KITAJSKA VLADA JE ZNOVA POZVALA VELESILE MAKSIM LITVINOV PRAVI, DA NANKINŠKA VLADA NOČE NIKAKE MIRNE PORAVNAVE Po mnenju sovjetskega zastopnika je Kitajka bodisi neodkritosrčna bodisi naščuvana. - - Nad tisoč Rusov je interniranih radi komun'itičnih delavnosti. — Visoki ruski uradniki v zaporu. — Poročilo kitajskega poslanika. NANKING, Kitajska, 6. septer ibra. — Zunanji minister kitajske nacijonalističr.e vlade Wang je rekel danes časniškim poročen alcem, da je poslal nove note vladam Združenih iržav, Anglije, Francije. Norveške in Holandske, v katerih zahteva, naj Fe takoj odrečejo vsem ekstritorijalnim pravicam na Kitajskem. Glede spora s sovjetsko Rusijo je izjavil, da niso nastopile nikake izpremembe. Kitajska pričakuje še enega odgovora na svoj predlog, predno poda svojo izjavo glede ponovnega skupnega obratovanja kitajske vzhodne železnice. Treba je tudi počakati poročila kitajskega poslanika, ki se mufli sedaj v Ženevi. Soglasno z uradnimi ruskimi poročili iz Mukde-na je interniranih severno od Sungari reke 1114 Rusov, med njimi 7 1 žensk. Vsi so obdolženi komunistične propagande in komunističnih delavnosti. Kdaj se jim bo nudila prilika, da se zagovarjajo pred sodiščem, še ni znano. Kitajci so zaprli tudi ruskega brzojavnega načelnika ter več brzojavnih uradnikov kitajske vzhodne železnice. MOSKVA, Rusija, 6. septembra. — Podkomisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov je izjavil, da Kitajska še dozdaj ni odgovorila na ruski predlog, iz česar se da sklepati, da je kitajska vlada bodisi neodkritosrčna ali pa da sploh noče mirne uravnave. Po njegovem mnenju imajo svoje *prste vmes tudi velesile, ki so sovražne sovjetski Rusiji . ZASLIŠEVANJE PRIC V PROCESU i Policijski načelnik Ad-erholt ni imel waranta, ko je vdrl v štrajkar-sko šatorišče. —• Kako se je završila bitka. CHARLOTTE. N. C., G. septembra. — Danes je bilo mogoče opaziti, kakšne J.aktike se bodo posluževali zagovorniki v procesu proti obtoženim štrajkarjem. Policijski načelnik Anderholt je bil ustreljen dne 7. julija, ko je prišel v stavkarski glavni stan v spremstvu več pomožnih šerifov. A. J. Roach, eden pomožnih šerifov, ki so spremljali Aderholta, je nudil živahno sliko tozadevnega boja. — Neki policist me je naprosil, — je izjavil, — naj grem ž njim v stavkarski glavni stan. ker bo gotovo prišlo do resnih zadreg. Sedli smo v karo, v kateri so se že nahajali drugi policisti, med njimi tudi policijski načelnik Aderholt. Ko smo dospeli v taborišče, je moj tovariš prvi stopil iz avtomobila, za njim pa načelnik Aderholt. Proti nam so prišli trije stavkarski stražniki. Moj tovariš je vprašal enega: — Kaj pa imate pravzaprav tukaj? — Stavkar pa je odgovoril: — To vas prokleto malo briga. — Moj tovariš in jaz sva ga nato raz- INDIJANCI VELESILE 0 IZUMIRAJO BRIANDOVEM Sen. Wheeler iz Monta-1 PREDLOGU ne je podal žalostno sli- ko o razmerah in splo- