TRST, nedelja 20. januarja 1957 Leto XIII. . Št. 18 (3553) PRIMORSKI DHEVMIK Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. S, II nad. — TELEFON »3-101 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod 10 m o,ov St,37-338 — Pod rut. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tlaka, Državna zaiozo* višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega a Poljsko ljudstvo bo glasovalo danes za ali proti poljski poti v socializem Gomulka: «Poljska lahko tlgurira na svetovnih zemljevidih kot suverena država, samo če je sociaiistična» • Pričakuje se zelo visoka udeležba volivcev — Z nocojšnjim govorom prvega tajnika poljske delavske stranke Uomulke se je zaključila volilna kampanja za jutrišnje volitve. Te volitve niso navadne oiitve za poslance sejma, pač pa splošen plebiscit, v ka-erem bo 18 milijonov Poijakov ovlilo za ali proti poljski poti v socializem. Volitve se bodo začele ob šestih Zjutraj in se zaključile ob •2- Takoj nato se bo začelo štetje glasov ob navzočnosti Predstavnikov vseh strank. Prva delni izidi bodo objavljeni v ponedeljek, dokončni izidi pa bodo znani šele v to- ~ zvečer ali sredo zjutraj, v svojem govoru po taaiu rek , V svojem govoru po iumu •danes Gomulka pozval Poljake, naj soglasno glasujejo ra kandidate enotne narodne rronte. «Pozivam čelavski razred, najbolj zavedni del naroda, kmete, ki a svojim delom hranijo »judstvo, inte- GOMULKA CYRANKIEWICZ jfeke delavce, ženske, ki vaw Jai° Ponvico prebi-nai to3' ■ mla(lind» študente, sn ,- ■ Januarja s svojim gla-rnHI?111. dokažejo, da je napi ”l™zen. Položite v žare eiasovnice, s katerih naj se lseJ° imena nosilcev list. Pelie , Si P01!5150 Pot. k' - 1 * gotovostjo v boljše rena država, samo če je socialistična. Naši sovražniki vedo, da revanšistična Nemčija in nemška Wenrmacht obračata svoje poglede na naše zahodne pokrajine. Dobro veco, da zavrniti program »poljskega oktobra« pomeni ne samo ukinitev socializma v naši državi, pač pa tudi e-nostavno ukinitev neodvisnosti Poljske.« Zatem je Gomulka dejal, da reakcionarji uporabljajo trojno taktiko: 1. črtanje nosilcev list v korist krajevnih kandidatov. 2. Propaganda proti kandidatom delavske stranke. 3. Propaganda v korist vzdrževanja. Na koncu je ponovno opozoril na skupno volilno geslo delavske, demokratične -in kmečke stranke: »Množičen glas za prvih pet kandidatov«. Zanimanje za volitve j« zlasti v zadnjih dneh postajalo vedno večje ter se pričakuje zelo visoka udeležba volivcev. V zadnjih dneh ni bilo omembe vrednih incidentov. Volivci se povsod zanimajo, ali so vpisani v volilne imenike. Vendar pa, kakor je tudi Gomulka omenil, so še večno na delu razne nasprotne skupine, ki se včasih nazivajo »predoktobrske sile«. Voditelji te akcije, ki so povezani tudi s tujino, pa ne nastopajo javno in tudi ne z določenim programom ali z neposredno kritiko oktobrskih načel, temveč napadajo posamezne kandidate, posebno komuniste. Agitacijo teh nasprotnikov, ki jih poljski tisk imenuje »anonimne«, izvajajo razni heterogeni elementi, ki so se kljub medsebojnim razlikam znašli na i-stih pozicijah, to je proti polj ski poti v socializem. Nekateri volivci dobivajo anonimna pisma, s katerimi jih ti e-lementi svarijo pred Gomul-ko. V nekem kraju so se po zidovih pojavili lepaki z napisom »Glasujte za Gomulko, ker London to ukazuje«. Ne- slovo« pa poziva ukrajinsko manjšino na Poljskem, naj sodeluje na volitvah in naj glasuje za kandidate fronte narodne enotnosti. Varšavski dnevnik «Zycie Warszawy» piše v zvezi z volitvami: «Naš poraz na volitvah bi bil poraz nove politike, ki se je začela z začetkom oktobrskih dogodkov, in v tem primeru nam zahodne države prav gotovo ne bi nudile kreditov. Nasprotno pa bi uspeh Poljske dal poguma vsem socialistom in komunistom, ki so na podlagi 20. kongresa KP SZ iskali in iščejo nove poti, da se prepreči ponovitev preteklih napak.« Isti list piše tudi o nasprotjih med socialističnimi drža- rih važnih vprašanjih, in da se stališče poljskih politikov ne ujema s stališčem češkoslovaških politikov, ni nobena tajnost. Ta nasprotja predstavljajo podlago za izmenjavo mnenj in za iskreno polemiko in lahko samo okrepijo vezi, ki nat- družijo« Glasilo enotne delavske stranke «Trybuna Ludu« pa piše, da «poslušati propagando reakcionarnih sil, ki pozivajo volivce, naj ne glasu-jejč za kandidate komunistične stranke, bi pomenilo boriti se proti tistim, ki to se oktobra borili in se še borijo za demokratizacijo in suverenost države«. Moskovski radio pravi v komentarju o poljskih volitvah, c’a «samo enotna delavska vami in pravi: «Dejstvo, da stranka lahko prenese hudo je stališče nemške demokratične republike različno od stališča Jugoslavije ,o nekate- breme socialistične graditve na Poljskem brez nevarnosti katastrofe«. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati pišejo velesilam DUNAJ, 19. — Zastopniki slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji so z današnjega sestanka na Dunaju poslali diplomatskim zastopnikom štirih velikih sil pismo, v katerem poudarjajo, da avstrijska vlada do danes ni sprejela zakona o izvajanju čl. 7 avstrijske državne pogodbe o pravicah slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Zastopniki Slovencev in Hrvatov ugotavljajo, da je avstrijska vlada v zvezi s tem vprašanjem svoj čas ustanovila poseben odbor pod predsedstvom avstrijskega zunanjega ministra Figla, toda ta odbor je imel samo pripravljalne razgovore o solskem vprašanju in je poslal zahtevo pravosodnemu ministru, da pripravi zakon o izvajanju omenjenega čl. 7 državne pogodbe. Prepis pisma so zastopniki Slovencev in Hrvatov po- Štiri arabske države zavračajo doktrino ZDA o Srednjem vzhodu Poleg tega bodo Egipt, Saudska Arabija, Sirija in Jordanija podpirale Alžirce in branile neodvisnost Jemena - Ibn Saud bo pri Eisenhovverju njihov tolmač in glasnik slali tudi avstrijski vladi. iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitirtiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiffiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiirniiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Polemika med francosko in italijansko KP Do napredovanja socializma mora priti ob upoštevanju pogojev v vsaki deželi PSIH odločno proti imenovanju Tognija za ministra za državne ndeležbe - Republikanci vedno bolj uveljavljajo dejstvo, da pripadajo vladni koaliciji, z zahtevami KAIRO, 19. — Predsednik Egipta Naser, jordanski kralj Husein, kralj Saudove Arabije Ibn Saud in sirski ministrski predsednik Sabri Asa li kot predstavnik predsednika republike, ki so se sestiV včeraj in danes v Kairu, so danes zjutraj podpisali sporazum za pomoč Jordaniji. Sporazum določa plačilo 12 milijonov in pol šterlingov letno v zameno za enak znesek, ki ga je do sedaj plačevala Velika Britanija. Egipt in Saudova Arabija bosta plačevala vsaka 5 milijonov, Sirija pa ostala 2 milijona in pol. T§* koj po podpisu sporazuma je kralj Saud odpotoval z letalom v Italijo, od koder bo odpotoval na obisk z ZDA. Po svojem današnjem se- stanku -m štirje arabski voditelji objavili sledeče poročilo, ki ga je oddajal kairski radio: »Po proučitvi splošnega poli- tičnega položaja in še posebno arabskih vprašanj so štiri države sklenile zavrniti Eisen-hovverjevo doktrino. Te države ne priznavajo teze o obstoju praznine na Srednjem vzhodu. Ker to področje ne more biti sestavni del nobenega vplivnega področja, je arabski nacionalizem poklican, da izpolni to zatrjevano prazni- kateri opazovalci so mnenja, da so ti lepaki čelo stalinističnih 'elementov, ki bi hoteli . . ,, diskreditirati Gomulko in ga raznih oblikah sodelovanja. • Vendar pa je svaril pred nevarnostjo preštevilnih medna- (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Britanski zunanji minister je z letalom odpotoval iz Rima ob 14. uri. Dopoldne je pa imel na sedežu inozemskega tiska tiskovno konferenco. Podal je najprej daljšo izjavo, kjer je bolj na široko ponovil vse tisto, kar je bilo povedano v uradnem poročilu o razgovorih. Med drugim je dejal v začetku svoje izjave, da se v zadnjih dveh letih, to je po rešitvi tržaškega vprašanja, od nosi med Veliko Britanijo in Italijo samo izboljšujejo. Selwyn Lloyd je dejal, da je sedanji trenutek težak in važen. «Ne more se namreč reči. da se je komunistična nevarnost zmanjšala, čeprav je spremenila obliko.« Zaradi tega se morajo države Zahoda združiti... in v tem tonu je nadaljeval Lloyd, ki se je potem ustavil dlje časa pri prikazati kot agenta zahod' nih držav. Predstavniki organizacij narodnih manjšin, ki živijo na Poljskem, pa so tpdi izrazili svoje zaupanje fronti narodne enotnosti. Beloruski časopis «Niva iz Bjalistoka« izraža zadovoljstvo, da so Belorusi med kandidati za sejm, in dočaja, da so patriotska čustva Belorusov ob strani Poljakov, s katerimi gradijo novo socialistično , bodočnost. Tudi ruski list «Golos» pod--— —..»uijc. . pira poziv fronte narodne e- . "G sovražniki, je dejal da- notnosti ter poudarja, da je Tzkot J ‘mena nos/lice v Ust. si poljsko pot, ki živili ■ gotovostjo v boljše ijenje čelavcev. Poslušajte zum poziV' kl ga narekuje raje « •3e dejal Gomulka, ki sn<.;Pr'Pomnil, da sovražniki litve u1?’ . ki sabotirajo vo-v „ ’ hočejo pahniti Poljsko v Prepad anarhije. sovražniki, je - - - Poliv a- dobro vedo, da oktobrski prelom omogočil u-tovk-c lahiko figurira na sve- trditev odnosov med Poljsko h zemljevidih kot euve-1 in SZ. Ukrajinski list «Nase "milini kritike Rogera Garaudyja iz politbiroja francoske KP. Ta I se je lotil kritizirati VIII. kongres KPI in italijansko rodnih organizacij. V odgovorih na nekatera vprašanja je Selwyn Lloyd rekel, da je Eisenhowerjeva doktrina »dobrodošla bodisi zato, ker priznava potrebo, postaviti ve po robu širjenju komunističnega vpliva na Srednjem vzhodu bodisi zato, ker določa pomoč in gospodarsko podporo arabskim državam; to pomoč' in podporo pa Anglija že daje na razne načine«. Ali je gospod britanski zunanji minister pri tej »pomoči« mislil na oueško akcijo? Jutrišnja «Umta» bo objavila Togliattijev odgovor na Madžarska zahteva repatriacijo beguncev Dve smrtni obsodbi - Razpustitev združenja madžarskih novinarjev off" lORK• - Tajnik ki L Je danes objavil pismo, mari« ga )« v torek poslal ter »a 1 delegat v OZN Pezi-, a °d- Madžarska vlada po-začn_S , pismom OZN, naj Pat-p. akcl3°, da se doseže re-cev it01*3 madžarskih begnn-žav Avstrije in drugih dr* Politična borba ni nikoli ločena od gospodarske; zato je velika napaka ju razdruževati ali celo postavljati nasproti, kot dela francoski komunistični prvak, ki ga Togliatti obtožuje »čistega formalizma in pedantnosti«. Do napredovanja socializma mora priti ob upoštevanju pogojev, ki so v vsaki deželi; zato nima smisla očitek Garaudyja, ki bi mu bilo ljubše, če bi kongres KPI zahteval »ljudsko fronto«. Formula VIII. kongresa, vezana na določeno, tradicijo KPI, je dovolj široka in se postavlja v okvir splošnega državnega gibanja k socializmu. Nennl pa v svojem članku v jutrišnjem «Avanti» razpravlja o «upravičenih razlogih« v agrarnih pogodbah v sklopu z evropsko gospodarsko integracijo. Pravi, da je perspektiva, da se v 12 letih porušijo carinske pregraje, zapeljiva. Za rezultate pa bo odločilo, ali se bo vse razvijalo v okviru miru ali hladne vonje. Ko kritizira Martinov govor v poslanski zbornici, piše, da mora biti razločevanje med gospodarsko integracijo ter vojaškimi zavezništvi popolna. Ni mogoče misliti na politično integracijo kot posledico gospodarske integraci- ! pot v socializem. Glede tve- je, razen na podlagi odstranitve zav madžarski delegat zahteva ’hatiL,Iu,glm Prenehanje proti-r*liŠč?, v ProPaSande v zbi-za beguncev, dovoljenje Stoonl e funkcionarje, da dobavilV stik s temi begunci, o »resničnih vesti« rcjat,j •rski tem beguncem, no, /laoiK> beguncev na splor» fepatr; P0.56116! Pa pospešitev Pis™ 3e otrc,k in mladine. Popnii 0 se pritožuje nato nad *Unc| - vV katerih živ'i° ti be-*—•- v Avstriji, Veliki Bri-in Franciji, in pravi, tani '31 se ia . izv.:" v nekaterih primerih *uhcem ^ePresalije proti be-Patria^h so zahtevali re-P'smo i?' . .^unčno obtožuje btadžartv k° vlado- da ie •liševal vojaško osebje za- ter °, vojaških podatkih c' Dricif0 ‘ številni begun-'ovanii Jem ,na vohunsko de-Budim*51-.1' sv°j’ državi, danes ^.pe.®tanski radio pa je sojen- 3av'f. da sta bila ob-Josef n11? smrt in obešena zaradi , as 'n Janos Szabo fia deloval« areVOlUCi0narn<;' das^r.108, Pravi, da je Du-»Korvir, veliko skladišče k*. Szat 1,1 um°ril tri ose-mUčil ‘ Ji0, ,pa )e aretiral in ^•dio folo4eno število oseb. ^Udas iL poudaril, da je bil trarevolv-^retlran zaradi kon-leta umb I2.arnega delovanja ue Prei ®bo pa je bil ^unstva . .s°ien zaradi vo-rti*,' tajnega prehoda melj" po,zkusa bega. a‘Je pravi radio, da je Dudas organiziral revolucionarne odbore v budimpeštan-skem predmestju Szenater in v drugem okraju prestolice 27. oktobra, to je štiri dni po začetku upora. Pozneje je okupiral urade vladnega glasila »Szabad Nep« in proglasil ustanovitev revolucionarnega odbora za vso Madžarsko. Szabo pa je po izjavah budimpeštanskega radia aretiral določeno število oseb in jiTT usmrtil. Njegova enota pa je «kršila sporazum o premirju« in streljala na varnostne sile z barikad. Zahodni opazovalci, ki so bili v Budimpešti med uporom, niso imeli Dudasa za »organizatorja« prve faze u-pora. Imeli so ga za spretnega oportunista, ki se je uspel preriniti v ospredje po začetku upora. Dalje javljajo, da je madžarska vlada odredila razpustitev državnega združenja madžarskih novinarjev, češ da ganja, o katerem govori Ga-raudy, pravi Togliatti, da »ni nobene politike, ki ne bi bila vezana na določeno tveganje, toda največje tveganje za kako komunistično partijo se nam zdi v tem, če je pa-^ja priklenjena na določene načelne trditve, več ali manj dobro mišljene, in nima nikake politike, to se pravi, da se ne loteva realnosti položaja s pobudami in predlogi in nato z gibanji«. Togliatti hoče s tem reči, da se morajo smernice in dejanja prilagajati spremembam, ki se dejansko dogajajo. V tem je pojasnilo za velik razvoj KPI in tudi KPF, medtem ko so se mnoge partije v Evropi pustile zriniti na zgolj propagandistični tir in zatp niso prispele do velikega razvoja Pri pretresu realnosti je kongres KPI izhajal iz ugotovitev XX. kongresa KP SZ o različnih oblikah in perspektivah za prehod k socializmu v posameznih državah. «TO' variš Garaudy, pravi Togliatti, pač ni mogel pozabiti, da so bile te teze objavljene na XX. kongresu kot rezultat kolektivnega razvoja in izkustva. Ali so te teze še veljavne? Mi mislimo, da so«. Do' godki na Poljskem, Madžarskem in v Egiptu, dostavlja Togliatti, so dali najboljšo potrditev tem tezam Togliatti tudi poudarja, da je bil on prvi, ki je postav^ vojaških blokov. Danes sta imela Segni in Saragat razgovor, po katerem pa Saragat pri odhodu ni hotel novinarjem prav ničesar povedati. Pozneje se je zvedelo, da sta se pogovarjala o imenovanju ministra za držav, ne udeležbe in da se je Saragat zavzemal za La Malfo; če bi pa to ne šlo, tedaj bi se pa naj vsa stvar odložila Seveda je kandidaturo La Malfe branil tudi Pacciardi na zasedanju vodstva republikanske stranke. Vendar se zdi, da obema strankama, PSDI in PRI, še -ni toliko prav do tega, da bi moral biti La Mal-fa minister, kot pa do tega da preprečita imenovanje Tognija, ki je znan predstavnik pred,^n>k _združe„ja__ni bil Mogoče ToUužiU izvoljen v skladu s pravilni kom združenja. Poujade kandidira za poslanca PARIZ. 