(^jutranje Izdanje«)
67. številka.
V Trstu, v torek dne 5. junija 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
ithaja po trikrat na teden ▼ iestili ii-ilanjih oh torkih, 6«tvtklh in aobotAh. Zjutranje iidunjo izhaja oli H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje stan« : *a Jeden moec . f. —.i* l, Izven AvmriJ« f. 1.40 ■a tri metec. . „ 2.AU , „ 4,— u pol leta . . . 5,— , g , B.— aa vte leto . . , 10-— . ■ . Ifi.— Na naroibe brez (.riloiene naročnine M
r.a jemlje «lr. roumifre Številko no dobivao v pro-dajalnicah tobaka v lrufu	liti.,
V Gorici po S nvč. Bobotrnsečerno izdanje v Irstu M ni., v Oorffi • ni.
V Glasilo slovenskega polltlćnetfa druitva za Primorako.
Oglati ho račune po tarifu v petita; za na*lov>> c debelimi črkami ne plačuje proetor, kolikor olmega i avadtiih vrttic. I'onlana omnrtn ee in juvnezulivule, domači ogla* i itd. »h računajo po pogodbi.
\ni doplui naj te poJiljnjo uredništvu: ulica CaHcrma it. 13. V*ako pi.mo mora hiti frankovano. kor nefrankovana ne ne ep roj imajo. Rokopisi ee ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*e »prejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprto reklamacija to proste poAtnino.
,r i«*wUJi mtil'
Dobili so odgovor.
(Konec.)
Posluiajto torej t Sodna uprava na Pri-morskem — tako je pripovedal omenjeni g. poslanec — je laila na stranska pota, na katera jo je savel minister baron Prašak ; istrski kmetje ne govore ni sloven-aki ni hrvatski; u?edenjo jednakopravno« sti pri sodiičih ne odgovarja potrebi; celo aodniki italijanske narodnosti so ii strahu na uslugo nasprotnikom Italijanov; na Pri* morskem, slasti po Istri, je pri aodiiču te tako dolgo izključno gospodoval jezik i tal i-jonski, da je to pretio v duh in krv prebivalstva; is tega je aklepati, da tahtevana jednakopravncat ni izrecno pravo, ampak le sredstvo, v doaego poslovenjenja sodiič; okroftno sodišče v Rovinju hoje vlada premestiti v Pulj le v ta namen, da ugodi po-ieljivoati naaprotnikov in aamoljubivosti nekoliko mornarskih častnikov; mesto puljsko je središče hrvatske propagande itd. itd. Še jedno izjavo gosp. poni. Bartolija moramo navesti doalovno, ker je prssnačilns glede na taktiko italijanske gospdde ; rekel je namreč; •Kakor mi je teško, moram vendar povedati, da pri politiških pravdah v naši deželi sumnja stran/carstva v jednomer krati dostojanstvo pravice.*
S takimi neoanovanimi in kričečimi obtožbami je obsipal poil. Bartoli primorske oblasti, slaati sodišča, tajedno rssvijoč najela, dijametralno nasprotna našim ustavnim zakonom. Na takov ffpogumena govor ni mogel molčati g. pravoaodni minister in je odgovoril g. Bartoliju tako, kakor je moral odgovoriti avstrijak minister.
Goap. minister grof Sohonborn je rekel namreč a osirom na izvajanja poslanca Bartolija :
•Take trditve, ki ae nanaiajo na posamične slučaje, je prišteti med one, o katerih sem rekel danoa in še opetovano, da jih treba preiakovati, ako imamo določne podatke; da-nea pa ne morem odgovoriti na iate. Toda isjaviti mi je z vso odločnostjo, da mi je nemogoče postaviti se na principijelno stališče g poslanca. Goap. poal. je danea govoril o nekem liatemu mnogo jesi čnosti; to ni nikak sistem, ampak različni jeziki so tam avtohtonni (prvobitni), in oblasti morajo računati z obstojem istih.
G. poal. je rekel nadalje, da pri sodiičih naj bi bil jeden sam raspravni jeiik, in sioer italijanski. To se vendar protivi načelu jedna-kopravnosti, zajamčene v državnih temeljnih zakonih, in v to ne bi mogla vlada nikakor privoliti.
Če je tudi lokalno poznanje g. poslsnca večje nego moje, vendar menim, da posuam slaati Primorsko v toliko, da vem, da naletimo takoj na čisto slovansko prebivalstvo,
PODLISTEK. "
Kmetski upov*
Mjodovinska potrti ieslimjtlvga teka. — Spisal Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. —
—	Ban je glava zbora, odgovori mirno Konjski, mi vas bomo branili in vse javili, domine Ambrož I Ali rotim vas, ne idite,
Podban pogleda ostro Konjskega, potem samahne s roko, rekoč:
—	Pustite naju nekoliko sama. Samo Konjski naj ostane. Vsi gredč iz sobe.
—	GospodJKonjski, pravi Ambrož, vi ste nekaj svedeli. Govorite I
—	Povem vam, odgovori domačin. Škof Jurij Draikovič vam sporoča, naj ne greste v zbor. Da je on avedel važnih razlogov sato. Utegnila bi biti burja. Domovina je v nevarnoati, aedaj nam treba sloge in pripravljanja sa boj. Zsto vas ikof prosi. Već mi ni hotel povedati, slutim paf da je Tahi
kakor hitro se to nekoliko oddaljimo od obrežja; jaz sem tudi prepričan, da umo isto tudi italijanski, vendar ni smeti kar potajiti velik odstotek slovanskega prebivalstva ali pa trditi, da nima isto j>ravice do tega, da se njega jezik poiteoa pri popolnje vanju sodnih mest in pri sodnih razpravah.*
Tako je odgovoril g. minister pravosodja grof Schdnborn in je kar s jednim mahom podrl vse „pogumno* trditve in domiiljavosti g. posl. Bartolija. GospAda bi dobro storila, da si zapomni to lekcijo.
Mestni sv6t tržaški.
(XII J. seja dni 2. junija 1894).
Predsednik: I. podžupan dr. Mojzes Lussatto. Vladni zaatopnik: namoatniitveni svetovalec baron dr. Conrad. Prisotnih 35 avetovalcev.
Po odobrenju zapisnika XII. seje pre-čitati se dve spomenici, kateri so predložili rasni posestniki na Škorklji v gornjem delu Ro-jana in v Kolonji ter posestniki na Opčinah. Obe spomenici prositi mestni svčt, da bi po-aredoval v prid namerovane železnice na žice Trst-Š korkIja-Opčine in da bi poravnal nasprotstvo kakih 5 posestnikov v ulici Pau-lians, ki se ustavljajo otvoritvi namerovane lokalne železnice. Ta železnica bila bi v prid toliko mestu samemu, kolikor gornji okolici. Spomenici je podpisalo 350 gospodarjev. Spo-pomenici je toplo priporočal na uvaženje svetovalec Vio, kateri je bil Član komisije, ki je pregledala istaknjeno progo. Predlagal je, da naj bi mestni avet toplo podpiral prečitani spomenici in da naj bi se kompetentni činitelji požurili v pridobitev koncesije za sgra-dnjo omenjene Železnice. Svetovalec Uorpurgo je v daljiem govoru opisal, kak<S se v Trstu pojavlja proti vsakemu koristnemu načrtu opoziciju bal is onih krogov, kateri bi mogli dotične načrte gmotno podpirati. Gledč namerovane železnice pa navajajo nekateri nasprotni posestniki naravnost smešne vzroke. Govornik priporoča jako toplo predlog svetovalca Via ▼ odobrenje. Zbor je glsaoval sa nujnost omenjenega predloga in ga vsprejel soglasno.
Nato se je oglasil svetovslec C o m b i k nekemu popravku, kateri sicer ne spada k predmetom, ki so na dnevnem redu, kateri pa nekako osvita delovanje poslanca Stalitsa. Govornik konstatuje, da je v državnozborski seji dne 21. maja t. 1. v razpravi o želez* nicah naglaial Celovški poslanec dr. Rainer, da je mestni avet tržaški akupno s trgovinsko zbornico tržaško odposlal meseca junija 1800. leta spomenico Nj. Vel, cesarju, ministerskemu predsedniku, finančnemu in trgovinskemu ministru, v kateri spomenici se nujno prosi za zgradbo železnice Divača-Razdrto-Loka, a posl. Stalita je ugovarjal poslancu Rainorju,
pridobil kralja zoper vas. Za ime Boga, ne idite t
Podban nekoliko pomisli, potem vpraia:
—	A kje jo škof?
—	Odšel je na Trakoščan, da se umakne zborski burji.
—	Pokličite gospe in gospode, reče pod-ban. Konjaki stori tako.
—	Gospoda in bratje, [reče podban, jaz ne pojdem jutri v zbor.
—	Za rane božje ! zakriči Uriula pre-padena in zagrabi starca za roko, vi nas strmoglavljate v pogubo. Nikarite, ako verujete v Boga.
—	Oče t sakličo Stepko in poklekne pred Ambroža, rotim vas pri ainovski ljubezni, ne atorite tega, jeden laB va6e sive brade velja več od sto njih besodij.
Ali podban vzravna glavo in reče oBtro: Jas ne pojdem.
Tedaj prihiti Konjski in zakličo, polju-bivii starcu roko:
češ, ds to ni res. Posl. Rsiner je odgovoril nato, da more dokazati svojo trditev s dokumenti, a posl. Stalita je z nova protestoval in zanikava). Svet. Combi konstatuje to dejstvo in opaža, da posl. Stalitz ni imel prav ter prečita v dokazilo dotično spomenico. Govornik omeni, da je hotel le to kon-statovati; drugega nima omeniti.
