/ List 48 Tečaj XXXIII ospodarske, obrtniške m narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v ti s kami ci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold posi po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo decembra O b s e g : Šola za podkovstvo in živinozdravništvo družbe kmetijske v Ljubljani po preteku 25 let. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Kakošen vpliv ima letni čas na kožo živine v maternem telesu? Zapisnik 35. odborové skupščine slovenske Matice 17. nov. (Konec.) Slovansko slovstvo. Ozir na državni zbor Dunajski. Mnogovrstue novice. Mati ga izdá. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Sola za podkovstvo in živinozdravništvo družbe kmetijske v Ljubljani po preteku 25 let. Ker je letos januarija meseca preteklo četrt sto-letja, kar obstojí podkovna in živinozdravniška šola v Ljubljani, zato je centralni odbor družbe kmetijske za vredno spoznal, da se petindvajsetletnica njenega obstanka omeni v letošnjem občnem zboru družbe kmetijske, ter je dr. Jan. Bleiweisu vodji te sole > 1z- ročil poročilo. Govor njegov glasil se je blizo tako : Slavni zbor! Zgodovina podkovne in živinozdrav-niške učilnice je obširna; kratek čas, ki je še odmerjen našemu zborovanju, odkazuje mi le kolikor mogoče na kratko vreči pogled na preteklih 25 let. Obravnava za napravo podkovne in živinozdrav-niške šole prišla je prvikrat v občni zbor družbe naše maja 1844. 1. pod predsedstvom grofa Vuka Lichen ber ga vpričo tedanjega deželnega guvernerja barona Weingartena. Nagon k tej obravnavi je dal mestni magistrat z dopisom od 23. marca 1844, v katerem je družbo kmetijsko z gorko besedo prosil mestni župan Hra-dečki naj na svoji pristavi na spodnjih Poljanah skusi napraviti šolo umnega podkovstva in pa živinozdravniš-nico, rekši, da s to napravo pride kmetijstvu cele trije dežele na pomoč, kajti na vsem Kranjskem so v podkovstvu izučeni kovači: vojaski kovač pri žeb- Bayer v Ljubljani in pa en kovač v na Selu ) da ze carjih Tržiču. Magistratovo pismo dalje pravi, 1826 je c. k. deželna gubernija magistratu ukazala skrbi za to, da se učilnica podkovstva napravi v Ljubljani, ker je neobbodno potrebna mestu in deželi. leta naj in vsaj maj hne živinozdravnišnice s pripomočjo Ljubljanskih posestnikov, ki imajo živino, pa ne vedó kam ž njo, kedar zboli. Potrebo umnih kovačev pa je de- ki Je želna vlada dokazala s pritožbami one komisije po deželi premije konjem delila, pa pri tej priliki viděla večidel silno slabo podkované konje. In zopet se je magistrat obrnil do družbe kmetijske z živo prošnjo, naj na svojem vrtu napravi šolo za podkovstvo in bolnišnico za živino, kateri on rad pripo- maga z doneskom 60 gold, na leto , ki jih je do leta > 1831 dajal za najeto sobo, v kateri je g. Hayne kovačem razlagal podkovstvo. Na to je leta 1844, kakor sem gori rekel, družba naša prvikrat začela razpravljati vprašanje za napravo šole po želji deželne vlade in mestnega magistrata. Dvojno vprašanje je stalo takrat na dnevnem redu občnega zbora: ali spada taka naprava v delokrog družbe kme- in ali je potrebni prostor na vrtu Poljanskem? Na oboje vprašanje je odgovoril občni zbor z beje glavni steber ti j ske y sedo : d a. ivina se je reklo to kmetijstva; kar se za zdravo in bolno živino stori se stori za kmetijstvo. Prostora pa je na vrtu dosti. Poslopje z vrtom je družba kmetijska kupila na spodnjih Poljanah leta 1823. Dve revni bajtici z majhno Šupo, IVI »C JC Zt'a pa i gumi ua ictu v oiaui ucijctic«, oio stali tam, kjer je zdaj kovačnica in hlev z dotičnim ki se je za par gold, na leto v štant dajala ste poslopjem. Tako je bil prostor najden ; denarja za zidanje m bilo in zato se je stvar motala do leta 1849! občnem zboru 1849 sva jaz in dr. S trup i j takrat deželni živinozdravnik, stopila s programom pred občni zbor, kako naj se osnuje ta šola, družbi kmetijski pa denarne zadrege olajšati, dala sva obljubo, da hočeva brezplačno ves nauk v živinozdravniški šoli prevzeti da plačo učitelja za podkovstvo, ki mora na Dunaji Po dveletnem prizadevanji se je tedanjega c. k. dežel. živinozdravnika Em. Hayne-ta magistratu posrećilo izuČen živinozdravnik in kovač biti, družba na se vzame. Zbor je radosten zaslišal najino ponudbo in sklenil pripraviti v to , da je leta 1828 začel Ljubljanske ko- nabirati denar za zidanje sole, za katero so stroški bili vače teoretično podučevati v umnem podkovstvu, in mu prevdarjeni na 7000 gold. je za 60 gold, sobo najel v neki hiši pri sv. Florijanu, In zdajci se je začelo živahno gibanje za nabiro v kateri je bila kovačnica. Gosp. Hayne je do leta potrebnega denarja: 1831 razkladal kovačem ta nauk r K i I j* \ Jf . «m. i r M. X i * I M ■ a i m _ W — m EJ m ■ . m ■ M m • m m m ^^m S I 1 ks mjlj LO, uoua , ^i« -L treba, sem jaz zahteval, naj družba kmetijska dovoli nekoliko place za namestnika Skaietovega na kovač- na ljanske ali kake druge podkovne šole izkazati y da in dovolila je po odhodu Po smrti volje prevz se nici, leto. drag ki ga jako marlj Fleišma Strupi-a 315 gold je profesor nauk rastlinoznanstva K o n š ek soli na naši je pol leta v tej šoli z dobrim vspehom podkovstva honoraru tako majhnem dobrim vspehom oskrbuj y da ni učil. Moj nalog je bil zdaj : dobiti popolnoma spretnega l VJL ^ v> LJLà C* J UL Ul ULi j Ud LI 1 Y I Cl Učni pripomoćki za podkovstvo reden imenovan biti proti nozdravništvo učitelja za podkovstvo, in posrećilo se mi je, dobiti so se v preteklih 25 letih tako pomnožili, da zadostu iz Stajarskega gosp. P. S ka leta, na Dunajski živino- jejo vsem vrstam nauka zdravniški šoli z odličnimi spricali diplomiranoga živi-nozdravnika in kovača, pa tudi slovenskega jezika zmož-nega proti temu, da —kakor na Graški podkovnišoli to Naj zdaj naštejem še drug se naši učenci praktično iz v živinozdravnistvu, v operacijah in ogledovanju klavne pripomočke, po katerih jujejo v podkovstvu, kar si s podkovstvom na kovačnici prisluži, je brez živine. Ti pomočki so: podkuje se leto in dan čez l u ^ ax ca> l di o pv^uav v gu > viu uc* v^ t uuuiv vse druge plače njegov dohodek iz vac UL'UgO pi^uc u J c jj u v uuuuuoft J i« katerega si a wy uovyjaoaiu iu vujaotviil l\.UUJ L iura VILLI! , UĆI IUU.1 mora pa tudi vse sam omisliti, kar se za podkovanje bolnimi kopiti, katerih je prav veliko, ker većidel vsa 1000 jaških in ojaških konj z zdravimi pa tudi konj ali druge živine v kovačnici potřebuje. In tako so se dobile vse učiteljske moči, ki družbi kmetijski