19- — Pierre Pou-jad* je sklenil kandidirati za poslansko mesto, ki je postalo prazno v Parizu zaradi smrti radikalno-socialivtionega poslanca Giafferrija, ki je bil pristaš Mendes-Francea. Rri prvem glasovanju ni dobil noben kandidat potrebne večine m so bile zato določene ponovne volitve 27. januarja. se tudi parlamentarne poti. Pri tem očita francoskim komunistom njihovo medlo borbo proti zakonu, ki je parla mentu odvzel njegovo popolno reprezentativnost ter pri tem kaže na odločno borbo KPI prot: Scelbovemu volilnemu zakonu. Nadalje pravi Togliatti, da ne pomeni nikake odpovedi načelom, če KPI izjavlja, da ekonomski načrt socialistične vlade v I taliji pač ne bo mogel vse bovati tudi nacionalizacije ti-so č in tisoč obrtniških in drugih majhnih podjetij, ki so v državi. »Videlo se je piše Togliatti, kam so prišli na Madžarskem in Po^skem ker so napravili to neum i nost!« desnice KD. Republikanci tudi poudarjajo, da kot člani večinske koalicije nikakor ne bi dopustili, da bi jih postavili pred izvršeno dejstvo in bi v tem primeru izvajali takojšnje posledice. To je pa ze kar ultimat za ponovitev sunka, ki je prevrnil Scelbo. Demokristjani so sklicali za 1. in 2. februar svoj nacionalni svet, ki naj napravi konec sedanjemu stanju političnega čakanja in naj vrne večinski stranki več pobude, ki jo je prepustila manjšim strankam. Na tem zasedanju bo stranka pojasnilii ' co^e stališče nekoliko prej kot drugi prav zato, da se ne bo trdilo, da se večinska stranka obrača po politiki drugih strank. TORINO, 19. — Končalo se je zasedanje industrijskih delavcev iz vse države, ki pripadajo CGIL. Dopoldne sta med drugimi govorila poslanec Montagnana in dr. Lama, sekretar zveze kemičnih delavcev. Popoldne je govoril tajnik iz Torina Sulotto, ki je poudarjal, da Se je v zadnjih 4etih zaradi tehničnega napredka učinek dela znatno zvtišal, medtem ko so ostale plače v sorazmerju zelo nizke. Govoril je tudi generalni tajnik CGIL Di Vittorio, ki je dejal, da v Italiji obstajajo vsi pogoji, po katerih so ne samo pravične in potrebne temveč tudi izvedljive vse zahteve, o katerih se je na zasedanju razprav- ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiHHiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Jutri v Benetkah proces Montesi BENETKE, 19. — Prihodnji ponedeljek se bo v Benetkah pričel proces zaradi smrti Wilme Montesi, katere trup lo so našli 11. aprila 1953 zju traj na obali pri Tor Vajani-ca, kakih 20 km od Ostie. Obtožencev bi moralo biti 14, pa eta medtem dva umrla. Ostali, ki so vsi na prostosti, pa so: Giampiero Pic-oioni. glasbenik, Saverio Polito, bivši kvestor, Ugo Mon-tagna. Francesco Tannoia, A-dria-na Concetta Bisaccia, Mercedes Borgatti, Michele Simo-la pasquale Venuti, Vcnanzio de Kelice, Anastasio Lilli in Terzo Guerrini, ljalo, namreč zvišanje plač v odnosu z zvišanjem delovne-' ga učinka in zmanjšanje delovnega časa v razmerju s tehničnim napredkom in pa povečanim izkoriščanjem delavcev. Stopiti je treba v akcijo, da se te zahteve realizirajo, pri tem pa se tu treba držati kakih shem. Sindikalna akcija v tovarniškem merilu, je dejal Di Vittorio, mora ostati stalno in samo prehodno dejstvo v vse; mezdni politiki CGIL, pri čemer pa seveda ni treba izključevati borb splošnega značaja. A. P. «»-------- Aretacije v Alžiru ALZIR, 19. — Francoska po^ licija je danes zgodaj zjutraj začela preiskave v številnih predelih Alžira, ki so trajale do prvih popoldanskih ur. Aretirali so 30 «ko-munistov», od katerih 28 Francozov. Medtem je Alžir dobil videz mesta, v katerem vlada obsedno stanje. Nad pet tisoč mož od podpori močnih rezerv je do zob oboroženih zavzelo strateške položaje v mestu in je v stalni pripravljenosti. Prav tako nadzoruje vojaštvo vse griče okoli mesta, na križiščih pa so razmeščeni tanki. General Massu je pozval civilno prebivalstvo, naj v primeru stavke nadaljuje svoje normalno delovanje in naj pusti sredino cest prazno v primeru morebitnih inciden- tov, zato da bodo varnostne sile lahko »zasledovale in aretirale bežeče teroriste« Danes je stopil v veljavo tudi ukaz alžirskega prefekta, da morajo v mestu biti vsa vežna vrata stalno zaprta. Na ostalem ozemlju pa se nada-ljujejo spopadi med uporniki in francoskimi četami, uporniki pa so izvršili več sabotažnih dejanj. BEOGRAD, 19, — Člani kitajske parlamentarne delegacije so obiskali danes tovarne motorjev na Rakovici in institut za nuklearna raziskovanja v Vinči, Popoldne so se člani delegacije razgovarjali z ljudskimi poslanci v ljudski skupščini, nocoj pa so se udeležili sprejema ljudske skupščine Srbije. no. Štiri države so pooblastile kralja Sauda, da je njih tolmač in njih glasnik. Arabski voditelji so proučili vprašanje borbe alžirskega ljudstva za njegovo neodvisnost in so po ugotovitvi uničevalne politike v Alžiru, s kršitvijo človeških pravic, sklenili nudili vso podporo svobodnemu alžirskemu ljudstvu na vseh področjih. Štirje poglavarji arabskih držav so sklenili, kar se tiče vprašanja Sueškega prekopa, da se bodo uprli slehernemu poizkusu, ki bi kršil suverenost Egipta Arabski voditelji so mnenja, da okupacija dela egiptovskega ozemlja, bodisi na Sinajskem polotoku kakor tudi na področju Gaze, predstavlja nadaljevanje napada in izpostavlja področje Srednjega vzhoda najhujšim posledicam. Jemenski iman Ahmed Je poslal arabskim voditeljem pismo, s katerim jim izreka svojo popolno solidarnost. Štirje arabski voditelji so proučili vprašanje britanskega napada na Jemen in so sklenili podpirati to državo v njeni borbi.« «Sklenitev sirsko - egiptovsko - saudskega sporazuma za finančno pomoč Jordaniji je udarec za imperialiste«, je izjavil sirski ministrski predsednik Sabri Asali na tiskovni konferenci. «Ta sporazum je tudi odločen odgovor na imperialistične in protiarab-ske spletke, ki jih pripravljajo v Ankari«, je dodal Sabri Asali. Sabri Asali je dalje izjavil, da je bil sporazum sklenjen za deset let in se bo lahko podaljšal za drugih deset let, če se nobeden od podpisnikov ne bo temu protivil vsaj eno leto pred zapadlostjo. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da za sedaj ne m sli komentirati vesti o tem sporazumu. Dodal je, da Jordanija ni poslala britanski vladi nobenega formalnega sporočila, da se odpoveduje angleški pomoči, kakor tudi ni do sedaj uradno sporočila, da odpoveduje angleško-jor-dansko pogodbo iz leta 1948. Medtem je Velika Britanija plačevala običajne mesečne zneske za Jordanijo. Kakor poroča agencija za Srednji vzhod, se je predsednik Naser v razgovoru, ki ga je včeraj imel s kraljem Saudove Arabije, razgovarjal o sledečih zadevah: 1. temeljna vprašanja, ki jih morajo a-rabske države rešiti, 2. posledice angleško - francosko -izraelskega napada na Egipt ter zavlačevanje umika izraelskih čet iz Egipta. 3. okrepitev vezi med arabskimi državami, 4, vprašanje Sueškega prekopa, 5 Eisenhowerjev načrt za Srednji vzhod. Preden se je razgovarjal * kraljem Saudom, je imel Naser dolg razgovor z jordan- skim kraljem Huseinom, s katerim se je razgovarjal o sledečem: 1. notranji položaj a-rabskega sveta, 2. vprašanja, ki jih morajo arabske države rešiti, 3. notranji položaj Jordanije. Kralj Saud, ki je takoj pa. podpisu sporazuma odpotoval iz Kaira, je danes prišel z letalom v Neapelj. Z njim je v Neapelj prispelo z dvema drugima letaloma tudi 66 članov njegovega spremstva. Jutri bo kralj Saud odpotoval s parnikom «Constitution» v ZDA na uraden obisk. On prihodu v New York bodo parniku, s katerim potuje Ibn Saud, prišle naproti enote ameriške mornarice. Iz New Yorka bo Ibn Saud Odpotoval s posebnim vlaKom v VVashington, kjer bo gost pred-sednma Eisenhowerja. V hotelu Excelsior v Neaplju, kjer se Je danes nastanil, je kralj Saud izjavil novinarjem: »Sprejel sem vabilo svojega prijatelja Eisenhower-ja, naj obiščem ZDA v tem kočljivem trenutku, ki ga človeštvo preživlja. Potujem tja, da skupno delamo za ohranitev miru. Hkrati tudi, da se pogajam in da izmenjam misli o vseh stvareh, ki lahko pomagajo k okrepitvi miru v svetu. Med drugim želim tudi obrazložiti želje in čustva vseh Arabcev ter razpravljati o njih zadevah in vprašanjih na način, da jih bo ameriško ljudstvo lahko spoznalo in razumelo.« Zvečer je kralj Saud sprejel načelnika protokola Bele hiše, ki mu je prinesel Eisen-howerjevo pismo. Medtem izjavljajo politični opazovalci, da se bo razprava o «Eisenhowerjevi doktrini«, ki je bila ob koncu tedna prekinjena zaradi proslav ob novem ustoličenju predsednika Eisenhowerja, verjetno nadaljevala pod vplivom kitaj-sko-sovjetsae izjave, ki poudarja podporo narodom Srednjega in Bližnjega vzhoda, ter pod vplivom današnjih sklepov državnih poglavarjev E-gipta, Saudove Arabije, Jordanije in Sirije. V zvezi z mosKovsko izjavo so nekateri ameriški senatorji izrecno izjavili, da bo poudar. ” janje kitajsko-sovjetske podpore državam Srednjega vzhoda ustvarilo zelo veliko večino okoli Eisenhotverjevega programa. Nekateri pa izjavljajo, da je treba proučevanje Eisenhowerjeve doktrine nadaljevati, ne da bi pri tem upoštevali stranska dejstva, kakor je n. pr. kitajsiko-so-vjetska izjava. Podpredsednik Nixon je tudi izjavil, da sovjetkko-Kitaj-ska pdnudba «o zaščiti držav ZDA in arabskimi državami. Vendar pa v nekaterih diplomatskih kro-gih ne prikrivajo »razburjenosti« zaradi današ; njih sklepov v Kairu, ker ti ne odgovarjajo pričakovanju državnega departmaja. Današnja podpora Saudove Arabije stališču Egipta in Sirije do Jordanije nikakor ne olajšuje diplomatske in politične igre ZDA na Srednjem vzhodu. «»------ Gospodarska delegacija FLRJ odpotovala v Rim BEOGRAD. 19. — Včeraj je odpotovala v Rim jugoslovanska gospodarska delegacija na pogajanja za sklenitev novega italijansko-jugoclovanske-ga kreditnega sporazuma. I-talijanska vlada je novembra obvestila jugoslovansko vlado, da ne more zagotoviti u-resničenja sporazuma o posebnih dobavan. ki je bil podpisan marca lanskega leta. Ta sporazum bi moral o-mogočiti Jugoslaviji nakup industrijske opreme v vrednosti 45 milijonov dolarjev na krečit in 15 milijonov dolar- Jugoslovanski gospodarski jev na račun reparacij, krogi upajo, da se bo italijanska vlada pri pogajanjih v Rimu potrudila, da se odstranijo ovire, ki so preprečevale izvrševanje sporazuma o posebnih dobavah in da bo nov kreditni sporazum omogočil, da se gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo postavi na raven, ki odgovarja potrebam ene in druge države. «Brodospas» pri čiščenju Sueškega prekopa SPLIT, 19. — Iz Splita je danes odpotovala v Egipt skupina jugoslovanskega podjetja »Brodospas«. ki bo sodelovala pri čiščenju Sueškega prekopa. Odplul je remorker »Borac« in ladja «Rezač« e skupino potapljačev in s potrebno ojrremo. Cez tri dni pa bo odplul tudi veliki 35-tonski plavajoči žerjav z drugo opremo za podvodno delo. ««— Resolucija o prepovedi atomskega orožja NEVV YORK, 19. — Japonska, Kanada in Norveška so danes predložile OZn načrt resolucije, v kateri se poudarja, da se dokončna pre- Srednjega vzhoda dokazuje poved atiomskega orožia lah’ *,,*!*, „J„,’ko doseže samo postopoma na dramatičen način, zakaj ne sme svobodni svet pustiti vojaške ali gospodarske praznine na omenjenem področju«. Dodal je, da sovjetsko-kitaj-ska izjava «poudarja nujnost kombiniranega jirograma gospodarske in vojaške pomoči ki ga sedaj kongres proučuje«. Zdi se, da bo predstavniški zbornica začela razpravo o Eisenhoiverjevem programu 30. januarja, to je istega dne, ko se bo začel uraden obisk kralja Ibn Sauda v Washingtonu Temu obisku pripisujejo v VVashingtonu veliko važnost za razčiščenje odnosov med Načrt resolucije predlaga, naj prizadete države, predvsem pa tiste, ki so zastopane v razorožitvenem pododboru, skrbno in nujno proučijo vprašanje najprejšnje uvedbe sistema registracije pri Združenih narodih vseh poizkusov z atomskimi eksplozijami. Resolucija poziva glavnega tajnika OZN in znanstveni odbor, ki ga je ustanovila skup. ščina, naj sodelujeta s prizadetimi državami v ta namen, zato da se doseže stalno opazovanje sedanjih ali predvidenih izžarevanj. K razpravi o l — Gospodje predlagam, da se prepove uporaba zobovja in krempljev. — Gospodje, mislim, da je najbolj važno, da se rogovi in kopita prepovedo kot orožje. (Iz beograjskega «Ježa») iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitttiimHmiifiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiimiiiiviii Skupščino OZN je odobrila afriško - azijsko resolucijo Francija podpira izraelsko napadalnost - Egiptovsko opozorilo glede sil OZN in Gaze - Komentar beograjske «PoIitike» NEW YORK. 19. — Glavna skupščina OZN je danes zjutraj odobrila afriško-azijsko resolucijo, ki ugotavlja «z obžalovanjem in zaskrbljenostjo«, da se Izrael ni držal prejšnjih resolucij o umiku čet iz Egipta, tei poziva glavnega tajnika, na; se še dalje trudi, da doseže umik Izraelcev za demarkacijsko črto in naj predloži poročilo v petih dneh Za resolucijo je glasovalo 74 delegatov, dva sta se vzdržala (Kuba in Costarica). dva pa sta glavovala proti (Francija in Izrael). Pred glasovanjem je franco ski delegat Georges-Picot nasprotoval afriško-azijski resoluciji, ki kritizira Izrael, in je dejal, da resolucija ne upošteva dejstva, da «se Egipt ni držal resolucije glavne skupščine. ki govori o ponovni otvoritvi Sueškega prekopa«. Dejal je dalje, da glavni tajnik ne bi smel omejiti svojih naporov, da doseže umik izraelskih čet iz Egipta, pač pa bi moral začeti z vsemi prizadetimi pogajanja o svobodni plovbi po Sueškem prekopu. Francoski delegat je zagovarjal predlog, naj bi mednarodne sile OZN razmestili na področju Gaze in na strateških položajih zaliva Akaba, da se prepreči obnovitev sovražnosti na tem področju in da »se zajamči svoboda plovbe v tem zalivu«. Holandski delegat je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, pripomnil pa je. da se strinja s nredloeom novozelandskega delegata, naj bi OZN odločala-kdaj naj se sile OZN umaknejo iz Egipta. Dejal je tudi, da bi se moralo preprečiti, da se področje Gaze uporabi «za bodoči napaa na Izrael«, zagotovi naj se svobodna plovba vseh ladij vštevsi izraelskih; postavijo naj se priporočila za splošno rešitev palestinskega vprašanja. Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je včeraj v Tel Avivu izjavil, da Izrael ne bo sprejel »nobene resolucije Združenih narodov, ki bi mu bila naspiotna«. Zatrjeval je, da bi bi)e izraelske čete lahko prišle do Kaira in Hartu-ma. »če b: imele namen za-vojevanja«. Predstavnik egiptovske vlade v Kairu pa je v zvezi z mednarodnimi silami OZN izjavil: «Sile UNEF so na našem ozemlju z našim pristankom in pritiče nam odločanje o njihovem odhodu. Uporabljanje mednarodnih polici' skih sil kot okupacijskih sil bi uničilo naše zaupanje v Organizacijo Združenih narodov.« Kairski radio je po oddajanju besedila izjave štirih a-rabskih državnih poglavarjev pripomnil; «Za -Egipt je področje Gaze sestavni del njegovega ozemlja in štiri arabske države, ki so se sestale v Kairu, so sklenile zavrniti vsak načrt, da bi to področje postavili pod tujo upravo, naj bo katera koli. Štirje arabski voditelji so mnenja, da je oku pacija Gaze nedopustna in da bi njeno podaljšanje pomenilo nadaljevanje napada.« BEOGRAD, 19. — Beograjsko časopisje ugotavlja v zvezi z razpravo o Bližnjem vzhodu v glavni skupščini OZN, da je namen Izraela jasen: zavlačevati z umikom, da pridobi na času. in izsiljevati, da bi dosegel vsaj nekaj. V tej igri - ne igra Izrael samo na karto lokalnega dogajanja na Bližnjem vzhodu, temveč na splošni mednarodni položaj in na razvoj odnosov med velikimi silami. Ta igra je po mnenju «Po!itike» zelo nevarna. ker koristi samo tistim e-lementom, ki ribarijo v kalnih vodan mednarodne napetosti, in lahko kompromitira Združene narode in njih napore. Izrael je večkrat izjavil, da bo umaknil svoje čete s Sinajskega polotoka, toda istočasno je postavil tudi določene pogoje. »Izrael je napadalec, ugotavlja «Politika», ki ga je obsodilo celokupno javno mnenje, lažen tistih, ki so skupno i. njim pripravljali načrt za napad na Egipt. Zato nima pravice postavljati nobenih pogojev. Ce ima kdo pravico postavljati pogoje, so to Združeni narodi. Toda ne pogoje, ki bi prejudicirali rešitev zapletenega vprašanja Bližnjega vzhoda, temveč tiste, ki se nanašajo na izvrševanje sklepov Združenih narodov. O rešitvi vprašanj med Izraelom in arabskimi državami pa se bo lahko govorilo, zaključuje «Politika». sele ko bo vzpostavljen status quo ante bel'um» (stanje, kakršno je bilo pred vojno). Pl Vreme včeraj: Najvlšja temperatura 7,7, uajnižja —0,5, zračni Mak 1025,9, vlaga 20 odst., temperatura morja 6,4, Vreme (tene*: Se vedno burja, nebo pretežno Jasno, temperatura običajna. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 20. januarja Fabijan, Zivojin Sonce vzide cb 7.39 in zatone ob 16.53 Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 22.42 in zatone ob 9.38. Jutri, PONEDELJEK, 21. januarja Neža, Janja Ob prisotnosti pravosodnega ministra in drugih osebnosti Včeraj dopoldne v prostorih sodne palače slavnostna otvoritev novega sodnega leta Zanimiv govor državnega tožilca dr. Valeranija, v katerem je poudaril zaskrbljenost zaradi povečanja mladinske kriminalitete Slovesnost ob otvoritvi novega sodnega leta Včeraj dopoldne so v novi veliki dvorani sodne palače svečano otvorili novo sodno leto. Slavnosti je predsedoval predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvo, prisostvovali pa so pravosodni minister Moro, predsednik kasacijskega sodišča v Rimu dr. Ernesto Eula. predsednik državnega sveta č r. Petrilli, predstavniki vseh krajevnih, civilnih, vojaških in verskih oblasti, diplomatski predstavniki raznih držav, župani Gorice, Vidma. Tolmezza in Pordenona, vsi parlamentarci iz Furlanije ter številni odvetniki in druge osebnosti. Otvoritveni govor je imel glavni državni tožilec dr. Va-lerani, ki je po pozdravnih l Pekovski delavci za raztegnitev pogodbe V torek ob 17.30 bo v Ulici Duca D’Aosta enotna skupščina pekovskih delavcev, ki jo sklicujeta oba sindikata. Na skupščini bodo razpravljali o raztegnitvi vsedržavne kolektivne pogodbe za pekovske delavce na Trst. Združenje tržaških pekov se namreč noče pogajati za aplikacijo pogodbe na našem področju. Peki ne marajo sprejeti nobenih sprememb in hočejo ohraniti dosedanji položaj; zato so postavili svoje pogoje za začetek pogajanj, hkrati pa so zahtevali od oblasti, da jim dovolijo zvišanje cene kruhu, kar je popolnoma neupravičeno. Razen tega pa bi zvišanje cen hudo prizadelo zlasti revne sloje. V ostalih italijanskih pokrajinah ni uveljavljenje nove kolektivne pogodbe povzročilo nobenega povišanja cen; nasprotno, pričela se je celo kampanja za znižanje cen, ki je tudi imela nekaj uspeha, saj so v raznih mestih ceno znižali. V Trstu uživajo peki v primeri s peki v drugih mestih še to ugodnost, da plačujejo moko po politični ceni, kar jim dopušča še večji zasluzek. Edini pogoj za nakup moke po tej ceni je ta, da morajo peči vrsto kruha po ceniku, toda to najbolj ceneno vrsto kupuje največ do 2 odst. potrošnikov. Vsi ostali kupujejo kruh, za katerega velja prosta cena. Pekovski delavci so torej popolnoma upravičeni, da zahtevajo enako ravnanje s pekovskimi delavci v Italiji in mora tudi zanje veljati vsedržavna pogodba. Razen tega pa so edina stroka trgovinskega sektorja, kateri pri nas še ni bilo priznano poenotenje plač. Zato ne bodo 'odnehali, niti ne bodo pouustili pritisku posameznih pekov. Spričo tega niti ne bodo popustili pritisku posameznih pekov. Nadvse uspešen debut «Gledališki ponedeljek» potrebna in odlična zamisel V duorani na stadionu «1. tnaj« je bil sinoči el. gledališki ponedeljek*. Naši či-tatelji so gotovo že brali v našem listu, da gre za novo in za ves Trst originalno iniciativo Slovenskega narodnega gledališka, ki hoče odslej naprej prek pestrih večerov seznanjati našo javnost s slovenskimi kulturnimi aktualnostmi v Trstu ter z nekako svobodno tribuno odpreti vrata izmenjavi mnenj in pogledov o naši vsestranski kulturni dejavnosti Ne glede na to, da mora ta pobuda, ki je sinoči doživela krst, še steči, da se mora predvsem v tehničnem pogledu še ugladiti, pridobiti na živahnosti in ekspeditiv- n osti, je že sinočnji debut pokazal, da smo nekaj takega pravzaprav pogrešali vsa leta doslej in da obstajajo vsi pogoji, da se ta pobuda tudi v resnici spremeni v konstruktivno kritični, orientacijski, vzgojni in obenem gonilni mehanizem našega kulturnega snovanja. Ze sinoči smo v tem smislu slišali marsikatero prepotrebno ugotovitev iz ust naših kulturnih delavcev: pisatelja Borisa Pahorja, gledališke igralke in režiserke Nade Gabrijelčičeve, pianistke in glasbene pedagoginje Damjane Bratuževe. odličnega poznavalca našega knjižnega trga Stanka Lupin-ca ter idejnega pobudnika je namreč bilo lani tifcupaj 45, medtem ko jih je bilo v letu 1955 72. V zvezi s tem vprašanjem je dr, Valerani iiHiiimiiiii*iMMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiimniiiii«»iiid*n»iiimiiiiiiimniiiuiimiiniiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiHiii»iiniiiii ugotovil sledeče: S sinočnje seje na repentaborskem županstvu besedah podčrtal pomen zakona oč 9. avgusta 1956 štev. 1956, s katerim se je obnovila jurisdikcija tržaškega prizivnega sodišča, ki je tako raztegnjena od 23. novembra preteklega leta tudi na sodišča v Vidmu, Gorici, Pordenonu in Tolmezzu, Nadalje je omenil revolucijo odvetniške zbornice izglasovano 28. septembra preteklega leta, v kateri se izraža želja, da bi vlada s potrebnimi zakonskimi ukrepi čimprej uredila juri-dični položaj generalnega komisariata, tako da bi se Trst popolnoma vrnil v pravno i-talijansko urečitev. V tej zvezi je zanimiva pritožba na u-stavno sodišče, s katero se postavlja vprašanje ustavne legitimnosti predsedniškega dekreta od 27. oktobra 1954, s katerim je bil ustanovljen vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje, ki ima zakonodajno oblast. Javni tožilec je nato poye-dal, da deluje v okviru nove ureditve prizivno tržaško sodišča nad sodišči v Gorici, Porčenonu, Tolmezzu, Trstu in Vidmu in da pri teh petih sodiščih deluje 21 pretur, poleg 4 pretur, ki imajo sedeže drugod. Glede razvoja kriminalitete je navedel, da so v preteklem letu od januarja do novembra imeli 900 procesov, medtem ko so v istem razdobju 1955. leta imeli 1137 procesov, kar govori o splošnem znižanju kriminalitete. Preč porotnim sodiščem to razpravljali o 10 pravdah, med katerimi so nekatere i-mele važen politični pomen, ker se je v njih zahteva1* izvajanje ukaza št. 190 od 5. junija 1956 vladnega generalnega komisariata, s katerim je bila razširjena veljavnost Člena 6 sporazuma o soglasju. Ta člen določa, da ni mogoče nikogar sodno preganjati zaradi političnih aktivnosti, ki so zvezane z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Porotno sodišjče je 5. julija apliciralo ta ukaz, V nadaljevanju svojega referata je glavni državni tožilec navedel vrsto juridično najbolj zanimivih in najbolj pomembnih razsočb, ki jih jo izreklo tržaško sodišče v preteklem letu. Posebno pomemben pa je bil oni del njegovega govora, ki se nanaša na stečaje »Vendar to ne pomeni, da se težave v trgovini zmanjšujejo. Dejstvo je namreč, da obstajajo poleg sodno ugotovljenih stečajev tudi stečaji, ki niso uradno ugotovljeni in glede katerih se ne delajo nobene statistične ugotovitve. Vendar bi morali te stečaje prišteti k sočno ugotovljenim, zato da bi se ugotovilo dejansko stanje. V tej zvezi se lahko le napravijo nekateri nepopolni zaključki na osnovi predloženih prošenj za proglasitev stečajev (lani so predložili 206 takih prošenj) in na osnovi meničnih protestov ter nepokritih bančnih nakazil (lani 20775 v skupni vrednosti 757,379.946 lir), katerih število je zelo visoko. Zaradi tega je zelo dvomljiva trditev, da se obseg težav v gospodarstvu znižuje.« Prav tako so tudi važne u-gotovitve v zvezi z mladinsko kriminaliteto. V razdobju od 1. 1. 1956 čo 3Q. 11. 1956 je sodišče za mladoletne rešilo 173 takih primerov, med katerimi je bilo največ takih (87), ki se nanašajo na osebne poškodbe. To število je sicer visoko, vendar ne povzroča zaskrbljenosti, saj gre v veliki večini za nenamerno prizadejanje poškodb, ki so jih napravili mladeniči izpod 14 let. «Zelo resno, je poudaril glavni državni tožilec, «pa je povečanje števila tatvin, kjer kaže statistika stalno rast: razpravljali so o 61 primerih, od katerih so jih 44 rešili v sodni čvorani. medtem ko so v letu 1955 razpravljali o 56 primerih, med katerimi so jih komaj 28 morali rešiti v sodni dvorani. Vzroki teg« pojava so različni. Med njimi pa še vedno prevladuje nizka življenjska raven zaradi gospodarske depresije, zaradi katere so prizadeti določeni slojii prebivalstva. Posledica tega je, ča mladoletni, ki spadajo v vrsto te kategorije, ne morejo najti v okviru družine možnosti, da bi zadostili vsaj minimalnim izdatkom za razne stroške in jih to navaja k zločinu.« Značilno je. da se veliko število tatvin nanaša na motorje. katere mladeniči ukradejo zato, da se vozijo le malo časa. Prav tako je tudi značilno, da vseh ostalih vrst zločinov skoraj ni. Zelo vitoki »o tudi statistični poc atki o številu prometnih nezgod, ki jih je bilo od 1. 1. 1956 do 30 11. 1956 na našem ozemlju kar 3042. 37 nezgod se je končalo s smrtjo, 171 z resnimi poškodbami in 1358 z lažjimi poškodbami. Svoja izvajanja je glavni državni tožilec dr. Valerani zaključil z naslednjo ugotovitvijo: »Upam, da je moje poročilč prispevalo k temu, da se dokaže. da so tržaški sodni organi tuc i v preteklem letu Repentaborski za pravičen Odobren občinski proračun, ki predvideva letos 10,200.153 lir izdatkov in 5,519.082 lir dohodkov Tudi repentaborski občinski I čuna in malih spremembah je svet je na svoji sinočji seji občinski svet s tajnim gla- in menične proteste. Stečajev - ,,r„H .................................... izvršili pomembno delo vred- no pohvale. Vendar se ze dalj Oj predpust, ti čas presneti... čara in z več strani čujejo pritožbe, da pravica — posebno civilna — koraka v I-t ali ji prepočasi in pogosto . prisili državljana na preveli-Glasbena Matica je skleni- ke žrtve v primerjavi z vred- la, da bo letos priredila v soboto, dne 23. februarja, v dvorani na stadionu «1. majs pustno večerno zabavo, a v nedeljo, dne 24. februarja, v Avditoriju pustni ttzabavn i popoldan». Na obeh prireditvah bo igral poseben, izbran orkester ter bodo tudi druge zabavne točke. upozarjamo že sedaj vsa društva, da oba dneva upoštevajo pri svojih načrtih. .4 vse tiste osebe, ki imajo dvojno željo, da se namreč vsaj enkrat v letu pošteno zabavajo in da s tem obenem gmotno podprejo vatno kulturno ustanovo, še prav posebno opozarjamo, da se za to prireditev primerno pripravijo, to je da skrbijo za zdravje in obleko in varčujejo. Kajti človek, ki tii zdran, se ne zabava; človek, ki ni dobro oblečen (posebno ženske!), se tudi ne zabava; m človek, ki nima vsaj sto lir na razpolago v žepu, se še najmanj zabava. Podrobnosti o obeh prireditvah bodo sledile. ODBOR soglasno odobril protestno resolucijo o osnutku zakona za ureditev slovenskih šol. Resolucijo. ki jo je utemeljil in predložil župan Jože Bizjak, bodo odposlali ministru Ros siju: »Občinski svet občine Re-pentabor je na svoji redni seji 19. januarja razpravljal o zakonskem osnutku za slovensko šolstvo na Tržaškem ozemlju In v goriški pokrajini. Občinski svet pri tem ugotavlja, da predstavlja zakonski osnutek, ki bo predložen v razpravo parlamentarni komisiji 22. t. m., grob napad na pravice slovenske manjšine v Italiji, saj med drugim predvideva, da bi postavili slovenske šole na Goriškem v položaj neenakopravnih tečajev, medtem ko bi morali učenci ob vpisu v šolo šele »dokazati*. da je njihov materinski jezik slovenščina. Občinski svet dalje ugotav lja, da je zakonski osnutek v nasprotju z republiško ustavo in določbami Londonskega memoranduma, zaradi česar zahteva, da se diskriminacijski načrt spremeni v skladu s pravičnimi zahtevami slovenskega življa v Italiji Občinski svet končno izraža zaupanje, da bodo napredni in demokratični parlamentarci zastavili vse svoje sile, da bo zakonski načrt spremenjen v duhu želja slovenskega prebi: valstva in v tem smislu tudi v najkrajšem času odobren.