Svetovalec Spadoni interpeluje predsednika, dali je res, da je priila na magistrat neka nametništvena naredba, v kateri ae grozi, daae sapre „Legi na* iola v sv. Križu, ako se ne izključijo v treh dneh vsi otroci slovenske narodnosti, katere je vsprejela „Lega1* v svojo lolo. Predsednik Mojzes Luszatto pojasnuje to stvar tako-le: Nekoliko dnij po odprtju .Legine* iole v sv. Križu poslal je okrajni iolski nadzornik ma-giatratu dopis, s katerim ga posivlja, da odredi potrebno, da se povrnejo is .Leglne* iole vsi dotični otroci slovenske nerodnosti, ki so prestopili is slovenskih osnovnih iol v ,Lo-gino" iolo, in to saradi tega, ker je dovoljen med iolskim letom prestop is jedne šole v drugo le tedaj, ako se premeni kraj bivsnja, Poleg tega pa se morajo otroci, ki prestopijo is jedne iole v drugo Šolo, v kateri je poučni jesik rasličen od poučnega j e s i k a v prej obiskovani ioli, podvreči posebnemu izpitu, v dokaz, da so vsaj toliko smožni poučnega jezika nove iole, da bodo mogli vspeino slediti pouku. Msgistrat je odgovoril na to, da veljajo te določbe le ss javne iole, nikakor pa ds se ne smejo vporabiti sa zasebne iole. Okrajni iolski nadsornik je odgovoril, da hoče v tej stvari prositi namestniitvo razsodbe. Namestniitvena naredba v tej stvari odločuje res, da so mora ,L e g i n a" iola v Sv, Križu podvreči naredba m, veljavnim za vse Sole iu da mora odpraviti tekom 3 (litij v prej obiskovano golo vse otroke slovenske narodnosti. Ako se to ne zgodi, odredi namestniitvo, da se moril Šola zapreti. — Svetovalec Spadoni bo zalivali na pojaanilu in prodlaga nujni predlog: „Ker bi zagroženi korak utegnil predsodno vplivati na moralne interese prebivalstva italijanske nsrodnosti; ker so podatki, katere je dsl okrajni iolski nadsornik — ki je duia v se s 1 o ves ke a g i t a o i je z a iolev naii občini (!) — vse drugo prej nego natančni; ker snajo slovenski otroci v Sv. Križu jako dobro toliko laik o, kolikor je treba, da morejo slediti pouku, v tem pa ko se radostno vsprojemajo v nemike šole v mestu ostroci italijanske narodnosti, ki ne snajo niti besedice nemiki: posivlja bo šolska komisija, da bo takoj prične baviti s tem težkim vprašanjem ter da sporoči kakor hitro mogočo mestnemu svotu o stvari in da predloži po-
— Uvala vam, vzvišeni mož t Branil vas bom do zadnjega diha. A vi drugi po-trpite t Pokazalo se bo, kako plemenita jo duia
Ambroža Gregorijanca.
* •
•
Popoldne Jakobovega dne je — zbor zboruje. Po sobi hiie gospoda Konjskega bodi starec Ambrož poveieno glave, s pre-;<rižanimi rokami na hrbtu. Culo mu jo mračno, nemiren je. Kakor zaprt lev v gajbi bodi samotrtje po sobi. časi postoji in pogleda skozi okno. Gleda, kako hodijo poslanci skozi Kamonita Vrata v zbor. Nekateri hitro, živahno govoreč, da ne zakasnč, nekateri počasi, molčć, kakor se jim ne bi ljubilo. Pešci, konjiki, velikaši, kanoniki, plemeniti kmetje od Kalnika, Draganiča, b Turovega Polja v dolamah in plaščih. A Ambrož ne more, ne sme. Mrko src predao, nagubi čelo, v očesi pa bo mu zasveti velika Bolza. Sam je. Moiki bo odšli v zbor. Anka je v svoji sobi pri materi Uriuli, katero
trebno resolucijo". — No, ta klasični nujni predlog je vsprejel zbor seveda soglasno, iz-vzemši okoličansko poslance, katerim sta so to pot pridružila — čudež ! — konservativca Schellander in pa Tomasich.
Glede pritožbe dveh slovenskih ljudskih učiteljev, katerima je bil mestni svćt lani zanikal kvinkvenij (5Ietno dokladn) in ki sta proti odloki mestnega sveta ipravila utok na namestniitvo, katero je ukazalo magistratu, da izplača dotičnima učiteljima kvinkvenij ne gledč na sklep mestnega svćta, sklene se resolucija, a katero naj so naprosi namestniitvo, da odstopi od svoje naredbe. Ta predlog jo vsprejel zbor s veliko večino glasov.
Po kratki razpravi dovolili so društvu •prijateljev detinstva" sa pomorsko zdravi-liiče 1000 gld. podpore. Mestna delegacija bila je aicer predložila, da se prestopi na dnovni red preko proinje, toda o glasovanju dobil je ta predlog le 7 glasov; nasprotno prodlagal jo svetovalec Vierthaler, da se dovoli podpora in ta predlog je bil vsprejet a 2H glasovi. — Potem sklene zbor, da se hrana za bolnike v filijalni bolnišnici v ulici Leo kuha odslej v mestni bolnišnici nameato v mestni ubožnici in konečno se naloži mestni delegacij, da proučuje, kako naj so uredi prodaja mesa in jestvin, ter da predloži potrebno menincmu svetu. — Ob 9. uri saključil je predsednik javno sejo.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poalanaka zbornica.) Zasedanje je pri kraji 1 Minolo soboto je imela poslanska zbornica svojo poslednjo sejo.
Najprvo jo odgovarjal minister za trgovino grof Wurmbrand na različne interpelacije, Med ostalim je odgovoril tudi na interpelacijo posl. P e r i č a in tovarišev, stavljeno z ozirom na dejstvo, da se pri Lloydu vsprejemajo v službo tudi vojaško osebe. Gosp. minister je odgovoril, da to vendar nikakor ne gre, da bi so službe pri Lluydu rezervirale le sa obmorske pokrajine, ko dobiva družbo subvencijo od države. — Na interpelacijo grofa dr. C o r o n i n i j a in tovariiev radi železnice Gorica-Ajdov-ičina je odgovoril minister, da so vlada nadeja, da se potrebna poizvedovanja dožr-nejo že do jeseni, ko se odloči o vprašanji financijalne podpore za to podjetje pri se-stavljenju programa za gradnjo železnic v bodočem letu.
V permanentni odsek za civilni pravdni red bila sta izvoljena med drugimi tudi slovenski posl. Globo č-n i k in istrski posl. dr. Bartoli. — Na to so so vprejeto nekatere premembo v določilih o obdačevanju piva, in pa zakona o oproičanju od davka na stanarino v mostu
trese mrzlica. Sam jo s svojimi sivimi lasmi, b poštenim srcem, katero mu krvavi zaradi tuje nepo&tenoiti. Hitreje mu utripljn arce, utripljo močnejo. Kaj bo to ? Ure se plazijo počaBi kakor črvi, tiho je, eamo časi so čuje vzklik od Markovega trga. To jo zbor, ki zboruje na dvoriiči mestno hiše. Mino poldne, pride jedna ura. Tedaj sa začuje hrup, šum in vpitje z ulioe. Podban gre k oknu. Razburjeni, razjarjeni, rdečih lic, jozć so, atnajć se prihajajo poslanoi iz zbora. Zdajci se zaslišijo koraki na hodniku. Vrata se odpro, a v sobo plane Stepko in, pokleknili pred očeta, vzkrikne:
— Očo moj 1 Oče moj ! Te sramote I Mej tem prihajajo Baltazar, Korečen, Konjaki, Družkovič in Vurnovič, bledi, prepadeni, obupani, in ko Stepko zakriči, piano v sobo Uršula, prevzeta od mrzlice in plamtečih očij, in ž rjo Anka.
(Daljo prih.)
Brnskemu za nova in prezidana poslopja in o preskrbljenju sredstev za dozidanje III. nadstropij na dveh traktih tehnilke visoke šole na Dunaju. Slednjič se je vsprejela predloga glede olajhičav in podpor pri ikodah, provzročenih po trtni uši. — Zatem so se Trdile volitve v delegacije. Izvoljeni so: za Kranjsko posl. K I u n (namestnik posl. 1'fei-fer); aa Goriško posl. grof Alfred Co-r o n i n i (namestnik posl. Jordan) ; za Trst posl. pl. Burgstallor (namestnik posl. Stalitz) ; za I a t r o je moral odločiti žreb, kajti tako pri volitvi delegata, kolikor pri vo-litvi namestnika dobila sta slovanska in ita-lijanska kandidata po 2 glasa. To leto je bila Italijanom sreča mila : žreb je odločil za italijanskega delegata in italijanskega namestnika; ni treba povdarjati ie posebej, da so štajerski poslanci popolnoma prezrli slov. manjšino, siromašni Koroški Slovenci pa itak nimajo nobenega zastopnika v državnem aboru.
Po dovršenih volitvah v delegacije so Blodila poro5ila o raznih peticijah in slednjič •o interpclovali posl. dr. Oregorec in tovariti radi uvedenja slovenskega poučnega jezika v osnovo h Šolah v nekaterih krajih Koroške.
