene odbore, da naj točno vrnejo poslane jim statistične vprašalne dopisnice. Novo mesto Redni letni občni zbor Slov. kat. prosvetnega društva »Soča« bo 14. oktobra ob pol osmi uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma z običajnim dnevnim redom. Kranj. V nedeljo dne 3. oktobra vprizori društvo »Kranj« na odru Ljudskega doir.a Finžgarjevo »Naša kri«.Začetek ob štirih popoldne. PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU si je oskrbela priprave, da lahko prireja projekcijska predavanja tudi v krajih, ki električnega toka nimajo na razpolago. Poslej so zanimiva predavanja s slikami mogoča povsod, v vsaki vasi, pa če ima električni tok ali ne. Da je le dvorana na razpolago, ki se da zatemniti. Razen tega je Prosvetna zveza nakupila več predavanj po izvirnih fotografičnih posnetkih prof. dr. Jeharta v Orientu in bo svojo zbirko stalno iz posojevala. Zaenkrat so na izbiro tale predavanja: 1. Mezopotamija (Babilon, Ur, Ninive) 69 slik, 2. Jeruzalem (samo mesto) 60 slik. 3. Sinaj 53 slik. 4. Galileja, domovina Gospodova. 60 slik. 5. Mrtvo morje in bližnja okolica 35 slik. V kratkem bodo na razpolago: G. Egipt. 7. V deželi Filistejcev. 8. V domovini Satila in Davida (Judeja). 0. Iz Knire v Bagdad. Društva naj naročajo predavanja pri Prosvelnl zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, ler naj na-povejo: 1. Katero predavanje želijo. 2. Dan in uro predavanja. 3. Ali imajo električni tok. Ce ^n imajo, nftj natančno napovejo, ali je tok ištosmeren ali izmeničen in koliko, voltov šteje. Naj pcizvedo za te podatke pri zanesljivem strokov-njajcu-monterju. Napačni podatki bi nam uničili naše drage električne naprave! Ako društvo nimn električnega toka, je dovolj, če nam napovedo* dolžino in širino dvorane. Za take kraje vzamemo s seboj naš novi aparat, ki ima skoraj enako .nočno luč ko elektrika. Prijave bomo reševali po vrst!, kakor nam bodo prihajale. Predavatelja oskrbi Prosvetna zveza sama. Društva bodo za uporabo nnših aparatov in diapozitivov plačala le efektivne stroške obrabnine. Opozarjamo pa tudi na to. da naj društva predavanja pravočasno prijavijo okrajnim glavarstvom in dajo vstopn ice žigosati. Vstopnina za predavanja naj po možnosti bo le tolika, da društvo ne bo imolo izgube. Tako bodo predavanja postala bolj priljubljena in odprta tudi revnejšim slojem. O vse'< drugih podrobnostih bo Prosvetna zveza pismeno obvestila, želeti je, dn se predavanja napovejo vsaj en mcsec dni naprej. Vabimo nnša društva, da prav pridno prirejajo predavanja. Poleg zgoraj omenjenih bo Prosvetna zvozn imrln na razpolago tudi dru«e diapozitive, katerih spored bo poslala vsem društvom na vpogled. Prosvetna zveza v Mariboru se ni stmšila ogromnih stroškov za prvovrstno opremo ler je izpolnila društvom nrlliovo tolikrat povdarjeno željo po aparatu, ki bi bil neodvisen od elektrike. S tom jo i1 clelft dat: društvom pobudo, da prirejajo Čimveč predavanj, ki so posebno zanimiva, ako se iih oonazoruie s skioutičnimi slikami. >SLUytofBU<, dne 3. oktobra 1U2L. Splošni pregled volivnih rezultatov. (Stran 3. Izvoljeni so tiskani debelo Industriiski odsek. Volivnih upravičencev v vseh štirih kategorijah: 416. Pri skupnih kandidatih je število glasov samo enkrat navedeno. I. KATEGORIJA: Volivnih upravičencev: 54. Volilo 43. V od- Lista Zve^e indutrij. Jelačin-Ogrinova lista Kandidati Kandidati Rihard Skubcc 43 Isti Avgust Westen 39 „ Avgust Praprotnik 28 Anton Rojina Anton Krejči 40 Isti Namestniki Namestniki Josip Goriše.k 43 „ Ing. Klinar 40 „ Josip Rosenberg 36 „ Peter Kozina 24 „ G. Avgust Praprotnik je bil izvoljen z večino 13 glasov proti našemu kandidatu g. Antonu Rojini. II. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 205. Volilo 176. V odstotkih 85.8. Jelačin-Ogrinova lista "andidati Dragotin Hribar 173 Konrad Gologranc 88 86 Josip Lenarčič 173 Geza Hartner 87 III. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 1305. Volilo: 1060. V odstotkih: 81.2%. Lista Zveze indu slrijcev in SDS Kandidati Dragotin Hribar Oskar Dračar Josip Lenarčič Dr. Rad. Pipuš 85 Name trnki Ing. Mdan Šuklje Vinko Kukovec 82 Anton Kajfež Razveljavljenih: 3. V tej kategoriji je zmagala naša lista. III. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 104. Volile 89. V odstotkih 85.6. Lista Zveze industrij- Jelačin-Ogrinova lista cev in SDS Namestniki Ing. Milan Šuklje 123 Franc Vehovar 87 Anton Kajfož 149 Rupert Pivec 87 Jelačin-Ogrinova lista Kandidati Stanko Lenarčič Florijan Gajšek Avgust Cadež Edvard Kukec Namestniki Matiia Rom 500 500 500 500 500 Lista SDS Kandidati Ivan Gregorc Ferdo intar Fran Zehal Janko Klun Namestniki Josip Ivančič 541 541 Krištof Španiček 500 Srečko Kranjc Mark- ardinar 500 Anton de Glerija 541 Rudolf Kovačič 500 Peter Mravljak 541 Neveljavnih: 19. SDS je zmagala z večino 41 glasov. IV. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 6.6-13. Volilo: 4681. V odstotkih: 71.3%. Jelačin-Ogrinova lista Kandidati Ivar Jelačin 2583 Antc i ^tersrnr „ Franc Korošec „ Janko Tavčar „ Namestniki Josip PetePnc 2583 Josin Lavtižar „ D. Tombah „ Maks Turnšek Lista SDS Kandidati Alojzij Moliorič 2070 Edvard Kastelic „ Fran Korošec „ Ivan Snoj „ Namestniki Anton Sila 2070 Fran Mikolig „ Franc Kolenc „ Ivan Kos Kandidati Franc Bonač Franc Sire Jakob Zadravec Julij G laser Namestniki Zakotnik Ivan H nko Pogačnik Franc Ravnihar Ing Tomšič 43 37 37 44 Kandidati Franc Bonač 88 Franc Lahovnik 51 Peter Ko:ina 45 i Julij Glaser 85 Namestniki Vinko Resman 44 Hinko Pogačnik 66 Franc Ravnihar 68 Paul Pirich 44 V tej kategoriji je do sedaj ?nano le to, da ie dobila tu Jelnčin-Osrrinova lista 2583 glasov, nasprotna SDS lista pa okrog 500 glasov manj. V trg vskem odseku ie glasovalo -a listo Jelačin-Oerin približno 3677, za listo SDS pa 3242 trgovcev. Volivnih upravičencev: 23.027. VoLlo: 16.602. V odstotkih: 71.6%. I. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 862. Volilo: 704. V odstotkih: 81.7%. Jelačin-Ogrinova lista Kandidati Lista SDS Kandidati Med Resmpnom, Pirichom in ing. Tomšičem se ie žrebalo in je izpadel ing. Tomšič. V tej kategoriji jo zmagala naša Usta. Razveljavljenih: 1. IV. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 53. Volilo 50. V odstotkih: 94.5. Jelačin-Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Dr. Rekar Josip Hafner 341 Eng. Frni^hefti 360 Ivan Lančič 341 Mihael Vnhtar 360 Ivan Rojina 341 Plečnik J. 240 Avgust Pen 341 Bizjak Ivan 360 Namestniki Namestniki Fran Zavodnik 340 Tvn.n Kersnič 360 Anton Leiše 340 Fra?' Spes 360 Ign. Linigoj 340 Josip H^ly 360 Josip Sr<-" ^t 340 Franc Dolžan 360 Ing. Remec Dr. Pipuš Franc H-jnrihar Ing. Dračar Namestniki Avsenek Ivan Diehl R. Dr. Božič Durjava 19 17 20 20 30 30 30 30 29 27 25 23 R. Die .1 Rebek Sire Franc Namestniki 20 Adoll Ribnikar 17 7 >avec 18 Lajo^ic 16 Viktor Glaser SDS je zmagala z večino 10 glnsov. Za oficielno kandidatno listo Zvc.e in-dustrijcev ni nihče glasoval v tej kategoriji. Trgovski ocHsk. Volivnih upravičencev vseh štirih kategorij: 9.514. Ve lilo 7062. V odstotkih 74.2%. I. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 337. Volilo 286. V odstotkih: 84.7%. Kandidat Fran Grom: 80. Razveljavi 'nih: 3. SDS je zmagala z večino 19 glasov. II. KATEGORIJA. Volivnih upravičencev: 1072. Volilo: 813. V odstotkih: 75.7%. Jelačir Oarrinova lista L;sta SDS Kandidati Jei •nei Ložar 378 Blaž Zupnnc 379 Val. Sp- na 379 Karo1 ^tupan 380 Namestniki Anton Bule 379 Jurij M r 378 Peter Zadravec 379 Fran Bre lik 379 Kandidati Žurman Ivan 417 Kavčič Fran 417 Horvat Janko 416 Ogri? Filio 417 Namestniki Rozman Ivan 416 Turk Josin 416 Rozman Alojz 416 Kuhar Rudol! 416 Rs--eMnvljouh 16 glasov. SDS je zmasj^la z večino 37 glasov. ITT. KATFGORMA. Volivnili upravičencev: 2.987. Volilo: 2212. V odstotkih: 74.8%. 541 «41 541 541 Lista SDS Kandidati 143 Kntrn;k 1083 Josin Rclič 1083 Namestniki Turšič LemoM 1083 H-uneVna Karel 1083 Anži? Franc 1083 St'- an 1083 SDS je zlagala z večino 3 12 glasov. IV. KATEOGORTTA. Volilnih upravičencev: 18.10«. Volilo: 12.873. V odstotkih: 71.1%. Delni pogled na Žiri ob povodnji 27. septembra. Razrušene njive in travniki in žage Matije Cankarja na Selu pri Žireh. godi ■ 'V! p> * 'i Lista SDS Kandidati Klubička Adolf 4218 Rebe'- Tosip 5348 Nerat Franc 5344 Rozin ::.loš 5343 Namestniki Podliraški Karel 5346 Venčfesl. Breznik 450 Ivan "ro?i'' 451 Frnnr Počuli 1.19 Namestniki Franc škafar 448 Josip Gagrl -150 Maks Vale 450 Fran" Cajnko 449 Jožef G-špar i Lovro ""etovar Josip J. Knvčič Adamič Name !uiki Iv.tii "avniliar Fran Pogačnik J. Kostanjšek Leon. Fiirsa^er 583 584 584 585 080 584 584 SDS je zmagala z večino 135 glasov. Jelačin-Ogrinova lista Kandidati Vrečar Janez 7520 Hohniec >!iloš 7515 Bnbnifc T-1-* 7514 Koražija Franc 7520 Namestniki Litrop -fnn 7516 Topori? Joško 7513 Bcnegnli.ia Ant. 7514 Simonič Vinko 7525 Kandidat SDS Jos I 1133 Klasov. V toj kategoriji je večin> 2177 glasov. Za Jel "čin-Ogrinovo listo je glasovalo 937! obrtnikov in 'a listo SDS pa 7204. | 0'irelni rezultati vol, komisije bodo znani šele prihodnji teden. Rožič Štefan Kolnr T sip Stefe Anten sip Klubička 5343 5343 5347 ir dobil 'a zmasrula pomoč pepfav-fjsncem. Ljubljana, 2. oktobra. D nes sem si ogledal opustošene kraje v Polhovem gradcu in drugih vaseh, kolikor mi je bilo to mogoče v enem dnevu. Povodenj ni bila samo mnogo večja kakor pred dvema letoma, marveč je zapustila tudi žalostnejše posledice. Ljudstvo je silno potrto in se zdi, da zdvaja nad vladno dobrohotnostjo. Včeraj je bila namreč v Polhovem gradcu komisija, ki je prinesla poplavljencem kot prvo pomoč 8000 dinarjev. Mož, ki mu je odneslo hišo in nima drugega kakor obleko na sebi in otroke, je dobil 1000 Din, v drugi hiši, kjer jim je povodenj vse odnesla, da nimajo skorjice kruha, na polju pa je ves pridelek uničen, so dobili 500 Din. To so bili največji zneski. V vaseh Log, Belca, Dvor, Krastenica je ljudem povodenj uničila vse pridelke, v drugih pa ni veliko bolje. Vsled živinske bolezni ne smejo ljudje prodajati živine krme pa nimajo zanje, zlasti ne za svinje Tu bi bila res potrebna nujna in resnična prva pomoč. Ravnotako je nujno potrebno, da se pri Polhovem gradcu na dveh straneh čimprej spravi voda v staro strugo, ker še neprenehoma izpodjeda plodno zemljo in utegne ob novem, četudi manjšem nalivu, prodreti čez sredo najplodnejšega polja in v-ak trud pozneje bi bil zaman. Cesta .e od Dobrove do Ljubljane porabna, dasi izprana, do Dobrove pa se morajo voziti po dolgem ovinku na horjulsko cesto. Ljudje povsod pri no delajo, pa naravno niso tako težki nalogi kos. Po vseh hišah v dolini je do kolena blata in imajo samo s čiščenjem hiš dovolj posla. Da se vpostavi promet in opravi najnujnejše delo, da voda vsaj naprej ne bo delala škode, je treba številnih delavskih rok. Uspešno in hitro bi moglo pomagati vojaštvo, toda orodje in hrano bi morali pripeljati seboj, ker vsega tega ljudje sami nimajo. Toliko v opozorilo lokalnim oblastim. Franc Smodej, nar. poslanec. Posl Sernec med poplavljene!. Poslanec Dušan Sernec si je ogledal vse poplavljene kraje logaškega okraja. Danes odpotuje poslanec zopet v Belgrad, da nadaljuje posredovanje za državno pomoč poplavljencem. Strašna pevoeteni v dolini od Move Ose??ce do Fužin. V nedeljo ponoči je močno deževalo. V ponedeljek zjutraj pa ?o bili taki nalivi nad hribi okrog Nove Oseiice, kakor da bi se utrgal oblak. 6 trahovito naglico so narasli hudourniki in potoki, ki tečejo po štirih dolinah in ki se v Sovodnju zlivajo v skupno strugo potoka Hobovščica .Narasle vodo so trgale zemljo in drevesa ter prestopile bregove. Podrli so so vsi iezovi na vseh mnogoštevilnih žagah in mlinih, voda je odnesla vse mostove. V Sovodnju je voda vdrla v hiše, ki so bile v nevarnosti, da jih odnese. Voda je podrta del novozgrajene klavnice mesarja Karla Morol-ta, odnesla popolnoma novo, podzidano šupo Frančiške Kacin, odnesla jc cilo steno hišo mizarja Janeza Jelovčana. V liobroših je podrla in popolnoma odnesla novo, podzidano šupo Jožefa Peternela ml. in zraven stoječo šupo Jožefa P e t e r 11 e 1 a star. Ravno lam je odnesla polovico hiše gostilničarja Jakoba Bogataja. Na mnogih krajih so se naredili usadi zemlje, rodovitno zemljo je odnesla voda, posejano ozimno žito jc voda večinoma odnesla, ker so njive vse v bregovih. Cesta od Podjclovega brda skozi Sovodenj do Fužin je na mnogih krajih popolnoma razdrta iu odnesena, tako, da na nekaterih krajih niti pešec ne more skozi. Pri Fužinah je cesta zopet popolnoma odnesena, kos hriba in hiša, ki je stala na njem, je zdrknil v Soro. Prebivalci velikega dela vasi občine Oslica so popolnoma odrezani od prometa. Noben voz ne more pripeljati živeža. Po trgovinah so ljudje takoj pokupili moko in drugi živež, toda trgovine niso bile založene z blagom. S strahom gledajo ljudje v bodočnost. Zima se bliža, noben mlin ne melje, nobena žaga ne teče, nobena cesta ne drži več v te kraje, na drugi strani je pa italijanska meja, odkoder tudi ni mogoče dobiti živeža. Vrhnika. Polje od Verda do Žalostne gore ter protf Bevkam in BI. Brezovici, tako zvani »Mah-.:, je še vedno pod vodo. Vsi jesenski pridelki so uničeni. Prizadeti po pravici pričakujejo davčnih olajšav. h Litije. Nevarnost povodnji je, hvala Bogu, tudi prt nas minula. Sava je že močno vpadla. Voda še stoji v nekaterih kleteh kot pri Koklitu, občinski hiši, »šlosarci«, Kvasu. Povodenj je povzročila mnogo škode posestnikom njiv na litijskem polju, kamor jo Sava nanesla mnogo peska, blata, posebno zelje je skoro nerabno, ker je polno peska iu blata. Na vsak način bo Litija nevarnosti povodnji vedno izpostavljena vse dotlej, dokler se ne bo z državno podporo pričela tu Sava regulirali tako, da sc desni breg zasuje ter poleni oba bregova zavaruje z močnim betonskim nasipom. Struga Save bi se na vsak način zožila ter poglobila, Litija pa bi bila okrašena s krasnim zasavskim parkom. Občina inia v to svrho žo ustanovni fond 50.000 Din, žal pa vsled sedanje gospodarske krize na povečanje tega fonda zaenkrat ni misliti. — Naš most se je zopet izkazal pri povodnji in je vso katastrofo kot vse dosedanje s stojično mirnostjo prestal. S tem pa Se ni rečeno, da bi naša gradbena direkcija, kateri gre oskrba tega mostu, bila mnenja, da vsled tega ni treba Litiji novega betonskega mostu, ker večno tudi ta sedanji leseni ne bo niti ne more vzdržati, in so lahko zgodi, da pri prihodnji laki poplavi savski valovi most odneso. Gradbena direkcija itak dobro ve, da je naš most skrajno slab, posebno v temeljih, kjer se ni desetletja nič popravljal. Zato prav resno apeliramo na gradbeno direkcijo, da z vso silo deluje na to, da se vendar enkrat že prične z gradnjo tega prei>olrebnega mostu, saj to ni sanjo vitalnega pomena za litijski okraj, ampak tudi silno važen straitegični postulat. Stanovanja, stanovanja! Maribor, 2. oktobra 1926. Veličasten shod onih, Ivi nimajo lastne strehe, pač pa imajo stanovanje v tuji hiši, je pretekli četrtek pokazal, da kljub vsem prizadevanju organizacije stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov ne pridemo do mirnega soživljenja. Obe organizaciji sta dozdaj dosledno zastopali le svoje stališče brez ozira na stališče nasprotne organizacije. Zato ni čuda, da se organizaciji ne z.bližujela (k skupni rešitvi perečega vprašanja, ampak koplje-ta vedno večji prepad med hišnim posestnikom in njegovim najemnikom. Ako smo popolnoma objektivni, moramo reči, da bi mnogo sporov, ki so danes pred sodiščem, izostalo, ko bi se obe stranki mirno pogovorili, da ni ena ali druga podlegla prenapeti zahtevi .svoje Skupine in organizacije. Ljudje, ki jim ni za blagor ljudstva, ampak 3e za to, da težave njegovega življenja demagoško Izrabljajo v svoje temne namene, so pri takem položaju vedno na delu. Tako so mariborski soeija-listi zahtevali, naj se gre na ulico (vsled česar bodo seveda potem vsi deložiranci pod streho, posebno ?e se še nekaj hiš demolira) in naj se vse hiše so-fcijalizirajo, če bo potem seveda sploh še kdo zidati hotel. A take demagoške besede povzročajo na obeh straneh prizadetih samo odpornost proti mirni rešitvi. Društvo stanovanjskih najemnikov je s svojim pozivom, ki ga danes priobčujemo, na eni strani zavrnilo tako demagoško hujskanje socijalistov na idrugi strani pa ponudilo roko hišnim posestnikom in njihovi organizaciji. Ne moremo reči v naprej, v koliko bo ta poziv našel med hišnimi posestniki odmeva, a verjetno Je, da je večina hišnih posestnikov za mirno in stvarno rešitev tega vprašanja. Prav bi bilo, da bi tak poziv nudil tudi kak realni predlog za ustanovitev nepristranskega razsodišča, ki bi tvoril podlago začetku mirne rešitve. Ni naš namen s temi besedami braniti ene ali drup;e, pač pa javnost opozoriti na to, da se je dozdaj res premalo delalo na mirno razpravljanje in reševanje celega vprašanja in le preveč sledilo enostranosti na obeh straneh. Zato je želeti tej akciji, ki zahteva žrtve od obeh strani, kar najhitrejšega razvoja, ker zima je blizu. Umesten predlog. Hišni najemniki v Mariboru so poslali hišnim posestnikom sledeči poziv: Poživljamo vse mariborske in okoliške hišne [posestnike, naj končno že enkrat uvidijo, da najemniki niso krivi, da ne morejo ustreči njihovim željam radi svojih mizernih prejemkov, da oni niso povzročili težkega zla, ld danes vlada po celi državi. Položaj v naši državi je danes tak, da moramo trpeti in potrpeti vsi, bodisi najemnik ali posestnik. Ker trpijo danes pod pezo gospodarskih in vremenskih neprilik vsi sloji, zelo hudo pa po stanovanjskem zakonu nezaščiteni, zato poživljamo hišne posestnike, da pristopijo enodušno k akciji za ustanovitev nepristranskega razsodišča, ki ima reševati spore, nastale med hišnimi posestniki in nezaščitenimi . Vedite, hišni posestniki, da Vas bo težko obsodila vsa javnost, ako ne boste niti v tej zadevi poskušali pokazati dobre volje. Razširjenje in moderniziranje mestne klavnice v Ljubljani. Ljubljanska občina je bila že davno potrebna nove moderne klavnice z vsemi potrebnimi poslopji in napravami, ki spadajo dandanes zraven. Ze bivši občinski svet pod pok. Zupanom dr. Peričem je eklenil, da se preuredi in poveča mestna klavnica po vzorcu najmodernejših takih naprav v inozemstvu. Dolgo časa so se načrti temeljito pripravljali, dokler ni stvar dozorela in je lansko leto stavbena tvrdka inž. Dukič & Co. prevzela gradnjo poslopja. V zvezi s klavnico bo napravljena hladilnica z zmrzovalnico in izdelovanjem umetnega ledu. V higienskem in gospodarskem oziru pa bodo nove naprave v klavnici izrednega pomena ne samo za Ljubljano, ampak za celo Slovenijo. — Modernp priprave za klanje, obešanje in razkosavanje živine, priprave za hitro in intenzivno čiščenje, praktično urejeni vrhni tiri s transportnimi sredstvi za prevažanje mesa; priprave za dviganje bodo v ■modernizirani klavnici omogočile higiensko neoporečen, naglo se razvijajoč, lahek način dela in veliko telesno varnost zaposlenega osobja. V moderno urejeni hladilnici bo mogoče tudi v največji vročini konzervirati velike množine mesa 7,a čas do dveh mesecev. S tem se bo preprečilo propadanje velikih ekonomskih vrednot in ustvarili pogoji za izvoz našega mesa v inozemstvo. Živina se bo lahko ob ugodnem času in pri ugodni konjunkturi nakupovala in bo v raztelešenem stanju čakala v Zmrzovalnici na dobre cene v inozemstvu. Kvaliteta mesa se bo izboljšala in ljubljanski mesarji nam bodo nudili mnogo okusnejše meso kakor doslej. Klavnica za govedo in drobnico dobi moderno fclavniško instalacijo. Nameščenih bo 24 kompletnih klavnih mest za govedo z razpira lom za obešanje, ki se bo dvigalo z varnostnim dvigalom, opremljenim z centrifugalno zavoro. Z razpirala se razko-madena živina avtomatično preobesi na mačke, ki tečejo po vrhnih tirih. Ti tiri vodijo Iz klavnice »kozi prostorno prometno vežn v predhladilnico. - Pri U urnem obratu bo mogoče v klavnici z lah- koto zaklati 144 glav goveje živine in 448 kosov drobnice. j Tlak v klavnici bo izvršen z zadostnim padcem, vsi odtoki vode bodo opremljeni s sifoni proti smradu iz kanalizacije. Obstoječi klavnici za prešiče se ob severni in južni steni prizidata dva prizidka. Južni prizidek bo z dovodnimi hodniki direktno zvezan s hlevi za prašiče ter bo imel čakalnice zanje in oddelke, kjer se bo vršil zakol prašičev. — V obstoječem objektu se postavita tik ob novem južnem prizidku dva kotla. Zaklani prašič pade direktno iz klavnega oddelka v kotel, ki bo napolnjen z vročo vodo. Toplota se bo regulirala s paro. Iz kotlov se potegnejo prašiči na mize za mavžanje, da se odstranijo ščetine. Po tem delu se obesijo prašiči na transportna razpirala, kjer se razpolove in se odstranijo notranji deli. Po razpiralih se prevažajo potem po vrhnih tirih, ki so izpeljani po celi klavnici, skozi pokrito prometno vežo v predhladilnico, 'kakor ostala zaklan agoveja živina. V tem delu bo mogoče zaklati in omavžati do 300 prašičev. — V zapadnem delu tega objekta bo urejen še oddelek za odiranje prašičev, kot je v Ljubljani v navadi. V tem oddelku se bo dnevno lahko zaklalo in odrlo do 100 prašičev. V severnem prizidku bo čistilnica za notranje dele prašičev s 24 umivalniki s toplo in mrzlo vodo. Tu bo tudi sterilizator. Predviden je hiter in pravilen odtok vode in krvi ter temeljito izpiranje tlaka. Stene bodo v obeh klavnicah z belimi kera-mitnimi filzami. Radi boljše razsvetljave in ventilacije prašičje hladilnice se napravi na strehi večje število svetlobnih zračnih preduhov. Severno od obstoječega hleva za govedo se prizida čistilnica za govedo in drobnico. Za sna-ženje vam nov itd. sta predvidena dva velika kotla, v katerih se regulira temperatura tople vode s pomočjo pare. Ob stenah so umivalniki s toplo in mrzlo vodo. Stene so obložene z belimi ploščicami. Za ventilacijo čistilnice služijo v stropu veliki ventilacijski nastavki. Razen tega je ventilacija mogoča z odpiranjem ventilacijskih okenskih kril. Neposredno pri čistilnici je hišica za gnoj, kamor se dovaža ves gnoj iz klavnice in odpirajo vampi. Gnoj pade skozi lijake direktno v gnojni voz. Poln voz se potegne po ranipi navzgor in odpelje. Ob čistilnici so v novem prizidku še skladišča za kože, loj itd. Med hlevi za govedo in govejo klavnico se na vzhodni strani nanovo vzida klavnica za konje in čistilnica. Tudi ta klavnica je zvezana z vrhnimi tiri preko prometne veže s posebno predhladilnico za konjsko meso, ki je postalo tudi v Ljubljani že važen del prehrane za ubožnejše in srednje sloje prebivalstva. V kratkem bo tudi v Ljubljani' več konjskih mesarjev. Sedaj je samo eden, in ta se ne more pritoževati, da bi imel premalo odjemal- . iT; cev- •..'.,, f Med klavnico za govedo in prašiče še ob prometni veži nanovo vzidajo garderobe, stranišča, kopalnice, prostori za živinozdravnike, klavnične delavce, čuvaje itd. Že omenjena pokrita prometna veža izgleda kakor velika visoka dvorana s svetlobno streho. Dolga je 69 m ter 12 m široka. Veža tvori zvezo med klavnicami in hladilničnim poslopjem. Tu preko vodijo vrhni tiri iz klavnic, tu se bo vršilo nakladanje mesa in odvoz iz hladilnice. Iz veže drži en tir direktno k eksportni rampi, kjer bo mogoče meso direktno nakladati v vagone. Vzhodno ob prometni veži je zgrajena velika hladilniška zgradba, ki je razdeljena v razne prostore. Vse notranje stene te zgradbe so obložene z izolačnimi 10 cm debelimi plastmi z asfaltno smolo impregnirane plutovine. To je specijalen materija], ki je zelo drag in je bil naročen v inozemstvu. — Neposredno ob veži se nahaja predhladil-nica za govedo, drobnico in prašiče; posebej za konje. Ko se je meso deloma ohladilo v tem prostoru, se prenese v prave hladilnice, kjer se nahaja nad 100 celic razne velikosti. Celice so med seboj popolnoma ločene in se dajo zaklepati, tako da ima vsak mesar svoje blago pod ključem. V hladilnicah je mogoče spraviti štiri vagone mesa. — Razen hladilnice je v pritličju še zmrzovalnica za divjačino in perutnino. V kleteh pod predhladilnico se nahajajo prostori za nasoljevanje in izdelovanje klobas. Vsi navedeni prostori se umetno hlade z ohlajenim zrakom, ki se dovaja po posebnih kanalih. Hladilna strojna naprava je amonijakovega sistema. V strojnici je postavljen hladilni stroj, ki proizvaja kot amonijakov dvojni kompresor 500.000 kalorij na uro. Zaenkrat bo zadostovala za hlajenje samo polovica kompresorja, druga polovica do služila kot rezerva, Cevovodi vodijo od kompresorja amonijakov plin h kondenzatorju, kjer postane amo-nijak vsled ohlajevanja cevi z velikimi vodnimi množinami tekoč. Otod pride amonijak po ceveh k izhlapovalcem, kjer pod pritiskom in ob nizki temperaturi izhlapeva in na ta način ohlajuje zrak. Posebni ventilatorji oskrbujejo dotok svežega ohlajenega zraka k hladilnim prostorom in odvajajo razgreti zrak. Pogon kompresorja se vrši s parnim strojem s 270 efekt. k. s. Strojnica je opremljena s premičnim žerjavom nosilnosti 8000 kg za služaj montaž ali popravil. V zvezi s hladilno napravo je tudi izdelo-valnica ledu, ki bo proizvajala en vagon ledu dnevno. Led se shranjuje v posebnem skladišču. V velikem hladilniškem poslopju je Se shramba za olje, delavnica, pisarna in stranišče ter vodni stolp z rezervoarjem za mrzlo in toplo vodo. Za črpanje vod el: La flute enehantee. F. Poulenc: AttributCl. Debussy: Cest l'extase, Green, Recueillement, Je tremble en vovant ton vi-sage, Fantoches. II. Angleška pesem 17. stol.: H. Lawes: O my Clarissa. H. Pureell: I at-tempt from Love's sickness to fly, When 1 am laid in Earth, Nymphs and Chepherds. — III. Zamorske pesmi: Deep river (Burleigh), Go-in'to Shout (Burleigh), Sit Down (Hayes), Little David (Burleigh), Dia'nt it rain (Burleigh). Sestava sporeda je tako raznovrstna kakor to že dolgo ni pokazal nobeden naših koncertnih programov. Gwin sam je eden najedličnejših interpretov francoske moderne pesmi ter morda edini poznavalec velezani-mivih zamorskih duhovnih pesmi. Oseba umetnikova je za nas tudi toliko zanimiva, da se je on bojeval z našo vojsko na solunski fronti in ima več srbskih odlikovanj. Poleg tega je tudi vitez francoske častne legije. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O S. K. A. Starešinsvo bo imelo svoj sestanek v petek 8. t. m. ob 8 zvečer v Akademskem domu. Predaval bo prof. Evg. J a r c o temi: Boj za vas v Avstriji (agrarno-pelitični program avstrijske socialne demokracije). Po predavanju razgovor o delovanju Starešinstva. Starešine, akademiki in gostje vabljeni! — Odbor. O Po zadnji veliki poplavi oškodovano prebivalstvo ljubljanskega mesta v Trnovskem predmestju se poživlja, da se zglasi v torek, 5. oktobra 1926 ob pol 9. uri dopoldne pred Trnovsko cerkvijo ter se javi pri komisiji, ki bo popisovalo škodo od hiše do hiše. O V Križankah ima danes zvečer ob 6. uri redni mesečni cerkveni shod ondotna moška Marijina družba. Prosimo polnoštevilno! — Predstojništvo. O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. Marka Bajuka ima vaje v torkih in četrtkih ob 8. uri zvečer. Novi pevci, ki se žele vsestransko izobraziti v petju, se še sprejemajo. — Predavanja v Rokodelskem domu bodo v pondeljkih ob 8. uri zvečer. Prvo predavanje posvečeno spominu dr. J. Ev. Kreka bo v. pondeljek 11. oktobra. O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk vljudno sporoča, da priredi tečaj za ročna dela. Vpisovanje se vrši dne 4. oktobra t. 1. v prostorih Krekove prosvete v Alojzijevišču na Poljanski cesti in sicer od pol 19. do 20. ure zvečer. Istotam dobe interesentinje vse podrobnejše informacije. 0 Jubilej dela. Danes obhaja 30 letnico svoje zveste službe obče znani g. Anton Z a -n o š k a r iz Rožne doline kot kolar in izde-lovatelj stavbenega ter opekarskega orodja pri tvrdki »Stavbna družba« v Ljubljani. Jubilantu iskreno čestitamo. 0 V Tomačevem se bodo v postilni >pri kovaču« danes ob priliki vinske trgatve ves dan dobile okusne koline in dobre krvave klobase. O Conjone dame! Predno kupite moderen plašč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred Škofijo 19. O Našli so v cestni železnici (tramvaju) dve knjigi o sv. Alojziju. Gospod duhovnik, ki je knii"e pozabil, jih lahko dobi v pisarni elektr. žeL Zaloška cesta 25. Preizkusite sami, kaj Vašemu perilu bolj škoduje: žutjenje in krtačenje po starem načinu vranjo ali pa prani e brez truda z neškodljivim m dobrim „PERSiLOM" Maržtoor □ Poziv. Po Mariboru so nalepljeni plakati, ki vabijo na slavnostno proslavo 7001et-nice sv. Frančiška v Mariboru, ki se vrši da-.ics, v nedeljo, dne 3. oktobra, ob po: petih popoldne v Gotzovi dvorani. To vabilo naj nam vsem velja kot poziv, da se mu hočemo odzvati. Maribor naj pokaže, da zna ceniti svetnika, kakor je sv. Frančišek. Zato danes popoldne ob pol petih na proslavo 700letnice smrti sv. Frančiška v Gotzovo dvorano! □ Ob šesti obletnici koroškega plebiscita priredi podružnica Jugoslovanske Matice v soboto, dne 9. oktobra t. 1., Einšpieler-jev večer v dvorani Union v Cafovi ulici. Na dnevnem redu je slavnostni govor, pevske in glasbene točke. Prireditev se vrši ob prostovoljni vstopnini pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 20. uri. Ime Einšpieler je nerazdruž-ljivo zvezano z zgodovino koroških Slovencev in njihovo borbo za osvobojenje. Zato je Jugoslovanska Matica z veseljem sprejela predlog kluba koroških Slovencev v Mariboru, da se ob priliki letošnje obletnice plebiscita vrši večer na čast v narodni borbi osivelemu prvoboritelju proštu Gregorju Ein-špielerju, to tembolj, ker je slavljenec baš letos bral zlato mašo. Vabimo vse narodno čuteče Mariborčane, da se udeleže te pomembne prireditve. — Odbor podružnice J. M. v Mariboru. □ Dr. Vekoslav Kukovec je odpotoval v Belgrad, da bo pričal in dal nekatera pojasnila v znani bencinski aferi. □ Za radio-prijatelje in amaterje. Iz današnje anonce dr. Lajnšica je razvidno, da je tehnika v radio-telefoniji že tako napredovala, da si lahko tudi nepremožni nabavi ra-dio-sprejemno postajo. Upamo, da se zanimanje za to najlepšo in najprimernejšo zabavo tudi v naši državi, posebno pa v Sloveniji, kakor v drugih deželah, razširi. □ »Maribor« jutri v ponedeljek, 4. t. m., nima pevske vaje. □ Povečanje prostorov pri novi mestni hiši. Iz stare hiše, ki se drži novega poslopja v Frančiškanski ulici, se bo izselil te dni pa-sar Kager. Spodaj v tej stavbi dobi mestno električno podjetje eno sobo za knjigovodstvo, zgoraj mestni fizikat eno sobo, drugo se bo pa iz olepševalnih ozirov podrlo in odstranilo. □ Onemogel starček v hlevu. Včeraj je bila rešilna postaja obveščena, da so našli na Tržaški cesti št. 8 v hlevu 721elnega bivšega hlapca Antona Jazbec iz Bizeljskega vsled starosti in lakote popolnoma onemoglega. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Pretep. V noči od petka na soboto okrog polnoči so se stepli na Aleksandrovi cesti štirje možakarji, med temi dva železničarja. V pretepu je eden ranil železničarja Franca K. z nekim predmetom precej hudo po glavi, da mu je zadal dve težji rani. Konec pretepu je napravila policija, ki je razgrajače aretirala. Pri zaslišanju je V. izjavil, da sta ga oba železničarja na cesti, ko je šel domov iz gostilne, napadla ter ga pričela pretepati. Skočil je domov po kako orodje, da j:m povrne udarce, medtem pa je prišel po cesti neki drugi moški, katerega sta omenjena železničarja tudi napadla. V tem hipu sc je vrnil V. z gorjačo v roki in oba napadena sta se skupaj spravila nad napadalce. □ Našo notico, da je g. dr. Franjo Lipold odložil vse funkcije v upravnem svetu mestne hranilnice, popravljamo v toliko, da je g. dr. Lipold odložil samo predsedstvo upravnega sveta, dočim je še nadalje obdržal mandat upravnega svetnika. □ Mariborski Orel ima zopet redno telovadbo v dosedanjih prostorih, in sicer vsak torek, četrtek in soboto od 8. do pol 10. ure zvečer. Redna telovadba se začne v torek, dne 5. oktobra. Bratje, točno! Bog živi! □ Orlovski naraščaj, deški oddelek, ima redno telovadbo ob torkih in četrtkih od 3. do 5. ure v telovadnici Cankarjeve šole, dohod iz Razlagove ulice. Starši, pošljite svoje male k orlovskemu naraščaju! □ Orliški krožek ima redno telovadbo vsa.kp sredo ip petek od pol 7. do 8. ure v ČUVAJTE Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen /e naša prava domača " ti Minska ci ki daje kavi dober okus, izdainost in lepo barvo! telovadnici Cankarjeve šole. Ob tem času se lahko priglasijo tudi nove članice. □ Ponovne upravičene pritožbe prejemamo od stanovalcev na Koroški c. od Do-micljcvc žage dalje, da sc namreč tu v poznih nočnih urah nemoteno razgraja in tuli po cesti. Pijančevanje in razgrajanje ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih je v tem delu mesta menda na višku. n Najboljše čevlje KARO dobite Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Černetič. Celje & Seja mestnega odbora SLS se vrši v pondeljek ob 8 zvečer v prostorih tajništva pri Belem volu. Pridite sigurno vsi odborniki! & Mesečni živinjski sejem se vrši jutri v pondeljek. Opozarjamo nanj vse prodajalce in kupce. V zadnjem času nakupuje posebno živahno Nemška Avstrija, ki plačuje za prvovrstno blago Din 7.50 do 8.—. £} Podirati so začeli prizidek Rakusche-vega skladišča na voglu ceste, ki pelje proti osnovni okoliški šoli. S tem bo pot do šole zelo razširjena. Prehod med »Braniborjem« in ostalim skladiščem bodo pa zaprli in bo prehod dovoljen samo nekaterim strankam. >3 Uradne ure na magistratu so od 1. oktobra dalje od 8. ure zjutraj do 12 in pol, popoldne pa od 3. do 6. ure. •0" Kino v Gaberju prireja sedaj neko filmsko predstvo z napisom ^Čarovnice in inkvizicije«. Mislimo, da tak film ne spada v kino, kojega koncesijonar je okoliška občina. ■O- G. Koren nam javlja, da se še ni preselil v Ljubljano. Pač pa namerava oditi v kratkem v Ljubljano. Svojo pekarno v Celju bo prodal. 0 Ljudsko vseučilišče ima v torek zvečer svoj redni občni zbor. Ta sc vrši v risalnici deške meščanske šole zvečer ob osmih. Na tem občnem zboru se bo volil tudi nov odbor. 0 Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico: Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uradujc referent zbornice v torek, dne 5. oktobra t. 1. od 8. do 12 v rav-nateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Novo mesto Slov. kat. prosv. društvo priredi ob 700 letnici smrti sv. Frančiška dne 3. oktobra 1926 ob H. uri zvpčer v dvorani Rokodelskega doma »Frančiškov večere brez vstopnine s sledečim sporedom: 1. P. Krizostom: Sv. Frančišek živi — deklamacija. 2. P. Evstahij: Sv. Frančišek moli — deklamacija. 3. J. ,1. Zangel: češčena Marija — poje mešani zbor. 4. Kulturno-historični pomen sv. Frančiška, govori odvetnik dr. Ivo Česnik. 5. M. Elizabeta: Sv. Frančišek, ljubitelj narave — deklamacija. 6. P. Hugolin Sattner: Sv. Frančišek — poje mešani zbor. 7. Dr. Fr. Kimovec: Hvalnica — poje mešani zbor. Ob priliki slovesne proslave sv. Frančiška se vrši v cerkvi oo. frančiškanov slovesna polnočnica v noči od nedelje 3. na ponedeljek 4. oktobra. Med poinočnico sc bo delilo sv. obhajilo. Kočevje sitega leta, toda ta verodostojni vir se nam zdi nietočen, ker je imenovan eden katehetov za Hrastnik, katero mesto pa še ni bilo razpisano. Čudno se nam tudi zdi, da bi ne bil nobeden domačih gospodov imenovan katehetom. Ali nimajo Iu zopet gotovi ljudje iz Trbovelj svojih prstov vmes? Imenovanja za meščansko šolo. Kakor se sliši, sta imenovana za novo ustanovljeno meščansko šolo v Trbovljah g. Božidar Adalbert in gdč. Schuller. Ravnatelj še ni imenovan. Himen. Danes v soboto popoldne se je poročil g. Dimnik Jože, železos'rugar v osrednji delavnici, z gospico Kolarič Milko, hčerjo strojevodje Ženin je eden najmarljivejših članov Orla in njega večletni predsednik in zvest pristaš SLS. Kako je priljubljen med svojimi tovariši, je pokazal poslovilni večer fantov, ki so se v obilnem številu prišli od njega poslovit. V novem stanu mu želimo obilo sreče. Spomenik padlim v vojni. Za spomenik, ki se tu postavlja v vojni padlim vojakom, ka'eremu se sedaj betonira temelj, ki je en in pol metra globok in okoli dva metra v okrožju, je pri nas veliko zanimanje posebno med rudarji. Kakor se zna, je iz občine Trbovelj in Hrastnika padlo v vojni okoli 120 mož in mladeničev. Prijavljenih je že | 106 padlih in drugi se še pozivajo, da naznanijo padle svojce. Je to veliko število, če vzamemo v | obzir, da so bili rudarji oproščeni aktivne vojaško službe na frontah in b'li so samo pod vojaško kontrolo zapriseženi črnovojniki brez orožja. Spomenik se odkrije 31. novembra t. 1. in bodo k odkritju povabljeni najvišji vojaški in civilni dostojanstveniki. Zaprosilo se bode tudi, da se sveta maša na dan odkritja čita na prostem. Skrbeli bomo, da se natančen spored še objavi pravočasno. Nadure pri (lelu. Na Separaciji delajo delavci sedaj samo po osem ur lia Silit in so nadure odpravljene, kar je edino pravilno, da se brezposelnost pri nas odpravi. Kakor smo se po drugih virih informirali, so delavci sami prosili za čezurno delo, uradništvo in pazništvo pa, dobro poznavajoč slabe gmotne razmere delavca, je tuiniam komu dovolilo v nujnem slučaju napraviti kakšno naduro. ki se je pa tudi plačala s 50 odstotno doklado in je tudi zakonito dovoljena. llogašUa Slatina Konec sezone. Med zadnjimi gosti letošnje sezone je bilo lepo število duhovnikov lavantinske škofije. Prišlo jih je 88 s svojim prevzv. nadpastirjem, da skupno opravijo duhovne vaje, ki so trajale od 20. do 24. sr-tembra pod vodstvom preč. g. dr. Rozmanu, vseučiliškega profesorja iz Ljubljane. Okrepčani na duši in telesu vrnili so se bojevniki Kristusa Kralja k svojim čredam, da se navdušujejo za Njega, ki edini je resnica, pot„in življenje, da jih vodijo k Njemu, čigar kraljestva ne bo konca. — Velečislano ravnateljstvo, kakor tudi uradništvo je šlo v vsakem oziru na roko č. duhovščini, zato jim od vseh najiskrenejša hvala. — Gostov jc še vedno na Slatini do 80. Bilo bi jih gotovo mnogo več, če bi nc bilo -deževno in hladno vreme. Utopljenec. V sredo popoldne so ljudje našli v vsled deževja narastlem potoku Ločnici pri Slatini utopljenega 60letnega zidarja Jožefa Hajnšck. Kakor vse kaže, je ponesrečenec žrtev nesrečnega alkohola. Tatinska tolpa. V Rjavici pri Slaftni so te dni orožniki aretirali posestnika F. R., pri katerem so tatovi shranjevali ukradene reči, on pa jih je prodajal. Kradlo se je na dcLcio: kuretina, voli, konji itd. Nevarna družba je že pod ključem, ljudje pa so se oddahnili. Prestavljen je g. Vladimir Fabiani, nad-poštar iz Rogaške Slatine kot poštni uradnik v Sarajevo. Delo v rudniku sedaj zastaja, ker morajo biti delavci zaposleni pri črpalkah. Redno delo se prične šele v ponedeljek. Je pač večna kriza; prej kd ni bilo vagonov, je bilo delo, sedaj, ko so, pa delali ne morejo. Novo mesarijo je odprl v Široki ulici Pepš-Hoenigmann. Sedaj imamo v Kočevju kar šest mesarjev, ki si pa medseboj ne gredo nič kaj na roko. Tako dobiš v eni mesariji govodino 12 Din kg, v drugi pa po 14 Din. Povsod konkurenca! Rinža pada. Kaže, da se bo vreme ustalilo. Občutne škode 1u deževje ni napravilo, drugje ka-fcor na premogokopu. bi sva Vr&miUa Kolavdaoija Lenarčičeve električne centrale •e je vršila minuli torek. Naprava je bila potrjena, in koncesija podana do 1. 1950. Radi zamočvirjenja nad jezom ležečega polja, mora koncesijonarka napraviti odtočni kanal skozi svoje dvorišče in vrt v Ljubljanico, z rokom do 1. aprila prihodnjega leta. Projekt električno centrale v Meletovi dolini je po dolgem času tudi v drugi instanci odobren. Pritožba g. Lenarčiča je v celem zavrnjena. Prišla je pa druga zapreka: denarja manjka. Odlok okrožnega agrarnega urada, da se agrarnim interesentom vzame 14 ha zemlje ter vrne veleposestvu Lenarčiča, je naletel na hud odpor. Vložili so precej dobro utemeljen rekurz na ministrovo za agrarno reformo. Vlom. V noči od četrtka na petek je bilo vlom-jleno v trgovino A. Drašlerja na Verdu. Tat se je splazil skozi stranišče v vežo, kjer je s sekiro odprl vrntn v trgovino. Pobral je precej špecerijskega blaga. Denarja v trgovini k sreči ni bilo. Za storilcem ni nobenega sledu. Trbovlje Ravnatelj meščanske šolo. So se žc začele Intervencije od strani gotove »Elahter, da spravijo svoje ljudii na to važno mesto. Upamo, da so go-Bj)odje na prosvetnem oddelku v tein oziru dovolj uvidevni in so no bodo dali zvoditi na lod od trboveljske partizanska politike. Na ravnaleljsko mesto spada pnč osebnost, ki bo uživala ugled in si znala pridobili vse sloje, nikakor pa ne kak zagrizen strankar. Kfttohcta za Trbovlje. Pred dnevi smo brali, da sta kateheta že imenovana, kar nas prav veseli, da se ta sprememba izvrši še .v. začetku Sol- Strelsko društvo. V četrtek sc je vršil ustanovni občni zbor »Streljačke družine <, kjer so sc sprejela po centralnem društvu predlagana enotna pravila in se je tudi izvolil odbor. Društvo ima domoljubni namen vsem moškim nuditi priliko, da se izvežbajo v streljanju in v ravnanju z orožjem tako, da bo v slučaju potrebe vsak izvežban branite j domovine. Odbor s predsednikom dr. Vinkom Hudelistom si jc stavil za nalog, da se zaenkrat društvo popularizira in res pritegnejo vsi moški. Le pri številnem članstvu bo doseglo društvo svoje namene. Neka posebnost in privlačna sila za tujski promet v našem ličnem mestu sta obe veliki, starodavni poslopji na levi in desni strani ulice v bližini gradu. Marsikateri tujec radovedno izprašuje, kaj neki pomenita ti dve stavbi, zlasti tista, iz katere redno prihaja tako lep in prijeten vonj. In ko izve, da so to graščinski hlevi in žitnicc, niti nc more verjeti. Pa je res neverjetno, da trpi občinska, oziroma sanitetna oblast, da se sredi mesia ob glavni ulici, kjer jc največji in naiživah-nejši promet, nahajajo hlevi. Ali bi jih graščinska uprava nc mogla premestiti na svojo pristavo zunaj mesta? Poslopje pa bi sc primerno adaptiralo in razkužilo ter uporabno za obrtne lokale, morebiti celo za stanovanja. Na vsak način pa bo morala sa-nitetna oblast delali na to, da izginejo hlevi čimprej iz glavne ulice. Umrli so meseca septembra: Marija Ger-movšek, vdova, vžitkarica, Zakot 43, stara 76 leti Alojzija Warletz, soproga posestnika, Predmestje 14. stara 69 let; Mihael Uršič, samski lončarski pomočnik, Brežicc 118, star 21 let (v bolnici); Karel Golob, samski, občinski ubožec iz Kostanjcvicc, star 58 fct (v bolnici); Lovrenc Kržan, ožcnien kočar, Pir-šcnbcrg 42, star 77 let (v bolnici). Tvrdhd r. PlERŠOUiasl. se nahaja sedaj Wolfova ulica it. 5 Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predliskarija ročnih del. m Ustanovljena L 1887. — Stari trp pri Ložu. V dolini so konstatirali epi-u«iS i[ssi3A a O[3[oqo af [Gpzofl snjij iHjiuiop Viševek in Nadlesk 11 oseb, umrl 1. Oblasti so se začeie zanimali za nevarnost in odrejati varnostne uredbe. Izvor tifusov še ni dognan. Manjka izolačno možnosti obolelih. Morda se domisli marsikdo, kako bi potrebovala ta oddaljena dolina zasilne bolnišnice, za katero naj bi se poklicani faktorji začeli brigati. Dolenja vas pri Cerknici. Dne 27. sept. se je tudi nad našo vasjo vlila velikanska ploha z grmenjem. treskanjem in debelo točo in okoli 9 zjutraj že prestopil bregove Cerkniški potok, ki ima pot skoz' našo vas, in voda se je razlila po vasi in vzela je svojo pot po »zaloki« in potem zopet nazaj v potok. A iu voda sc je kmalu pomirila in stopila nazaj v svojo strugo. Ker je še vedno naprej deževalo, je v torek okoli ene ure ponoči zopet prestopila svoj breg, a z veliko večjo hitrostjo in veliko večjo močjo, nego v pondeljek in narastla je do dva metra nad normalo. Ker je pa ravno sedaj naš novo zgrajeni most še ves v odrih, so ti odri (oliko zadržavali vodo, da se je razlila skoro na en meter visoko po vasi, tako da ie bila po poti, ki pelje miimo trgovine Andreja Mlinarja okoli 80 cm visoko. Napravila je tukajšnjim kmetom ogromno škodo, ker jim je pobrala mnogo lesa, nekaterim je udrla v shrambe in jim uničila poljske pridelke. Pota so popolnonu- razdrta. Mežica pri Prevaljah. Zborovanje vseh tukajšnjih kmetovalcev in lokalnih faktorjev, kntero se je vršilo dne 19. pr. m. v dvorani gostilne g. Sto-parja, je rodilo popoln uspeh. S sodelovanjem agil-nega načelnika kmetijske podružnice g. Ručnika, g. župnika Hornbocka, g. šol. upravitelja Feiniga in drugih veljakov, ter pod strokovnim vodstvom okrajnega kmetijskega referenta g. Emerana Sto-klasa iz Prevalj se je ustanovila mlekarska in paš-niška zadruga kot prva posestrima pred kratkim ustanovljene, slične gospodarske zadruge v Črni. Sodeč po zanimanju in vnemi vseh v poštev prihajajočih krajevnih činiteljev je upanje upravičeno, ita se bo nova zadruga uspešno razvijala v procvit in dobrobit kmetijstva na eni, v hasek in zdravje mežiškega industrijskega delavstva na drugi strani. V načelstvo in nadzorstvo zadruge se je izvolilo tukajšnje najboljše posestnike-gospodarje. Upoštevajoč dejstva, da je v tem rudarskem kraju vsakodnevni konzum mleka precejšen, nadalje, ker se je občina hvalevredno izjavila pomagati zadrugi v gmotnem oziru, je obstoj in razvoj te prekoristne gospodarske ustanove dovoljno zasiguran. Zadruga bo otvorila tudi svojo prodajalno za nakup in prodajo raznih pridelkov tukajšnjih kmetovalcev. Želeti je, da se predpriprave za otvoritev lastne zadružne mlekarne pospešijo, da počne mlekarna kmalu obratovati, kakor je to tako lepo in koristno izvedeno v sosedni črnski občini. Račna. Ze četrtič letos je vsa dolina od Gro-suplja do Račne pod vodo, ter ves pridelek uničen. S strahom gleda prebivalstvo v bodočnost. Nekateri posestniki niso pridelali niti toliko, kolikor so posejali in posadili v jeseni in spomladi. Oblast bi lahko ukrenila, da sp razširijo požiralnici pri Za-točnib jamah, da bi bil odtok vode lažji in brži. Davčna oblast pa bo gotovo uvidela, da ne zmore radenska dolina plačati letošnjih davkov. — Dne 27. septembra 1926 opazil je prevžitkar Nace Ka-stelec. po domače Rogljček iz Predol, da mu je zmanjkalo 8000 Din iz postelje, kjer je imel shranjen denar. Vest o tej tatvini se je hitro raznesla po dolini, ker se navadno ne dogajajo tukaj taki zločini. Orožništvo bo najbrže kmalu izsledilo krivca. — Pri požiralnikih pri Zagradcu so ob majbni vodi pobrali ljudje vse ribe, last g. Jovana iz Ljubljane, s tem so prišli v konflikt z zakonom. — V T'ovi gori je posestniku Jožefu Ovenu, po domače Trur.