* Poleg omenjene resolucije je občinski svet na svoji sinočnji seji v glavnem razpravljal o občinskem proračunu za leto 1957. Po razpravi o posameznih postavkah prora- sovanjem odobril predloženi proračun; 10 svetovalcev je glasovalo za sprejem proračuna, 3 svetovalci pa so oddali belo glasovnico. Proračun repentaborske občine za leto 1957 predvideva 10.200.153 lir rednih in izrednih stroškov ter 5.519.082 dohodkov. Razliko med stroški in dohodki bodo krili z državnim prispevkom. Občinski svet je ob zaključku seje sklenil, naj občinski odbor pošlje generalnemu vladnemu komisarju protestno pismo zaradi vojaškega strelišča blizu Velikega Repna, ker je zaradi strelskih vaj Večkrat zrprta edina pot na tamkajšnja zemljišča in gozdove. Podrobno o občinskem proračunu bomo poročali v prihodnji številki. Sestanek obč. komisije za načrt «Vanoni» Včeraj se je na županstvu sestala komisija občinskega sveta za načrt »Vanoni«. Razpravljali so o vseh iniciativah, ki pridejo v poštev v o-kviru tega načrta. Tako so poleg drugega omenili modernizacijo tržaških in tržiških podjetij IRI (ladjedelnice, tovarne strojev, ILVA) gradnjo novega metanovoda, novih podjetij, kot na pr. tobačno tovarno, tovarno plastike «Montecatini», termoelektrarno, vprašanje podaljšanja trolejbusne zveze do Bolj unca in do Tržiča in o turizmu. Pisatelj Alojz Rebula v Tržaški knjigarni Sinoči je v Tržaški knjigarni bilo kaj živo. Tržaški pisatelj prof. Alojz Rebula je podpisoval bralcem svojo novo knjigo eVinograd rimske cesarices. Ze pred napovedano uro so se začeli zbirati ljubitelji slovenske knjige. In ko je prišel avtor, je bil v knjigarni pravi živžav. Kajti med vsemi temi ljubitelji knjige je prevladovala mladina. Da, prav mladina! Tista mladina, o kateri pravijo, da se ne zanima za nobeno stvar, da ji ni mar slovenska kultura. da.... Vse, dokler niso zaprli knjigarne so se bralci vrstili. In avtor je podpisoval. Knjigo za knjigo. Prijetno je bilo! Kar nekako svečano. Čestitamo pisatelju Alojzu Rebuli za tak lep uspeh, in Tržaški knjigarni za tako posrečeno zamisel. Danes je bilo prap posebno očitno, da ima ta naša knjigarna pomembnejšo vlogo, kot se je zdelo. Vidi se, da ima Tržaška knjigarna za slovenski živelj velik kulturni pomen in ne samo trgovskega. Upamo, da ne bo ostalo samo pri tem in da nam bo vodstvo knjigarne nudilo še vec takih kulturnih dogodkov. ZVISIN «Gledaliških ponedeljkov» in prizadevnega konferansieia režiserja in umetniškega vodje našega gledališča Jožeti Babiča. Na tem mestu nimamo ne prostora in ne časa, da bi se spuscali v podrobnejše opisovanje celotnega sinočnjega sporeda, za katerega velja na splošno, da je bil zelo zanimiv in vsebinsko bogat. Posebno dobra pa se nam zdi zamisel o predstavitvi vsakokratne premiere SNG, ki ho na programu. Kratek prizo-iz komedije eVroča kriy>, k' so ga podali člani SNG in ga nato prekinili ravno tam, kjer je začelo postajati dejanje najbolj zanimivo, je naravnost izzval pričakovanje prisotnih gledalcev na to premiero, ki bo že v sredo in ki obeta biti, sodeč po prikazanem odlomku, zelo zani-\nivo odrsko delo. Režiserka Gabrijeliičeva je nato v razgovoru z napovedovalcem o-pisala v kratkih potezah vsebino (morda je povedala celo nekoliko preveč) in moralne vrednote dela samega- Damjana Bratuševa je po zelo prikupnem razmišljanju o glasbeni vzgoji otrok pri nas zaigrala 6 Debussyjevih preludijev in je bila za res plastično in doživeto podajanje nagrajena z obilnim ploskanjem, kar velja tudi za vse. ostale nastopajoče. Preostali program je obsegal že omenjene razgovore z Borisom Pahorjem (o novi reviji «Tokovi») in Stankom Lu-pincem kot predstavnikom «Tržaške knjigarne», čitanje odlomkov iz knjige pisatelja Alojza Rebule «Vinograd rimske cesarices (S. Raztresen), dalje iz knjige Borisa Pahorja «Nomadi brez oaze» (J. Babič) ter pesmi iz zbirke Ceneta Vipotnika (S. Drolie-va). Med udeleženci tega «!• gledališkega ponedeljka» je bilo največ mladine, kar je vsekakor razveseljivo. Prepričani pa smo, da bodo ti večeri kmalu pritegnili širok krog ne samo rednih, temveč tudi aktivnih obiskovalcev, kar je končno tudi cilj te posrečene pobude, ki mora pri vseh resničnih ljubiteljih naše kulture naleteti samo rm ugoden sprejem. )• k. «»-------- Za zimski sklad Na zadnjem sestanku odbora za zimsko pomoč so razpravljali o možnosti drugega izplačila zimske pomoči brezposelnim delavcem ob koncu februarja. Obenem so tudi sprejeli predlog za še eno razdelitev drv po nižjih cenah revnim družinam. Poleg tega pa so govorili še p drugih iniciativah za razširitev akcije za zimsko pomoč. Tako so sklenili, da bodo postavili na raznih Krajih mesta velike nabiralnike, da bo lahko prebivalstvo še tesneje sodelovalo v tej akciji. Ob zaključku je predsednik odbora podprefekt Macciotta povabil produktivne kategorije, naj čim več prispevajo .......................................................................... Podrobna navodila sindikatov SNG drevi Opozarjamo na zadnjo predstavo »CaJ in simpatija*, ki bo danes popoldne v dvorani na stadionu »Prvi maj* — Sv. Ivan. Dvorana bo zakurjena. To bo dvanajsta ponovitev tega dela v letošnji sezoni, ki ga Je vsa kritika ocenila kot umetniško najbolj dovršeno predstavo sezone Posebno Je pohvalila zrelo umetniško »stvaritev Štefke Drolčeve in mladega Silvija Kobala i glavnih vlogah. Na vseh done. danjrh gostovanjih In posebno v nekaterih (proti pričakovanju) okoliških krajih Je številno občinstvo navdušeno spremljalo razvoj napetega in zanimivega dejanja. Vodstvo gledališča je prejelo več vabil za gostovanje s tem delom v Sloveniji in drugih gled. centrih Jugoslavije, ki se Jim bo odzvalo kdaj .pozneje, Današnja predstava Je namenjena vsem tistim obiskovalcem naših nedeljskih popoldanskih predstav pri Sv. Ivanu, ki Jih Je pri zadnjih predstavah slabo vreme zadržalo, da so to uprizoritev zamudili. Člani prosvetnih društev imajo poseben popust pri že globoko znižanih cenah. PREMIERA V »VERDIJU* Dobra predstava ^Seviljskega brivca* Jutri splošna stavka proti naraščanju cen Stavka bo trajala od 8.30 do 10. ure, tramvaji pa te bodo ustavili med 9. in 9.30 uro - V torek zborovanje v Kinu ob morju Jutri bo od 8.30 do 10, ure splošna protestna stavka proti naraščanju cen življenjskih 12-obletnica smrti potrebščin, ki sta jo napove- nem gospodarskem položaju dali Delavska zbornica CGIL ^ 0 novib poviških, ki jih je lavs-ke zbornice CGIL. na katerem bodo razpravljali o na- ( # raščanju draginje, o krajev-1 Ervina Laha-Tugomiru nostjo pravde. Pritožbe niso upravičene, vendar ne manjka in so celo dobro znana sredstva, s katerimi bi lahko odstranili vzroke za tako stanje. Dovolj bi bilo. če bi se ta sredstva hotela uporabiti.* Po tem govoru je imel krajši pozdravni govor prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvo, ki je tudi svečano otvoril novo sodno leto. Svečanost v <-odni palači se je začela šele ob pol 11. s skoro eno in polurno zamudo, ker je vlak, s katerim so se pripeljali gostje iz Rima. imel zaradi železniške stavke daljšo zamudo. Takoj po tej svečanosti in kratkem ogledu zaporov je bil v občinčiki evorani svečan sprejem, na katerem so imeli krajše pozdravne govore tržaški župan, minister za pravosodje Moro in predsednik kasacijskega sodišča V Rimu dr. Eula. Popoldne pa je tržaška pokrajina priredila gostom sprejem v pokrajinski palači. in Delavska zbornica CISL Stavke bodo oproščeni uslužbenci, ki skrbe v podjetjih in tovarnah za varnost naprav, uslužbenci rešilne postaje, o-sebje, ki skrbi v bolnišnicah za bolnike, železničarji, poštarji in nekatere druge stroke. Za uslužbence Acegata veljajo glede stavke naslednja navodila: čelavci in uradniki pričnejo delo uro in pol pozneje kot po navadi. Osebje tramvajev, filobasov in mestnih avtobusov bo stavkalo od 9, do 9.30. Vozila se bodo u-stavila točno . ob 9- uri na kraju, kjer bodo v tistem trenutku. Vsekakor pa bodo sprevodniki o tem obvestili potnike na začetnih postajah. Stavka bo trajala samo do 9 30 zato da se omogoči stavkajočim delavcem in uslužbencem, da lahko pridejo do 10. ure na kraj dela. Uslužbenci oddelkov za vodo, plin in elektriko pa bodo redno delali. V pivovarni Dreher bo za časa stavke enotno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o naraščanju cen. Skupščina bo tudi v Tovarni strojev; podobna zborovanja in skupščine bodo tudi v cru-gih tovarnah, in podjetjih. V torek pa bo v Kinu ob morju zborovanje nove De- predlagal občinski odbor za razne usluge Acegata. Na zborovanju bo govoril član tajništva Arturo Calabria, Vprašanje porasta cen življenjskih potrebščin je postalo predmet razpravljanja vsega prebivalstva, sindikatov, raznih ustanov itd. To vprašanje je zelo resno, saj zlasti gospodinje ugotavljajo, da se je občutno znižala kupna moč plač njihovih mož. K zvišanju cen je pripomogel znani zakon 703. razen tega pa so se s 1. januarjem tudi za 20 odstotkov povečale blokirane najemnine. Sedaj pa so ljudje zaskrbljeni tudi spričo napovedi, da se bodo zvišale u-eluge podjetja Acegat, kar bo novo hudo breme za go- 12 let je tega, kar je umrl tragične smrti v zloglasnem nemškem koncentracijsktem taborišču Ervin Lah - Tugomir. poznan med tržaško antifašistično mladino kot neustrašen borec za pravice primorskega ljudstva. Ob tej priložnosti se ga spominjajo mama, sestra, sorodniki in vsi, ki so ga ljubili in cenili. Včeraj popoldne požar med Grljanom in Križem Včeraj popoldne je velik požar zajel zemljišča, ki se razprostirajo med C3rlj inom in Križem. Vnela se je suha trava, ogenj pa se je zaradi vetra hitro razširil na grmičevje in drevje. Gasilci so prišli na mesto kmalu po 16. uri, in sicer s 5 vozovi z vseh j • , , ■ i- l 1 Ulli III olvvi It J VviV spodinjstvo in za vse tiste, k. ilskih posUj Tn;ba ,e bi- se vozijo s tramvajem m fi- fQ nemak) truda da g0 ogenj lobusom. Vse to pa je treba vokviriti v slab gospodarski položaj,, ki ga ugotavljajo vsi. Zato je popolnoma pravilno stališče nove Delavske zbornice CGIL, ki ne bo z jutrišnjo stavko protestirala le proti naraščanju cen, marveč bo z njo tudi poudarila nujnost, da pripravijo osrednje rimske oblai/ti organičen načrt za izboljšanje tržaškega gospodarstva. pogasili, kar se jim )e Pc' srečilo šele okoli 20. vre. «»— — LOTERIJA BENETKE 70 17 23 20 49 BARI 74 60 16 68 »8 OAGLIARI 59 77 40 86 73 FLORENCA 89 6 31 13 25 GENOVA 66 83 14 81 8 MILAN 27 63 19 11 69 NEAPELJ 26 2 25 19 41 PAl.ERiMO 4 66 65 28 57 RIM 20 33 25 5 74 TURIN 61 18 19 70 63 Nobeno operno gledališče ne more biti dlje časa brez Rossinijevega «Seviljskega brivca*, kakor tudi ni baritonista, ki si ne bi želel poka■ zati se s slavno cavatino. Obenem pa nudi ta opera, za katero se mnogi ne pomišljajo trditi, da ji gre prvenstvo med komičnimi operami, tudi priložnost za sprostitev in od. mor v sporedu manj znanih in težjih del; to velja tako za izvajalce — predvsem orkester in zbor — kot za občinstvo. Zato je razumljivo, da je bil «Seviljski brivec» tudi včeraj zvečer prisrčno sprejet. Sicer je pevcem nastavi je' ni h v operi, ki jo vsa operna občinstva poznajo do podrobnosti, kot malokatero drugo, vse polno čeri, take da je od zasedbe presneto odvisno, kakšna bo izvedba, Dirigent Franco Capuana (ki se je letos kar dobro usidral v Trstu; pripravlja še Berliozovo uFaustovo po gubljenjen) ni imel težkega dela z odličnim orkestrom Tržaške filharmonije. Rolando Panerai, ki smo ga že imeli priliko občudovati v nekaterih vlogah, se nam je včeraj prijetno predstavil tudi kot Fiparo ki' lahko zadovolji tudi zahtevno občinstvo. Mario Petri je prepričal in osvojil v vlogi Bastlia Doslej tržaškemu občinstvu nepoznana Gianna D'Angelo je pritegnila z lepim alasom ki ga zna vlogi primerno bravurozno uporabljati. Juan Oncin* je bil dober Almaviva in dostojno je o-pravil svoj posel tudi Alfre-do Mariotti kot Bartola. Tudi Bruna Ronchini kot Berta zasluži pohvalo. Nastopila sta še Eno Mucchiutti in Raimon-do Botteghelli. * * * Danes ob 16. uri iretja predstava »Legende o nevidnem mestu Kitežg za dnevni a-bonma. SNG za Tržaško ozemlje DANES 20. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi m a j » Robert Anderson ‘Čaj in simpatija* Zadnjič I Za mladino pod 16. letom neprimerno! Globoko znižane cene Clam prosvetnih društev imajo popust! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. DANES 20. t. m. ob 15. uri v KRIŽU in v torek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU PRODUKCIJA GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE SOLE SNG, s sodelovanjem GOJENCEV GLASBENE MATICE V sredo 23. januarja 1957 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu premiera «VROCA KRI» komedija v petih slikah Spisal: JOHN PATRICK Prevedel: JANKO MODER Režiser: NADA GABRIJELČIČEV A Scenograf: JOŽE CESAR Yank - Silvij Kobal: Digger - Jožko Lukeš; Kiwi - Miha Baloh; Blossom - Julij Guštin; Tommy - Danilo Turk; Margaret - Zlata Rodo-škova; Polkovnik - Stane Raztresen; Lachlen -Stane Starešinič, Bolniški strežnik - Josip Fišer. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11. -O— V dvoranah zakurjeno! GLASBENA MATICA v Trstu priredi danes 20. t. m. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva »Primorec« v TREBČAH koncert gojencev šole Glasbene Matice s sodelovanjem soiskega pevskega zbora (dirigent Ubald Vrabec) in pevskega zbora »Primorec« (dirigent Oskar Kjuder) iz Trebč. chael 0'Shea: 18.50 Športne ve-sti; 21.05 Telematch: 22.05 Žrebanje nagrad naročnikom; 22.10 Iz 'filmov- 22.35 Film »Plačilni d>arv»: Charlie Chaplin: 23.00 Sportn-a nedelja. KINO ') Dramska skupina prosvetnega društva »SLOVENEC* iz Boršta ponovi danes 20. t. m. ob 17. uri v BORŠTU igro v 3 dejanjih IZGUBLJENI IN SPET NAJDENI M0Ž» Koncert narodnih pesmi bo izvajal ženski, moški in mešani pevski zbor iz Boršta. - Med odmori igra godba na pihala. Vabljeni! VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo. da takoj nakažejo naročnino za leto 1957 — Po možnosti vsaj za tri mesece vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Naročnino nakazujte na « A D I T » Državna zal. Slovenije — Ljubljana — Stritarjeva 3/1. — Tekoči račun 60-KB-1-2-375. Letna naročnina znaša din 2.520.—, četrtletna 630.—, mesečna 210.—, samo nedeljska številka četrtletno din 135.—. Uprava Primorskega dnevnika Excelsior. 14.00: »Maria Ant*- inetta fr:merska krahica«. M. Morgan. R. Todd, Marina Berti Technicolor. FerUce. 14.00: «Jesensko list.?e»i J Cravvlord, C. Robertson. Nažionale. 15.00: «Beg na sonce*. Eastma-n-color. J. Marais. D. Scala in Kerima. Razdivjane strasti v skrivnostnem cigan-skem svetu. Filodrammatico. 14.30: «Pazite na mornarje«, Jerri Leviš in Dean Martin Film Paramount. Supercinema. 14.00: »Tako govori srce«. Romantična ljubezenska zgodba s Josč Ferrerjem. Merle Oberonom in W. Pid- geonom. Arcobaleno. 14.00: «Hribi gori- jo« («Le colline bruciano*). Tab Hunter. Natalie Wood. Ch nemascope VVarnercolor. Film mladostnega zmagovitega PO- RAZNA OBVBNTILA Tržaški filatelistični k‘ub »L. Košir*. Danes, 20. t. m. bo v prostorih kluba. Ulica Roma 15-11., običajni sestanek od 10. do 12. ure, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19. januarja se Je v Trstu rodilo 6 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 14 oseb. UMRlLI SO: 67-letna Romana DelTA-g-nolo por. De Luca, 61-let-na Maria Civitan por. Spiz, 72-letni Francesco Cugia, 74-letni Giacomo Marchesi, 63-letni Am-brogio Barbo, 1-letni Stelio Las-sini 82-1 etn a Italia Ardlzzoni vd. Rossetti, 70-letn-a Ca-terina Gon por. Capitanio, 64-letni Ernesto Berti, 69-letni Giova-nni Pressan, 83-letna Lucija Stavar vd. Iskra, 75-letni Pornpeo Cattonaro, 92-1 et-ni Feltce Amedeo Siechi. 85-letni Anselmo Marcorin. OKLICI: uradnik Sergio Cerro-ni in gospodinja Mirella Visintin, zdravnik Bai-ngio Michell in gospodinja Maria Renzulll, uradnik Osvaldo Ventrella in uradnica Nives De Ros, električar Graziano Persini in prodajalka Pia Destra-di, pomorščak Adolfo Serra in učiteljica Luciana Fornasar. šofer Vinicio Nigris in gospodinja Grazia An-na Medeotti, uradnik Vi-rgilio Ussani ln uradnica Bruna Coretti, mizar Josip Ferluga in šivilja Lillana Carli, prodajalec Fa-bio Gardo in gospodinja Blanca Noviell-o, železničar Cosi-mo Ribezzo in baristka Elda Gher-lani, mehanik Mario Alello in gospodinja Marija Vodopivec vd. Simionato, kovač Giovanni Melon in gospodinja Blanca Lucla Puls-sa financar Filippo D’Elia in gospodinja Tiziana Germanllli. železničar Federico Corsetti in gospodinja Nataiina De Santls, financar Umberto Carusi in gospodinja Delia Clanfaglione, uradnik Ajdriano Baruffo in gospodinja VVanda Mannavola, podoficir karabinjerjev Rocco Bombara in učiteljica Mirella Cantoni, sluga Lo-renzo Cilenti ln kmetica Nunzia Brillante, predstavnik Vittorino Candotti ln gospodinja Luciana Lonzar, poslovodja Egidio Rus-gnach m prodajalka Gianna Bra-vin, pom. kuhar Guerrino Pal-clch in delavka Franca Rlnaldi, trgovec Umberto Cerneoca in gospodinja Marija Skrij, mehanik Bruno Mauri in pletilja Anna Maria Colamartino, geometer Tito Del Fabbro in gospodinja Nora Rossi, varilec Nicolč Toneato In gospodinja Cornelia Johanna Mol, vojak Richard D. Stephens In gospodinja Fernanda Martinoli. »»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Davanzo, Ul. Bern mi 4: Glusti Strada del Frluli 7 (Greta): Mil-(o, Ul Buonarrotl 11: Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro-Nerl. Ul. Dante 7. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drev. XX. sept. 4; Crevato, Ul. Roma 15; Glusti, Greta, Strada del Friuli 7; Gmeiner. Ul. Glulla 14: Alla Mad-dalena, istrska cesta 43; Prendin , Ul. T Vecelllo 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanettl, Testa d oro, Ul. Mazzini 43. Palmi in Tedyju Schei-merju se je 15. t. m. rodila hčerka ERIKA Sorodniki, prijatelji in znanci iskreno čestitajo in želijo mali Eriki o-bilo sreče RADIO NEDELJA, 20. januarja 1*57 TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja- 9.30 Zabavna glasba; 11.00 Ravel: Valček; 11.11 Orkester Mantovani; 11.45 Kabalevski: Ko-medijantje; 12.00 Oddaja za najmlajše nato pestra operna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Faure: Balada za klavir in orkester; 15.14 Pesmi s festivala v Sanremu; 15.40 Ciganske melodije; 16.00 Debussy: Igre, poeme da-nse; 16.18 Verdijeve in Puccinijeve arije poje sopranistka Renata Tebaldi; 16.36 Ritmični orkestri; 17.00 Slovenski zbori: 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Koncert v C-duru za violino in orkester; 18.35 Koncert tenorista Renata Kodermaca: 19.00 Rimski Korsakov: Šeherezada; 19.15 Predavanje; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Kramer in njegovi solisti; 20.30 Verdi: «Ples v maskah«, opera v 3 dejanjih, po 1. dejanju ob 21.25 Nedelja v športu; 22.45 Večerni ples. TRST 1. 9.15 Sto let tržaške pesmi; 9.40 Franck Pourcel s svojim godalnim orkestrom; 14.30 Operna glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.00 Simfonični koncert radijskega orkestra iz Rima; 21.05 Sandro Camasio: «Trije sentimentalni«, slušna igra v 3 dej. KOPER Poročila v *lov«n*čint: 6.00, 7.00, 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.00. 22.00 PoročPa v Italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 6.00-7.15 Spored Iz Liubljane; 7.15 Jutranja glasba: 8.00 Ju- tranli koledar; 8.10 Kmetiiska odda ta; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane: 10.15 Romantični motivi; 10.30 Zena ln dom: 10.50 lnter-mezzo; 13.30 - 14.00 Spored Iz Ljubljane; 14 00 Glasba po željah: 15.10 Oddaja primorskih študentov: 15,30 Z mikrofonom po Primorski: Dan s sečovel iškimi rudaril: 16.00-19.30 Spored iz Ljubljane: 19.30 Športna nede- lja; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Nočni ritmi. SLOVENIJA 327,1 m, 2*2,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 6.00 Poskočne in domače melodije za priietno nedeljsko jutro; 7.35 Zabavne melodije: 9.00 Slovenske narodne ln umetne besnil: 9.45 Se pomnite, tovariši... — Ivo Porenta-Vojko: Zakon tovarištva: 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Lahka glasba; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 14.00 Želeli Ste — poslušajte!: 16.00 Preveč In premalo korajže (reportaža): 16.15 Igra zabavni orkester Hu«a Winler-halterja, poje zbor: 16.30 Glasbeni mozaik: 17.30 Radijska igra — Sarovam: Človeška komedija; 18.30 Melodije za dobro voljo: 20.00 Radlo-variete (posnetki javne zabavne glasbene oddale radia Zagreb); 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 Nočni koncert (Sker-lanc. Blebnskiv 22.15 Zaplešimo. TELEVIZIJA 15.00 Reportaža iz Švice gorske reševalne akcije: 15 45 Športni popoldan: 17.30 Film «Jaok London«, Susan Haywa.d, Ml- guma. Astra Rojan. 15.00: «Carosell« disneiano«. risan, barvni film-Capitoi. 14.30: Robert Was nor (novi James Dean) v prepričljivem in slikovitem filmu »Mladeniči brez prihodnosti* (»Giovani senza domani«). Prepovedano mladoletnim. Cristallo. 14 30: »Santiago*. A- Ladd. R. Podesta. Grattacielo. 13.30: »Gospa umorov«. Alec Giunness. Alabarda, 13,30: «Colne v morje«. Pogumna dejanja med vojno na morju. Vistavision Uni-versal. Jeff Chandler. Georgeš Nader in Julie Adams. Ariston. 13.30: »Briga do on*. Ci-nemascope. Technicolor. G. KeL l.v, Van Johnson in Cyd. Vel* uspeh. Armonia. 14.00: »Zaseda stotih puščic«, L. Darnell; nov variete Aurora. 14.00: «Cetvorka liube*-ni«. Bing Crosby. M. Gaynof. D. 0’Conno-r in J. Marie. Zabavni Vistavision Technicolor-Garibaldi. 14.00: «Svet tišine* («Mondo del silenzio«) Zlata nagrada na festivalu v Cannesu 1956. Izreden dokumentarni film v technicolorlu odkriva skrivnosti podvodnega življenja. Ideale. 14.00: »Pragozd neustrašnih« (»La iungla dei temera-ri»). John Pavne. Ronald Reagan. Rhonda Fleming. Super-scope v technlcolorju. Impero, 14.30: «Branim svojo ljubezen«, M. Carol. G. Fer-zetti, v. Gassman. Italia. 14.00: «Preki sod«. G. Cooper. S. Marco. 1400: «Jetnik rudnika*-Gary Cooper. Susan Hayward. Kino ob morju. 15.00: «Stavka žena«, James Crain. Moderno. 14.00: Pretresljiva lin* bezenska zgodba «Operacija Normandija«. Robert Taylor-Richard Todd, Dana Wynter i® Edmund CVBrien. CinemascoP* v technlcolorju, Savona. 14.00: «Clovek z zlat« roko«. Kim Novak, F. Sinatr* in E. Parker. Prepovedan vstoO mladoletnim. Viale. 14.00: «Teta iz Amerike prihaja«, T. Pica. D. Maggio. Vitt. Veneto. 14.15: »Zarota nedolžnih«. S. Mac Laine, J. FoT-sythe. E. Gvvenn. Velika presenečenja. Technicolor Paramount. Belvedere. 14.00: «Skr!atna maska«. Technicolor Universal. T- Curtio. Marconi. 14.00: »Osemnajstletne*-Su-perfilmscope v barvah Ma-risa Allasio. Virna Lisi, V-Rlento in R. Micheluzzl. Massimo. 14.30: «Greh čistosti* («Peccato rfi častita). Zivahn« ljubezenska zgodba, polna komičnih in pikantnih zapletli** jev. Giovanna Ralli, Antoni« Cifarielio in Franco Fabrizi-Novo cine. 14 00: «Druga ljubezen«. Nepozabni film Technicolor. J Wyman In R. Hudson-Odeon. 14.00: »Johnnv Guita-r«, J-Crawford in S. Havden. Barvni film. Radio. 14 30: »Puščica v prahu*-Technicolor. S. Havden in C’ Grav. je av Ul Zo; Vz nji ii vri iF m c »m me rni p a na tal de} Vrr, 5q6 i ih in tcai in. lot dri &e> nic lož Pse to na; ia-. m a let bir k dri Naše bralce, ki 3« želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da to sporočijo na uprtvo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/111 tel. 37338, prebivalci podeželja pa naj se obrnejo naravnost na vaškegn raz-našaica ali prodajalca. Bralci v Jugoslaviji se naročijo lahko samo pri ADIT, Ljubljana, Stritarjev* 8/1. OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ SE FNKRAT CENEJE, kot je v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Po: jr< nia ler tar l IS, ti a 9 Jo s to Jel fa ln ca t ji ■nt tel ni os i st H k \iv t ih k li itn Ja; in. io; fta Pfi Ha MALI OGLASI j GRADBENIK s svojo skupino i lavcev za gradnjo hiš, vil, preu jevanja stavb in gradenj v žele: betonu vam nudi takoj svoje us f^Jeleronirati na St. 56484 55080. Ul. Combi 11, pritlič desno. ISCEM ZAPOSLITVE kot dof nlk ali za prevajanj« iz Italiji sčlne, srbohrvaščine, ruščine, b garščine in angleščine. Nasi na upravi lista. KOLESA, moška ln ženska, ri Uena po 7.000 lir. kolesa prevoz blaga po 24.000 lir n torna kolesa po 50.000 lir, obroke darilne pakete brez c! ne Marcon, Ul. Pleta 3 KROJACNICA HMELJAK ob šča svoje ceniene kller/e. da je preselila na Viale XX * tembre 88. PRODAJAMO smrekove <%tt za gradnjo in mizarstvo, trd I plošče za pode. Ugodne ce Gambtni 3. • •UNION* Svetovno znana /.a. varovalnlca od leta 1828 Je v TRSTU UL. GHEGA 8 - I. tel. 27512 - 35939 Prokurator RA VNIK fe r' Pr ko Sr, hi ‘o te t>e fec ki ni d, hj h( ce hi ki Etektro-tnstalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila tn popravila a nove instalacije v sen vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 2S-322. Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob bridki izgubi naš gega očeta in starega Alojza Ferluge se najpnsrčneje zahvalj mo vsem, ki so z nami s< stvovali. Posebna zahvala ] ceni društva «Viiava» za t ljive žalostinke, daroval cvetja ter vsem, ki so po nika počastili na njegovi ; nji poti. DRUŽINA FERLli VENO PILON Trinajsta ura Edina ura v očetovi hiši 'e ila «uekerca»f ki je v fj,S r'is^ih časih dolgo slu-*n*r U2'n»’ da 7e budno opo-°na’ Maj je bilo treba ni« mrz^e vode in z •/ zbnditi zaspance. Na svo-vre-.^a^n^ strani je imela " n; skrivnostni besedi Fast-Sl0W» kateri pa sa-im i’i razumela, zlasti ker ' lelezn« med obe- na s!eP° Pre" DO p 1L.S>e-ni iU tia’ S‘cer smo na * ’ °dbije cerkve- fahru.r<1 zatuli ajdovska j , a' tem časom nam vmesn1 dOVOlil° Otedati na Im. ,Ure’ Se mani na ™’- fajte’h ^ pa 50 bi!e v iih 7 6 ^vikših)) gospo- in ' S° i,ne!i Preveč časa L„,„.S0 Ponašali z zlatimi In w '• *>°d debelimi pokro-loi)ee °S S°Sed Urar’ strasten irial’ i*6 36 . 2 z!at0 verigo ten i- SU°3e žePne «Ome-. K' mu pa je kazala sa- ložbe«m°Ta na lov■ lz- J:„"r bočni UStamle, druge so R 7eZ7l'aU V"hi- birn 'vekaj tednov pred C P“ so se pse ure v fhJn .d°0OVOTile' da so !as *°t ,aZale Tazrneroma isti °,0,no °-Itieto rf botre na njihovo bančen st: Podariti bir-ter (Zn0V° UT0■ Moj ho-lam0 ?ar zpesto ostal pr pri. sv°ji sveti obljubi. lSei„ .■ 2epno “T0 znamke jintaC ‘nikei -2 Pomklanega 9 Pelji™ 3e pnsel takrat losed urar™01*0* 36 d“l 10 m p spomin na da- selia|U pos°7i!o, ki je takrat h ur et meseinih plač. Iraaa 36 bi,a zato res Ca zvesta ' spremijeval- a„sestankih in potova- Ptiiiiiin62 30 bila z menoj tein .^Ponezana s tenko, nj ■ ° čitljivo verižico, in ostre6 a vesele in ža-lstai,,)„UT^ se 7e pomembno H vesel), Sem se v drui~ jul Oo Prijateljev poslav- iiDljCnja sv°jega fantovskega *ti Um!