V svojem sklepnem govoru je naglašal predsednik baron ChlumetBky, da ao se v tem kratkem zasedanju rešile razne gospodarske in finančne predloge v prospeh kulturnih intereaov prebivalstva in državne vojne sile ; nadeja ae pa, da ae skoro rešijo še druge važne predlogo ; justična, davčna, razne oocijalno-politiško reforme in volilna reforma. Glode volilne reforme je naglašal predsednik posebno, da v rešitev tega vprašanja treba temeljitega proučevanja in resnega premišljevanja — čekati treba, da ae zbistrijo nasori vsestranski. Žoleč poslancem in alavni vladi dobrega odpočitka zaključil je predsednik zasedanje ob 3. uri 15. minut popoludne.
Mestni svet Praški. V Pragi ae Siri govorica, da vlada nameruje razpustiti mestni svet Praški. S to govorico je baje v ivezi aedanje potovanje namestnika češkega na Dunaj. Vladnim komisarjem da je določen okrajni glavar Rekovsky.
Kriza na Ogrskem. Grofu Khuenu Hedervariju se menda noče posrečiti sestava novega ministeratva. Posvetoval se je x raznimi odličnjuki liberalne stranke in je pri tom prišel do prepričanja, da ni koa nalogi, poverjeni mu od Njeg. Veličanstva. Ako ao umakne Khuen IIedervary, utegne se krona obrniti do grofa Apponyja. Predvčera-njiui jo cosar odpotoval v Budimpešto, da se b« navzočnostjo pospeši rošitev krize.
Različne vesti.
Molka in ženska podružnica družbo iv. Cirila In Metoda V Trotu vabiti na veliki koncert, kateri bode v soboto dno 9. junija 1894. v prid šolski družbi sv. Cirila in Metida v Trstu v gledišču „Fenice". Pri koncertu blagovolijo sodelovati: operni pevec gospod I. K. Tertnik, pevski tbor „Volesila* iz Skednja, „Slovansko pevsko društvo* v Trstu in dra* matiški odsek telovadnega društva „Tržaški Sokol". Orkestralni del koncerta izvaja veliki meščanski orkester. Spored: 1. Pedrotti; „Tutti in masehera", svira orkester. 2. F. S. Villiar: „Spljetu", moški zbor, poje pevako društvo a Velesila* iz Skednja. 3. F. S. Vilhar: „Mornar*, samospev, poje operni povec g. I. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv. H a ca k. 4. Waldteufel: „Konec stoletja", valjčok, svira orkester. 5. E. II. Mćhul: Uo-citati* in volika arija iz opere „Jožef v Egiptu", poje operni pevec g. I. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 6. F. S. Vilhar : „Ilimna Gunduliću", veliki zbor, pojeta združena zbora „Velesile" in „Slovanskega pevskega društva*. 7, Petrella: Potpourri iz opere „Jone*, svira orkester. 8. Itubinstcin : Arija it opere „Asra", poje operni poveo g. I. K. Tertnik, na 'glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 9. Verdi: Ouvertura iz opere „Tro-vatore", svira orkester. 10. Igra: „Zapirajto vrata*. Šaloigra, za alov. odor priredil Viktor Eržen. Ustopnina: v parter 50 nvč., na galerijo 20. nvč. Sodeži prvih vrst 50 nvč., ostali 30 nvč. Ustopnice in sodeži 'prodajajo ee v gledališki blagajni na dan koncerta od 9. ure zjutraj naprej. — 2 loži po 5 for. Glede na prevažno šolsko družbo prejema predplačila in darila jeden gospodov odbor-
nikov v preddvorani gledišča. Začetek ob 8 >/« uri zvečer.
Telovadno druitvo „Tržaški Sokol" pričelo je svoje novo društveno leto prav marljivim delovanjem in odbor si prizadeva vsestransko, da se letos naš „Tržaški Sokol" povzdigne na vrhunec sijaja alovenakih društev v Trstu. V ta namen sklenil je prirediti v nedeljo dne 17. t. m. veliki društveni izlet v Devin, a dne 1. julija veliko vrtno slavnosti javno telovadbo. Mi že naprej opozarjamo naše al. slovensko občinstvo na iilet, posebno pa na vrtno slavnoat in veliko javno telovadbo. Odbor, pomnožen s pripravljalnim odsekom, dela za poslednjo veliko priprave in program bode obsegal povaem nove točke, koje se ta pot prvič vprizore v Trstj. Kaj več in natančneje objavimo pozneje.
Kaj ie breztaktno in kaj častno 71 Na to vprašanje nam odgovarja tisti jezični organ kranjskih nemškutarjev, ki čuje na ime „Sudosterreichische Post". Opisujoč slavnost otvoritve železniške proge Grosuplje-Novo-mesto-Straža pravi namreč, da je župan Novomeški zagrešil breztaktnoat, ker je sekcij-skega načelnika \V i 11 e k a pozdravil le v slovenskem jeziku, nasprotno pa, da je bil zgolj nemški govor prošta Urba jako čaaten in dostojen. Torej Bedaj vemo: ako slovensk župan na slovenski zemlji govori alovenaki, pomenja to „Taktlosigkeit": ako pa slovensk duhovnik in paatir alovenakih ovčic na tati slovenski zemlji govori le nemški, smatrati je to kat „sehr \viir-dig gehaltene Rede." Kaj čemo no — ti ljubi Nemci imajo svoje posebne nazore ne le o pravici, ampak tudi o taktnoati. Ako bi ae mi Slovenci dali ponemčiti od nog do glave bili bi „Avttrdige und taktvolle Leute", tako pa smo, kar amo — breztaktni ljudje. Bog sam daj, da ae nikdar ne otrosemo te svoje olabosti!
Nov list za Galliko Ruse. S l. julijem pričue izhujati v Peterburgu nov list pod imenom „Galičko-ruski Vjestnik*. Namen novemu listu bodo osnovanje mortilne zveze med Ruai v Galiciji in Rusi v ruskem cesarstvu. Urednik novemu listu bode pisatelj Dragomiretski.
Žalostno, toda resnično! Prijatelj našega lista nam pišo: V nedeljo popoludne priredili so avojo takozvano „šagrou Vrdelj-ski domači fantje na holmcu pod novo open-sko cesto na Videli, To je starodavna šega, proti kateri gotovo ne bi nihče omenil ni-čeaar, ako bi dotični Vrdeljčani varovali vaaj narodno svoje dostojanstvo. Žalibog pa temu ni tako: Vrdeljčani ne zasramujejo in smešijo le same sobe, ampak zasramujejo vao slovensko okolico. To je lahko dokazati z dejstvi.
Kakor je že navaduo prod početkom vaake „šagre", hodijo takozvani „starašiue" v narodni okoličanski noii na 6elu najete godbe po raznih hišah, kjer godba igra podoknico, a „starešine" pobirajo darove. Tako je bilo tudi v nedeljo. Ojstro pa se mora obsojati dotične štiri „starešine", ki so vstopili ob 3. uri popoludne v letovišče „Ermi-nia" na Acquedottu, kjer je okoličan-a k a godba valed poziva istih „starešin" udarila ono sramotno, Slovence za^ramujočo poulično pesem: „Las85 eha i oanti o eubi
.....Nolla Patria de Rosaeti . . . itd."
To je škandal! A ne dovetj na tem. „Vrli" Vrdoljski fantje ao so še drugače izkazali!
Na plesišču razobesili ao razne brezpo-membone zastavo c. in kr. mornarnioe, katere zastavo služijo sicer v signalizacijo pri c. in kr. vojni mornaric', toda pri „šagri" dokazujejo lo smešno b u d a I o a t dotičnih sklicateljov javnega plesa. „Budalost" pravimo, ker ne maramo reči — „zlobnost" — a „zlobnost* pa se je pokazala o plesu samem. Srce je moralo boleti Človeka, vidov-6ega množico ljudatva v lopi okoličanski narodni noši — čvekajočega ognju»no tržaško italijansko narečje. Da ao ae žonske v tem čvekanju posebno odlikovale, to se razuino samo po sebi. Samo jedno tako „cvetko" vam navedem: „(Jo non to pjaže, pa va via. Uešta kdža če no ti ga šoldov !* — Še enkrat ponavljamo : žalostno, a resnično ! Je-li zaslužijo taki ljudje še častno imo slovenskih okoličanov, ki o čagri tulijo italijanske postni P
Vozni red vseh železnic na slovenski zemlji in dalje do Dunaja in Benetek ter vozni rod vseh poŠt na Goriškem, plovni red
pamlkov iz Trsta in z Reke izda v temu tednu tiskarna A. Gabrsček v Gorici.
„Ljubezniv* ljubimec. 32letni klepar Fr. Travalja, službujoč v Llovdovem arsenalu, živi že dalje časa skupno a 21 letno krojaČico Ivan« Pressello iz Buzeta. Klepar je nekoliko surovo naravi in največja njegova zabava je, ako more svojo ljubico pošteno naklestiti. Tak6 je storil tudi predvčerajšnjim. Ni mu pa bilo dovelj, da je svojo priležnico pretepel, ampak vrgel jo je še ob tla in akakal po njej. Revico odnesli ao v težkem atanju v bolnišnico, „ljubeznjivega* ljubimca pa so odvedli v zapor.
Policijsko. Virginiji Cantarutti, dekli pri lekarničarju Manzoniju v ulici Sette Fontane ukradel je neznan tat iz zaprtega kovčega v nje stanovanju razno zlatnino, vredno okolo 21 gld.