-kelj, noginil konj: na kakšni bolezni, je neznano. Najbrže smolika. Dobro bi bilo, da bi se oblast zainteresirala. — V Račni stoii po lužah gnojnica, posebno pred Lukčevo, Šiupnikovo in Škodkovo hišo, kjer je jiosebno v poletnih dneh lecrlo kalem najrazličnejših bolezni, a poleg tega opasnos! tudi za življenje, ker so luže cb c-sli neograjene. Zdravstveni referent ali pa občina naj to nesnago odpravi. _ Pretekli teden so prav lično prebelili romarsko cerkev na Kopanju, kar pa je bilo vrlo potrebno; želeti je. da se tudi primerno očisti pokopališče plevela itd. Nemška visoka šola za lahko atletiko ima v načrtu zimskega semestra nad 100 športnih tečajev. Kje smo danes in kje smo bili na pragu sedanjega stoletja! Tako veseli kakor ta teden pa menda avstrijski nogometaši še niso bili nikdar. Po porazu proti Madjarom so premagali Čehe prvič v njih domovini, v Pragi, 2 :1. Pozna se, da Sparte ni doma. Sparta je v Ameriki zopet zmagala, proti Clevelandu, 6 :2. Zadnjič smo pisali, da so M a o r i z Nove Zelandije "v igri rugby (neke vrsle nogomet) premagali v Marseille klub Olimpkpie v neverjetnem razmerju 87 :0. šli so nato naprej, igrali so še v Avignonu, Grenoblu in Dijonu; skupni rezultat 160:141 Pa se rugby na Francoskem zelo goji. Tilden pravi, da hoče Lacoslea še enkrat premagati; igral bo tenis samo še eno lelo, nato bo pa saino v gledališču in filmu igral. Kolikrat je že to rekel! Nameslo njega je pa medtem Lacoslea premagal Cochet 3:6, 7:5, 8:6. Te dni gredo Francozi nazaj v Evropo. Pozdravili so morda še Suzano, ki je 30. septembra prijadrala srečno v Ne\vyork. S seboj je pripeljala svojo mater, 15 raketov, 7 zabojev, 17 škatelj za klobuke, 15 ročnih kovčegov itd. Sprejelo jo je vse polno časniških agentov, 13 fotografov in 25 jioročeval-cev. Ko so jo vprašali, kako je bilo z morsko boleznijo, je dejala, da sla jo varovala šampanjec in pa zavest, da je Lacoste premagal Tildena. Prva Suzanina nasprotnica bo Bro\vnova. V Parizu se je vršil 1 a h k o a 11 e t s k i dvoboj med Švedi in Francozi; zmagali so Švedi 76 : 52. nekaj rezultatov: švedska vrsta (400+300 4- 200 - h 100 metrov) 1 :56.6, nov svet. rekord, tekli so jo Švedi; 400 m Fossclius 49.4 (kolikrat se v zadnjih tednih ta čas ponavljal), skok v višino Levvden 1.90, na daljavo Nees 7.08, krogla Jansson, 14 :58, kopje Lindstrom 65.59 m, 1500 m Martin 3:54.6, nov francoski rekord. — Maratonski tek jo v zadnjem času na dnevnem redu, rezultati so prav dobri. V Italiji je zmagal Malvicini v 2 : 45 : 46.6, na Francoskem Behiiice Mmten v 2:50 :46. na Du- naju Tuschek v 2 : 45 : 53 Na Dunaju je prehodil Avstrijec Kiihnel 10 km v 50 : 02, že dve leti ne-premagani Rus Kalnin pa v 52 :17; maratonsko razdaljo 42.2 km je pa prehodil pariški policist Klin v 4 : 23 : 55.8. — Oger Szomfai si je priboril ogrsko desetletno prvenstvo; uspehi so daleč zadaj za uspehi Yrjole. — Pelizer nastopi te dni proti Baratonu; pred tednom je tekel 400 m v 49.0. Mang je vrgel kladivo 44.87 m daleč, nov nemški rekord. Schroder pa kroglo 14.62 m, tudi nov nem. rekord. — Kornig se je spet postavil, 100 m 10.7, 200 m 21.9. Rigoulot bo 30. oktobra prišel na Dunaj. Cadine je dvignil od tal z eno roko 1.93.5 kg in se je z njim zravnal, nov svetovni rekord. Haas. 64 kg težak, je prosto sunil 130 kg (doslej Arnout 126.5 kg), enoročno 100 kg. Trzebiatowsky, težka srednja teža, tezno 106.5 kg, tudi nov svetovni rekord. llaas je dejal na prsi, s postankom ob pasu, tudi še 150 in 160 kg. Neverjetno! T u n n e y bo prišel v Evropo in bo kazal tu svojo umetnost. Popolnoma se je zapisal Tex Rickardu; torej je la vsekakor boljši manager kot Kearns. Kot bodoče nasprotnike omenja Tunney poleg Dempseya šo \Villsa in Delaneya, v drugi vrsti šele Paolina, Dienerja in Perssona. Tiste privlačne silo na ameriško občinstvo, kot jo je ime) l.''cr,!psey, pa 'i'unney nima, no bo nikdar tak na-rodni junak, kot je bil ta. Dempsey — pravijo — je tako zdelan, da bo dva meseca kar počival in ne bo nič treniral. Revanšno borbo bosta izvojevala v Ameriki, ne na Angleškem, kakor so nekateri hoteli. Vsak zahteva velikanske vsote, »teh pa Angleži ne spravijo skupajc. Tunneja so imenovali za častnega poročnika ameriške mornarice — prej je bil mornar — in za častnega občana Nevv-yorka. Njegov stari oče in njegova stara mati sta bila Irca. — Dier.er se je odpovedal naslovu nemškega prvaka, hoče ostali šc v Ameriki. — Persson je potolkel J. Adamsa v četrti rundi po točkah. Napravil je tako dober vtis, da vidijo v njem pravega nasprotnika za Tunneja. Sedemnajstletni Frank Doyle, Avstralec, jc preplaval 100 y v 0 : 54. —• Žena nekega učitelja je plavala ob angleški obali iz Dovera dalje 34.6 km v 6 urah in 45 minutah, tok je moral biti torej zelo ugoden. — Derham je res plaval čez, startal je vzhodno od rtiča Gris Nez, da se je izognil carinskim sitnostim. — Kakor Corsonova je tudi gospa Lota Schoemmel mati dveh otrok; ta nova »rekordna mama« je plavala okoli otoka Manhattan (na tem otoku leži Newyork) 75.6 km v 14 urah in 21 minutah. 29 let je stara. Začele so se šestdnevne kolesarske dirke, prva v Bostonu 4. oktobra. Spremenili so jih v toliko, da vozijo dirkači vsak dan po 10 ur, skupaj 60 ur. Za Boston je priglasilo 12 parov. — Cesino darilo mesta Koln, 130 km, je dobil Dorn v 4:09; pri Belfortu je vozil Marcot 100 km v 2 : 36; pri Torinu Binda 50 km v 1 : 12 : 39.2; iz Bremena v Hanover in nazaj v Bremen 220 km Lehrmann v 7:02; gorsko dirko »Rund um den Feldbergr (Schuarzvvald) 75 km je dobil Guggau v izbornem času 3 : 33 : 01; veliko cestno darila Thuringije 200 km pa Buttner v 6 :03. Ford je v svojih avtomobilnih tovarnah namesto dosedanjega šestdnevnega dela vpeljal petdnevno delo, po 8 ur na dan. Plača njegovih 200.000 delavcev ostane ista, pa bodo imeli sedaj dva dneva prosta. — Na Francoskem je že 800.000 avtomobilov. Avstrijec Antonio Pauly pripravlja v Buenos Aires aeroplanski polet preko Graliamove dežele čez južni tečaj. — Cobham je prišel z avstralskega poleta nazaj v London. — Brata Arra-chart sta odletela iz Pariza, hoteč zboljšati rekord Challeja in Weiserja v poletu brez preštnnka, 5200 kilometrov. Njiju cilj jc Irkutsk v Sibiriji, iz Pariza 6770 km oddaljen. Do ure, ko to pišemo, še nismo brali, ali se jima je poskus posrečil. Najdragocenejše dirkanje konj na svetu se je vršilo v ameriških Sirakuzah; prvo darilo je neslo 77.000 dolarjev. — Indijski športnik Aga Kan, je dal na Angleškem za enoletnega konja dirkača, okoli štiri milijone dinarjev. K. o. Zmeraj kdo vpraša, kaj je to? K je začetna črka angleške besede knock (izg. nok); knock pomeni udarec, udariti O je začetna črka besede «ut (izg. avl) = nemšli av.s lo je ven, končano. Knock out torej udarec, ki je odločiven in je vse končano in ven; štejejo do deset, in če ne vslancm od tal, sem k. o. * * * Kolesarsko društvo »Sorac šl. Vid nad Ljubljano priredi v nedeljo dne 3. okt. ob 2 popoldne cestno dirko na progi št. Vid—Kamnik (kolodvor) in obratno. Vse prijatelje športa vabi odbor. V slučaju slabega vremena 8 dni pozneje. im remje Mlinar iu njegova hči. Ljudska igra. Spisal Ernst Raupach. Za slovenske ljudske odre priredil Adolf Robida. Ljudski oder. VII. zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 18 Din za izvod. — »Mlinar in njegova I čk je igra iz onih časov, ko jc bil namen odra šc plemenit in poučen. Stara je 100 let in vendar jc še dandanes povsod igrajo. Zlasti na Vseh sve lih dan, ko obhajamo spomin na rajnke, zaživi še dandanes tudi po večjih gledališčih stari Rr.upach s Konradom in njegovo piščalko, še celo oder, kot je dvorno gledišče na Dunaju, ki vživa svetoven sloves, je pred par leti še igralo 1. novembra lo priljubljeno ljudsko igro. Pri nas Slovencih je že par let v knjigolržtvu pnpolnoma pošla iu zato bodo odri kaj radi segli jk) lej stari znanki. Igra ima naravno risane značaje, zanimivo in neprisiljeno razvijajoče se dejanje in živahen, naturen dialog. Prireditelj igre ima priliko, da v uvodnih besedah opozori na poguben vpliv Ikohola, ker je le vino snrnviio Konrada na pokopališče, kjer vidi duhove in s tem omogočilo nadaijni zapletek in razvoj dejanja. Igra je prestavljena na slovenska tla, loknlizirana. Prirojena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah pridejani vsi potrebni nasveti in upotki za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod je popolnoma nov in popolen. Vsa mesta, ki so zastarela ali predolga, so dana v oglat oklepaj, tako da ima režiser delo znatno olajšano. Vsakemu prizoru je pridejan scenarij, kar praktično uporabo dela samo poveča. Dosedaj so si odri pomag.li že precej z rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago, ki jim za mr.lo denarja nudi vzgojno, pošteno in priljubljena igro za kullurno delo uied narodom. ija In njeni sosedje. (Predavanje dr. A. Korošca na I. prosvetnem večeru v Ljudskem domu v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1.) Naša država spada po obsežnosti zemeljske površine in po številu prebivalstva med srednjevelike države v Evropi, po gostoti prebivalstva med zmernoposfeljene evropske države. Po površini stoji naša država v Evropi na 12. mestu, po prebivalstvu na 10. mestu. V primeru z našimi neposrednimi sosedi je naša država za eno petino manjša kot Italija, a ima za dve tretjini manj prebivalstva kakor Italija. Gostota prebivalstva znaša v evropski Italiji 125 ljudi na kvadr. km, pri nas samo 48 ljudi na kvadr. km. Toda ker imamo še mnogo neobdelane, a rodovitne zemlje, ker še agrarna reforma ni izvedena in ker je tudi naša industrija še komaj v povojih, je s tem dana možnost, da število prebivalstva absolutno in relativno naraste. Še en naš sosed je večji kakor mi, to je Rumunija. Ima 4 in pol milijone več prebivalstva, okoli 50.000 kvadr. kilometrov več površine, torej je tudi gostota prebivalstva nekoliko večja. Vse druge naše sosedne države so po površini in prebivalstvu manjše kot mi. Pač pa sta bolj gosto poseljeni Madžarska in Avstrija, a Bolgarija je istotako "•edko obljudena kot mi. Vsega nas obdaja 7 sosedov. Ako primer-(amo število prebivalstva vseh naših sosedov s številom prebivalstva naše države, potem dobimo izraz, s kako neposredno silo pritiskajo naši sosedje na nas, dobimo takozvani kvocijent pritiska. Ta znaša danes za nas 6.6, je torej primeroma zelo majhen. Kajti za Ru-munijo znaša še vedno 11, a za Češkoslovaško 8.6. Ako pa bi se Avstrija priključila Nemčiji, bi pritisk na nas takoj poskočil na 11.71. V slučaju pa, da bi se z nami združila Bolgarska, bi pritisk znašal le 5 in tudi v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo le 8. Ta kvocient pritiska je v časih, ko še pacifistična ideja ni cadobila dovolj trdnih korenin, za vsako državo samoumevno velikega pomena. Ker smo živi in aktivni člani našega državnega organizma, za to dobro vemo, kake odnošaje hočemo in kake odnošaje bi morali imeti z vsemi našimi sosedi. Kakor so sosedi v vsaki majhni vasi s stoterimi nitmi navezani drug na drugega, kako morajo mnogo sreče in nesreče doživljati, kako jih življensko občestvo porodno povija v enotno skupino, tako tudi sosedne države, ti veliki sosedi v človeški družbi, varujejo najboljše interese svojih državljanov, ako žive med seboj v prijateljskih odnošajih. To je naše naziranje. A k?kc> je v tem pogledu naziranje pri naših sosedih? Italija. Italija je naš največji sosed, največji po površini ozemlja, po številu prebivalstva, po gostoti obljudcnosti, po financijskem, gospodarskem in kulturnem stanju ter po strategični moči. Vse to je lahko v našo korist, ako smo si med seboj v odkritosrčnem prijateljskem razmerju, a za nas velika nevarnost in lahko postane veliko zlo, ako to razmerje ni prijateljsko. Službeno smo sicer v prijateljski zvezi, in tudi tega kot miroljubni ljudje ne podcen; jemo, vendar si poglejmo tudi globlje v oči in srce. IDEJA FAŠIZMA. Politična ideja, vladajoča danes v Italiji, Je fašizem. Idejno je vzrastel fašizem iz na-sprotstva proti staremu liberalizmu, ki posameznika prepušča njegovi osamljenosti, ne zmeneč se za to, ali umira v gladu ali v preobilju, in iz nasprotstva proti razrednobojnemu razpoloženju socializma in komunizma, a pozitivno naglasa potrebo narodne skupnosti, harmonije vseh narodnih plasti, skratka narodnega občestva, od katerega ima posameznik svoj obstoj in do katerega ima torej tudi iz-vestne, dalekosežne dolžnosti. Fašistična de-mopolitična zamisel države je, kakor bi se v smislu mnogoštevilnih današnjih državoslovcev izrazili, organična, vse prebivalstvo države je en organizem, in državna oblast mora v njem skrbeti za vse člane ter harmonično izravnavati v njem nastajajoča socialna nasprotstva. S to zamislijo o nalogi države je fašizem, obilno podprt z denarjem in nasiljem, premagal slabotne liberalne državnike, kakor Nittija in starega Giolittija ter potlačil nemirno prodirajoče falange socialistov in komunistov, FAŠISTIČNI IMPERIALIZEM. Fašizem pa ima tudi veliko senčnih strani. Zunanjepolitično prideta v poštev njegov prekomerni nacionalizem in osvojevalni duh imperializma. Organična zamisel države pomeni pač, ustvarjati socialno soglasje med stanovi, ne pomeni pa, ustvarjati iz več narodov en narod. Slovenci, Hrvati in Nemci so žrtev tega prenapetega, krivičnega fašističnega nacionalizma. Imperializem fašizma pa pomeni neprestano vznemirjanje balkanskih držav in s tem cele Evrope. Zato je razumljivo, da sedanji Italiii nič kaj ne ugaja Društvo narodov v Ženevi in da igra tam bolj ulogo opazujočega člana ter se nikjer nc sili v ospredje. Mnssolini vodi iz Rima ven sam svojo zunanjo politiko, za katero ne išče sporazuma z državami, včlanjenimi v Društvu narodov. In kaka ie ta zunanja politika, to jc posebno za nas, ki imamo Itali jo za svojega najmočnejšega soseda, največ-jega pomena. VZHODNA POLITIKA ITALIJE. V tem oziru nam pove vse, kar nam treba, znani izrek Mussolinijev; Italija lahko koraka samo proti vzhodul S temi besedami je jasen in bister za vsakega pravec imperialističnega hotenja sedanje Italije. Treba nam je znati gibalnih razlogov, zakaj je imperialistično hotenje usmerjeno ravno proti vzhodu. Narodnostni razlogi ne morejo biti merodajni. Italija na Balkanu rima svojih sonarodnjakov. Vsi so v njih lastnih političnih mejah. Pač pa šteje v Franciji, na Korziki in okoli Niče, pol milijona svojih ljudi, v Švici 300.C00, na Malti in Tumsu 300.000 ljudi. Nacionalistični razlogi torej ne morejo biti razlog za izrek Mussolinijev: Italija lahko koraka samo proti vzhodu! NJENI GOSPODARSKI RAZLOGI. Ali so historični spomini? Gotovo je, da historični spomini na nekdanje meje starorimskega imperija, ki so segale preko Jadrana v Dalmacijo in na Balkan, in s spomini na sijaj in moč benečanske republike uplivajo na Italijana s sugestivno silo, vendar niso edir.i vzroki njihovega sedanjega političnega stremljenja proti vzhodu. Italijani hočejo biti čim manj ogroženi gospodarji ■na Jadranskem morju in hočejo do-| biti na naši zemlji surovin, kakor premog, železo, bauksit itd. za svojo industrijo in s tem delo za svoje pregosto prebivalstvo. Vzroki so torej pretiranega varstveno-političnega in osva-jalnega geoekonomičnega značaja. ITALIJANSKI POGLEDI NA NAŠO DRŽAVO. 