niso ne krajcarja stroškov prizaajale, taka kopita y v šol naso za ki jih d ne morejo ozdraviti drugod, přidej vine dra vlj a se v naši bolni pod ko va oj bolne ži- ti okoli 400 na leto ker tudi ranjki gosp. Andrej Fleišman je brezplacno zuuaj bolnišnice, kamor se tudi učenci večkrat jemlj y prevzei nauk botanike. Ker je leta 1849 v Ljubljani nehala kirurgicno zdravniška šola, na kateri sem bil jaz za profesorja, stonj dobivaj pa tudi veliko, kajti ljudje pogostoma zabajajo od vseh krajev za svet prašat, katerega malopremožni tudi za- tudi mnogo operacij in še posebno sem se po deželni vladi obrnil do c. kr. ministerstva, kastracij videti imajo učenci obilo prilike Ker naj daruje podkovni in živinozdravniški šoli skelete in J« gosp Skale tudi mestni mesoglednik in ker vsa v mestu druge preparate, ki jih je za nauk kužnih živinskih bo- klana goveda, katerih se na leto in dan šteje od 3500 lezin imela kirurgična šola, in si. ministerstvo je vsli- do 4000, se živa na šalo ogled pripeljejo v živinozdravnis mojo prošnjo Tako z brezp'ačnimi učitelji in darovanimi učnimi zato ker vidij pripomočki obdarovana šola se je odprla 7. januarja mestni klavnici ž 1850. leta. nico, imajo učenci tudi v tem učnega materijala veliko potem pa tudi zaklano živino v imela naša šola v preveliko tudi Uč teklih 25 letih 303 Nauk i, ki se v naši šoli vsi slovensko razlagajo S taj y ) nekatere Prim del Kranj in K ) in ki so po dopisu c. kr. ministerstva nauka na c. kr. deželno vlado 13. aprila 1848. leta za to šolo potrjeni Da ničesa ne prezrem, kar se tiče z god da bili ) so sledeči : mmmm mam^^mammm ■■ ■ f MM naše šole, moram zahvalno omeniti, stvo kmetijstva leta 1874 družbi kmetijski dalo 80 gld si. minister Podkovstvo teoretiČno in praktično zdravih, letoànje leto pa 500 gold, podp y ;uu zuravm, leiosuje leiu pa uuu goiu. poupore, in da po taK^i anatomija družba tudi v prihoduje pričakovati podpore vlad napačnih in bolnih kopit in parkljev ) po tak in f i z i o 1 o g i j a, 3) o b č n a patologija in fa r m a k o- m sme lo gija y Ce po tem zgodovinskem pregledu primerjam notranjih in vnanjih ozdravljanje posamesnih boiezin tukajšnjo šolo z druzimi te vrste ali kmetijskimi šolami > nauk o operacijah t linoznanatvo tistih rastlin, ki jih posebno živino- niti naj mi je tù dovolj rast- nahajamo pri naši nekatere posebnosti, katere ome y zdravnik poznati mora ) fizike in kemije toliko > Ust naso šolo in kolikor je živinozdravnik za podlago drugim naukom družba kmetijsk potřebuje, 8) živi nor ej a, ki dozd d r ž uj J° nauk o pomoći pri dobila le 5*50 gld. državne podpc porodih domače živine, 10) sodnisko živinoznan- ucilišča za živinozdravstvo na Du (leta 1874 in 1875) Razen c. k. višega stvo i 11) nauk v ogledovanji mesa iu klavne živine, žena tudi podko Sola za podkovstvo traja pol leta, šola za ži- kakor v Ljublj katerim je zdru šola y Je v Grad ka šola > a s tem razločkom. da Grašk vinozdravništvo pa celo leto. Kdor kovačev je pri se je leta 1842 ustanovila iz deželnega zaklad preskušnji pokazal, da se je popolnoma izučil podkov- terega se tudi vzdržuje. Celovšk ? iz v so ki Lf OlJ. J I J7 y U t% UV J U i-U Ml l«WVU V U. V7 T ^^^ ^ KUUi V CA V* K CJ \JL j V • V W/ l U f O I\ « O \J 4 C* j XV 1 jo J U i^tCI dobi diplomo, po kateri sposoben postane biti 1872 ustanovila tudi ondašnja družba kmetijska, je za šola ka- leta stva ) samostojin kovač; iz ostalih naukov pa dobijo učenci, ustanovo dobila 6000 gold, d kakor so konecletne preskušnje prestali, s pričala ? po veljajo katerih, Če tudi ne za popolne živinozdravnike, vendar za živinozdravniške pomoćnike, dobro izučeni učenci tudi prav sposobni mesogledi, niške ž e l a pa jej podp y krbela potrebna poslopja, se dosihinal ne more primerjati nasi in zato ne ker Da so kovaška z enim učiteljem br šole dosihmal le živinozdrav- razume se samo po sebi. Bukve imajo naši učenci v slovenskem jeziku katere sem večidel jaz spisal, ene pa dr. Strupi. gon rečeno y Učiteljem v Ljubljani, kakor je bilo, edini plači ste 315 gold, in pa 50 gold, memo tega, da v Gradcu vodja, ki je ob enem prvi učitelj L w —. j— -----7 — ~—r;* . t — - * ~ Dokler je dr. Strupi v Ljubljani bil deželni živino- dobiva poleg stanovanja v se \J ^jU^Ui p L Vi \AVji J J 1800 gold, letne plače, zdravnik, smo se razdelili v podučevanji tako-le: gosp. drugi učitelj 700 gold., učitelj podkovstva pa 315 Skale J® učil teoretično in dr. Strupi pa pod številkami praktično podkovstvo > nauke: botaniko, dokler > y Je živel > y y in 5 navedene gold, plače, stanovanje in vse dohodke na kovačnici. A. Fleišman ? pod dij ) številkami 7, 8, 9, 10 in 11 naštete nauke pa sem učil jaz (le fiziko in kemijo 3 leta dr. Karol Bleiweis) in Učenci v naši šoli nimajo nobenih štipen-kakor jih imajo v Gradcu iz deželnega zaklada in pa po 100 gold, in stanovanje v živinozdravnišnici v Gelovcu, kjer malopremožni učenci dobivajo po gold, na mesec podpore. naši Šoli je dosibmal dva sata, katera sta zeló z lego polnj samo en učenec dobil iz deželnega zaklada 50 gold, mu namesto njih dva prazna sata, al če hočeš podpore. In vendar šteje naša šola vsako leto počez 10 učencev. ; in daj kar je še bolje, le dva prazna satnika ali romčeka. S tem, da si panju m Gledé na vse to tedaj si. kmetijska družba, mu tudi že veliko je po večkrat ponovljenih žeijah c. k. deželne vlade mestnega magistrata dva sata, ki sta z moči alego polnj ena, vzel, si ustanovila to olo v kateri vzel ; vzel si mu namreč toliko čebel, kolikor se jih bo iz teh dveh zaleženih satov izleglo. Panj, kateremu si tako veliko škodo naredil, si edini morejo sinovi naše dežele v maternem svo- bo vse prizadjal, da bi to škodo, kakor hitro mogoče; je m jeziku se izučiti nrnnega podkovstva in vsaj naj-potrebniših naukov za ozdravljanje živine, in katera se zopet o pravil satov , ki sta bila pol posebno Če mu namesto dveh odvzetih zalég ponašati more z odlično pohvalo vodje c. kr. Dunaj- ali romčeka daš. Délai bo na vse kriplj ske više živinozdravnišnice dr. Hol la in pa dr. Ha* berlandta, profesorja na višem dva prazna satnika tako i da se boš čudil, dva nova sata, ker čebele med satovjem ne za poljedel- morejo praznega prostora trpeti. Ako ti panj ) stvo, ki sta osnovo tukajšnje šole na drobno pregledala pa tudi z zaupanjem dežele, se more z zadovoljstvom zopet kaka dva z ko je to škodo popravil se 7 potem ozreti na preteklih 25 let, v katerih je dala deželi saka dva z zalego napolnjena sata, in daj mu namesto teh dve prazni letvici ali dva prazna polnj rojiti hoče, vzemi mu sata m zopet daj mu nasi in nekaterim sosednim lepo število umnih ko- romčeka itd vačev, ž i v i n o z d r a v n i Š k i h pomocnikov Tako utegneš dvakrat, trikrat, ali ce se in pa mesogledov. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) XI. Kdor ima nove Kranjske panjeve 7 si more tudi že poleti } ce je letina za čebele dobra, marsikateri sat prav lepega medů pridobiti, ker lahko vsak poln sat iz panja vzame in namesto njega pražen sat v panj vtakne, da ga čebele zopet hitro napolnijo. Ce so taki z medom napolnjeni satovi, katere čebelar poleti iz svojih panjev jih lahko prodá ali pa z médmetalnico sprazni, ali pa sicer tako ali tako v vzame, popolnoma brez vse zalég ? svoj prid obrne, kakor mu bolje kaže: če pa katerem med médom tudi še kaj alég zapazi, naj pa tak sat temu ali unemu bolj slabému panju dá; tako bo revežu ži- v dvojném oziru pomagal: dal mu bo potrebne veža, da mu potem ne bo treba klasti, s prid lég mu bo pa pripomogel, da si bo kolikor toliko več čebel zaredil in tako bolj k moči přišel XII. Pa še eno prednost imajo d pan lev katere navadni Kranjski panjevi nimajo, ali vsaj v toliki popolnosti prav lahko zabrani ne da 5 mu namreč to, da čebelar tudi kak IČLil IvU £JCkkjL<\L\l j UCIl U-l U XV U XV |v/UJU J -i v^/ KS a \s Večkrat se prigodi, da kak prvi roj, ali pa panj prepozno ne roji. celó v se kak drujec, malo časa prej poslati rej o, 7 V se jc^, iuaiu Kycxocb jji , ali pa še celó takrat ko treba čebele v kedar čebele v ze a li jJct ďc v^ciu laiviai, xwvxcvx ^^ ™ rojí. Vsak čebelar pa vé, da je to slabo Ljdo be- : zakaj roj tacega panja si ne more več kaj prida pomagati, izrojenek sam pa večidel ob matico pride zato, ker jo v ajdovi paši med velikim ker je ze prepozno tak Zato tropom čebel malokdaj srečno vpleme izurjeni čebelarji na mnoge načine prizadevajc svojim panjem tako prepozno rojenje zabranili na priliko, panjem škatije nakladajo, matično se 7 tudi da bi Tako leg 7 1Z jih trgajo itd., pa vse to včasih nič ne pomaga panj vendar Ako roji. imaš nove Kranjske panjeve 7 prav lahko vsakemu panju vbraniš, da ti prepozno rojil ne bo ? m sicer tako Vzemi njaka že na 3JLUX panj , XV« IVjI X li XIvy V^Vy p V^VUUV * VJ • v*, odkrij ga in vzdigni sat za satom iz njega kateri ti hoče prepozno rojiti, iz ul- 7 Ce kakem satu matično zalego zapaziš, jo pokončaj er lahko vsak sat posebej iz panja vzdig lahko vsak lonček, v katerem je matična / aleg boš tudi dobil ti potrebno zdi, še večkrat narediti, tovo roiil ne bo. potem ti panj go Imel sem pred nekaterimi leti prv kateri mi je ^-i^vi uvttW^UI-UX AVU V V^Cl, XVCv LvšX X JLU1 JC blizo sv. Jakoba še po vsi sili rojiti hotel, pa nisem mu pustil jemal sem mu leg polně satove , enega za drugem tako dolgo, da sem mu jih sčasoma devet po ) bral mogel sprevidel siromak dělal nove satove, kakoi jaz sem mu jih jemal hitro 7 da 7 na zadnj Je je vendar muhe, tako pozno rojiti Ako bi ubraniti, da bi ti nič ne opravi, in prešle so mu neumne pa še pri vsem tem kakemu panju ne mogel prepozno ne rojil, mu lahko tudi prav vse zaležene satove pobereš, in mu namesto prazne satove daš, potem ijih samo dejal Pa me boš morebiti vprašal naj ti pa sitnež roji, če more No z aleg kam bom pa polnjene satove, katere sem panju mi je prepozno rojiti hotel, vzel? 7 ki Prijatelj ! Če imaš panjeve s premakljivim satovjem, boš imel med njimi tudi gotovo nekatere bolj pičle druj ki da biček poln tretjiče itd alege 7 se mu zaleg Daj vsakemu teh revežev en sat pa tudi dva, če ju more obsesti do ne prehladi m tako 7 7 imaš sitnemu panju si vbranil, da svoje bolj slabe panjeve si pa zdaj dobri moči dvoj ti ni prepozno pri pravil, da oj il } so Ce čebelar na ta v • panjem nekatere z zaleg polnj da svojim premoćnim satove odvzame m te satove potem svojim bolj slabim panjem dá 7 za- more vse svoje panjeve enake moči, kedar jih v ' (Dalj tako vravnati, da ijdo prihodnjič.) pašo pošlj so skoraj vsi Gospodarske novice. Kakošen vpliv ima letni cas na kozo Živine v maternem telesu ? Djali smo ta sestavek v vrsto ,,gospodarskih novic<ť, a ne zato, da bi vpliv letnega časa na kožo živinčetovo am- v maternem telesu b kaka nova pak zato 7 biti komaj trem znana. iznajdo ker je ta stvar med tisuč gospoda 7 m Sploh znan je razloček med živinsko kožo po zim in poleti; ta razloček pa ne obstaja samo v tem 7 - da ima živina več in bolj dolgo dlako, ampak tudi v tem, da je koža debeleja. Zimska koža tudi brez dlake teža in za stroj bolj ugodna memo polet Gospod Donhof je opazil, da to, kar tkanino kože (da je bolj ali mani mocna debela) prem pri odrašeni ) jo preminja tudi na živinčetih, dokler so še v mat m t Pozimi rojeno tele pride s kožo na svet da jo pokon K, v Katerem je muiiun«. ^ai^g«*, uuuu, -------- ------- r1 — ~ ----- — Ko si to dovršil, vzemi sitnežu še kaka bolj gosto in bolj dolgo dlako. Novoroj ki ima teleta teh # tajo navadno okoli 48 fuotov pozimi in poleti; koža pa tehta pozimi 8 funtov, poleti pa 6% do 7 fuotov. Koža teleta, ki je bilo pozimi rojeno in prvi dan po rojstvu zaklauo, je debeleja, močneja in bolj elastična; poletna koža je bolj suha in poči raje, kedar se obdeluje s str-guljo. Koža pozimi rojenega in še tišti dan zaklanega teleta se v vodi bolj napne, in pri enaki teži se iz nje naredi več usnja. Ravno taka je pri ovcah in kozah. Ti razločki v kožah pri pozimi in poleti rojenih živincetih pa ne izvirajo iz različne hrane in sploh raz-ličnega živenja; dokaz temu je to, da se ti razločki nahajajo pri živincetih, če tudi so matere njihove pozimi in poleti v hlevu bile in so isto klajo dobivale, kakor pri materah, ki so poleti na pašo hodile. Da živež (hrana) ne delà razločka o tem , je razvidno iz tega, da teleta, ki so pozimi na svet prišla, ravno toliko vagajo kakor poletna teleta, le koža je teža in kaže razloćke gori navedene. Teleta vsakako pridejo pozimi v težjem kožuhu na svet, poleti pa v ložjem; vsaj je gorkeji kožuh pozimi teletom tudi bolj potreben kakor poleti. Znanstvene stvari. 35. odborové skupščine slovenske Matice; 17. novembra 1875. leta. (Konec.) 3. Potem je prišlo poročilo odseka za izdavanje knjig na vrsto. a) Gosp. odbornik Jan. Parapat je dne 24. septembra t. 1. poslal odboru to le pismo: „Po naročilu si. skupščine dné 15. julija 1875 po- dajam si. odboru načrt slov. Matici ponujenega sestavka svojega: „Fr. And. Šega in delà njegova" v bla-govoljno presojo. Imenovano delce bode razdeljeno na dva oddelka: 1. tekst, 2. slike. Ad 1) Tekst bode prinesel: a) životopis F. A. Sege z dotično literaturo, b) natančni opis njegovih svetinj ali me-dalij, katerih je z malimi štampiljskimi razlikami vred 94. Teksta bode 3—4 pôle. Ad 2) Zastran slik odsto- pim od prvega svojega predloga, da se namreč vse svetinje dajo naslikati, in predlagam : SI. Matica naj dá v baker ali kamen umetniško vrezati naj lepše inv naj-imenitniše rezbarske izdelke moj stra Sege. Ti so: Svetinja z mojstrovo oprsno podobo, tolarja leta 1738 in 1743 (obaredka), svetinje ali medalije na Karla Alberta, voiilnega kneza Bavarskega, na njegovo volitev kot nemškega cesarja 1742, medalijon z njegovo in so- proge Marije Amalije oprsno podobo, svetinje na ženitev Bavarskega Maksa z Marijo Ano 1747 (2), na ustanovo Monaške akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce, iz vrste 18 portretnih svetinj Bavarskih vladarjev ena ali dve , na vdovo Ferdinanda Bav. 1750, na Klementa Franca Bav., na K. Avgusta voiilnega kneza Kolinskega 1750, medalijon na Jan. Teodora, škofa Ratisbonskega, ko je postal kardinal 1746, na ženitev poljskega kraljevića Friderika Kristijana 1747, na ženitev mejnega grofa baden-badenskega 1755, v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bav. cesaričino Jozefo, na Adama F. škofa Viirzburškega 1755, na kneza Vaclava Lichtensteina 1758, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. 1763, sedisvakantna svetinja Frižinske škofije leta 1763, na Klem. Vaclava, škofa Frižinskega 1765, na njego-vega pokrovitelja grofa Heimbausen-a 1760, in G. Lip-perta, na njegovega prijatelja slikarja de Marces 1750, na njegovega zeta 3likarja Winka— skupaj 28—30. — Iz navedenih proizvodov izvrstno naslikanih bode se spoznala mojsterska roka našega rojaka in bode ob enem dokaz, kaj slovenski bistri um tudi v tej umet-niški stroki premore. Z izdanjem Segovih del se bode Matica gotovo prikupila Slovencem in ino3trancem pokazala, da ni tesnosrčna, ekskluzivna, zakaj ko bi drugi narodi, zlasti Nemci, tako omejeno delovali, skoraj bi še o sebi nič ne vedeli." Odsek za izdavanje knjig, ki je to stvar na vse strani presojeval, nasvetuje, naj se predlog Parapatov sprejme s tem pridržkom, da se izprva poleg životopisa natisne za prvo poskušnjo le kakih 10 Segovih slik. Če bodo potem družbeniki Matični želeli, da se jih na svetio dá še več in bodo denarne Matične razmere ugodne, se bo sčasoma ta zbirka pomnožila; skrbi naj se pa zato, da bodo slike lično izdelane. Kedaj da se začne tisek omenjenega delà , se bo odlocilo po de-narni zmožnosti Matični; katere slike z životopisom vred pa naj se izdadó, to naj presodi gosp. Parapat sam. Odsek misli, da bi izmed nasvetovanih utegnile biti najzanimivejše sledeče: svetinja z mojstrovo oprsno podobo, svetinja na ustanovo Monaške akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce, svetinja v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bavarsko cesàricino Jozefo, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. Sicer pa naj jih odbere gosp. Parapat sam, katere misli, da so najbolj sposobne Matičnemu namenu, ki je pred vsem ta, da se naš narod seznáni s slavnim umet-nikom, ki je rodom bil Slovenec. — Na ta odsekov predlog je odbor z večino glasov izrekel, da se ne dá lahko sklepati o tej stvari zato, ker odbor nima roko-pisa, gosp. pisatelja pa tudi ni v seji, da bi še marsi-kako stvar razjasnil ; zato se je konečni sklep odložil do prihodnje odborové skupščine, v kateri se je nadjati nazočnosti tudi gosp. odbornika Parapat a. b) Gosp. profesor S uman je poslal Matici rokopis „znanstvene slovenske slovnice'. Rokopis so presoje-vali gospodje Solar, Marn in Pleteršnik. Odsek za izdavanje knjig, naslonjen na poročilo gosp. poroče-valcev, svetuje, naj se S um anov rokopis sprejme s tem dostavkom, da se gosp. pisateiju dadó nekatere opombe, po katerih naj bi svoj rokopis še popravil; za natis se bo pa izvršil brž ko to pripusti denarni stan Matice. — Odbor sprejme ta predlog. 4. Poslednji občni zbor je bil sicer sklenil, naj bo še letos 11. občni zbor. Ker pa 11. Matično leto teče do 31. dne decembra t. 1., se na vsako stran kaže bolje, da bode zbor še le meseca januarija prihod-njega leta, da se mu more predložiti pop o lni račun do 31. decembra 1875. leta in pa proračun za 1876. leto. Tudi bodo knjige za 1875. 1. do takrat že razposlane. — Iz teh razlogov je odbor s o glas no skleni!, naj bode 11. občni zbor 12. januarija 1876. 1. Vsacemu g03p. poverjeniku se bode poslalo toliko vabil, * kolikor je Matičarjev v njegovem poverjeništvu, njegova skrb naj bode potem, da jih razpošlje po svojem okraji ; Ljubljanskim udom bode pa služnik vabila raznašal. Razglasil se bo pa vrh tega tudi po slovenskih časaikih dan občnega zbora. V tem 11. obČnem zboru se voli tudi 8 odbornikov, ker po Matičnih pravilih čas onih, ki so bili 1871. leta voljeni, izteče in ti so gospodje: Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Šolar, Žakelj, Cigale, Einspieler, Grabrijan in pa en vnanji, ker bi moralo biti po pravilih 20 vnanjih odbornikov, sedaj jih je pa vsled preselitve in smrti le 19. Ker ni bilo nikakoršnega posebnega predloga, je po dovršenem dnevnem redu predsednik končal skupščino. Slovansko slovstvo. * Robinj Spj Kan Mato Vodopič sprotj tej peticiji se jim podtika nekaj kar J"" jyvvtwicwc* aai JO v na- jihovim značajem. Jaz nisem še nikoli slišal od tistih škandalov, katere omenja imenovana peticija; ona pravi, da se grdo napadajo taki, ki se ne vdeležijo z Tako se zove zanimiva pripovest iz okrutneg škeg broznani pesnik zalogi Pretnarj posebni knj Kako lep i Tur ija proti tužni raji, ki jo krasno opeva do 7 in Je iz IV 77 Dubrovnik prišla v procesij. Sèm ter tjè, gospod moj se utegne prime tiskárně v Dubrovniku ravnokar v na vitlo Ce v narodnem duhu knj 30 kr riti tu ali tam in tudi na Salzburškem, da kak fanfcalin (smeh) je kaj skupil, če je smodko v ustih ali klobuk priča zaćetek njen, tako le se glaseč zložena pesmica 7 naj na imel 7 ko je procesija memo njega šla. Ce Je tedaj kdo tako surovo in neotesano veďenje morebiti na vezak joj pala Vezak vezla tanka robinj Vezak vezla suze prolievala Biser S veska na skut, s kuta na zemlj Gledala ju, ter je besjedila: ,,Mili Bože jadno ti je roblje! Ako tuži, niko ga ne sluša, Plahi vjetar uzdah mu raznosi; Akc suza niz obraz mu teče, Ni suzu mu niko ne prihvaća, Ko ni meni, nego