Koledar. Danes (5.): Bonifacij (Dobromil) šk. — Jutri (6 ): Norbert, Šk.; Bertrand, šk. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 19 min. zatoni ob 7. uri 38 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 6 stop., ob 2 pop. 22 stop.
Loterijske itevilke, izžrebane 2. t. m. Dunaj	10, 12, 52, 82, 6.
Gradec	19, 77, 3, 81, 34.
Temešvar	31, 17, 38, 18, 43.
Najnovejše vesti.
Dunaj 3. Poročilo gospodarskega odseka gosposke zbornice izrek« svoje priznanje vladi, ker je tako naglo sklenila trgovinsko pogodbo med Avstro-Ognko in Rusijo tor izraža nadojo, da bode ista akušala širiti izvažanje naših pridelkov na Vatok, četudi po« godba ni zadovoljita vae produktivne alojeve. Odsek pozdravlja z veseljem gospodaratveno približanje Avstrije Rusiji ter priporoča gosposki zbornici, da potrdi trgovinsko pogodbo. — Poročilo valutnega odaeke gospodarske zbornice priporoča, da se vaprejmejo valutne predloge v iatem smislu, kakor jih je bila odobrila poalanaka zbornica.
Praga 4. Vse je žo pripravljeno za razpust mestnega sveta.
Budimpeita 4. Cesar je dospel danes zjutraj tu sem. Na kolodvoru ga je pričakovalo mnogo poslancev „narodne atranke" in brezbarvnih poslancev, kateri so ga burno pozdravljali. — Grof Khuen-Hedervary je bil takoj pozvan na avdijenoijo.
Budimpeita 4. (Poslanska zbornica). Pred zbornico je velika množica, galerija prenapolnjena. Wekerla je množica pozdravljala viharno. Isti izjavlja: Ker krona ni vsprejela v polnem obsegu predlogov, nasvetovanih jej po vladi, bilo je ministerstvo prisiljeno podati ostavko. Nj. Vel. je sicer vsprejel odpoved, a sklenil ni še ničeaar določnega. Zato ae govorniku ne vidi umeatno, da bi razpravljali o vzrokih dimiaije, dokler ae iata ne reli formalno. Zato predlaga, da ae seje za sedaj odložć in v bližnjih dneh hoče razložiti vzroke, vsled katerih je odstopil. Nadalje izjavlja dr. Wekerle, da nalogo, katero je prejel Khuen-Hedervaryt ni smatrati kot formalno nalogo za sestavu novega ministerstva, ampak ima ista lo namen obvestiti o položaju. — O živahni razpravi seje vsprejel predlog Wekerlov.
Budimpešta 4. Seja poslanske zbornice bila je jako burna, ker ao poslanci opozicije odločno zahtevali natančnih pojasnil o pogajanja vlade a krono. Posebno ojstro sta govorila poslanca Ugron in Appony. — kerle je omenil, da je krona vsprejela ostavko le ustnim potom; na pismeno odpoved odsto-pivšega ministerstvu pa še ni odgovora. We-kerle smatra kot avojo dožnost, da no spregovori ničesar, prodno krona ne objavi svojega sklepa. V nekoliko dneh bode položaj razjašnjen.
Beligrad 4. Dogodki v Bolgariji eo jako vznomitili tukajšnje vladno kroge. Vse je uverjeno, da bi bilo približanje Bolgarske in Rusije uaodepolno za Srbijo, zlasti z ozirom na neprijazno sapo, ki veje sedaj iz Petro-grada proti Srbiji.
Sredec 3. Vest, da bi bili Stanbulova zaprli, je neosnovana. Povaodi je mir. Ulice kažejo svoje navadno lice, le a to raaliko, d* stojo v kratkih presledkih vojaške straže. Nadejati se je, da ae tu in po deželi akoro vse povrne v navadni tir.
Sredec 4. V Burgasu bile so včeraj velikanske demonstracije v prilog Rusiji. Nekega iz Romunske došlega generala ruskega je množica spoznala v trenutku, ko ae je hotel ukrcati, ter jela klicati: Živeli Rusija in Bolgarija, živel car, živel princ Ferdinand t IIišo Stambulovo varujejo še vedno redarji, Stambulov že več dni ni šel iz hiše. Zagotavljajo, da opozicija, ako zmaga pri volitvah, bode stavila predlog, da se Stambulov postavi pod zatožbo radi poneverjenja. Tudi vse vojaštvo je nasprotno Stambulovu. Od vaeh krajev — tudi iz rojstnega kraja Stam-bulovega — prihajajo princu zahvale, da je odslovil Stambulova. Včeraj je prebivalstvo priredilo velikansko ovacijo pred kneževo palačo. Govori ae, da se Stambulov preaeli v Gradec.
Poterburg 3. Nadejati ae je, da se v kratkem sklene trgovinska pogodba med Rusijo in Španjsko.