2e mirovne pogodbe po svetovni vojski so dale Italiji severno in velik del vzhodne jadranske obali doli do Sušaka. Na jugu v Albaniji so sicer morali zapustiti Valono, a obdržali so otok Saseno v valonskem zalivu in ✓ojaške naprave pred Arto, tudi v valonskem zalivu. Toda to jim ni dovolj. Albanijo hočejo politično in gospodarsko zasužnjiti, da dobijo na jugu dohodna vrata za vpdancje na Balkan in mejo v stranski ožini popolnoma zapreti, izhod in vhod v Adrijo. Glede Jugoslavije pa iredentistični krogi v zvezi z vojaškimi govore in pišejo jasneje, konkretneje nego Mussolini: Proti severu sanjajo in hrepenijo preko zagorsko-trboveljsko-hrastniškega premogovnega revirja do Zidanega mosta, a v Dalmaciji jim ne bi zadostovala samo obal, ampak tudi zaledje z najbližjimi bosanskimi železnimi rudniki. Znati moramo, da sedanja Italija koplje premog samo v Istri v Kupanu pri Labinu in ta premog je slabši kot velenjski, a nekoliko železa se nahaja na otoku Elba. Moramo se torej zavedati, da jc italijanski imperializem tem bolj nevaren, čim bolj jc ožarjen s slavo davne zgodovine in čim bolj se zdi italijanskemu narodu podprt z razlogi, ki mu povečajo politično varnost in obogatijo gospodarsko življenje. SKP.BIMO ZA NAŠE LOČENE BRATE! S tem smo opisali italijanske poglede in želje z ozirom na našo državo. A kake so naše želje napram Italiji? Gotovo je, da si želimo v prvi vrsti vsi miru s svojim sosedom Italijo. Toda peče nas velika rana na našem narodnem telesu. Del našega telesa in duše se nahaja v italijanski državi. Ne godi se mu dobro, ampak zlo, silno zlo. Italijani delajo z vsemi sredstvi, da nam ta del na njihovem italijanskem državnem ozemlju odumre, Slovenci, ki se ne zavedajo, da je vsak narod ena enota, katere nobena državna meja ne more deliti, in da ima posameznik dolžnost, ne samo cd naroda sprejemati dobrot, ampak da ima tudi dolžnosti napram cclemu narodu, ne samo proti delu naroda. Ti Slovc"ci nimajo ljubezni, ki bi segala preko naših državnih mej. Zal, pribiti moram, da jc mnogo tako malo zavednih Slovencev na naših tleh. Danes trenotno izgleda, da bodo ostali v Italiji varuhi Slovenstva razven domače hiše še samo cerkve. Zato smo po mejem mišljenju ravno mi, ki sc radi imenujemo, da smo od katoliškega pokreta, dolžni skrbeti v prvi vrsti za duhovriški naraščaj in se v lo svrho tudi orga-! nizirati. Kakor pomeni krizo v družini, ako se mož ali žena ali otrok ne zanima več za svojo lastno družino, tako bi pomenilo žalostno moralno krizo, ako bi ne izpolnjevali dolžnostne ljubezni do onega elela svoje lastne družine, ki jc izven mej naše države. Te besede pa ne veljajo samo : za italijanske Slovence, temveč tudi za koroške. Drugo je, da zanemarjamo muke in trplje-1 nje teh bratov parkrat na leto obesiti na veliki zvon, na evropski in še večji. ZAŠČITA MANJŠIN SPLOH. V svojem javnem delovanju pa moramo posvetiti z ozirom na italijanske kakor koroške Slovence največjo pozornost na gibanje, kojega predmet je zaščita narodnih manjšin v vseh državah in ne samo v tistih državah, ki so omenjene v pariških mirovnih pogodbah, kar jc brezdvomno ena največjih in najusodepolnejših zaprek. Ako bi stopila zaSčita narodnih manjšin v vseh državah, v velikih in malih v veljavo, ako bi se vsem narodnim manjšinam zasiguralo neovirano narodno in kulturno življenje, potem bi z veseljem in zadovoljstvom lahko priznali, da je eden glavnih razlogov za napetost med sosednimi državami odpadel in da jc storjen zopet velik korak naprej k našemu idealu, k mirnemu in prijateljskemu sožitju vseh narodov in držav med seboj. Tlačenje narodnih manjšin vzgaja povsod le zavraten, eksploziven element, nevaren za mir lastnih in sosednih držav. Mir med narodi pa, to jc cilj, ki jc vreden napora najboljših mož v vsakem narodu, za nas katoličane .pa je delati za ta cilj dolžnost. Za ogroženje od strani Italije pa se moramo tem tesneje oklepati Društva narodov in naših političnih prijateljev. Vprašanje ..Anschlussa". Avstrija ne pomeni za našo državo nobene nevarnosti, ker je majhna, finančno šibka in razorožena. A Avstrija jc za nas velikega pomena v trgovinskem oziru. Največ izvažamo iz Avstrije, največ tudi v njo uvažamo. Dunaj je še vedno važno trgovsko mesto, ki ne pošilja na Balkan samo avstrijskih proizvodov, ampak tvori tudi za industrijo in trgovino drugih severnih držav posredovalni trg z Balkanom, a je tudi vsled finančnih zvez avstrijskega kapitala z mnogoštevilnimi podjetji v naši državi še vedno važen denarni trg za nas. Notranjepolitično niha Avstrija med krščanskim socializmom in zmernim marksističnim socializmom in mislim, da prav sodim, ako rečem, da nam nobena struja ni posebno prijazna, a tudi ne posebno sovražna. Vprašanje pri kij učenja Avstrije k Nemški se mora presojati iz več vidikov. Pariške mirovne pogodbe s plebiscitom vred ne prisojajo koroških Slovencev združeni Nemčiji in Avstriji, ampak samo samostojni Avstriji. Zajedlo s priklopitvijo Avstrije bi se morala izvršiti tudi, mednarodno in mirno, priklopitcv koroških Slovcnccv k njihovemu narodnemu telesu. S stališča načela, da ima vsak narod pravico samoodločbe, po mojem naziranju nc moremo nasprotovati priključitvi Avstrije k Nemčiji. Pač pa lahko odkritosrčno povemo, da bi ne morda iz kakih sentimentalnih razlogov, ali to priključitev pozdravili le z mešanimi čustvi, iz kake narodne mržnje, ampak iz treznih in stvarnih razlogov. Kakor že omenjeno, bi se s to priključitvijo naš varnostni koeficient ali koeficient pritiska naših sosedov na nas takoj povzdignil od 6.6 na 11.71 ali z drugimi besedami, da je iz varnostnih razlogov za vse slučaje vendarle bolje imeti poleg sebe 7 milijonsko nego 70 milijonsko državo. Drugi razlog je ta: S to priključitvijo bi Velika Nemčija prišla v bližino Jadranskega morja, in zgodovina nam kaže premnogo slučajev, da bližina morja z magnetično privlačno silo upliva na narode ter jih vabi k sebi. Celi ta novi veliko-nemški kompleks bi se skušal nasloniti tudi na Jadransko morje, a najbližja točka je Trst, a pot v Trst vedi preko našega narodnega telesa in i preko našega in italijanskega državnega telesa. Trst jc v vsej svoji zgodovini bil predmet borb med slovanskim, romanskim in germanskim živ-j I;cm, in dokler ne bo pacifistična misel dovolj globoko ukoreninjena v srcih vseh narodov, nam mora biti vsaj skrb in bojazen dovoljena. Madžarska, Madžarska je naša nadaljnja sosedinja z 8 milijonskim prebivalstvom. Naše meje napram ; Madžarski so slabe, umetne, odprte, le severno od Subctice tvorijo sipine živega peska naravno nekoliko boljšo mejo. Mogočne reke hite iz ; Madžarske v našo državo. Vojvodina je velikanska, begata žitnica. V njej prebiva 1 in pol milijona Madžarov, ki še niso pozabili na bivšo državo z madžarsko hegemonijo, a tudi vsaj ! šovinistično-nacionalni del prebivalstva v Madžarskem še ni pozabil Vojvodine. V Madžarski sami še ni demokracija na vladi, ampak fevdalizem in nacionalizem v tesnem objemu. Ako imajo geopolitični znanstveniki prav, da se vsi narodi prvenstveno silijo proti severu, nato proti izhodu in zahodu, in še nazadnje proti jugu, potem bi bilo za našo držaVo nekoliko pomirljivo, a ne za mir pri naših sosedih in zaveznikih. Ker je Anglija pri rečnih parobrodnih dru-| štvih in nekaterih rudokopih finančno interesi-i rana, in to ne slučajno iz kakih financijsko-spekulativnih razlogov, ampak namenoma iz političnih razlogov, da ima besedo pri rečni plovidbi na Dunavu, zato drži Anglija svojo protektorsko roko nad sedanjo Madžarsko, kar je tudi slepec lahko razbral v znani falzifika-: torski aferi. Madžarska jc mirovno-pogodbeno razorožena. Naše medsebojno razmerje se jc ; zadnji čas zelo zboljšalo, česar se v interesu miru vsi veselimo. Podonavska federacija. Od časa do časa se pojavlja v evropski javnosti vest, da sc bo iz Avstrije, Čehoslova-ške, Madžarske, Rumunije in naše države stvo-rila posebna, tesna gospodarsko-politična zveza, takozvana podonavska fcdcracija. To bi naj bila Avstro-Ogrska v drugi obliki. Očetje te misli so Francozi, njeni največji nasprotniki Italijani, popolnoma ravnodušni pa imenovani interesenti, ki vedo, da vsaj danes ta ideja še niti za razgovor med njimi ni zrela. Francozi upajo, da bi s tako podunavsko federacijo bil ustvarjen protiutež proti Nemčiji, da bi ta fcdcracija bila njihov sigurni zaveznik in da bi Italija še nad.iljc ostala izolirana. Dokler nc bodo notranje-politična vprašanja na Madžarskem razčiščena, osobito dinastično vprašanje, dokler sc ne bodo imenovane na-slcdstvenc države politično ustalile in sc po-vspcle do izvestne gospodarske samostojnosti (avtarkije), bo ostala podonavska federacija la pobožna želja Francozov in prazen strah Itali. janov. Romunski problem. Rumunija je z nami v Mali antanti in nato zaveznica, a njeno srce jc bliže Italiji nego nam. V notranjosti vlada lc navidezna demokracija, uprava jc koruptna, gospodarske in socialne razmere neurejene v korist zemljiškim in finančnim beljarjem. Njena največja rana jo Besarabija, radi katere jc za nadalje vsako prijateljsko razmerje s sosedno veliko Rusijo iz-, ključcno. Bati sc je cclo, po človeški pameti sojeno, da bo Besarabija tvorila izmed prvih predmetov oboroženega konflikta v Evropi, kar bi Madžarsko postavilo na veliko preiskušnjo, a nas kot zaveznike v veliko nevarnost. V interesu miru in s stališča naših simpatij do ruskega naroda bi bilo želeti, da sc besarabsko vprašanje reši dogovornim potom, za kar šc Rumunija žal danes ni razpoložena. Vprašanje balkanskega pakta. Bolgarija jc ona naša soseda, s katero živimo v normalnih diplomatičnih odnošajih, a službeno in stvarno najbolj napeto. Bolgari so četrti jugoslovanski narod in menda ni človeka med Jugoslovani, ki bi vsaj teoretično lie pristajal na to, da bi nam trebalo v neki obliki živeti v isti državni zajednici, ki bi sc raztezala od sinje Adrijc do Črnega morja, ki bi vsled svoje zemljepisne lege uživala ugled velesile ter bila najboljša garancija za mir na Balkanu in med njegovimi bližnjimi sosedi. Razumljivo jc, da med srbskim in bolgarskim narodom radi dogodkov v balkanski in svetovni vojski šc ni zavladalo pravo razpoloženje za globlje prijateljsko razmerje, a naloga nas Slovenccv in Hrvatov mora biti, da v časopisju in govorih delamo za zbliževanje obeh narodov, v svesti si, da delamo s tem za mirno ustvaritev velike jugoslovanske države, ki mora pritil Mogoče je, da bo do tega zaželjenega zbližanja med našo državo in Bolgarijo najlažje prišlo v okviru zveze balkanskih držav ali balkanskega pakta. Poročila, ki so začasa zadnjega zasedanja Društva narodov prihajala iz Ženeve, še sicer niso povsem zadovoljiva, vendar se je tam obetalo od bolgarske strani, da se bodo teroristična društva, ki so prirejala vpade v Makedonijo, razpustila. To bi pomenjalo velik korak k prijateljstvu. Le ena velika nevarnost preti ideji balkanskega pakta od zunanje strani. Tu je zopet Italija. Dejstvo je, da se je Italija znala zadnji čas približati ne samo Rumu-niji, s katero je sklenila prijateljsko zvezo, ampak tudi Grčiji in Bolgariji, Albanijo pa je itak že dalj časa pridobila oh svojo slran, vse to z očividnim namenom, da nas na Balkanu izolira ter prepreči zvezo balkanskih' držav. Italija namreč pravilno računa, da bi taka zveza prekrižala avtomatično njene želje po ekspanziji na Balkanu in da bi Mussolini težko prodiral proti vzhodu. Naša zunanja politika je, kakor izgleda, imela glede balkanskega pakta uaert, da ga ustvari ue naenkrat z vsemi, ampak stopnjema, najprej z Grčijo in potem šele z drugimi sosedi. Vseeno, samb da bi vedlo do uspeha. Grčija. Z Grčijo smo pod bivšim diktatorjem Pangalosom imeli čiste račune in pogodbe bi v najkrajšem času stopile v veljavo, a medtem je nenadoma padel Pangalos in nova vlada hoče predložiti sklepe tudi svoji narodni skupščini, kalere še ni. To je po slovenski povedano, smola! Grčija ima napram nam samo eno bojazen, to je bojazen za Solun. Kakor bi se mi morali bati priredile gravitacije Velike Nemčije na Trst, tako se Grčija boji naše prirodne gravitacije na Solun. Makedonija tvori za Solun gospodarsko zaledje, in vsled lega se izteka naš makedonski element v Solun in ga napaja ne samo gospodarski, ampak hečeš nočeš tudi narodno. Toda v nfiši državi ni hvala Bogu do danes nobene s t nije. ki bi zaradi Soluna hotela motiti mir in pri. jateljske odnošaje z Grčijo. Kakor znano, v Grški ne vlada ljudstvo, ampak višji častniki, kar v času pacifističnih tendenc gotovo ni razveseljivo. Albanija. Ostane nam sedaj še le ena soseda, to jo domovina Skipetarov Albanija. Pri Skjpeta-rih še je jako razvita zavednost po pl^nenih, vendar je med zadnjo vojsko in po ■TOjski ze-lo napredovala škipetarska naroO^irma zavednost. Ker se nahaja po zadnjem ljudskem štetju okroglo pol milijona Skipetarov ali Arnavtov tudi v južnem delu naše države, nam raste v vzbujajoči se narodnostni zavednosti Albance.v neopaženo zopet nova težkoča in nevarnost. Sedaj albanski narod ni nepri-jateljski razpoložen napram nam, četudi njegova vlada trenotno plava v italijanskih vo. dali. Albanski vpadi na naše ozemlje ne veljajo našemu prijateljstvu, ampak našim ovcam in našemu žitu. Da se notranje homatije v Albaniji dobro razumejo, je treba imeti tole sliko pred svojimi očmi. 66 odstotkov prebivalstva v Albaniji so Tevdalna gospoda in njih podložniki. Ti so večinoma muslimani. Ti so sedaj na vladi. 21 odstotkov so pravoslavni, najnaprednejši pod vplivom giških šol. To je nacionalistična struja, ki ima tudi med muslimani pristašev. Ti so bili prej na vladi pod pravoslavnim vladikom Fan Nollijem. Ostalih 12 odstotkov tvorijo katoličani, po večini pre- Mvalci divjih severnih skipetarskih planin. Zunanje-politično bi nam mogla biti Albanija samo posredno nevarna, v kolikor tvori preko Valone vrata za vpadanje in prodiranje Italije. Toda o tem smo že govorili. * * * Tako smo obhodili vse sosedne države! Sklepni račun obiskov pri naših sosedih se glasi: Nikjer vdanega, odkritosrčnega prijatelja. Ako si sedaj k sklepu ogledamo, kako se mi in naši sosedi orientirajo v veliki evropski politiki, dobimo to le sliko: Mi in Rumu-nija smo v francoskem bloku, Madjarska in Grška se nagibata k Angliji, Albanija k Ita- liji, Avstrija je nevtralna, a bo odslej stala tam, kjer Nemčija, Italija je izolirana, ako jo najnovejši razgovori z angleško diplomacijo ne potegnejo ven iz te izolacije, Bolgarska je še neodločena. Italijanski upliv obstoji kakor rečeno v Albaniji, a raste v Rumuniji, Bolgariji in Grčiji. Ako se obistini, da se bosta Francija in Nemčija sprijaznili do prijateljstva, potem je za srednjo in zapadno Evropo zasiguran dalje časa mir. Pod vidikom velike želje našega naroda po splošnem in trajnem miru sem usmeril svoje današnje predavanje in mislim, da sem vsaj s tem pogodil tudi vaše želje. Prvi znaki konsolidacije evropskega gospodarstva. V trgovskem prometu med Evropo in Ameriko so se letos pojavile važne izpre-membe. Če hočemo te izpremembe kritično presoditi, tedaj ne smemo prezreti važnosti problema vojnih in povojnih dolgov Evrope napram Ameriki, kakor tudi problema nemških reparacij. Evropa dolguje Ameriki mi-ljardne zneske, najetih med vojno za različne dobave, kakor tudi po vojni za sanacijo evropskega gospodarstva. Toda zadolževanje Evrope napram Ameriki se mora slej ko prej ustaviti. V momemtu ko obresti in amortizacije dosedanjih posojil presežejo višino, s strani Evrope novo najetih posojil, nastane vprašanje, kako naj Evropa odplača Ameriki te ogromne zneske. Evropa nima zlata, katero bi v svrho plačila mogla izvažati v Ameriko, zato je odplačevanje mogoče le potom izvoza blaga v Ameriko odnosno v one izvenevrop-ske države, kamor priteka ameriški kapital. Največji del ameriških terjatev v Evropi odpade na Anglijo, Francijo, Italijo in Belgijo. Tc države pa na drugi strani sprejemajo reparacije, katere mora Nemčija plačevati po Dawesovem načrtu. Vsled te okolnosti pridejo nemške reparacije konečno v prid Združenim državam ameriškim, kot glavnemu upniku antantnih držav. Reparacijski problem se nam končno pokaže kot problem, ki se tiče predvsem Nemčije in Združenih držav. Odlični gospodarski strokovnjaki so to dejstvo dokazali že lani na kongresu mednarodne trgovske zbornice v Bruslju. Če hočemo torej, da Evropa prične faktično odplačevati svoje dolgove v Ameriki, tedaj se mora Nemčiji, kot glavni plačnici, dati možnost, da izvaža svoje proizvode, na drugi strani pa je potrebno, da Združene države ne ovirajo izvoza iz Evrope. Z drugimi besedami trgovinska bilanca (Združenih držav mora napram Evropi postati pasivna, trgovinska bilanca Evrope napram Združenim državam pa aktivna; predvsem pa se mora Nemčiji, kot glavni plačnici, omogočiti znaten suficit v trgovinski bilanci. Za konsolidacijo evropskega gospodarstva je neprecenljive važnosti dejstvo, da so se v prvem polletju tekočega leta, trgovinski odnošaji med Evropo in Ameriko že znatno spremenili v tem smislu. V gospodarskem letu 1925.-26. je aktivnost trgovinske bilance Združenih držav znatno padla in sicer od 1040 mil. dolarjev v letu 1924.-25. na 287 mil. dolarjev. Uvoz Združenih držav se je dvignil Za 642 mil. dolarjev ali 16.8 odstotkov, izvoz pa je padel za 111 mil. dolarjev ali 2.3 odstotka. Še značilnejša pa je trgovinska bilanca Združenih držav za prvo polletje 1926. Tu se je prvikrat pojavil deficit in sicer v znesku 62 mil. dolarjev. Še večje izpremembe pa opažamo v trgovinski bilanci Nemčije. Med tem ko je v prvem polletju 1925. znašal deficit nemški trgovinske bilance nič manj kot 2 mi-Ijardi 179 mil. zlatih mark, zaznamuje statistika nemške trgovinske bilance za prvo polletje 1926 suficit v znesku 539 mil. zl. mark. Tudi deficit Evrope v trgovinskem prometu z ostalimi kontinenti se je v prvem polletju tekočega leta zmanjšal za 2 miljardi zl. mark. Čeprav se nahaja gospodarstvo Evrope v težki depresiji, vendar moramo iz gornjih podatkov sklepati, da se Evropa na gospodarskem polju razmeroma hitro konsolidira. Evropa je spoznala, da je treba izdatke prilagoditi dohodkom in da mora prenehati vsako zadolževanje v neproduktivne namene. Čim romanske države stabilizirajo svoje valute, bo odpravljena zadnja ovira za reelen razvoj evropskega gospodarstva. Na tej reelni podlagi pa se bo dalo ustvariti pogoje za novo blagostanje evropskih narodov. »Stanje letine na Štajerskem. Maribor, 1. oktoba 1926. Z letino na Štajerskem smo se bavili letos že parkrat in sedaj v pozni jeseni tudi lahko ugotovimo nje bilanco. Krompirja je letos na štajerskem veliko premalo, ker je zagnil v jamah povsod, kjer je ilovnata zemlja. Uspel je samo po Dravskem ]x>lju, kjer je pod dobro ped jo zemlje prodec, ki požira preobilo mokroto. Zaloga krompirja, ki pride letos v poštev za celo štajersko je edino Dravsko polje. Haloze ne bodo imele krompirja niti za seme. Koruza je dozorela in je še precej lepa po onih krajih, ki niso bili prizadeti od povodnji in kjer ni preveč ilovnata zemlja. S koruzo bo še šlo in istotako je tudi s fižolom, kateri je uspel kljub deževju dobro. Žita so bila letos slaba, ker so cvetela v deževju in par tednov pred žetvijo so poK'gia vsled vinarjev, trot ' no " i i pa začela ki iti že na njivi. Glede žit bo letošnjo zimo Štajerska navezana na uvoz. Zelo lepo in dobxx> ie letos uspe- la ajda, katere je posejane zelo veliko in je nii za-vrl piraz. Da bi le bilo toliko lepega vremena, da bi jo ljudje lahko poželi ter spravili na njivah v rasti, dokler ne bo zapadel sneg. Hrane za svinje bo za zimo dovolj. — Kakor znano, je bila zelo slaba s senom, ker pa ni bilo mogoče radi vedne-ga deževja posušiti in pretežno večino so ga oblatile povodnji ali pa celo odnesle. Lepa je bila ota-va, precej je je bilo. Žalibog so kmetje prisiljeni radi pomanjkanja denarja prodajati živinsko krmo že sedaj na jesen, akoravno jim bo na zimo še krvavo potrebna in je bo primanjkovalo. Bilanca letošnje letine na Štajerskem nam pove, da bosta to zimo pomanjkanje ter glad vsakdanja gesta ne samo pri revnejših kmetih in viničarjih, ampak tudi pri srednjih posestnikih. * Odprava konkurza. Ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o imovini Alberta Kopača, trgovca v Slovenjgradcu. Otvoritev podružnic »Bance dalmata di Scon-to«. Trgovinski minister je izdal odobrenje za otvoritev podružnic »Bance dalmata di Sconto« v Splitu in Šibeniku, pod pogojem, da tc podružnice vršijo le bančne posle. Posvetovanja radi ureditve konkurenčnega boja med Trstom in Hamburgom, ki so se pred kratkim vršila v Hamburgu, niso dovedla do končnega uspeha, ker bo treba urediti še mnogo detajlnih vprašanj. V ta namen se skliče meseca decembra nova konferenca. Sodeč po do sedaj doseženih uspehih, je upali, da se bo do novega leta dosegel popoln sporazum. Gospodarsko zbližanje med Odrsko in Jugoslavijo. V zadnjem času se opaža veliko zanimanje ogrskih trgovskih in industrijskih krogov za Jugoslavijo. V tem smislu se je spremenila ludi ogrska zunanja politika napram Jugoslaviji in tudi ogrsko gospodarske organizacije iščejo stike s sorodnimi jugoslovanskimi organizacijami. Med drugim jc postalo aktualno tudi vprašanje ogrske svobodne conc v splitskem pristanišču. Zapaducpvropski železarski (rust sklonjen. Pogajanja za sklenitev zapadnoevropskega železarskega trusta so navzlic težkočam dovedla do uspeha. Tozadevna pogodba se .ie podpisala 30. sept. in stopi že 1. oktobra \ veljavo. Ker Belgija ni odstopila od svoje zahtevo glede višine belgijske kvote, sta Francija in Nemčija pristali na od Belgije predlagano kvoto, čeprav sta pri tej kvoti oškodovani. V pogodbi jc predviden tudi pristop srednjeevropskih železarn h kartelu. Za nadaljni razvoj tendence zbližanja evropskih narodov na gospodarskem polju je sklenitev železarskega trusta neprecenljive važnosti. Usoda delnic intervencijskega sindikata na Dunaju. Dunajske velebanlce, članice bivšega intervencijskega sindikata, so ustanovile v Curiliu hol-ding-družbo. Ta družba'je prevzela vse efekte bivšega intervencijskega sindikata, ki se zaenkrat nahajajo pod zaporo. Kakor znano, je bil intervencijski sindikat ustanovljen pred dvema letoma, da reši dunajsko borzo pred popolnim polomom. Sindikat je bil primoran nakupiti velike množine delnic, ki kotirajo na dunajski jjorzi, med katerimi se nahaja precejšnje število delnic Trboveljske premogokopne družbe. Hitro nazadovanje cene srebra. Cena srebra je pričela koncem leta 1925. naglo padati. Vzroki tega padca Iež'jo deloma v naraščanju produkcije, predvsem pa vpliva na ceno predstoječa valutna reforma v Indiji. Srebro je bilo dosedaj podlaga indijske valute, sedaj pa se namerava indijsko ru-pijo postaviti na zlato podlago. Indija je bila dosedaj glavni kupec srebra na svetovnem tržišču. Čim se uvede zlata valuta pa bo potreba Indije po srebru znatno padla. Od januarja do septembra je padla cena srebra za unco v Londonu od 31 V, d. na 27°/i(i d., torej za več kot 13%. Toda padanje se še ni ustavilo. 30. septembra javlja London kurz 267/m d. Da se popravi cena srebra, nameravajo rudniki znatno znižali produkcijo. Nagel dvig češkoslovaškega izvoza premoga. Vsled znižanja železniških tarifov in ukinitve izvoznih taks na premog se je v avgustu izvoz češkoslovaškega premoga nagloma dvignil in s tem tudi produkcija. Napram juniju se je produkcija ostrav-skega revirja v avgustu dvignila za 32% od 702 na 993 tisoč ton. Izvoz tega revirja pa se je dvignil za skoro 200%, od 95 na 281 tisoč ton. Izvozilo se je pred vsem v Italijo, Anglijo in skandinavske dežele. Kakor vidimo, je tudi Češkoslovaški uspelo izrabiti ugodno situacijo na svetovnem tržišču premoga, ki je pred meseci nastala vsled štrajka angleških rudarjev. V kolikor je slovenskim premogovnikom, ki ležijo Italiji najbližje, tudi uspelo izrabiti to situacijo, nam ni znano. Dne 2. oktobra 1926. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: Berlin 13.475 (13.158 -13.488), Italija 212.50 (210.09-212.69), London 274.80 (274.35—275.15), Newyork 56.50, (56.384— 50.584), Pariz 161 (159.89-161.80), Praga 107.75 (167.35—168.15), Dunaj 7.98 (7.905—7.995), Curih 10.9425 (10.9275-10.9575). Curih. Belgrad 9.1425 (9.1125), Budimpešta 72.45 (72.45), Berlin 123.25 (123.225), Italija 19.45 (19.4375), London 25.10 (25.10), Ne\vyork 517.25 (517.25), Pariz 14.55 (14.637), Praga 15.32 (15.325), Dunaj 73 (73), Amsterdam 207.20 (207.20). Dunaj. Belgrad 12.4950, Kodanj 187.80, London 34.32, Milan 20.65, Newyork 707. Pariz 19.85, Varšava 78.15. Valute: dolarji 704.12, lira 26^9, češkoslovaška krona 20.9025. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 824.000, Živno 705.000, Alpine 350.000, Grednitz 102.000, Kranjska industrijska 590 000, Trbovlje 390.000, Hrv. esk. 145.000, Leykam 121.000. Hipobanka 60.000, Avstr. tvornice za dušik UZtm. Mundus 1,065.000, Slavonija 36.200. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen i cenen. Dobiva se v vsef> dobro asorliraniO koloni/alnlO trgovinafi. Vse kaže, da smo z razvojem radiotehnike prišli na neko štacionerno točko in v gotovem oziru celo na vrhunec. Dočim smo redki amaterji še pred kratko dobo, pred nekaj leti bili vsi srečni, če smo med bobnanjem brzojavov ujeli nekaj pridušenih in raztrganih zvokov iz Berlina, ali iz bogve katerih nam neznanih krajev, smo danes postali Ze zbirčni, zahtevamo umetniško dovršenih prireditev, in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu hoteli slišati opero po radiu čistejše in naravneje, kot če bi bili pri predstavi v gledališču. Dospeli pa smo morali do nekega vrhunca, saj se je sko-roda ves kulturni svet trudil v spopolnjevanju tega najnovejšega športa. Kakor smo še pred par leti dnevno pričakovali epohalnih izumov na radio-tehničnem polju, tako vemo danes, da nekaj prin-cipielno novega skoroda ne more priti. Pred nedavnim časom so še po strokovnih listih kar deževali »novi in preizkušeni« sestavi, danes je ta ploha precej pojenjala, in pojavila se je bolj smiselna smer, ki gre za tem, da ono, kar je pri radiu dobrega, kolikor moč spopolni in zboljša. Tudi smo danes že na jasnem, kaj moremo in smemo zahtevati od dobrega radio-aparata, in o tem se hočemo pomeniti. Kateremu amaterju, ki dobi tedenski program vseh evropskih radiopostaj ni na lem, da iz njega izbira po svojem individualnem okusu in da gotov večer posluša ono postajo, ki si jo določi. Vendar pa amater večkrat kljub potrpežljivemu iskanju dotične postaje ne najde in se tolaži nazadnje češ, da je ta preoddaljena, ali pa da oddaja s premalo energije, ali da je redio-vreme neugodno.' Vendar je pa vzrok, da amater ni prejemal zaželjenega programa navadno le njegova sprejemna naprava, oziroma aparat, ki je premalo občutljiv So pa aparati. ki jim ne uide najšibkejše znamenje, ki pride do njih po etru. To so predvsem oni velikani 7. večimi visokofrekvenčnimi ojačenji, ali pa tudi manjši aparati z reakcijo. To lastnost imenujemo občutljivost in jo smemo zahtevati od modernega aparata v veliki meri. — Druga prepornejša točka je pa kvaliteta ali kakovost sprejema, in mnogo amaterjev nas ie. ki polagamo na 1o točko največjo pažnosl. Kaj imam, če prejemam n. pr. oddaljene norveške postaje, če na je godba in petje zabrisano in nenaravno! In kakor je z gotovostjo in z razmeroma preprostimi sredstvi lahko doseči večjo občutljivost aparata, toliko težje je izvabiti iz njega čiste in naravne glasove. Brezdvomno jo kvaliteta sprejema najboljša pri onih aparatih brez reakcije, posebno pri superheterodynu, pa tudi pri neulxodynu. — Mnogo lažje kot lep in naraven sprejem, si je pripraviti močan sprejem in sicer na ta način, da nizkofrekvenčno ojačimo. Žal pa, da smo bili do zadnjega črsa prisiljeni žrtvovati naravnost in lepoto glasu, če smo ga hoteli oja-c-iti. Šele v poslednji dobi smo dobili upore, da z njimi oiačujemo nizke frekvence, brez da bi nam raztrgali naravne glasove, kot to store transformatorji. — Da je radioaparat popoln, moramo od njega zahtevati še veliko selektivnost. Zgodi se, da prideš k amaterju, da boš poslušal koncert iz Rima, toda mesto godbe iz Rima dobiš godlo iz Triuza. Berna, Breslave in morda še iz Miin-stra .Tak aparat, ki strogo ne loči ene postaje od druge, ni selektiven, ni prvovrsten. Ravno Rim je nekaka preizkusna točka za aparat, če tega dobimo čisto brez primesi Breslave, potem je glede selektivnosti prestal preizkušnjo. Z gotovimi sredstvi se pač more selektivnost aparata povečati do skrajnosti, vendar to ni priporočljivo, ker trpi pri tem prav občutno kvaliteta sprejema. Da pa dosežemo vse gori naštete lastnosti pri sprejemu, si moramo biti na jasnem, od česa je odvisna ena ali druga. Predvsem pride vpoštev pravi sestav aparata. Tu je na prvi pogled izbira tako velika, da od samih dreves ne vidimo gozda. Vendar pa se vsi ti premnogoštevilni sestavi dajo kmalu uvrstiti v eno ali drugo kategorijo, ki sloni na lastnih principih, in teh je bore malo, komaj pet. Brezdvomno ne prekosi pravilno sestavljenega aparata s transpozicijo prav noben drug sestav in po pravici se imenuje superheterodyn kralj radio-aparatov. V najvišji meri je ta sestav občutljiv, nedosegljiv v lepi in naravni reprodukciji glasu, a zraven kar najselektivnejši, pa tudi zadosti gla-san. Toda eno samo napako imajo ti aparati, to namreč, da so njih nabavni in vzdrževalni stroški preveliki. Takoj za temi pride vpoštev neutrodyn, ki ima vse dobre lastnosti superheta, le v nekoliko zmanjšani meri. So ti aparati mnogo cenejši od prvih, a imajo to slabost, da je njih upravljanje precej komplicirano, pa tudi njih sestava nikakor ni enostavna. — Pa pridemo do aparatov z reakcijo, induktivno, kapaciletno, ali obojno skupaj. Ti setavi namreč pošljejo sprejeto in že enkrat ojačeno energijo nazaj v anteno, da se ponovno ojači. Nek amater jim pravi prežvekovalci in to precej po pravici. Ti sestavi so silno občutljivi, dostikrat zelo selektivni, toda kakovost glasu je le redkokrat prvovrstna. Ima pa ta sestav še drugo silno slabo stran, to namreč, da amater, ki hoče sprejem prisiliti, spremeni z malim gibom svoj sprejemni aparat v oddajnega, ki pošilja iz antene nečloveško piskanje in zavijanje in spravi v obup vse bližnje amaterje. Radi te slabosti je bil ta sestav v Nemčiji do pred enim letom prepovedan, a nazadnje se je državna uprava udala, češ, da zaupa amaterjem, da bodo svoje »Kiickkoppler-je« upravljali s pametjo in taktom. Je pa ta aparat kot nalašč za amaterja, ki ni preveč ambicijozen. — Ostanejo nam še refleksni setavi, to so »prežvekovalci« drugačne konstrukcije kot oni z reakcijo, ki pa ne funkcionirajo vsakemu amaterju, kot bi si sam želel. — Gosp. Jakopič nam je razstavil na jesenskem velesejmu tudi enoceven aparat z okvirno anteno superregenerativnega sestava, ki je brezmejno občutljiv, ni ga pa sicer v nobenem oziru priporočati v splošno uporabo, ker ne-strokovnjah iz njega razen piskanja itak nič ne dobi. — Tu so torej našteti kolikortoliko principi-elno različni sestavi, ki se razlikujejo po občutljivosti, po kakovosti in jakosti sprejema, ter po seleklivnosti. Ni pa kriv vselej sestav, da ne odgovarja aparat vsem naštetim zahtevam, ampak premnogokrat amater, ki si sam sestavlja aparat po dobljeni predlogi. Predvsem se tu maščuje napačna štedljivost ali nepoznanje materiala. Kupiti si moramo le najboljše sestavne dele, ki naj jih nam, če le mogoče, izbere strokovnjak. Dostikrat ni ravno najboljše ali najprimernejše to, kar je najdražje, ker tudi pri radiu plačujemo fazono in modo. Glavno jc le, da so posamezni deli v električnem in tehničnem oziru neoporečni. Ti deli pa morajo biti v aparatu tudi pravilno sestavljeni. Zapomniti si moramo enkrat za vselej, da je notranjost aparata namenjena vsemu drugemu, kot estetičnemu čutu naših oči. Simetrično razpostavljene žarnice, paralelni spoji, lepo ostro skriv-Ijene žice in še kaka druga nesmisel ugaja sicer nestrokovnjakovim očem, ki pa se bridko maščuje nad amaterjevimi ušesi. — Je pač res, da ne sme žaliti radioaparat naših oči. toda tu pride vpoštev le njegova zunanjost. Ta naj bo namreč preprosta in enostavna brez nepotrebnih gumbov, preti kal in druge navlake. Največji amerikanski aparati nimajo na prednji strani več ko tri vrtljive gumbe in vtikalo za telefon, a jaz poznam amaterja, čigar aparat nima na prednji strani nič več kot 34 spremenljivih delov Kakor je to smešno, vendar mož ve, da to marsikomu celo imponira. V prihodnji nedeljski številki prinesemo natančen popis radioaparata Jleinartzovega sestava s potrebnimi diagrami in spvodili, da bo v stanu tudi popoln laik sestaviti si aparat, ki ga bo v vsakem oziru mogel zadovoljiti . CerKvenS vesinil*. Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 7. oktobra v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Nazzn&mlla Klub esperantistov v Logatcu priredi dne 10. oktobra ob štirih popoldne v hotelu »Kramar« javno predavanje o važnosti in koristi mednarodnega pomožnega jezika. Predaval bo Kiko Korene. Po predavanju zebava EKKaEffiSESfflHBEB^BEiffiEiEiBHaBfcilCHKMEI Da bodete Eadovoljni z res dobrimi vrvarskiml issdelki zato je treba naročiti tako blago le pri UubfilasfE?, Sv. Petra cesta št. 31 podružnica v Mariboru, Vetrlnjska 20 ter Kimnlk, Šutna 4, oaflBBBBHBBBanssiaflflaHBBBBflnnaBBfl* Vremensko poročiSo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2, oktobra 1926. Višina barometra 308'8m Opazovanja Barometer Toplota v C' Rel. »laga ' % Veter ln brzina t m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ro Krt . II i? • o. K "S krni čas oh opazovanju »mm do 7« 7 768-8 IO-O 100 mirno 0 megleno 16-6 9-9 8 769-1 10-4 100 mirno 0 megleno Ljubljani! (dvorec) 14 767-9 16-4 69 SVV 3 7 19 768-7 14-1 75 mirno 0 21 768-9 13-2 95 miruo 0 Maribor 769-4 12-0 97 • NW 1 0 dež 12 9 Zagreb 769-3 11-0 97 WNW 1 0 megla 14 8 Belgrad 8 767-7 14-0 73 mirno 2 megla 21 10 Sarajevo 767-1 12-0 94 mirno 10 20 11 Skoplje 766-4 15-0 82 mirno 10 28 10 Dubrovnik Split 11 763-9 18-0 65 NE 3 3 26 17 Praga 770-3 tPO — mirno 0 megla 12 10 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 3. oktobra 1926: Oblačnost pada, temperatura narašča, V gorovju megla. Modo Predno kupite, oglejte si naše blago in naše cene ! RESE NA ODLIKAH. Da ni ženska moda preveč monotona in lepo v poedinih skupinah. Vol žalostna, je vedno vsepolno iskanja, kako bi jo oživeli, da bi bila bolj pestra in živahna tudi za zimski čas. Izmed takih novih okraskov so najmodernejše rese, od katerih dobijo obleke svoje posebno zunanje lice. Obleka iz sukna dobi rese iz volne, lažje obleke pa iz svile. A kako prisili take rese? Najlepše so seveda umetniško izdelane, ki jih vtaknemo skozi blago obleke. Vzamemo tri do štiri svilene niti in jih predenemo skozi blago in jih nanj privežemo, da so potem rese . . -inene rese so bolj temne barve, svilene pa tudi svetlejše, ai zmeraj tako, da se skladajo barve z barvo obleke. Vsaka obleka, ki je okrašena z resami, jc prav elegantna in jo moreš imeti tudi pri večernih prireditvah, čeprav ni obleka svilena, temveč volnena. Da so prišle obleke z resami v modo, je odtod, ker so bile že prej moderne dolge rute z raznimi živobarv-nimi vezeninami in resami, v katerih smo svej čas žc poročali. Take vrste so kakor ce- „¥OI K A" I-iubljana — nasproti »Mestnega doma«. okusno in umetniško izdelane. Na sliki vidiš tako ruto, ki ima prav dolge rese in bogato vezenino, ki je ročno delo. — V sredini vidiš obleko iz sukna, ki ima ob straneh vdelane rese. Ovratnik jc zavezan z dolgo pentljo, pas pa je pritisnjen in znači že moderni, višji pas. Taka obleka je najlepša v črni, temno-modri ali rdečkasti barvi. Prva slika pa ti pokaže prav elegantno obleko za gledališča ali koncerte in je iz črne svile. Po hrbtu visijo dolge rese v obliki pelerine, krilo )c pa skoraj dvoj nato; najprej svileno, čez to pa jc krilo samih res, ki so vdejane v svileno krilo in prosto visijo po njem. Pričakovati )e, da bodo rese zelo moderne v zimski dobi. Komur pristoja res lepo. in kdor ima — bo bržkone PAula B&oOH /J Kratek, pajčolan čez klobuček jc spet v modi. Pripraven je pa le za posebno izbrano t . i , , . — ......... - • »») v- iv. l. 413 M^J^l in -CP is *'SO ali vsaka bs»sc?Ja 5O pp»r Najmanjši o .las 3 ali S> E«n. Oglasi nid devet vrstic se računajo više . Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo. UČENCA zn mizar, obri' pri svoji oskrbi sprejme' Matija Aadlovic, Vidov-' ill(o!igenten sedmogimmm-aanska 2. 6781. lepe zunanjost i, voj i- ' ---------------------- —■ širine prost, v o: <~ sloveti Spreime se spreten i l"'« nomPJiiie, italijanščine r in angleščine. Vešč je tudi trčevki n^tro^nik ' nol"fike stenografije. - I'o-u»u™' . nudile na upravni:!vo -Slo- mešane stroke, kot vodja | Ve"ra' poJ člcvilko 8779- podružnice. Kavcija brez- 1 fvj- __ , ... pogojna - nastop lahko ISG8 S3 Pl6tl!|a takoj. Ponudbe pod šifro Proda se polom prostovoljce javne dražbe enonadstropna TRGOVSKA HIŠA z velikim skladiščem in vrtom v Trebnjem št- 12, Dražba sc vrši dne 11. oktobra ob 10, uri; pod cenil, vrednost se nc proda, — Za pojasnila se je obrnili na obč. tajnika v Trebnje n. e^smue/ 'dMM? J« V JUT, Otroška POSTELJ I A URA jako lcPa, se V LDS-tj proda. Naslov upravi pod štev. 6768. I > Pahovka (šal) iz tenčice, ki je obšit s krznom, je pripraven za zvečer. Zdi sc, kakor bi bila tako pahovka ovita krog vratu, a jc le popolnoma po kroju urezan ovratnik, ki se zapne krog vratu. Taka pahovka jo prav lepa, lepši kot boa iz krzna, ker je bolj nežna. Najbolj v modi so rjavkaste pahovke z rjavim krznom in rožaste s sivim. PORCELAN. Porcelan je brezdvomno iznajdba Kitajcev, kajti oni so ga že 1200 let prej izdelovali, nego je bilo to v Evropi sploh znano. Kitajski in japonski porcelan je prišel v Evropo šele okoli leta 1500. Ime porcelan izhaja cd Portugalcev, ki so ga prvi prinesli v Evropo. Dvo sto let je bilo vsako prizadevanje ponarediti porcelan zaman. Prvi so ga izdelali Francozi leta 1700., pa je bil zelo slabe kakovosti. Po mnogih poskusih se je Nemcem posrečila izdelava finega porcelana, a Švicar Bottger ga je še izboljšal. Leta 1710. je prvikrat prišel na trg tako z.vani Meisner porcelan. Kmalu nato so tudi v berlinski državni tovarni za porcelan ponarejali japonskega. »Vesten« štev. 6791 na upravo »Slovenca«, ! izurjena, z vso oskrbo , v , hiši. Plača po dogovoru. ■ — Izve se pri t v r d k i VAJENCA pridnega, zdravega in nobenega, sprejme pekarna rUBA.lt na Ifskeku. - Vse drugo po dogovora. GfiSO Dcbro izurjena ŠIVILJA išče dela po hišah. - Na- L U11UUUB slov v upravi pod žt. 667S. VEVČAH, POSTREŽNICA iščT mesta k 2-3 osebam. Ponudbe upr. pod: Postrežn"ca. Išterio za trkojš. nastop v stalno službo prvovrst. bela, naprodaj. Poizve se: Marijin trg št. 12. 6804 2 MM\ oddam za 2 leti v najem na ljubljanskem polju. — Mesar Klemene Jager. 6681 vsakovrstne, in motorna prvovrstni, kolesa, popravlja najbolje, za izdelo-' najhitreje in najceneje: LJubljana, ! vanje konfekcije — dobe FLORJANČIČ, Karlovska °7*»7 [delo na v konfekcij.1 ccsta 22. 6432 " ,TT; industriji Jo-io IVANČIČ,' DIJAKA sprejmem na SKABERNE stanovanje in hrano. — Mestni trg. Elektr. razsvetljava. Na- : rr^HT" „_TT ,.TT- slov v upravi pod; 6787. - MEHANIK Ljubljana, Miklošičeva 41 POSESTVO prodam: Opremljena SOBA z večlet. prakso, želi pre-; meniti službo. - Naslov v i upravi lista pod št. 6703. Z dežele za trgovino, z j-------- -------- vso oskrbo ki bi si mo- MfSSI^'?1 SJS " samca ali rala sama kuhati. Učna oženjenega, doba 3 leta, drugo po do-i brez otrok - sprejme v . , .. .. govoru. Ponudbe upravi službo Ftrdo MAČEK, po 3S5ioit-MS ZštgllV pod: »Modna trgovina«, domače »Caj«, posestnik, ----------- ------I Reka, pošla Laško. 6656 Trg. pomočnica i Ti^rvENTiNjA'' mešane stroke, začetnica, trgovske šole želi mesto . , , želi službe. Gre tudi na BLAGAJNIČARICE. Gre Off£|3 S8 Si'P'^3 deželo. Ponudbe upravi tildi v pisarno k trgov.1 , -> . * »Slovenca« pod št. 6S01. podjetju. — Cenj. dopise c"'kvcnlka ln organista --------- — nocJ. »Marliiva« 6708 v. Pctr« nrl Novem mc- PRODAJALKA mešane _..L. » .- Približni dohodki: . i ... j nt ■i, . Uzdek njiv z in mornlki stroke, išče mesta. IN a- se sprejme v posel vo; redi se lahko dvo stopim takoj. Dopisi pod; ^wi?iillIv.Cl pouk za izde- jo govedi; proslo stanova-»Poštena 6802« na upravo lovanje zgornjih delov. - I vinak?™?^ Stolniim^n ne" ■ | Prednost ima taka, ki se kaj v denarju. Prnnie do BLAGAJNIČARKA | je že učila nekaj časa. - »K oktobra na župni „rnd v , . Hrana in stanov, v hiši. - ' Pr/lltu s prakso išče mesta; po- », . ,, t -------------- magala bi tudi v trgovini. Naslov v upravi žt. 6715. Mj,!™ Naslov v upravi: št. 6647. ___„ I^CJaUJi 30 leini trgovec in 14 °ra.u °ddalj. od ; .. I postaje ^.0 mm. Lena Uin posestnik, ! 10.000. Dol Medvedjeselo neopor. preteklos; i. iz ugl. Stev. 11, okraj Trebnje. rodbine, zeli poročili izobr____________________ premož. gospodično, ki ima „ „ veselje do sovodstva trgo- J^f ^ gllOJS (gr.tcrist) za polnojarme-nik, dobro izvežban, dobi z 2 posteljama se odda. _! takoj službo. - Ponudbe Naslov v upr. ltsta St. 6734. pod »I/vczban« na Oglas. zavod Kovačič, Maribor. PRODAJALKA sprejmem v trgovino z ' mešanim blagom, — Po- izurjena v galanterij, in nudbe ali osebno pred-mešani stroki, želi pre- staviti se je pri tvrdki meniti mesto. Ponudbe Davorin Podlesnika nasl. pod; Vestna« na upravo. Frar/jo Černe v Radečah. GOSPODIČNA gre kot J sostanovalka k preprosti mirni stranki. Ima svoio želi izobražena gospo-posteljo. Pismene ponud- dična z istotakim solid. be na upravo pod šifro: gospodom ali vdovccm. - """"" ---- Ponudbe pod »Bodočnost št, 6752« na Slovenca«. »MIRNA« št. 6750. Strojno pletenje sprejema na dom pletilja. Ponudbe pod .Pletilja 07S4« na upravo .S«venca«. Dober, ne predrag _______ krojač za deželo 0 OS P 0 ffiČ lfia -bNaslov° v8' upravnUtvi gre šivat na dom obleko »Slovenca« pod St. 6774. in perilo; novo in popravila. Ponudbe na upravo pod; »MARIJA 1000«. ŠIVILJA t__„„,,•„ ci.._„J sc odda v najem 2 visoko- Leopoloma Sternad go]ccma (viSnkn«niwamai Lepa zrač. soba z elektr. razsvetljavo, z 2 posteljama, par korakov od med. fakultete, za kostanjev les zn tanin IŠČEM v vseh krajih Slovenje proti dobri proviziji. — »MANGART« — poštni piedal 43, Ljubljana ""ŠIVALNI STROJ * ugodno prodam. Lcber, Šentpeterska vojašnica. ordinira s 1, oktobr. v Vetrinjslsi ulici 16/1, (Vetrinjski dvor). LOKAL se priporoča cenj. damam s hrano ali brez. Naslov, primer, za cerkveno obrt, Kolodvorska 22,III.. levo. I v upravi pod Stev. 6753.1 se išče pod St. 50. posodim hišn. posestniku, če mi prepusti PRAZNO SOBO s souporabo kuhinje, Ponudbe na upravo pod šifro: »Takoj«. Izurjen gostilničar sprejme dobro idočo gostilno v promet, kraju v najem (najraje od litra). Naslov v upravi lista pod šifro: »Gostilničar« 6666. primeren za pisarno nli ali katerikoli obrt, 1111 Gorenjskem, blizu železu, postaje. — Naslov v upravi Slovenca pod štev. 6T55. Prekajeno svinjsko msso prvovrstne kakovosti po izredno nizki ceni OCVifaS od silil po Din 5"— kg, in k donijo sanjski 5HI" ti t * * fif Si znamke J. P. v sodih po 50, 100 in 2U0 kg po najnižj h dnevnih cenah prodaja tvrdka Evaid Pop o vič elefantne, prvovrstne izdelave, in razno pohištvo nudi najugodneje Matija Andlovic, Vidovdanska 2. POZOR, pevska društva! Proda se KLAVIR, močan glas! Podrobnosti se dobe pri g. Navinšku, Šcten-burgova ulica 1. 6763 Jsbolka fina, namizna, samo va-gonske množine, vrste: Kanada, Mašancka, Bel-lefleur in druge fine vrste, čisto ter lepo sortirano blago KUPI po naj višjih cenah D. ŠKERBEC špecijalna trgovina živil in deželnih pridelkov, MARIBOR, Gosposka ul. Jt. 5. — Ponudbe osebno ali pismeno. 6747 NAPRODAJ privatna. 1000 ha velik čez 400.000 m3 smreke, julke, bora, bukve, starost 60—100 let, dobra kvali teta, 2—6 km od železnice, 110 km od Splita, Cena z zemljiščem vred Din 3,500.000. — Resni direktni kupci naj javijo svoje naslove na upravo pod: »Bosanska šuma«. 18 A. Ž. panjev čebel, živahnih, ■/. dobrimi maticami, tudi v medišfu lepo izdelano satovje, preskrbljeno za zimo, po 500 Din. - Naslov v upr. lista pod št. 6707. MOTOR na surovo olje. Orig. Cro-sley, sistem .Otto - Mang-hester, 12.S III', prodani po ugodni ceni. - Naslov pove uprava lista pod štev. 0540. ) izred. velik pes, 15 mcs. star, perfekino dresiran za osebno varstvo in čuvanje naprodaj. - Dopise na upravništvo pod šifro: »Izrednost« St, 6770, Razna oprava: kompletna spalnica in jedilnica, razno ključavničarsko in drugo orodje, razni stavbeni in drugi materijal, autodeli itd. — so nsprodaj v nedeljo dne 3. oktobra od 9. do 12, potdne AUTO GARAŽI THALER na Glincah, TržaSka cesta. I Tovarna In zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov razliCnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popra vila za Ulasb. Matieo, Kon sorvatorij in za druge institute so izvršujejo od moje tvrdke. — Točna postrežba, zmerno cene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev H. VVAltUINEK, Ljubljana. HllScrjcva ul. 5. RADTO-APARAT troeev-111, za sprejem vseh srednjeevropskih postaj, prodani. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 6785. Harmonika nemška, dobra, 3 vrstna, 3 krat vglašena, poceni naprodaj. Jos. Vldmajcr, Križevniška 2, Ljubljana. STANOVANJE 1 sobe, kuhinje, pritiklin, souporabe pralnice in ko- palnice in vrta ob Dunaj- ski cesti, na Brinju, odda takoj Pokojninski zavuu za nameščence v vseh prvovrstnih znamk, kakor tudi »STOEWER«, kupite najceneje pri M, PLEVEL PRESKA — MEDVODE. Zahtevajte ponudbe! fSfifofS (letošnje), su-«»MC hc, čiste i zdrave, za jelo, kujjujem svaki kvantum. - Ponude sa uzorcima na: Krista BU-DAK - Frankopanska ul. 18, Zagreb. 6749 HARMONIJ ali KLAVTR dobro ohranjen, se knpi. -Ponudbe upravi lista pod šifro: .Harmonij« št. 6757. tehnički komercialni. biro v Beogradu — Kosovska ulica št. 29/11., prevzame zastopstvo - domačih tvornic - Natančna pojasnila daje tvrdka sama. 6751 Naprodaj je 70 q sladkega SENA la- po D 1.125 za 1 kg franco post. Rajher.burg. - Ant. Grome, Presladol, pošta Rajhenburg. 6710 RAZPISUJEMO DOBAVO 120 m1 jamskega lesa., - Interesentom poboji na | razpolago. - DIREKCIJA DRz. RUDNIKA ZABU-KOVCA - pošla GRIŽE, 30. sept. 1926. 6776 stampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. POZOR ! POZOR! Velika zaloga KLOBUKOV ZA DAME: iz filca, ža. meta in svile, najnovejša moda za zimsko sezono po najnižjih cenah. Tudi popravila sc izvršujejo točno pri in bombaž za strojno plelenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Maribor, Stolna ul. 2. jSlf- PRODA SE -T95C ceSo posestvo 60 mernikov posetve, z mil* 110111, žago in gospodar, poslopjem, tudi premičnina, na Visokem pri Kranju, V odn stalila. Proda se zaradi starosti in vdovstva. - Kupnina se izve pri po-sestnie.l MARIJI llltOI.III 1111 Visokem 1:1 pri Kranju, „Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Kartovska c 4. „Tovarna dvokoles in otroških vozičkov." in sodarska rfela vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-darsko podjelje, Ljubljana — Trnovo. 5519 Kupim hišo v Ljubljani, z najmanj 2 stanovanji. - Posredovalci izključeni. - Ponudbe na inseratni oddelek »Slovenca« pod: »Kupim«. Krojači! Proda se skoro nov krojaški Šivalni stroj Singer po ugodni ceni. Več pove Ana Novak, Metlika 181. Klavir dobro ohran., kratek, najraje BuScndorfčr, kupim. -Ljub-' Ponudbe s ceno upr, lista liani, Aleksandrova cesta pod: »Klavir 1000« 6735. Žirrsnke modrocc, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). m modernega POHIŠTVA proti predplačilu 20 Din razpošiljata ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano. 6398 5 (3 v I. in 2 v III. nadstr.) odda s 1. novembrom »POKOJNINSKI ZAVOD v Ljubljani«, Gledališka ulica št. 8. 6460 ob Dunajski cesti ODDA v triletni najem »Pokojninski zavod v Ljubljani«, Aleksandrova cesta. JABOLKA 30 stotov Renskega boba, obranega (»Reinerbohn-apfel«) naprodaj. Naslor v upravi lista pod: 6711. Divjak & Gusliiič trgovina dvokoles in mc. hanična delavnica MARIBOR, Glavni trg 17 Tattenbachova 14. PrirfeBIvalfe rmvifi Rarocnsftov! Pozor, gostilničarji! Župni urad SV. MIKLAVŽ prt Ormožu ima naprodaj 1 vagon ffufomerskega vina! X•»>* •»}■» t »t«..sf*.>t*..it*.i-.s,tfc.'ste. t .ite.At 190'—, moderni iz fine zajčje dlake 20 r-. Sper a-% liteta ».STA'4 240'-, fan- tovski 45'-in -, fini lov-|(®j|l ski 98'-. Krasna spnrt kapa 27'-, g$RS moderna 35'-, zelo fina 4v-, na- jŠ^SS dalje čevlje, konfekcijo, perilo po zelo nizki ceni prodaia vele-trgovina R Siermsckl, Ce!j^ St. in. Pišite takoj po ilusirovani cen k z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engco ct ne. pošljemo vsakemu kupcu na željo, maufaktur-ne vzorce pravkar prispelih novosti, kakor: suknn za ogrtačs modna sukna sukna za obleke sukna za gosposke obleke sukna za gosposke suknje modne parhente modne lanele Sifone flanele za perilo klot za odeje gradi za modrace posteljnino itd. itd. Vse b!ego cddalamo po ie!o usodnih ccnsh! Zni ane cene in na -/F— -a večje skladišče vj /"T^fA ^mSJi, koles, moto.iev, |fMH iV-l valnih strojev, otro-^jSjnr VM-lpSkih vozičkov, vsa. ko vrstnih nadome-^gj stn h delov, pneu-matike. Posebni oddelek in popolno popravo, ema -branje in ponikianje dvokoles, otroških voz či o» šivalnih strojev itd. — Pro iaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUN A" - F. 15. ti., tovarna dvokoics in otrošk b vozičkov, Liubliana Kar ovska '! f'^' pečato \ f/ graverstvo, etiketo ^ S iT AR a SVETEKj V'« LJUBLJANA vsako množino, od 6—9 m dolžine, zimske. sečnje. — Cenjene ponudbe z navedbo množine in najnižje cene franco vagon naklad, posiaje je poslali pod: »Hmelovke« št. 6653 upravi »Slovenca«. Kompletni: dvocevni aparat 1.500 Din trocevni „ 2.200 „ štiricevni „ 3.200 „ Sprejem vseh evropsk oddajnih postaj. GliSiiu in tstii tudi v glasnem govorilcu. Vse potrebščine — tudi za amaterje. Tudi na obrolie I P-t : n, dr. K.ajn3ic f- v filoven-ka ui ca štev 12 HMMMBmiMBBMI vse blehlnStru mente, ter lovtk.' rogove hitro ii precizno po1' av 1 ;... n^otfh ili le Povodom najinega odhoda iz restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani se tem potom prav pr'srčno zahvaljujeva vsem ccnj. gor.tom, pos "ono še gg. železniškim uradn;kom in ud. žb- nccm za ljubezniv obisk in zaupanje, ter jim kli-čeva v slovo iskren «>/ I.hr.il.iana V.es: :a t it «ev. S •:f (poleg masistr.) Siari Instrumenti Se vzamejo v zameuo ali pa letini jo. v Ljubljani ie naprodaj le z vsem inventar, in bla-j!0m, — Ponudbe upravi pod »Prima 500.000 Din«. [železne] in svetilke in dr. tozadevne potrebščine, jfko kupite po zelo nizki ceni pri IVAN KARAŽIJA, železnica, Maribor, Aleksandrova c. 42. vsakovrstna po naj-iL'«. v ugodne.jai ceni kakor vsako leto vedno v z a 1 o g i. Kupim tudi surovi ln stopljeni ioj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JO«. BER6MAN, EJMB1.JAKA Po |a si ca (csia šiev. 8S VOZOVI Slsek priorod« b o IJ S t otirnbunce. r t» h tltur«. strune, iolp In v • iV. ji- PQtrebJEir.e - za »i seu? .m»r. 192? ea;ev aafsm Vsi navedeni prostori ter stanovanje za najemnika iu perso, al se bodo izročili le dobremu in kavcije zmožnemu strokovi jaku. Koncesija za obrat je na razpolago. Pi jasnila pri HilTflVR lU',l)J!«rs£3St Kre- eune Banhe. Ljubiiano. Siatoznana ivrdka vljuano naznanja, da se je s svojo prodajalno preselila . iz dosedanjih pr.: s t t rov v svoje novo opremlienc " * T : ir | š L; I t št 'e v. f i ter upa na nadaljao naklonjenost svojih cenj odjemalcev. Kad Luc mann Verska Luckmann roi.Vodušek poročena Jesenice - Ljubljana, dne 3. oktobra 1926. Gd IHSt SlSf gre govorica, res«i ica, kar tudi prava je da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri Valesstio Hladia Ce'I«, zraven nemške cerkve. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda Geiierat-io zas oostvo za kraljev nr> sH5. Zagreb, Tr« I. štev. 17 Redni potniški promet: Hamburg - Cherbouri!—Southampton v Novi York in Kanndo Cherbourg — Liverpool —couthampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo. Bucnos Aire; San Paolo Odprav« potnikov |„ 2„ :i inircd«. Knhlnc 1. -az-eda t j in t peaUljtml. Udabaoa« - Sljur; o. Britn* tod zastopstva: Reotfrad. Karali, r' • ulica 91 — Ljubljana, Kolodvorska ul. 6. Metkovič, !vo Vera a. — Split, Dioklecijanov i obala — Ve1 'lečkerck, Princcse Jelene obala št, 7, Brzoj. naslov na vaa gornja podzaatopitva nKOVM AILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: iSrpska Prometna "banka v tiaraievu in Gružu. Naalov za brzojavke: Prometna banka. posestnika in gostilničarja izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. — Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini, šolskemu vodstvu, obč, zastopu, gostilničarski zadrugi, gasilnemu društvu, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, oarovateljem lepega cvetja ;n vsem lei so v lako velikem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Selca, dne 30. septembra 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Edino na'boBl šivalni stro 21» kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Najnižje cene! GrKzn^r, ^Cller Tudi na obroke! l.!UB'.JAMa, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenja brezplačno. Večletna earanelja. Očleffe si naše izložbe za tesen? Damsftl velur plaSCl Iz (Iste volne v vseh modernih barvah od Din 550'- naprej Gričar A Mejač __ samo: Selesiborgova ul. 3. Nafsolldnegša ler znamo nafcenelša mošfta ln danisfta konicfcciia. juca reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 350 milijonov kron Naznanjam cenj. občinstvu Celja in okolice, da sera s 4. oktobrom ustanovil v CELJU, Slomškov trg — ra farno cerkvijo Sovci Predno kupite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si moro bogato zalogo, kjer kupite dobro blago in najceneje. — Posebno opozar/am na veliko zalogo „Flobert oušk", različnih sistemov, kaliber 6mm, za kateri nakup in nošenje ni treba nobenega oblastnega dovoiiema. — Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela inpooravila, hitro, solidno m po zelo nizkih cenah. JOSIP STERNAD, puškar in prodaja smodnika MARIBOR, Aleksandrova cesta 18 Restavracije I Gostilne I Delikatesne trgovine! Pristne KRANJSKE KLOBASI iz mesa najboljše kvalitete se dobijo od danes 3. oktobra naprej. Razpošiljam jih po vsej državi od 5 kg naprej po : ; : poštnem povzetju. : : : J. ROZMAN, mesar in izdelovalce pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 85, nasproti Pollakove tovarne Izdeloval bora umetne noge in roke, kilne pasove po meri, tudi za najhujšo kilo, trebušne obveze za noseče dame po operaciji, proti popkovi kili, visečem trebuhu, obolelim ledvicam ali želodcu, pokončne držaje, podlage za ploske noge, suspenzorije itd. natančno po zdravniških predpisih. — Kožnate kakor tudi imitacija kožnatih hlač, naramnice, rokavice samo lastni izdelki. — Vsa popravila, kakor; čiščenje in barvanje rokavic ter kožnatih hlač najceneje. — Z dobrim delom si upam v najkrajšem času pridobiti največje zaupanje. — Naročbe izven Celja točno in hitro! Za mnogobrojen obisk se priporoča blag. gg. zdravnikom, kakor vsemu cenjenemu občinstvu z velespoštovanjem IVAN FRIC, bandagist in rokavičar, Celje, Slomškov trg 3—4. Dolgoletni delovodja pri bandagistu Podgoršek v Mariboru. smatra za svojo dolžnost, da opozori p. n. občinstvo, da vsi njeni proizvodi brez razlike: »QUELQUES FLEURS«, ».LA BELLE SAISON«, »SUBHLITE«, »LE TEMPS DES LILAS«, »MON BOUDOIR«, »LA ROSE FRANCE«, »FOUGERE ROYALE« itd. — smejo biti oddani v prodajo izključno le v originalnih zavitkih. Vsled tega je treba zahtevati od prodajalca, ker ti ponujajo pod raznimi izgovori dišave po gramih, male stekleničke dišave takoimenovane »Miniature«, katere so prirejene za manjše potrebe. - P. n. občinstvo se naproša, da o priliki nakupa zlasti pazi na to, da je vsaka steklenica opremlj. z etiketo, na kateri stoji ime »Houbigant«, kakor ludi ga-rantna plombica, katera je edino jamstvo kupcu, da je dišava originalna. llMIlDBIHIBHIINUUUimBIH Išče se za početek novembra v vilo ravnatelja banke v Beogradu, mlad, oženjen vrtnar kateri se razume tudi malo na vinogra-darstvo. - Plača dobra, stanovanje, razsvetljava in kurjava prosto. — Ponudbe upravi lista pod »Ravnatelj banke 6675«. ■■i E 978/26—2. 6600 Dražbeni oklic. Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Slov, Bistrici z dne 22. sept. S 13/26—65 sc odredi na dan 7. okt. 1926 ob 8. uri in ev. še nasl. dni v Statenbergu v graščini štev. 1 JAVNA SODNA DRAŽBA raznih premičnin, ki spadajo v konkurz-no maso Pavla in Edite Lepul, kakor: opreme za 20 oseb, starin, veliko srebrnin, raznih dekora-cijskih predmetov, konj, mul, kočij, gosp. vozov, raznih gospodarskih strojev in orodja in drugo. — Za dražbo so merodajna določila §§ 278 in 277 i. r, Okr. sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dne 24. septembra 1926. kamnoseški mojster lili,Mm cesta it.38 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmor-n»le plošče za mobi-lije po rrafni^jlli cen ali, DISESL IN SAUGAS OATEHJI Tot^Z Ugodni plačilni pogoji Braca Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak Ib li VJOS Sir H. Rider Haggard: Hci cesarja Mont Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec »Ako blagovoli senor izraziti svojo prošnjo v španskem jeziku,« sem odgovoril, govoreč špansko, »mu bom morebiti mogel pomagati.« »Kaj! Špansko govoriš, mladi gospod!« je rekel ves zavzet. »Vendar nisi Španec, dasi bi po svojem obrazu lahko bil. Karamba! Čudno to!« in radovedno me je motril. »Mogoče je res čudno,« sem odvrnil, »ampak meni se mudi. Bodi torej tako prijazen in mi povej, kaj želiš, da grem potem svojo pot.« »Ej,« je rekel, »nemara lahko uganem vzrok tvoje naglice. Tam pri potoku sem bil videl belo krilo,« in pomignil je proti parku. »Daj si svetovati od starejšega človeka, mladi gospod, in pazi se. Lahko se zabavaš s takimi-le, ampak ne veruj jim niti besedice, nikoli ne poroči nobene — sicer te prime želja, da bi jih moril.« Pri teh besedah sem se naredil, kakor da bi hotel iti dalje, 011 pa se je iznova oglasil. »Oprosti moje besede, bile so dobro mišljene; morebiti boš nekoč spoznal, da sem govoril resnico. Nočem te zadrževati. Bodi pa tako prijazen in mi povej, kje je cesla v Yarmouth; ker sem prijezdil po drugi cesti, nisem popolnoma gotov, posebno, ker je vaša angleška pokrajina tako poraščena z drevjem, da človek niti miljo daleč ne vidi. Šel sem ž njim nekoliko korakov po jahalni poti, ki se je na tistem kraju združevala s cesto ter mu pokazal pot, po kateri mora jezditi. Pri tem pa sem opazil, da me je tujec med tem, ko sem govoril, pozorno opazoval v obraz, in ob enem — talm sp mi je dozdevalo — z nekim notranjim strahom, katerega je> skušal obvladati, a ga ni mogel. »Ali si tako prijazen, da mi poveš svoje ime, mladi gospod?« »Kaj pa je tebi do mojega imena? - sem odgovoril osorno, kajti človek mi ni bil nič kaj všeč. »Saj mi še nisi svojega povedal.« »To pa res; potujem ineognito. Morebiti ludi jaz poznam kako gospo v teh krajih,« je rekel in se čudno nasmejal. »Želel sem samo poznati ime človeka, ki mi je izkazal uljudnost, ki pa, kot je videti, ni tako uljuden kot sem mislil.« In stresel je konju vajeti. »Ne sramujem se svojega imena,« sem dejal. »Doslej je bilo pošteno, in če ga že hočeš vedeli, ti ga povem; ime mi je Thomas Wingfield.« »Sem si mislil!« je vzdihnil in obraz mu je postal kot obraz kakega vraga. Se nisem utegnil niti začuditi in že je bil skočil s konja in obstal kake tri korake od mene. Srečen dan! Sedaj hočemo videti, koliko resnice je v prerokbah,« je rekel in izdrl svoj meč s srebrnim ročajem. »Ime za ime! Juan de Garcia te pozdravlja, Thomas Wingfield.<; ^ Mogoče se čudno vidi, ampak resnica je, da mi je šele v tem trenutku šinila v glavo misel na vse, kar sem bil slišal o tujcu iz Španske in kako silno je bilo sporočilo o njegovem prihodu vznemirilo očeta in mater. Vsak drug čas bi se bil takoj zmislil na to, toda ta dan mi je šel po glavi edino sestanek z Lilijo in kaj naj ji rečem, tako da ni bilo v njej prostora za nobeno drugo misel. »Ta mora biti tisti človek, sem rekel sam pri sebi, nato pa nič več, kajti zavihtel je meč in me napadel. Videl sem ostro špico, ki se je zabliskala proti meni, in skočil v stran; obšla me je želja, da bi zbežal, kar bi bil lahko storil brez sramote, ker razen gorjače nisem imel orožja. Vzlic odskoku pa se nisem mogel popolnoma umakniti sunku. Namer-jen mi je bil v srcc, prodrl mi je pa samo rokav leve roke in me ranil v roko; nič hujšega ni bilo. Spričo bolečine tega sunka pa mi jo prešla vsaka misel na KDOR RABI OBLEKO, RAGLANE in ostala oblačila res iz dobrega blaga, kupi NAJPO-VOL3NE3E pri nas. — Izredno velika zaloga in posebne cene za šoloobvezne. Detajlna trgovina KONFEKCIJSKE TOVARNE Fran Oerenda & Cie,, L3UBL3ANA Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtnlnic i in tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/U. n dlani j Prometni zavod za premog d. d. v LfuDltani prodaja ^ iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, MikloSičeva cesta Stev. 15. II. d. d. I miHl Tako krasno sc pere edino le i milom Gazela^ To res pravo gospodinjska milo učinkuje temeljito in istočasno blagodejno na vsako, tudi najlinejše perilo. Uporabljajte samo to milo, kajti t njim prati je prava igrača. VsdiSe pa tudi, da se v vsakem £iso£em kosu nahala zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo! j-.m^ranLvKissnsumc ■ -Trn. : beg, obšla me je jeza in hladnokrvna želja, da bi ubil tega človeka, ki me je na tak način izzival in napadel. V roki sem imel močno gorjačo iz hrasta, ki sem si jo bil sam odrezal; za boj bj jo moral seve rabiti kakor bi pač šlo. Marsikomu se vidi gorjača borno orožje zoper toledski meč v rokah človeka, ki ga je znal tako dobro sukati, kakor je vse kazalo; vseeno pa ima gorjača svoje prednosti, če namreč človek vidi, da je v nevarnosti pred njo, kaj rad pozabi, da ima v roki bolj nevarno orožje kot je taka palica, in si rajši varuje glavo ž njim kakor da bi ga porinil nasprotniku med rebra. Baš to se je zgodilo v tem slučaju, vendar ne morem ravno povedati, kako je prišlo do tega. Španec je bil izboren sabljač in da bi bil jaz enako oborožen kot on, bi me bil brez najmanjšega dvoma premagal; v tistih letih nisem bil vešč sabljanja, ki .Je bilo na Angleškem malodane nepoznano. Čim pa je videl veliko gorjačo nad svojo glavo, je pozabil na svojo prednost in vzdignil meč, da bi odbil udarec. Gorjača pa ga je zadela na zadnjo stran roke in meč mu je zletel v travo. Vendar mu zavoljo tega nisem prizanašal, kajti v meni je vse vrelo. Naslednji udarec ga je zadel na usta. mu izbil nekaj zob in ga vrgel vznak. Pograbil sem ga za nogo in neusmiljeno mlatil po njem, vendar ne po glavi, ampak po vsem ostalem životu; sedaj ko sem bil zmagovalec, nisem več želel ubiti tega človeka, ki jc bil po mojili mislih blazen, dasi bi ga bil prav rad. V resnici sem tako dolgo udrihal po njem, da me je roka bolela; nato sem ga pričel suvati z nogo; ves čas se je zvijal kot ranjena kača in grozno preklinjal, dasi ni enkrat zavpil ali prosil milosti. Navsezadnje sem odnehal in ga pogledal; pogled nanj ni bil prijeten; bil je tako ranjen in zbit in umazan od cestnega blata, da bi iztežka spoznal v njem ka-vnlirja, katerega sem bil srečal komaj r>red petimi minutami. Grši od vseh ran pa je bil pogled njegovih zlobnih oči, ko ie ležal vznak na cesti in bulil vame. palic.), =lil=lll EISIEIII u Pl t-, t o CL 1 a O > •d - CT o O o < C c H -i O i m ■D. !* o o m O a. 3 C «0, * o S o M u M 01 f 1 p 1 JŠ G to 00 a JO < cn O O * < B" o! ■e; O -1 fc O < •a cr n n 25 -1 N Ul P. o tš n p- S" d P U P nI S O o