crna zemlja: Mili Bože jadno ti je roblje! ekako jstrei očital 7 se po takem pač ne sme celo ljudstvo grajati, da ono se razuzdano obnaša Zato kakor ne morem razumeti 7 kako da se je mogl ni-kaj tacega v podporo te peticije navesti, in dolžnost mi je protestovati zoper tak napad na ljudstvo v imenu onega ljudstva, katero tukaj zastopam. (Na desni: dobro! dobro!) Naj gre ta peticij ljam do vlade sem hotel kri 7 niti o katerem vem in znam da unci, \j nat^i^iu vciu ju auctixi y u ck a ne fanatično. (Dobro! na desni.) temu se ne zoperstav-ocitanje ljudstva zavr-e dobro kristijansko f Ne zna Što je njegovanje Ni doziva rogjenoga brata majke Zabavno beri I o. N celo va ljublj sestrice I meni je taka sudba bila, Jer me Turci čedom zarobiše Mili Bože jadno ti je roblje ! Sitno veze tanka robinjica Sitno veze a gorko se tuži ; Misli mlada ne čuje ju niko. Začno je slavulj ptica mala, Pak mi slavulj lugu povjedio, Lug zèleni visokoj planini, A planina gorskome hajduku. (( To sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. Vdova Reberjeva je bila po vsem mestu znana. sicer ni bilo - V nic sem bil jaz ta čas Čudnega, kajti mestice M. moj prednik že vec časa bolehal ; kjer pomoćni preiskovalui sodnik, ker je Je majhno ; ali Politične stvari. Ozir na državni zbor Dunajski. vdova Reberjeva je bila znana kot skopuha in odiralka zlasti rokodelcev in manjših obrtnikov. Govorilo se je, da ji je skoro pol mesta dolžnih ljudi, pa tudi po kme- na men- Obravnava o odpravi praznikov v Avstriji. tih je imela dolžnike. Posojevala je vedno jice za kratek čas na visoke, strašno visoke obresti posojila pa iztirjevala po preteklem času brez usmiljenja. Ljudje so rekli vsega 7 da bi se dalo prej jeklo Treba je, da večkrat pogledamo v državni zbor na mehko skuhati, ko njeno srce omečiti. Za iztirje- Dunajski in slišimo , kaj se ondi godi. Ker naš no- vicar" le vanje dolgov je imela posebnega odvetnika, na kratko popisuje razprave omenjenega zbora, vedno dosti opraviti; skoro ni pretekel dan ki .je 7 da imel bi ne zato „Novice" važnejše govore mož naše stranke prina- bil nadlegoval sodnije s tožbami in prošnjami za rub- sajo na drugi strani; tako so storile zadnji čas z govo- rom Hermanovim in Hohenwartovim. Naj danes navedemo zopet drug govor iz zbornice ljenje kakega reveža. Ker je tako neusmiljeno, večkrat prav nečlovesko člověk mislil da je poslancev in to po prijaznosti dohajajo. stenografičnih zapisnikih, ki nam po v ravnala s svojimi dolžniki, málokdo pri nj i denarja iskal. Ali sila kola lomi silni zadregi se je marsikdo do nje obrnil, nadjaje se, seji 16. dne novembra obravnavala se je vloga da bo čez mesec ali dva v stanu povrniti ji posojilo z brezverske in ustavoverske trgovske in obrtnijske zbor- obresti vred, katere si je že naprej od posojila jemati nice Salzburške, katera zabteva, naj alancev na to dělala, da se odpravijo vsi prazniki po Avstriji. Tako imenovani „verski" odsek je prinesel to vlogo v zbornico poslancev z nasvetom, da se izroči bi zbornica po- navado imela. Da je na ta način slovela za premožno sila bogato žensko, kdo se bo temu čudil! ? ki Je Vdova je bila po sodnijskem svetovalcu Reberju, pred kakimi dvajsetimi leti umri in ji zapustil V ze vladi v nadrobno pretehtanje. razen lepega premoženja še penzijo, katero je vlekla Poslanec državopravne stranke dr. Lienbacher od države, dasiravno je ni nikakor potřebovala. Ker je je pri tej priliki poprijel besedo, in govoril tako le: bila v ze tako dolgo vdova, je lahko uganiti 7 da Je bila Zoper peticijo Salzburške trgovske bil zinil besedice , ko ne bi drugi oddelek te peticije zahteval to, da se, razen že večidel odpravljenih sopraz- zbornice ne bi že stara. Res so jo sodili na blizo 70 let. Prebivala je .v hiši po možu podedovani z deklo skoro toliko staro, ko ona sama. Hiša ta je bila od zunaj neprijazna, okna nikov odpravijo tudi vsi drugi prazniki in da bi za in vrata ves dan trdo zaprta, ko da bi se bala prebi- sedaj le še ostale nedelje. Kedaj pa pride čas, da se valka hiše ne ljudí "r — ; ™ — ~---- i----/ ampak tudi solnčnih žarkov in 7 Je bode Salcburški zbornici poljubilo odpraviti tudi ne- dnevne svitlobe. Kedar je hotel kdo v hišo priti del je, to ni razvidno iz njene peticije. Nagnalo me je moral pozvoniti, potem se je odprlo okno nad vrati, besedo poprejeti o tej zadevi le zato, ker ta peticija žali vdově zvenjeni obraz se je pokazal in če je bil zunaj čast tistih ljudí na Salzburškem, katere jaz kot zastopnik kmetijskih občin v državnem zboru zastopam. stoječi na pol ; po volji, potem so se kmalu odprla vrata le a se za njim zopet hitro zaprla. Vsa okna so bila preprežena z železjem ; to in pa siva barva hiše ter pajčevine povsod, kjer je bilo kaj prostora, je da-jalo vsemu poslopju jako neprijetno obleko , ljudje so tudi večidel memo gredé plašno gledali proti zaprtim oknam in marsikaka pest se je stegnila žugaje proti njim, marsikaka kletev je všla skoz škripaj oče zobe. Razen vdove in stare dekle ni prebivala nobena človeška duša v hiši, pač pa mnogo maček , katere so s svojim ponoćnim vpitjem nadlegovale vso okolico. Kedar se je vdova pokazala zunaj hiše , kar se je pa le redkokrat zgodilo, je imela lepo spremstvo maček razlicne velikosti in barve za sabo, največ je bilo crnih. Da vdova ni bila spoŠtovana, to je po V3em tem lahko sprevideti. Prijatelja ni imela nobenega, prija-teljico le eno, ki se je tudi s posojevanjem denarja pe-čala, pa bolj po malem. Tim več pa je imela sovraž-nikov in zaničevalcev, pa to jo je malo brigalo. Jaz sem to žensko le enkrat videl, dasiravno je bila pot od uradnije do mojega stanovanja memo njene hiše, toraj sem vsak dan po štiri- ali še večkrat memo hodil. Temna hiša mi ni vstavljala očeša, nisem se brigal ne za njo, ne za prebi val ko. (Dalje prihodnjiě.) 1 ■ 1 1 - ■ Nasi dopisi Iz Dunaja 27. novembra. = Veliki škof kardinal dr. Rauscher je 24. dne t. m. zapljučnico v 78. letu svoje starosti umri. Da je ž njim svét zapustil politično-me-rodajen faktor, to je vsak lahko že iz tega previdel, ki je bral, kako skrbno so ministri pošiljali vsak dan povpraševat, kako stoji s zdravjem nevarno bolnega kardinala. Ni tedaj odveč, ako tudi „Novice" nekoliko vrstic pišejo o možu, ki zraven vélikega duhovna je nosil tudi zvonec velike politike. — Otmar Rauscher, Dunajčan, sin c. k. vladnega svetnika in brat v Ljubljani bivšega uradnika, je bil izprva profesor bogoslovja v Salcburgu, predno pa je na Dunaj přišel za nadškofa, bil je nekoliko časa tudi škof v Gradcu. Bistra glava je bil in učen mož; imel je izvrstno moc govora in peresa; on je največ sodeloval pri ustanovitvi konkordata in mu je bil leta 1867. iskren zagovornik v zbornici gospôski in svojih pastirskih listih. Zoper dogmo nezmotljivosti papeževe je v Rimu stal v vrsti nasprotnikov, pa se pozneje vkionil sklepu večinskemu. Usmiljenega srca je bil do revne svoje duhovščine in druzih siromakov. V cerkvenih zadevah, na kratko rečeno , je na vrhuncu svojega pokliča stal. — Al vse drugače se je on — mož velikega vpliva — gibal o Av-strijskih političnih zadevah, v katerih je bil, kakor smo že gori rekli, blizo četrt stoletja merodajni faktor. Centralist skozi in skozi je podpíral vsako vlado, ki si je centralizem zapisala na prapor svoj. Zato je bil B a eho vi absolutistično-centralistični sistemi ravno tako udan kakor S chmerlingovi parlamentarno-centralistiČni. Federal iz em bil mu je groza; zato je v deželnem zboru Dunajském oštro govoril zoper ministerstvo Belkredijevo in je spodkopaval ministra Hohenwarta. Tadanji minister nauka dr. Jireček je marsikatero grenko moral požreti od njega. Ko je leta 1873 prišlo mnogo škofov na Dunaj posveto vat se, kako bi se vstopili proti novim verskim postávám, obrnil je Rauscher stvar tako, da je zmogel oni „modus vi-vendi", ki ni tič ne miš. Rojen na Dunaji je, Rauscher mislil, da doljna Avstrija je cela Avstrija, ki nima druzih narodov nego same Nemce , zato je vsako zahtevanje za obveljavo narodnih pravic obsodil za prekucijo in revolucijo; zlasti Slo va no m je bil tak nasprotnik, da — kakor je „Politik" resnično rekla — bil bi na konji jahal nad Slovane, ako bi bil živel ob času sv. ____V Bernarda. Zato tako dolgo niso na Duuaji bivajoči Cehi mogli doseći tega, da bi bili stanovitno imeli službo božjo v češkem jeziku. „Duhoven naj se ne meša v politiko" — je večkrat rekel, a vendar je on sam bil od zora do mraka poslednjih 25 let prvak centralistične politike. — Zato naj drugi solze pretakajo na Rau-seherjevem grobu, pravi državljan Avstrijski in pošten Slovan, ki tudi za svoj narod hoče božje pravice, jih ne more! — Ugibuje se, kdo mu bo naslednik na Dunajském škofovskem prestolu; največ glasov leti na namestnega škofa Kutschkerja, ki ves korekten v ustavoverstvu je „persona grata" sedanji sistemi. On je zdaj za škofovega namestnika (vikarja) izvoljen. — O ministerskih premembah zopet poči danes ta glas, juter drug; pa vsi glasovi so le govorice, a vendar so znamenja, da nihče ne veruje na dolg ostanek sedanjega ministerstva. O predsedniku Auerspergu se govori, da je predsedstva truden, isto tako tudi o ministru Lasserji. Najbolj čudna novica pa je ta, da novi minister Mansfeld utegne postati predsednik ministerstva. ,,Figaro" pa je prav abotno naslikal grofa Hohenwarta, kako se zopet pripravlja na stol minister-skega predsednika. To pa le zopet kaže , da 3e celó ustavovercem zmirom sanja od njega, ki preje ali pozneje gotovo dobi nalog, Avstrijo rešiti iz sedanjega mršavega stanja. Iz Gradca 26. nov. w — Da nas Slovanov nihče po krivem ne sodi, ki je bral škandal o „studentov-skem komersu" 12. t. m. in slišal, da je bila izsikana „cesarska pesemu, naj Vam povemo , da vseučiliščini dijaki , ki so dosihmal skupaj imeli svoje veselice , so se ločiii na dva kampa ; Slovani, Italijani in pošteni Avstrijski Nemci so se združili skupaj in popustili pru-sake, ki vsi ognjeni delajo propagando za Nemčijo in to celó pod vodstvom dveh profesorjev ! Tako daleč je prikipela razuzdanost Pruska, da je policijski komisar vso drhal razpodil in se je že preiskava začela z izdajavci Avstrije. Al kdo se bo v Gradcu čudil tem škandalom , kdor vé, da ,,ab ove majore discit arare minor" ! Vsaj so v Gradcu tišti glasoviti „Bleisohlen" domá ! iz Vrem na Notranjskem 28. nov. — Naznanite drage „Novice" znancem, prijateljem in sodijakom přežalostná vest, da gosp. Jožef Dek le va, c. k. poštni uradnik, je 27. dne t. m. po budi pljučni bolezni v Gospodu zaspal. Dovršivši spodnjo gimnazijo v Ljubljani, višo pa v Gorici, podal se je v študije pravoslovja na vseuci-lišče v Gradec, kjer je 3 leta bival; zeló slabo zdravje pa ga je primoralo , zapustiti Gradec, ter si je služba pri c. k. pošti izbral, katero je opravljal do meseca junija t. 1. v Celovcu. Al, žalibog, čedalje bolj je pešalo zdravje njegovo; vrnil se je zato na svoj rojstni dom^ kjer je iskreni rodoljub v 30. letu svoje starosti svoje mlado življenje končal. Bodi mu zemljica lahka! Trnovo na Notranjskem 2d. nov. *) — „Novice" so v listu štev. 46 prinesle dopis iz Trnovega o občinskih volitvah. Ker pa nam je znano , da „Novice" nikjer nočejo postopati enostransko, se nadejamo , da ne bodo v koš vrgle tega pojasnila. Pisatelj unega dopisa — maloletni sinko sedanjega župana gosp. Šabca — tožir da je neka „strančica" skusila spodriniti očeta, ter postaviti mesto njega za župana „druzega", in vso svojo jezo obraČa proti oni „strančici", od katere boje nevarnost preti daljemu županovanju g. Sabca, ter konečná vse za g. Sabca neprijetne dogodjaje v zadnjem času *) Vredništvu od daleč presojati razmere vsacega kraja nikakor ni mogoče , zato izrocuje ta dopis tisku s tem pri-stavkom, naj se mirno in brez strasti doma razsodi, če- gavo je pravo. Vred. pripisuje čostilakomnosti nekega moža, kojega želi „strančica" za prihodnjega župana. — Res je, da obilo obča-nov z bivšim župaaom ni zadovoljno ter si za to želi dražega župana, kar se je očitno pokazalo pri občinskih volitvah. Kaj pa je vzrok temu, da mož, ki je 10 let županii, toraj priložnost imel , si zaupanje vtrditi , ga sedaj nima? Vzrok nikakor ni častiželjnost ali dražlji-vo8t „strančice", temveč to, da gosp. Sa bec kot župan od leta 1866 (22. septembra) do sedaj ni předložil računa o soseskinem přemožen j i in ni sklical ne enkrat odbora. V teh besedah ležijo ediuo pravi vzroki, zakaj si občani Trnovski želijo druzega župana. Iz Ljubijane. (Obcni zbor družbe kmetijske.) 24. dne t. m. je bil posebno od vnanjih njenih udov in podruž-ničnih predstojnikov dobro obiskan; zbralo se je vseh družbenikov 62, in počastila sta skupščino tudi c. k. deželni predsednik vitez Widmann in pa deželni glavar vitez Kaltenegger. Předsedo val je baron Wurzbach zboru, v katerem so se obravnavale mnoge za kmetijstvo važne stvari, o katerih na drobno poročamo v pri-hodnje. Najživahnejša bila je razprava o tem, naj bi se zemljiški davki po deželi milostljiviše iztrje-vali. — Volitve vse, ki so bile v tem zboru na dnev-nem redu, so se vršile s zaklicem in tako „per accla-mationem" bili so voljeni po predlogu gosp. grofa Barbota za predsednika baron Karol Wurzbach, ze taj nika pa dr. Jan. Bleiweis, — po predlogu barona Wurzbacha gosp. Peter Kozler za podpred-sednika, — po predlogu dr. Bleiweisa za odbornika centralnega odbora gospoda vitez Gutmansthal in pa Oton De te la. — Poleg teh volitev je zbor volil častneude in po predlogu predsednikovem bili so izvoljeni: grof Mansfeld, minister kmetijstva, vitez Widmann, c. k. dež. predsednik, vit. Kaltenegger, deželni glavar, knezoškof dr. Pogačar in pa gosp. Prance Pire, oče umne sadjereje na Kranjskem in mnogozasluženi misijonar, ki zdaj v Ljubljani biva in je 20. nov. t. 1. starost 90 let dosegel; — Karol Ab- weser, tajnik kmetijskega in gozdarskega društva v Moravském Schônbergu pa je bií za dopisovalnega uda izvoljen. — V zboru na ogled razpostavljena dr. Luks-ova popotna sadna suŠilnica je bila vzlasti z ozirom na sistemo, po kateri se toplota jako zdatno v njej prepeljava, pohvalno ogledovana ; v njej prvikrat posušeni jabeleni krhlji so bili lepe barve in brez duha. — Radostni naznanjamo, da med 5 državnimi premijami, ki jih je ministerstvo kmetijstva letos razpisalo za sirarske družbe, eno premijo s 300 gold, dobi Ravens ka sirarska družba v Bohinji, drugo pa sirarska družba Granska v severnem Tirolu. Mi čestitamo gosp. župniku Mesarju, očetu naših sirarskih družeb, za tako častno priznanje domaćega sirarstva, ki bode Ravensko družbo gotovo spodbodlo, na dobro začeti poti čedalje bolj napredovati; ne moremo si pa kaj , da ne bi tudi s posebno pohvalo omenili Fran ce ta Ra v nika, ki je s svojo brihtnostjo, strogo redovnostjo in zvestobo pripomogel, da je omenjena si-rarija bila premije vredna spoznana. Omenimo naj pa pri tej priliki še drugo za Bohinjske sirarije veselo no-vico, namreč to, da veliki trgovec s sirom gosp. A. Mata ja na Dunaji v pismu 19. dne t. m. B o hi nj ski sir prav posebno hvali ter pravi, da bode mogel z najboljim Vorarlberškim g roje rje m konkurirati, če ga izdelajo tako, da zguhi nekoliko grenjkljati okus. Zato, Bohinjci, le naprej! da vaše blagó pride po dobri ceni daleč po svetu. Nam Kranjcem s tem delate čast, sebi pa — boste napolnili zdaj še nekako prazne mošnjice ! — (Iz seje deželnega odbora 27. novembra.) Predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta iz Fare pri Kostelu se pritrdi, da se izvoli sedanji učitelj Jernej Kimovec iz Roba za definitivnoga učitelja na ljudski šoli pri Fari. — Na podlagi odpisa Kranjske kmetijske družbe se sklene, deželnemu zboru v prihodnji sesiji predlagati, naj ne sklene tega, da bi se že zdaj stroški za povračilo škode oziroma stroški za obrambo razširjanja trtne uši (Phylloxera vastatrix) plačevali iz deželnega zaklada, marveč, da naj se plačujejo ti stroški iz državne kase. — Župniku v Žal ni izreče deželni odbor priznanje in zahvalo za njegovo podporo pri de-lanji ceste iz Grosupljega proti Krki. — Prošnji dveh krajnib šolskih svetov za povikšanje učiteljskih plač se vrnete deželnemu šolskemu svetu s tem, da se natanko poizvé in preišče , je li je z ozirom na krajne razmere neobhodno potrebno, da se ti plači povišate. — Na deželni šolski svèt se obrne deželni odbor tudi zarad tega, da mu napravo kake nove šole vselej prej naznani in navede okoliščine o njeni potrebi ter pove stroške za učiteljsko plačo. — Prošnja Vrhniškega župana gosp. Jelovska za odvezo od županovanja se ni mogla vslišati. — Županstvu občine M a v č i č e se dovoli volitev novega občinskega zastopa. — Prošnja občine Crnomeljske za povračiio kordonskih stroškov se izroči in priporoči deželni vladi v primerno rešitev. — Gospodična Ema Tomanova, častita^ naša rojakinja, dozdaj učiteljica v Judenburgu na Stajar-skem, pride — kakor dopisnik iz Gorice v zadnjem našem list^poroča — v Gorico na c. kr. dekliško vad-nico. Čitateljem „Novic" prejšnjih let po izvrstnem svojem deklamatoricnem talentu dobro znana gospodi-čina Tomanova službovala je z odlično pohvalo za uci-teljico najprej v Ljutomeru, zdaj pa v Judenburgu na Stajarskem , pa že davno pred mnogimi drugimi zaslužila bi bila učiteljsko mesto v Ljubljani; al ker narod-njakinja ni bila „persona grata" sedanjim merodajnim krogom, ni dobila učiteljstva v domovini svoji. Radostni smo tedaj slišali, da pride v Gorico, kjer bode šolsko nadzorstvo gotovo zadovoljno, da tako dobro in skušeno moč dobi v svojo šolo. Kakor slišimo, nastopila je že 1. decembra svojo novo službo. — (Zimska obleka ubogi Šolski mladini), ki se jej bode tudi letos dělila, je večidel dovršena, tako, da se utegne kmalu po sv. Miklavžu obdarovati 30 fantičev in 30 deklic ž njo. Al blago ni še vse poplačano; zato naj se odpró kmalu milostné roke, ki imajo srce za uboštvo, in naj izročijo svoj darek gosp. proštu Jarcu, predsedniku katoliškega društva. Danes zvečer je v blagi ta namen veselica v Tavčarjevi gostilni na Dunajski cesti. — (Hilzerjevi zvonovi v Kranji) so zopet mojstersko delo po zunanji obliki in po glasu. Vbrani so v H-Moll in se jako milo in ginljivo razlegajo po dobravah go-renskih. Vendar imajo tudi ti zvonovi sovražnike v oni stranki, ki je za nemškutarje in Samasso vneto. Toda to sovraštvo zvonovom ne bo škodovalo. — (Citalnica naša) je v nedeljo zvečer z odličnim vspehom začela zabave zimske saizone. „Beseda" bila je v vseh razdelkih jako lepa. Gosp. Ivan Tavčar je s krasnim govorom na slavo Prešernu, kateremu je veljala ta beseda, navdušil občinstvo , kakor je tudi g. Jeločnik v melodramu, ki ga je k „gazelam" Pre-šernovim zložil ranji Gašper Mašek, ogrel srca slušatelj ev ; — naši gospodje pevci pod vodstvom Stockelnovim so zopet imponirali s svojimi zbori, gospa Odijeva pa in gospodje Kocelj, Valenta in Meden odlikovali so se v samo- in trispevih ; radi rečemo, da posebno blagoglasno je pela ta večer gosp. Odijeva. Dobra misel je tudi ta, da se „besedám" vvrstuje kaj klasičnega, kakor je bil ta večer Haydnovi kvartet za dvoje gosli, violo in violon, ker imamo zdaj citai- • V • mem orhester, ki ) ) če tudi še ne stoji na vrhuncu umet- še je zadnjič pri Trebinji zgodilo z lepo in grdo pri nosti, se vendar^ nima bati v družbinih produkcijah sto- ganjati načelniki. Saj pa tudi nekatere Čete že dva me piti na oder. našnji besedi, hvala pa tudi pevskemu odseku za lepo 1050 Turkov. — Na Crnigori je gibanje čedalje ži- sostavljeni program ' xroVinoio Va I X7f\ a in naoûlnil/! ca rlnKili r\r\ V7 o ] i o Kîfî Hvala tedaj vsem sodelovalcem pri da- seca niso dobile plače I V bitvi pri Gačkem je poginilo I l • 1 1 i 1 «t A A m 1 %T s i • • IK • v 11« w • vahneje. vodje in načelniki so dobili povelje biti Juter, v četrtek, je v razsvetljenem gledališči pripravljeni 1. decembra. Na Grahovem stoji že 6000 Crnogorcev, 11400 mož se bo te dni oborožilo. Povelje Meseca novembra je zopet prišlo „Edda", knez sam. predstava dobro znane drame v 4 dejanjih kateri je narodno kazališČe v Zagrebu garderobo pri- prevzame jazno prepustilo. Nadejati se je, da dobra igra in spo- okoli 15.000 begunov tje; k sreči imajo večidel živino ki se bo častil, bosta gledališče v vseh prostorih in živež seboj. Al obleke, obleke manjka za zimo!! Ko knez Crnogorski mm } napolnila. je bil L j u b i b r a t i č na C-stinji, je Knez ornogorsKi aSokolsk" večer) bo soboto 4. t. m. v ČitalniČni sklenil, obrniti se do Evropskih vlad s pismom , v ka- restavraciji. (Odgovor vrednistva na vprašanje iz Podturna:) Učitelji po novi postavi dobivajo plaČo le v denarjih ; nijaké in Hercegovince čedalje vece. Po cerkvah terem bode dokazal, da mu ni več mogoče biti neutralit u šiji postaja navdušenje za uboge Bos- HriHHfeHHNHMH na nemu. do kolekture nimajo več pravice ako «v nun-niui v unuBjv/ »tu ^layjvt , «nu J1 m uiuicuiii û» javuiu i\iajiu , uu ůQicůui^au a\j iiaotavi iguc uuoiuc aa službo organistovo ni kak tak postransk zaslužek odločen. mile darove, po vseh večih mestih so odbori z damami morebiti za javnih krajih ob žeieznicah so nastavljene pušice za 25. postave od 29. aprila 1873, zade- na čelu. Visoka dama se je podala sama na bojišče, da bi sama spoznala razmere in potrebe ter posebno za Tako veleva vajoče uravnavo pravnih razmer ljudskih učiteljev. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. dne Iz Dunaj zapuščene sirote skrbela. Ruski ear^ posije kneza Va-siliČkova z zdravilskim orodjem na Crnogoro, da uredi postrežbo v vojski ranjenih in bolnih. Da se Rusija oborožuje, to zdaj pač vsak vidi; zoper koga? — Nad- u. m ; ko za prememb očitna priča, na privrženost V MVA VliU j V^ t V-/ V» Ml VS f » • V** J « V J^ ^ * O A.' ^ Obravnave v zbornici poslancev 26. vojvoda Albrecht se je podal v Petrograd , to tudi šio po predlogu poslanca dr. Koppa nekaj pomeni. Zavoljo tiskovne svobodě si ne upamo k o n s k post bile so zopet vec ugibati. Hrvaški „Obzor* i pretresa — ^ ** v AJ w u w jy V V IA T 7 v w V Aiv/^rvu » Ugl k/U 11 • XJL X T M »J X\1 J y "U^VA J/l VW1 V se ministerstvo ne more več naslanjati Evropske diplomacije" gledé ustaje in pravi it ) da moralo Ev- 80 padel zdaj ministerstvo J tranke; Koppov predlog V ze in ž njim ministerstvo. Kaj tacega ponavlj ečkrat, a vendar je ministerstvo še zmirom je pravi „unicum" v parlament se ropske oblasti v imenu civilizacije in človečnosti dolžne kar prej mogoče konec storiti temu nenaravnemu in ne 7 mogočemu stanu. Več ko 200.000 duš — piše „ iz onih dežel je brez svoje strehe na Crnigori Obz. t( v Av- -----.----.. . . . > . ^LUVUVLi. UU1U U^Ul J^ Ul^CJ OTV/JV, " «* i. U 1 J * ^A T V tej seji je minister trgovstva odgovoril na dve inter- striji in Srbiji in vsi ti brez kruha in obleke... Zemlja pelaciji o coIni h zadevah rek vy ^MVtOVCm, ICAOl, UC* uuuc V iaua 1X1 predložila načrt nove colne pogodbe z Angleško, Í da bode vlada kmalu je gola in puščavi podobna , po nji se podé cosko in Nemško vlado poprej pa se Avstrijsko mini sterstvo o tej zadevi mora pogoditi z Ogersko. Minister Chlumecky je bil o tem poslu v Budapešt ker ___________J?08a" mesne čete kristijanov in Turkov... Sela so vsa po-drta in požgana. Kar še ni vstalo v orožje, třepetá pred Turkom in ustajnikom .. . To vse pred očmi c i- v svojem odgo besedice omenil yo.u y uuua^ou, «4, nci vilizirane Evrope!! — w^iuu o^ ^nuoaujoju to ^u» omenjeni interpelaciji ni ne važni dogodki na diplomatični strani ; ustajniki pa od Sploh se pričakujejo te dni na kaj je uvuvuívv vuiuuiij jo uuui Vpravil, Sme se misliti, u.Čt ovujc stiaui ou /juiaii oc v v mu je poganjaje z Ogerskim ministerstvom popolnoma utegnejo močno udariti s Turkom. da svoje strani so zbrali se v vece čete in se vsaki dan spodletelo okraj terj taj odnij seji je državni zbor dovolil v Celj 9 da sme oljo ponarejenih podp prijeti poslanca Brandstet na menjicah in de jati ga v preiskovalni zápor. Kakor zvemo, sta ga tudi 1S. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali > že res dva „neznana gospod (( v 16. postave od 21 zborovanja državni delnik d dec b o i Celj Po 1867 mora namreč ob času spremila v to dovoliti 9 če hudo gospodje: P. Maks^Pivec v Admontu 10 gold., Franjo Kepec, župnik v Cešnjicah 1 gold., Josip Zelen, po- r>é _ ^ ^ -1-1 TT / 1 TI ra- sestnik v Senožečah 1 gold., Ivan Smukavec } dež. na ržavni poslanec. Kako strašansk udarec je to mčursko in ustavoversko stranko, to kažeta nova čunovodstva uradnik v Ljubljani gold. 9) se Presse" in novi „Fremdenblatt", ki pravita 9 da z d aj o krivdi Brandstetterj ne gre kih razglaŠati, bi bil kak poslanec se v skrivni stranke besedovati in ne po Žitna cena naše s ej godi No ko v Ljubljani 27. novembra 1875. goljufij e v preisk 9 na zvonec bili zarad 10 gold oběsili in na 5 fl. 31 Viigán v novem denar ji : pšen . . v • n /! v • domače 5 fl. 20 3 fl soršice 4 fl 10 smrt obsodili federalista 300.000 ali še več gold ? 9 Konrádu Seidl so upniki tù pa pa 9 gre za goljufanih naj bi se molčalo ječmena 2 fl. 50 90. — K r o m p prosa 2 fl. 40. 1 fl. 80. ajde 3 fl. 10. banask& 3 fl. 10. ovsa 1 fl dobiva v državnem zboru, zari nobenemu poslanců še ni zgodilo d b (diète) 9 ki jo 9 se Res ; kar nobile par fra dozdaj Knrsi na Dnnaji 26. novembra. trum Lep reči t. m. na À žij o na Avstrijskih žeieznicah j od dne 5% metaliki 69 fl. 55 kr. Narodno posojiio 73 fl. 85 kr. Ažijo srebra 105 fl. kr Napoleondori 9 fl. 11 kr. odstotkov odločen Baron Helfert knjižico o „reviziji strijsko-ogerske pogodbe" pretresajo časniki . vseh vrst Loterijne srečke: Iz Turškega boj nikov. ne Turkov, dasiravno Zima ni vgnala ne ustaj dnj in gladu 9 ~ * " ^ ' 7 ----- ' "" ---j. -------r da so se jeli puntati in jih morajo toliko trpé po mrazu v Gradcu na Dunaj 27. nov. 1875 89 10 71. 30. 2. 79. 80 11 48 47 kakor Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dnnaji 11. dec Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Joief Blaznikovih dedicev v Ljubljani