Rim 3. Danea popoludne šlo je mnogo društev na kaptol, da proslavijo aponin Ga-ribaldijev. Poslanec Borio je izustil govor, ki je bil vsprejet pohvalno. Gruča socijalistov je hotela dflmonntrovati, toda vojaki so razpršili demonstrante.
I z J a v a.
Nižje podpisana odločno protestirava proti nastali govorici, s katero se naju obdolžuje, da sva kot uda cestnega odbora tolminskega podpisala prošnjo na visoko c. k. ministerstvo za podporo in morebitne podržavljanje ceste ob levem bregu reke Soče, Kolikor sva iz privatnih virov poizvedela, podpisali so ono proSnjo le načelniki cestnik odborov v Tolminu, Kanalu, Bovcu in Cerknem. Dotična zadeva pa ni prišla v razgovor pri seji cestnega odbora tolminskega; umevno je tedaj, aa o tej prošnji nisva popolnoma nič vedela, tem manj podpisala. Kdor se hoče prepričati o istinitosti izjave, poiuri naj le v Tolmin do g. načelnika cestnega odbora tolminskega. Toliko nA znanje. Bodi tedaj konee obrekovauju in opravljanju 1
V Kobaridu, 1. junija 1894.
Anton Berglnc,	Jo»ip liakušHk,
župan Id ralu in ud cest. odbora. župan fn ud cest. odbora.
Trtovlnakt briajATl.
Budimpešta. Pšenica za spomlad 8 60 — 6-52, za jesen «'75 -6-77 Koruza za jull-avgust 4-66 do 4-73 Oves za jesen 5 00-5 66. 11Ž 5 20-5 22.
Pšenica nova od 77 kil. f. fl-CO—6 65, od 78 kil. f. 6 70-6-75, od 79 kil. f. 6 80—6-85, od 80 kil. f. 6 85-6 »5, od 81 kil. for. 6-95-7 00.
Ječmen 8 50-8 75 ; proso 8-80—4-10.
Slabe ponudbe plenice. Povpraševanje jako neznatno. Tržišče jaku mlačno. Prodalo se je 12.000 met. stot. — Otrobi jako mlačni, silno ponujani, — Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor. Za juni 15-30. Nova roba september 14*65.
Ham. Kava Santoa good average aa juni 96 —, za oktober 90'—.
Hamburg. Santos good average lajuni 7925, september 75*25, december 69*50, mirno.
Dun^Jak« bova«
Državni dolg v papirju .
„ „v srebru Avstrijska renta v zlatu „	„ v kronah
Kreditne akcije ....
London 10 Lit.....
Napoleoni ......
100 mark......
100 italj. lir.....
«. junij aa IS««.
danes predvčeraj
9885 98-
12070 97-95
125 05 9-9«'/, 61-27'/, 44-72'/,
98*85 98-25 120-80 97'90 848-75 12510 9 97 81-30 44 65
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Sol i ta rio 12, (po domače pri nVrvačkovcu"), prodaja Ima in bela vina prve vrst« iz prvaSkih in domberSkih vinogradov, in sicer: domače crno po 89, belo po 30, modra /rankinja po 40, Črno kraško po 40 iti rizlink po 48 nč. liter, tovrstna kuhinja. — Držeč se gesla: nItojak k rojaku", priporoča se podpisani za Ml obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Novo pekarno
odprl je
FELIKS ĐEBEVC
pred vojiiSnico. Piazza Cuserma. — Priporoča se »lavnemu občinstvn za obi Ion obisk. Ima po trikrat na dnn sveže pečivo vsako vrsti, kruh in sladčice. Dostavlja kruli tudi na dom. — Priporoča se slavnomu občinstvu v mestu in na deželi.
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti,
katore je dobiti le pri tvrdki Ig. HelleP. Stiskalnice /a »eno, slamo in stiskalnico za nakladanje različnih zistomov, lildravliSke stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati za mlenje oliv, krisantema itd. nove Škropilnice proti peronosporiiia vrste Vermorel. Samotvorne peronospora škropilnice v bakru in b sesal ko na zračno tlačilko. Aparati " u gre vanje vina. štedllnl aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja, aparati za sušenje sadja In »očlvja, za rok-kanje turščioe, mlini za čiščenje lita. mlini za žito. Vlito železo surovo ali pripravljeno za vaakovrstne stroje po najnižjih conah, pri nn.jugodnejSih pogojih, oddaja proti ga ranciji in na poBkusnjo
IG. HELLER, DUNAJ,
20—20	2/a Prateatvaase N. 40- "VC
Bogato ilustrovani 1912 stianij obsozujoči katalogi v italijansko-nomSkem in hrvutsko-nomSkem jeziku na
zohtovanjo takoj iu zastonj.	f
Iiiejo se prekupcl. Pred nakupovanem ponftr^jenj >e BV*r1,
Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.