„di?n sern bil ob eni ivoie na Proslavo 'jutra Poroke. Ker sem šele ja s 3 »n je bila nede- . zbud i*6 prof* svoji nava- inajsto Vt,fc° 3e ura 'caza!a Jazi; J polsnu nisem o-inajjtji,11 !e 5e vstavila že ob bolj »• pon°či.) Da bi bil 'ov0r.je skonstruiral znano y ‘ern uro». Po poroki ‘ Pej0 e! ceniti zlasti to F°nsko r°.dn*!coP‘Pror3et). Za-e ^°r s * !lvfjenje sem začel o 3,10 ena^* arami, toda sa-df>vn0 3e tekla, druge so že »'Ja ali>f>laSa*e' Vsaka blii-»>am je daljna sorodnica celo nL2apUsti,a svojo urot Pont j„ a fetina prijateljica, "to, ijj velikodu šno podarila '"Pia 7.Je najbrž spoj čas tete u Poklon od na-Pa pT;i.,'n je samo prežala da se je reliko- Jn taK ' niSrn so se ure kopičite, PoPrap,| t>edeli, katn z njimi, PrjPinost Pa presegla njih n' bilgtenski kuliinjski uri i5lc,a £ Plo!7oče sprapiti ka-■6 koteu dva"ajsto: s tem '>lniia ^Plcazati, da je že ' • men sv°je Življenjsko ^ staro žaro že dol talno podlago, tako da se ji mora človek približati zelo previdno na prstih in zadrževati sapo, ko jo navija. Med navijanjem s ključem jo mora držati okrog pasu. kakor plaho dekle, da ne uide ali da se ne prevrne. Po navijanju pa se mora nrav tako na prstih previdno oddaljiti in le od daleč paziti, če ji medeno nihalo daje zadostne moči za enotedenski tek; zgodi se večkrat, da se mora tudi to delikatno opravilo ponoviti. Bazen teh spomenikov starega časa je v naši družini mnogo žepnih in zapestnih spominov vseh dob in kalibrov. To so «kronometri», ki so vsaj nekaj časa kazali pravilen čas, zlasti pri nakupu, posojilu ali licitaciji: kot garancijo pa so imeli včasih le samo obljubo ali lepo besedo. To so bile trebušaste in tenke ure iz raznih žlahtnih in nežlahtnih kovin, pa tudi iz zlata, ki je počrnelo ali zbledelo. Med takimi urami je bila ura «Made in Switzerland», ki je s svojim skrivnostnim in goljufivim sijajem v roki A1-žirca opominjala na rasno diskriminacijo: čez nekaj dni sem našel v njenem trebuhu kamenčke namesto obljubljenih rubinov; «Water-proofn pa je res bila, ker se pri umivanju ni napila vode. V spomin na Alžirca, ki je bil tako zelo zadovoljen z menoj, sem jo zaradi njene zapeljive, toda goljufive fasade, pa tudi iz usmiljenosti nosil še nekaj časa v žepu. V družinskem inventarju sem naštel nič manj kot 12 ur. Kljub temu številu nismo nikdar vedeli za pravi čas, še manj seveda za minuto. Večkrat sem tekel od ene do druge, primerjal, računal, vzel minute, kjer so bile odveč in jih dodal, kjer so primanjkovale. Radio aparat je prinesel v hišo pozdrav nove dobe in veliko upanja P napredek tehnike. Tedaj smo začeli prežati na znamenito pariško «gov orečo uro«, ki je glasno javljala in ponavljala: «Ob četrtem ,top’ bo natančno 8 ura, 5 minut, 59 sekund; top, top, top, top!« Pa si vendar nismo bili vselej na jasnem, ker je mnogokrat odpovedal glas, ko bi moral povedati število minut. Tedaj ni preostajalo nič drugega, kakor odhiteti na ulico, kjer je na križpotju sta-\a'..veljka električna ura, ki je' kazala1 ha strani, pa ne vedno na vse tri enako. Podedovane ali podarjene ure se ne morejo prodati ali zavreči ,dokler darovalci še živijo. Ti pridejo večkrat pogledat in se pohvalit s svojimi darili. S strahom pričakujemo smrti vsake tete, ker že vnaprej vemo, kakšno uro nam je namenila kot zapuščino. Ko sem pred kratkim zvedel, da me ie prijatelj iz Švice želi iznenaditi z novo uro za mojih šest križev sem ga v zadnjem trenutku pregovoril, naj se nikar ne oškoduje: to bi bila moja trinajsta ura! Ker sem se v svojem praznoverju zbal te usodne številkat sem jo hotel še predčastno preskočiti in sem takoj ku pil nouo budilko. Ta je meja štirinajsta ura. da 80 žak '•urC« ou.ru ki se S rcQf°ty. fa 71 a kaminu pred jjk Oohi ° ^e Pravi sporne-/st°m tleu' kt z dvignjenim ! * *i'eti 11 v z^zde. Ves .^e ^ v in da ga h’ ne nadleguje* "7 zOon*eL pod ”elik st<" * 7lerorJ0’ tako težak no *•- • dfn, da je prap drz- » P°čpn ' ““ le Prav drz-7 ua in pod t*dnz. 3atl Uro. l Otiif. uru‘ /Miičina je roko-‘da. 8 na pisalni omari, ».a*°»n n,i!e ,un° s srebrnim n, OeSe/,3a ure ’n Pr' te'n 7a’ Sicer P!thlUVa- To ie OKi »»'tke« bipša lepoti- 4u«iila 5tnsu: Zelo je za svojo horizon- Kakor smo že poročali, razstavlja v galeriji Rossoni naš znani slikar Bogdan Grom. Razstava, ki jo je vsa tržaška kritika lepo ocenila, bo odprta do sobote, 26. t. m. Na sliki Gromova slika nDva hrasta« Zbirka novel Alojza Rebule: «Vinogra-gorčanu odprli glavo*. * * * Natanko po dveh tednih je prejel profesor Langemann od privatnega detektivskega biroja (Diskrecija* dopis naslednje vsebine: (Od 10. do 24. III. 2067. leta so uslužbenci našega biroja pregledali glave 29 milijonom 670A56 Newyorča-nom. Pri tem so ugotovili, da ima 9,170.000 pregledan-cev namesto možganov e-lektrične računske stroje znamke «Continental», 12 milijonov 500.326 ročne računske stroje iste znamke, a 8,000.530 Newyorčanov ima v glavi računske strole znamke (Gives*. Le sto enaindvajsetletni profesor Langemann misli še na zastareli način mišljenja z možgani, kar pa mu dela očitno precej težav*. Dopisu je W. W. Wilson priložil električni računski stroj znamke je vendar tako lahko, j? poglej jih, kako drzno se s” ščajo fantje po strmini. ! Toda Sonja je doslej^ dneve le presedela na 60* klopi in doma na stolu. Ji ke mišice ima in otrdele * pe. Nerodno bo motovil"1,: «dilcami», marsikdo se J1,; na tihem posmehljivo Vendar to še ni najhuje. če je ne čaka jutri ma'J obloga čez zlomljeno nog8- Na smučkah jih je še P malo umrlo. Sem in tja -bere koga spomladanski P v visokih gorah, toda tud1] niso krive smuči, ampak f: drznost, neizkušenost. 0*3 no obstoji na smučišč®! ena nevarnost: trčenje. *• je pa s kolesom podobo81,, kdo se bo učil voziti P, glavno pošto? Za začete*, izberi primerno prazen nikj I Padci ,padci, to so vsakdanja hrana začeto}* Pademo zato, ker se boF ali pa ker se premalo bor Včasih odletimo, ker neo* ma bolj drsi kot prej ker naenkrat manj drS1\J to je v najlepšem sklad i zakoni fizike in je nekaj ; bolj logičnega na sveto. > podobnih primerih pa s0;, gosto žrtve spodnji udb ; odst. golenica ali piščal j pa obe skupaj. Kje je ve£ zlomov, pri niku ali dobrem smučoč Brez dvoma pri zač«®, —kajti ta še nima zas0',; refleksov. Začetnik se b° škodoval pri padcu ob j hitrosti, dober smučar Pa , ko pade v polnem diru ne bo nič. Začetniku jc L sto edina zavora «zadnl Položi se in konec. , Zanimivo je tudi, da^ y novo zapadli sneg zače< mnogo bolj nevaren ko* . dek trd sneg. Smučka 8\ četniku rada zapiči, zasa-globino in mu zvije nog0. Glovek bi mislil, da sC, mijasti škornji, kot jih , jo nekateri delavci, rib1® lovci, ali gumijaste cop* . na morje itd., stare »J 50 let. In vendar je % čan Goodyear že leta 1®., našel vulkanizacijo in 5 začel «gumijasto» dobo. Se bolj pa boste pres8t'i ni, če berete poročilo, je že leta 1615 napisal " nec Juan de Torquem*“ v katerem navaja, da s~« pred 400 leti Indijanci v '.s; nji Ameriki nosili gub1* čevlje. Radar Vsak otrok danes že Pj besedo «radar» in sevcc.jf di njegove prednosti v j|> stvu in plovbi po morju- j da pa še ne veste, da ni ta beseda «RadioDc*8 j And Ranging«, kar bi 8 vensko reklo nekako * 1 Odkrivanje in merjenje diom na daljavo. AVTOPREVOZN1S&0 PODJETJE FRANC LIPOVEj Vsakovrstni prev n,tn' z osebnimi luksuz1''^ avtomobili Fiat za *u in inozeto5 GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel STANOVANJE: .j) Ul. F. Severo 6, tel- & TRST Ul. Moreri 7 Telefon it. 28373 POŽAR ARTE TOVORNI PREVOZI v vse tudi v . 1(1 i nosem*' IST, UL. C. BATffy EV. 23 . I. NAlJh, TRST, STEV. Teleton 44-208 - 'te18’( lMPEXPORT - fRlŽ' UVAŽA:’ 1/saAovrsfni les. drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z a: t tekstil, kolonialno jI in raznovrstne . SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPEN^ A „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase nA1 in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kup11!1 V resnici plača oglase konkurent, ki satt>1,1 oglašaHerbert ■ -r~v v-wtfr,.wiw:Wf* POhrerschelnfrel Steuerfrel ZulossunQifrei Borštani vabijo Dvorana je bua polna malih in odraslih Borit a nov, ki to i zadovoljstvom slediti Uvajanju sporeda. Najprej je lepo zapel nekaj narodnih meianl pevski zbor pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa. To je pa dramska skupina iz Borita, ki je v četrtek zabavala občinstvo s svojo igro, ki so jo v kratkem času pripravili pod vodstvom vaikega učitelja Stanka Škrinjarja. Kdor jih jeli videti in se nasmejati, naj pride danes v Borit. Med odmori je skrbela za veselo razpoloženje vaika godba na pihala. Kakor vidite, imajo v Boril u meianl, ženski in moik| zbor, dramsko skupino ter godbo na pihala; poleg tega ie folklorno skupino, v kateri pa so tudi člani iz Boljunca in RlcmanJ. Foto Albin Bubnič Dopisi iz naših krajev V četrtek, na dan sv. Antona, so v Borštu imeli svoj tradicionalni praznik. Skoda, da je razsajala burja, sicer bi, kakor vsako leto, prišlo veliko število gostov iz bližnjih vasi in iz mesta. Kljub neugodnemu vremenu pa so domačini dostojno proslavili svojega patrona. Dopoldne in popoldne so bili običajni cerkveni obredi, zvečer pa je vaško PD »Slovenec« imelo v domači dvorani prosvetno-zabavno prireditev. Nastopil je tudi ženski zbor, ki je ubrano zapel tri narodne pesmi (»Slovenska zemlja«, «Travniči» in »Kazen«). Z istim sporedom bosta pevska zbora nastopila tudi danes zvečer, ko bodo tudi ponovili burko v treh dejanjih »Izgubljeni in spet najdeni mož«. Prizor iz drugega dejanja; mož je zaskrbljen, tena pa se jezi nanj, ker ne more najti priče za hčerkino poroko, Ker je sam ne more najti, pa pride priča sama; a kakšna! Mladi Borštani in Borštanka, ki so nastopili v igri, so vredni pohvale in bi bilo prav, da se ne bi skupina razšla, ker ima možnost, da se uveljavi. Za pravilno odvijanje gospodarskega klobčiča Mnogo dni v zimskem času nam vreme ne dovoli, vršiti razna opravila na prostem. Mi Pa smo takega kova, da be moremo držati roke križem. Ce ne moremo delati zu-nai> ae lotimo nečesa pod streho, kar nam more s pridom služiti kasneje. Skrben gospodar dobro ve, kje je treba prijeti, da pomaga svojemu gospodarstvu. Pred vsakim ukrepom ali gospodarsko pomembnim de- lom Pa gospodar dobro pre- udari, če in v koliko je to utemeljeno. Sploh v prostih urah razmišlja, kako razporediti opravila, da pojdejo ta P°U čvrsto izpod rok, in se bodo bolje dopolnjevala katera opravila so najnujnejša za gospodarski napredek i. e. On svoje gospodarstvo načrtuje Bi čimbolj smotrno urejuje. je danes nujna gospodarska zadeva posameznika kot tudi kmetijstva našega celot-nega področja. Delovnih rok je malo in vedno manj, ker se lovijo za zaslužek. Vprašanje delovne sne ima vedno bolj odločilno besedo. Vredno je, da o njem temeljito razmišljamo, ln si temu primerno pravočasno uredimo svoje nadaljnje obratovanje. Kaže, da bo treba zaradi tega in drugih okoliščin odstopiti od sedanjega resnično ie zastarelega načina kmetovanja, ki preveč teži v širino (dosti zem-leK in se oprijeti nasprotnega načela (malo zemlje). Ali: namesto v širino v globino. A da se pri tem pravilno razumemo: Pri nas res ni ve-posestev. A tudi mali Posestniki — in predvsem ti morajo gledati, da izidejo s čim manjšo delovno silo. 0 Pa pomeni stremeti za tem, a Pridelamo na eni in isti Površini čim več. Ce rečemo Prvemu gospodarjenju (dosti remije) ekstenzivno, pravimo rugemu intenzivno gospo-šarjenje. Zaradi tega je treba teme-'Pto preudariti, kako naj si ril* 'rmo svoje gospodarstvo, a bomo na čim lažji način osegli ta smoter. Naše kme-Jf. Imaj° nekaj gmajpe, gor ‘aiča senožeti, polja in vi-,.??rat*e' Kaj naj s tem zemi-: 's Kaj naj opustim, kaj kje .izboljšam? Kje in s un naj zamenjam poljska u uro itd-? To in drugo so ^deve, ki zaslužijo, da jih e e na sedanje in kasnejše azmere dobro pretehtamo. Sicer pa se moramo v vsa-em primeru, se pravi, če si gospodarstvo uredimo ’ tako, an drugače, pomuditi pri o-novni niti gospodarjenja, v ni>Pv°tnem Primčru ne bomo oh pravilno odvijali gospodarskega klobčiča. Osnov-®. nit Pa predstavlja živino-eJa, oziroma njen prvi pogoj rmna baza. Ta je v naših rmerah odločilna glavnica kmečke imovine. To na in* ° vedno b°ij uvidevamo ju že skušamo premakniti rtve točke. Svojo dejav- KR/Z nost smo pričeli usmerjati v nih trav s plemenitimi trav- izboljšanje senožeti in v nekaj sicer skromnih piimerih tudi pašnikov. To moramo nadaljevati z vso železno vztrajnostjo in nepopustljivostjo, nadaljevati v zavesti, da si s tem pripravljamo trdno osnovo svojemu gospodarstvu. Naj je ta reč (izboljšanje travnega sveta) še tako težka, ne smemo pred njo kloniti, če nam je za večji u-speh pri vseh pridelkih. Imejmo stalno v vidu, da je naša zemlja trikrat lačna, pri lačnem pa izgubimo vse pravice. Te pravice pa ne smemo izgubiti, ker pomeni to naš boljši kos kruha, boljši le v primeru, če storimo svojo dolžnost, če torej zemlji namenjeni proizvodnji krme, tudi kaj damo. Da naša dajatev se izraža v pospeševanju pogojev na travnem svetu (senožet, gmajna) in na njivi, na prvem v obliki izboljšanj (očiščenje, zravna-nje, nadomestitev malovred- nimi zvrstmi). Kar smo nepremišljeno zanemarili, je treba popraviti in tudi tja vnesti načelo intenzivnosti, ki mu moramo zaradi zastoja v napredku in njegovih resnih gospodarskih posledicah v bodoče posvečati večjo dejavnost. Boljši svet, boljša zemlja, boljša trava — to vprašanje je treba rešit! In več detelje! Več detelje tudi na njivo, zlasti nemške detelje (lucerne), ki je za naše talne in podnebne razmere tako primerna, je sploh najtečnejša krma in nam daje od vseh krmskih rastlin na hektar največ beljakovin. A nam zemljo tudi izboljša in obogati z dušikom. Odstopimo ji mesto na njimi, čeprav smo na njivski površini bolj siromašni! Takim in podobnim razmo-trivanjem in ukrepom se posvetimo v zimskih dneh, da »i čimbolj utrdimo svoja gospodarska tla. Nasadi hrušk v poševnih kordonih Naši okoličani, ki bivajo na pobočju, ki se razteza v nekaterih krajih skoraj do morja, se ukvarjajo skoraj izključno z vinogradništvom. Pri tem ne mislim samo na poklicne vinogradnike, ampak tudi na diletante. Samo nekaj kvadratnih metrov pred hišo zadostuje, da si diletant napelje latnik, ki mu ne bo samo delal sence v poletnem času, ampak mu bo tudi dal jeseni nekaj litrov vina. Mogoče je vmes tudi nekoliko atavizma. Naši očetje so “ljubili trto in ker se iz trte ne izvije voda ampak vino, so seveda imeli radi tudi vino. Tudi če je bila sadjereja trti podrejena, je bila v nekem smislu vendar upoštevana. Spominjam se, kako je bilo nekdaj v našem vinogradu. Kot otroci smo plezali na visoke hruške, češplje, smokve, breskve in tudi češnje. Tudi oljka ni ostajala v o-zadju. Danes se je vse spremenilo. Kar je bilo starih dreves, so pomrla in nova se niso posadila. Mogoče so prišli naši vi- nogradniki do zaključka, da se sadjereja pri nas ne splača. Ce je šlo vse po sreči, je poskrbela naša prijateljica burja, da smo pobrali pod drevesom dobro polovico sadja, a da ne bomo nanjo pozabili, nas je obiskala pred jesenjo še ' nekajkrat. S take vrste sadjarstvom izgubi človek kmalu veselje. Do sedaj sem imel v mislih samo visoka drevesa, ta pa so se morala umakniti novim oblikam, ki se dandanes uporabljajo tudi pri intenzivnem sadjarstvu. Danes je vse pri tleh, vse je pregledno in vse vzame malo prostora. Visoko drevo vzame dosti prostora in preden rodi obilno, pretečejo dolga in dolga leta. Izkušeni sadjarji priporočajo danes, ko gre za hruškov nasad. Delo s tako obliko je enostavno in dostopno vsakemu začetniku. Pridi z menoj prijatelj! Greva v vinograd in bova pregledala nekaj podzidnic, saj na naših policah so same pod-zidnice. Od dveh zidov, ki stojita pred nama in sta približno poldrugi meter visoka, iifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiniinuniiiiiniHiinimimniiiiniiiiiinnniiiinun,,!,,,!,,!!!,,!,,!!!!,,,!!,!,,,!!!!,,,! V NEDELJO SO ŽIVINOREJCI RAZPRAVLJALI 0 SVOJIH PROBLEMIH Zavarovalnice za govejo živino položile obračun smo izrazili željo us iPr*davanjih' ki bi nas P°-lla 0 tem in onem, nam de-nasvete, napotila in pobudo, •“Oralno oporo itd. Pri nas v n? Primer posebno pereče Prasanje našega kmetijstva, 01 tega mladina opušča. Ta 1 je zelo zaostalo in ga za-adeva spada v pristojnost *metij|ke oblasti. Tej pa men-a ni dosti za to, da bi se * čimbolj izkopali iz za-stalosti in si na svoji zem-J Ustvarili boljše gospodar- ® Pogoje. Je pa nam toliko ven d° tega- Začeli smo se za-ati, da brez strokovnega nanja to ne gre. Zato si o čimveč tega pouka. Pretekli teden smo na dveh ajnetijskih predavanjih, ki jih , Priredila Kmečka zveza, isali, kako kmetujemo, da bo ase gospodarstvo organsko V5e kmetijske veje hkrati) apredovaie; da so travnik, hva, vinograd itd. tesno med-® ojno povezani, a da mora* J10 gledati predvsem na trav-e parcele: na njih temeljito z oljšanje, da pridemo do ^oljše krme in s tm do boljše nvine in gnoja, ki vsebuje osnovni pogoj za boljši in več-^ Pridelek. Slišali smo, kaj se zahteva napredno vinogradništvo i. dr. - Mnogo več bi mi pridobili, e hi imčli predavanja vsaj . en dni zaporedoma. Seve-a ie to naloga kmetijskega n0dzorništva. Kmečka zveza n® more rešiti tega vpraša-nlai ker nima kot zasebna bstanova te možnosti. ^a*a pevska zbora pridno adita in si prizadevata, da 1 se čimbolj spopolnila in 8'asbeno napredovala. Na to sm° vsi iz naprednih vrst ponosni, a še bolj bomo, ko 88 bosta oba zbora zlila v ®nega. Takrat bo naša pesem * bolj mogočna, kot je takšna « nekoč bila. Ze leta in leta delujejo v korist svojih članov zavarovalnice za govejo živino po naših okoliških vaseh. Zdaj so take zavarovalnice še v Lo-njerju, v Bazovici, v Trebčah in na Proseku; pred leti pa so imeli zavarovalnico za govejo živino tudi v Borštu in na Opčinah. Kot običajno, so i-mele zavarovalnice v Lonjer-ju, Bazovici in Trebčah preteklo nedeljo svoj letni občni zbor, na katerem so člani pregledali enoletno delovanje zavarovalnic ter izvolili, oziroma potrdili, odbore. Najmočnejša zavarovalnica za govejo živino je v Bazovici in obsega Bazovico, Gro-padb, Padriče ter Jezero. Zavarovalnica v Bazovici je imela lani skupno 185 članov (Bazovica 83, Gropada 65, Padriče 32, Jezero 4); zavarovane pa je bilo skupno 571 glav goveje živine (Bazovice 303, Gropada 172, Padriče 81, Jezero 15). V delokrogu bazovske zavarovalnice niso lani zabeležili nobenega primera nalezljive bolezni, zavarovalnica pa je imela precej stroškov za zdravila in veterinarja. Proti slinavki in parkljevki cepijo po zaslugi zavarovalnice vsako leto govejo živino. Precejšnje izdatke je imela lani bazovska zavarovalnica tudi za doplačilo razlike v dv«.h primerih nesreče. Zavarovalnica bi imela manjše stroške, če bi pokrajina ali vladni generalni komisariat, kakor prejšnja leta predsedstvo cone, plačevali stroške za zdravila in veterinarja v primerih vnetja maternice krav, ker je še precej takih primerov. Kakor je razvidno iz gori omenjenih številk, je v območju bazovske zavarovalnice največje število goveje živine. Letos jim na splošno ne bo primanjkovalo krme, bazovski živinorejci pa imajo precejšnje težave s poletna pašo. Kakor smo že pred časom poročali, imajo svoja jusarska zemljišča, kjer so lepi pašniki, onstran meje, toda del živinorejcev nima dvolastniške izkaznice in zaradi tega ne morejo pasti svojo živino onstran meje. Ze večkrat so posredovali in pisali tudi mešani jugoslovan-sko-italijanski komisiji, da bi jim to dovolili ,toda ugodnega odgovora niso še dobili. Prav tako so Bazovci zaprosili za otvoritev dvolast-niškega bloka na stari sežanski cesti. Zdaj morajo namreč čez blok pri Lipici na pašnike ter po listje in drva na zemljišča, ki so le nekaj kilometrov oddaljena od vasi. Zaradi daljše in neprimerne poti se jim sploh ne splača peljati svojo živino na pašo v te kraje. Ce bi otvorili dvolastniški blok na stari sežanski cesti dovolili prehod živinorejcem, ki nimajo dvolastniških izkaznic, bi v precejšnji meri pomagali razvoju živinoreje v Bazovici. Zaradi tega Bazovci še vedno upajo, da bodo odgovorne oblasti to njihovo upravičeno zahtevo u-poštevale. Na svojem 58. občnem zboru so člani ponovno izvolili dosedanji odbor. V' diskusiji pa je bilo govora predvsem b prodaji mleka v poletnem času, kar dela basovskim živinorejcem precej preglavic. Prav gotovo je najstarejša tovrstna zavarovalnica na na-i šem področju zavarovalnica za govejo živino v Trebčah, ki je bila ustanovljena že leta 1866. Lani je imela ta zavarovalnica 51 članov, zavarovane pa je bilo 128 glav živine, nekoliko več kot predlanskim. Za zdravila je zavarovalnica potrošila lani 8.020 lir, za veterinarja pa 28.000 lir. Na svojem občnem zboru v nedeljo so izvolili tri nove člane odbora in z zadovoljstvom ugotovili ,da lansko leto ni bilo nalezljivih bolezni, kakor tudi ne hujših nesreč. Isto leto kot v Bazovici je bila ustanovljena tudi zavarovalnica za govejo živino v Lonjerju. Na svojem 58. pbč-nem zboru so v nedpljp ugotovili, da število goveje živine v Lonjerju zadnja leta stalno pada. Lani je imela zavarovalnica 38 članov in 92 glav zavarovane goveje živine, medtem ko je bilo leta 1933, j 66 glav, leta 1949 pa 107 in predlanskim 101. Vzroki padanja goveje živine v Lonjerju so, rekvizicija Hudo-leta, pomanjkanje krme ter dejstvo, da marsikateri opuščajo živinorejo za delo v tovarnah ali podjetjih. V zavarovalnico v Lonjerju so vključeni kmetje iz Lonjerja, s Ka-tinare in iz Podlonjerja. Lani k sreči ni bilo nalezljivih bolezni niti nesreč. Za veterinarsko pomoč in razna zdravila pa je zavarovalnica lani imela skupno 64.498 Ur stroškov. Zavarovalnica na Proseku bo imela svoj občni zbor v marcu. Ze dejstvo, da omenjene zavarovalnice delujejo toliko let, dokazuje, da so zelo koristne in potrebne našim kmetom. večjo kritiko kot tisti pri mladini. Pribijemo to, kar nam mora potrditi ne le vsak pošten in zaveden Slovenec, ampak tudi vsak pošten in resnično kulturen Italijan; vsako človeško bitje ima svoj jezik a'i jezik svoje narodne skupnosti, ima ga zato, da mu služi v sožitju. Naravno je, če člani enega in istega naroda govorijo med seboj v svojem jeziku, nenaravno in tudi nekulturno, če občujejo v tujem jeziku, ki ga slučajno — in v našem primeru zelo slabo obvladajo. Kdor to dejstvo prezira, zaničuje samega sebe in vso našo narodno skupnost. Zato imamo vsi pravico iri dolžnost, opozarjati na to hibo in si prizadevati, da jo tudi odpravimo. NABREŽINA Po sueški krizi se je nekaj odpuščenih delavcev-kamnose-kov vrnilo na delo, drugi pa še čakajo križem rok. S podporo brezposelnim so si malo na boljšem. Tudi urad za NABREZINSK0 kulturnoprosvetnega značaja. Danes se je število učiteljstva v naši občini nekako podvojilo, število šolskih otrok pa za kakšno polovico skrčilo, Se pravi, da so pogoji za izvenšolsko delovanje od te strani mnogo boljši od nekdanjih. A požrtvovalnost nekdanjega učiteljstva, njegovo razumevanje in volja, čut odgovornosti in dolžnosti nasproti svojemu narodu — te vrline so po vojni v zapečku. Zakaj? Zaradi neznanja, brezbrižnosti, komodnosti, bojazni? Kot delovni ljudje krvavo potrebujemo pouk, nasvetov, napotil, pobude, moralno zaslombo itd. Ali nam naše učiteljstvo res ne more v tem ničesar nuditi? In bo stalno prihajalo med nas samo zaradi šolskega urnika ali tako k°l Ere delavec na delo? A delavec ima opraviti z mrtvo snovjo, dočim je naloga učitelja izoblikovat žva btja v šoli in izven nje. * s« * Pri nas je brezposeln že vsak enajsti občan. Kje je Selad, da bi to omilil, kje Najprej to-le samo mimogrede: Kako je bolje: Nabre-žinščina ali Nabrežinsko? Prej je bila Koprščina, sedaj je Koprsko. Imamo še Devinšči-no (pri Proseku) — kaj pa|ob prevzemu uprave obljub-z njo? | ljene milijarde? Ni kruha, ni (Op. uredn.; Edino slovensko | človekih stanovanj, 200 družin in prav (ne bolje) je Kopr- čaka nanje. Ni si mogoče miško, Nabrežinsko, kot se reče | sliti kaj vse služi nekate-tudi Kranjsko, Vipavsko, Go-; rim delavskim družinam za riško, Primorsko... Koprščina, in po njej Nabreiinščina, je nastala pod vplivom srbohrvaške oblike. V slovenščini pomeni taka oblika naziv za jezik tamk. ljudstva (slovenščina, italijanščina...). Devin-ščina je ime naselja, in ga ni moč menjati.) Pred 54 leti je bilo na področju naše občine 5 šol s skupno 8 učitelji. Soloobisku-jočih otrok je bilo nekaj manj od 500, ali povprečno na vsako učno moč nad 60 otrok. Sola v Mavhinjah ,(s šolskim okolišem Cerovlje, Vižovlje in Sesljan) je imela nad 100 o-trok, a le enega učitelja, šola v Sempolaju,' kamor so razen praprotskih, trnovskih in pre-čenskih hodili tudi slivenski otroci, pa je štela nad 120 otrok, ali na vsakega učitelja po 60 (2 učni moči), Šolske stanovanje. Napovedujejo 9 novih stanovanj: kaj bo to proti dejanski potrebi?! je eden gol, drugi pa je prevlečen z bršljanom, ki je za polže krasno pribežališče. V mislih vidim ta dva zida prevlečena z lepim temnim hruškovim listjem. Pod vsako podzidnico bova posadila po petnajst drevesc, ki bodo oddaljena drugo od drugega od šestdeset do sedemdeset centimetrov. V vsak zid bova zabila tri vrste debele žice. Od zida do prve vrste trt imava na razpolago poldrugi meter zemlje, od katere bova u-kradla samo štirideset centimetrov in to tik pod zidom. Nasadila bova pod vsakim zidom enoletne šibe in . jih bova povezala na leseno oporo, katera bo trdno povezana z vsemi tremi žicami. Do prve žice bo šla šiba navpično, od tu pa jo bova upognila na petinštirideset stopinj in jo bova povezala na druge žico, kjer jo bova odrezala tako, da bo gledalo zadnje oko proti tlom. Ko bo začela šiba poganjati, bova osmulila vse poganjke do prve žice, tiste poganjke pa, ki bodo rasli na poševnem delu, jih bova preščipnila na približno desetih centimetrih, kar bo pa raslo iz zadnjega očesa, bova pustila naj divja proti tretji žici. S tem delom bova imela opravka prihodnje leto. Ce izvzameva škropljenje, je za letos najino delo končano. Podlaga za take vrste nasadov mora biti kutna. So pa vrste hrušk, ki se obnesejo na tej podlagi samo v dobri zemlji. Med take spadajo kler-Ž6, za katero je tudi za to obliko priporočljiv divjak. Tudi uiljamka se večkrat kuja, če ima za podlago kutno. Za take nasade so predvsem priporočljive tiste vrste hrušk, ki so gostočlenske. Izbira v tem pogledu ni posebno velika, a še vedno zadostna, da pride vsak na svoje. Kakšne vrste hrušk pa bomo sadili, poletne, jesenske ali zimske? Po mojem mnenju pred vsem zimske vr^te. Poleti in jeseni imamo na razpolago različnega sadja,- češplje, breskve, marelice, smokve in dostavimo še grozdje. Kaj pa lahko shranimo za zimo, ko manjka sadje? Samo jabolka in hruške. Ker niso jabolka za naše kraje priporočljiva, nam ostane samo hruška, ki jo lahko ohranimo do meseca marca. Navadno končam vedno s pozivom na naše strokovnjake, da se v tem pogledu izrečejo, a vedno brez uspeha. V gornjem sestavku se lahko napačna ali pomanjkljiva gledanja diletanta, ki jih strokovnjak gleda z drugim, izkušenim očesom. Ce bi s tako propagando le tu pa tam koga prepričali, mislim da bi tak sadjerejec služil za vzor drugim in ni izključeno, da bi na koncu lahko vzkliknili: nekaj smo vendar dosegli. R. P. zimsko pomoč ima vedno več »pacientov« ker se na občini j šolska stavba je bila v Sem- ji, ki so brez dela že od oktobra lanskega leta. Takšni namreč imajo pravico do te pomoči. Selad zaposluje sedaj 27 delavcev, sprejel jih bo še deset ali nekako petdesetino vseh brezposelnih v naši občini. Zašli smo že globoko v slepo ulico, kjer se po vzorcu Dantejevega Pekla glasi: «Naprej ne vem, nazaj ne smem«. Kam bo takšno stanje privedlo? Na to vprašanje nam bo mogoče odgovoril tržaški radio, ki stalno poje slavo svobodi in svoboščinam tostran železne zavese. Vas Nabrežina bo dobila dve novi stavbi; poštni urad in poslopje Delavskih zadrug, obe na zemljišču pri glavni cesti, kjer se (pred kavarno) odcepi pot na trg. Stavbi bosta služili le svojemu namenu. Ze 11 lel imamo na šolah pouk v materinem jeziku in se mladina ne more izgovarjati, da ne razume svojega (slovenskega) jezika in ji bolje teče italijanščina. Ali je torej častno, koristno in res potrebno, da občujejo med seboj v italijanščini? Pa tudi nekatere naše žene se rade kulturno »povzpnejo«, če pozabijo odkod so doma in ga »lomijo« na način, da razkrin-kujejo svojo kulturno Penino. Ta pojav zasluži mnogo polaju Učiteljstvo je torej imelo dovolj razsežno delovno področje. Glede učnega uspeha pa lahko izrečemo svoje mnenje starejši ljudje Mirno pa lahko trdimo, da je bil razmeroma veliko boljši od sedanjega. Nič čudnega, če upoštevamo, da je učiteljstvo stalno bivalo na svojem službenem mestu, natančno poznalo vse ondot-ne razmere in si prizadevalo, da mladino čimbolj usposobi za življenje. Kljub obremenitvi s šolskim delom in to v neprimerno hujših okoliščinah od današnjega učiteljstva, se je takratno učiteljstvo ukvarjalo tudi z izvenšolskim delom j FOhreraehelnfrel Sleuerfrel Zulouungilrei | ygj gQ.Jgg MELILLO ALFREDO TIIIESIF.-Iiml - VIA A. C ACCt a A - >EL. »# 089 Ekskluzivni zastopnik za Botocikle »PARILLA« in »N.S.B.i Zastopilve In talnji lil« nuli .MELILLO. - MILLER TSIESTINA* - .MOTOB!.. Milili kolti ii nadomestnih dolov. I io popi GIUSTO*. Vit Antonio Coccio K), Toloioi 90*159 Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GOKIV TKST — ULICA T. CRISP1 1« — TEU J3-5M ULICA DELLE MILIZIE I« — TEU tt-SlI Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! za hišo s BRISAČE . RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. za šport-ribiča, morsko rtbarjonjo i AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. KONKURENČNE CENE Lastnik: G. DELI A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-4*9 Zunaj je zavijala in tulila burja, v gostilnah, pa je bilo prijetno razpoloženje v veselih družbah pri dobri kapljici. Gostilničarji so se pripravili na večji obisk gostov, a jim je burja prekrižala račune. Borštani pa u-pajo, da danes ne bo burje. Pa če bo, ali ne, bo ponovitev praznika, kakor se spodobi. Zaradi tega nasvidenje danes v Borštu, zlasti Tončke In Tončki. 20. januarja 1957, Goriš k o-beneški dnevnik Prva seja pokrajinskega sveta v Gorici Potrebno je sodelovanje med Slovenci in Italijani To besede je v glasovalni izjavi poudaril svetovalec naprednih Slovencev M. Černe - Enobarvni odbor s predsednikom odv. Culotom Včerajšnja prva seja pokrajinskega sveta v Gorici se je pričela z ugotavljanjem pri-cotnasti izvoljenih svetovalcev, od katerih se je poslovil predsednik bivše pokrajinske uprave odv. Culot, ki je najprej pozdravil vse prisotne ter dejal, da predstavljajo svetovalci, ki so bili izvoljeni že v prejšnji svet, povezavo med prejšnjim in sedanjim svetom. Navečel je razna dela, ki jih je pokrajinska u-prava napravila med svojim štiriletnim delovanjem. Spomnil se je tudi smrti dirigenta Toscaninija, za katerim žaluje ves svet, in podal demisi-jo. Za predsednika zatedanja pa je bil imenovan najstarej-ši svetovalec Marin od Krščanske demokracije. Po izvolitvi treh skrutinatorjev za izvolitev predsednika in odbornikov (Botegar, Zc rigotti in Calderim) je voditelj skupine svetovalcev KD Calden-ni dejal, da bo večinska stranka Krščanske demokracije jamčila za demokratičen m avtonomen razvoj pokrajine. Izrazil je upanje, da se bodo na sejah pokrajinskega sveta združile demokratične težnje in da bo dosežena solidarnost. Izrecno je poudaril potrebo po krajevnih avtonomijah in uresničenju avtonomije v o-kviru ustave. V glasovalni izjavi je dejal, da njegova rtranka predlaga za pokrajinskega predsednika odv. Culota in enobarvni odbor, s katerim naj se uresniči program, ki ga je stranica zastavila med volilno kampanjo. Za njim je v slovenščini »pregovoril odv. Sfiligoj od SDZ, kar je povzročilo razburjenje med občinstvom in svetovalci. Skliceval se je na Člen 2 in 3 ustave, govoril o predvidevani uzakonitvi slovenskega šolstva ter zaključil s,sporočilom, da bo verjetno pocal demisijo na mesto pokrajinskega svetovalca. Za KPI je pozdravil prisotne Silvano Poletto, ki je dejal, da je ostalo še veliKo dela, ki ga bo morala uresničiti pokrajinska uprava. V glasovalni izjavi pred predsednikovo izvolitvijo je predstavnik KPI Silvino Poletto dejal, da pod prejšnjo upravo ni bilo opravljenega mnogo dela in da bo morala pokrajina napredovati v lojalnem tekmovanju. «Bil je napravljen korak naprej z vključitvijo delovnih ljudi v pokrajinsko upravo. Pozdravlj.nm napore delavcev velikih tovarn, ki so s svojo zavednostjo uresničili težnje po vključitvi svojih predstavnikov v javno življenje«. Silvino Poletto je se dejal, naj upoštevajo in spoštujejo prispevek, ki ga bodo predstavniki KPI dali v tej upravi. Obstoji cela vrsta najrazličnejših vprašanj, ki čakajo nujne rešitve, katero bo mogoče najuspešneje najti v okviru deželne avtonomije. Na koncu je dejal, da se je treba poglobiti v preteklost tukajšnjih krajev za boljše doumevanje poti, po kateri je treba hoditi, in dela, ki naj se opravi. Omenil je tudi izjavo predsednika republike Gron-chija v Gorici in Vidmu, naj se uresniči deželna avtonomija zaradi posebnih razmer in narodne manjšine, ki živi v tukajšnjih krajih. Zaključil je z izjavo, da se volitev predsednika pokrajine skupina sve-tovalcev KPI ne bo udeležila in da bo v pokrajinski odbor volila predstavnika PSDI Sdri-gottija. Kot voditelj sindikalne organizacije je govoril Fulvio Bergamas. izvoljen na listi KPI, ki je izrazil upanje da se bodo uredila vprašanja državnih podjetij in socialne pomoči za delavce. Glede absolutne večine, o kateri je govoril voditelj svetovalcev Krščanske demokracije Coceani, je dejal, da ima KD v pokrajinskem svetu večino svetovalcev na podlagi krivičnega za-j kona, ki ne upošteva proporč-nosti, medtem ko je pri volitvah v pokrajinsk’ svet prejela samo 48 odst. glasov. Zaključil je z besedami, da bo volil za odbor, ki bo usmerjen na leve in občutljiv za interese delavcev. Svetova ec PSI Grassi je dejal, da sestava pokrajinskega sveta ni odraz volitev 16. decembra 1956. «PSI oo ostala zvesta delavskemu razredu ter njegovim zahtevam po avtonomiji v u-pravi in gospodars‘vu. Želim da bi večina tolmačka potrebe prebivalstva in se držala programskih načel, o katerih je govoril Coceani.« Tov. Miladin Černe, ki predstavlja napredne Slovence, je najprej pozdravil vse prisotne in dejal, da imajo Slovenci pravico do uporabe svojega jezika v pokrajinskem svetu. Potem je nadaljeval: «Po dolgoletnih Izkušnjah bi lahko že vsi spoznali, da je potrebno med narodoma, ki tu živita. tesno sodelovanje«. Obsodd je vsako obliko nacionalizmu in pripomnil, da morajo imeti slovenske šole enak stalež kakor italijanske ter zahtevo podkrepil s členi 3, 6 in 36 ustave 'er zahteval njihovo spoštovanje. Tudi tov. Černe je dejal, da bo pri volitvah predsednika oddal belo glasovnico, pri volitvah odbora pa glasoval za predstavnika PSDT. Svetovalec Sdrigottj je dejal, da b: v primeru izvolitve pokrajinski svet podal ostavko. ker stianka nima namena sodelovati z večino v odboru. Volitve predsednika so dale sledeč rezultate: Odv. Culot 15 glasov. 8 belih glasovnic, Marin (KD) 1 glas. V odbor pa so bili izvoljeni: Polesi, ki bo podpredsednik, Chientaroli, Marin in Zaretti; za namestnika pa Fubrizio in Grigolon. M«------- jo, ostali brez kuriva. Zaradi zime so občinska podjetja ustavila tudi dela na gradnji vodovoda, ki bo po sklepu občinskega sveta v Gorici speljan v našo vas in na Oslavje. Zemlja je zmrzla in seveda ni mogoče v takem nadaljevati s kopanjem. Delavci so prišli že skoraj do začetka vasi, pa so morali prenehati in zdi se, da bomc dočakali pomlad ali celo poletje, preden bo voda tekla tudi v naši vasici pod Sabotinom. Ce smo potrpeli toliko let, bomo pač še nekaj mesecev, vendar smo zaskrbljeni nad govoricami, da namerava občina napeljati vodovod le do cerkve, tako da b: ostali prikrajšani prebivalci gornjega dela vasi. Le-ti u-pajo, da bo občina pametneje ravnala kakor pri napeljavi električne energije in bo vodovod napeljala povsod tam, kjer je potreben. IZ ST. MAVRA Zaradi mraza prekinjena gradbena dela pri vodovodu Zima se je pokazala tudi pri nas; Soča in Sabotin nam pošiljata mraz, tako da se večidel tiščimo le ob ognjiščih. Le kadar pos:je sonce, se odpravimo v gozd po drva in dračje, da ne bi v najhujših zimskih dneh, ki nas še čaka- Darovi za Dijaški dom in podporno društvo Za Podporno društvo so da. rovali N.N. 1.000 lir, Anton Dejan 500 lir, N.N. 500 lir, Ivan Ferfolja 500 lir in N.N. 200 lir Za Dijaški dom so darovali 355 kg krompirja naslednji darovalci iz Sovodenj; Jožef Ceščut, Fani Ceščut, Marija Cotič, N. N., Gizela Devetak, Alojzija Tomšič, Marija Vižintin, Zora Sfiligoj, Zvonko Kuzmin, N.N., Marija Pete-jan, Fronič Pelicon, Ivanka Devetak, Marjeta Pahor, Milka Devetak in Albin Romšič. Vsem darovalcem najlepša hvala. Včeraj v Gorici 8 stopinj pod ničlo Čeravno je bilo včeraj lepo vreme brez najmanjšega vetra in sapice ter je popoldne spravilo na cesto staro in mlado, vendar so na gori-škem letališču, seveda v zgodnjih jutranjih urah, zabeležili nič manj kot osem stopinj pod ničlo! Prometna nesreča Ko je Romolo Bressani Iz Ul. Monteverde 6 ob 19.30 obračal avto pred pevmskim mostom, se je zaletel vanj s svojim \ozilom 26-'etni Alojz Klanjšček iz Uklancev v Ste-verjanu. Klanjščka so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbo na nogi in v desnem zapestju. Zdraviti se bo meral 8 dni. Seja odbora prefekture V petek se je pod predsedstvom prefekta sestal odbor prefekture, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Doca D’Aosta 88 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo V Tržiču prva seja upravnega odbora Včeraj opoldne je novi župan Rizzatti zasedel svoje de lovno mesto na občini, kjer se je od njega poslovil bivši župan. Na prvi seji upravnega odbora so si odborniki razdelili funkcije, tako da bo Cuz-zi odgovarjal za zdravstvo in šole, dr. Bassi za finančne probleme, Vicentini za matični urad, German pa za javna dela. Novi župan in odborniki u-pravnega odbora niso v Tržiču naleteli na tisto podporo prebivalstva, ki jo je pričakovala Krščanska demokracija, ker se niso upoštevale težnje predstavnikov večine prebivalstva, da bi stranka popustila v svojih trmoglavih stališčih in predlagala kakega drugega kandidata za župana ali pa vsaj obdržala starega, ki je bil mnogo bolj priljubljen pri občanih kakor senator Rizzatti, znani zastopnik desnih krogov v Krščanski demokraciji. «»------- Prekoračil je državno mejo Predvčerajšnjim so jugoslovanske oblasti vrnile italijanski policiji pri Rdeči hiši 27-letnega čevljarja Alda Men-tecaggija s Koma št. 6, ki je nehote prešel državno mejo. Mladenič je v torek, medtem ko je pobiral dračje ob državni meji pri Svetogorski cesti, nenadoma zašel na jugoslovansko ozemlje. Po za-, sliševanju pri jugoslovanskih obmejnih organih je bil mladenič vrnjen italijanskim o-blastem. Ob gradnji strokovne šole v Reziji Le v obrtništvu izhod iz gospodarske Krize Oblasti morajo poskrbeti, da se bo mladina lahko čimprej izučila novih koristnih poklicev - Za brusače in loncev ezce ni več zaslužka Na zadnji seji občinskega sveta za Rezijo so razpravljali odborniki o zelo važnih vprašanjih. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bila posvečena strokovni šoli v Havenci, ki bi morala letos biti dograjena. Zanjo je bilo potrošenih že precej milijonov, vendar jih bo treba še dosti, da bo lahko ta šola služila svojemu namenu. Namen šole pa je vzgajati mladino za razne obrtniške poklice: mizarje, tesarje, zidarje itd. Tako bo mladini o-mogočeno boljše življenje, obenem pa se bo v Reziji razvila obrt, ki je danes na precej mrtvi točki. Razen brusačev in loncevezcev, ki so znani po vsej Furlaniji in tudi na Goriškem, v Reziji ni druge obrti, ki bi lahko zaposlila domačo delovno silo. Upoštevati je treba tudi, da bo za omenjeno staro obrt vedno manj dela, kajti ljudje ne dajejo več toliko popravljati staro posodo in dežnike kot nekoč. Zaradi tega ti o-brtniki ne morejo živeti od svojega poklica in nujno je potrebno, da se njihovi nasledniki usmerijo v bolj donosen poklic. Kot je razvidno iz statističnih podatkov, je od 3.000 prebivalcev .Rezije le 20 o-brtnikov in kvalificiranih delavcev, ki pa si v glavnem služijo kruh drugod in ne doma; ostali možje so navadni težaki, ki so najslabše plačani in najmanj iskani. S tem, kat je bilo rečenega, ne moremo trditi, da ni bilo ničesar storjenega za izboljšanje gospodarskega stanja doline; ki je bila po prosjačenju svojih žena-Rezi-jank znana daleč doli v Furlanijo in Goriško. Danes je od tega prosjačenja ostalo le malo, žene večidel prodajajo leseno robo in pa pomagajo svojim možem brusačem in loncevezcem, toda zanje je položaj vedno slabši. Zato se bodo morale oblasti zganiti in čimprej nuditi mladini možnost strokovnega u-sposabljanja, da ne bo ostala zapuščena brez dela in zaslužka na cesti, primorana tako kot njeni pradedi in dedi iskati miloščine v tujih krajih pri tujcih, ki imajo že dovolj svojih težav. IZ STANDRE2A Februarja meseca občni zbor kmetovalcev Naše društvo neposrednih obdelovalcev se tudi letos kakor vsa druga leta svojega koristnega obstoja pripravlja na letni občni zbor, na katerem bodo odborniki podali obračun za delo, ki je bilo napravljeno v letu 1956. Doslej je društvo štandreških kmetov zabeležilo lepe uspehe tako na upravnem kakor tudi na gospodarskem področju. Z nakupom smetišča so se dohodki visoko dvignili in omogočili, da je prišlo društvo do koristnih kmečkih strojev, ki jih vsi člani pridno uporabljajo. Letošnji občni zbor bo po vsej verjetnosti februarja meseca; točen datum bo u-pravni odbor sporočil po časopisju. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43 do 12. ure pa je odprta lekarna Cristcfoletti na Travniku štev. 14. tel. 29-72. — KINO — CORSO. 14.00: «Toto, Peppino in izprijenka«, Toto, D. Grey. VERDI. 14.30: «Zadnja meja«. V. Mature, v cinemascopu m v tehnikolorju. VITTORIA. 15.00: ((Mednarodno vohunstvo«, R. Mitchun v techmkolorju. CENTRALE. 15.00: ((Dvoboj na prelazu«, For Hameier, K Mueller; v barvah. MODERNO. 15.00: »Uporniki Hondurasa«. Športni dnevnik Novinarji na smučeh Letos v Kranj svet prvenstvo novinarjev Z Jugoslovani vred se je doslej prijavilo že 9 držav, pričakujejo pa še nove prijave se ii V GORICI Z izredna letna prodaja inventarskih ostankov aelilM liOHjekciidtiH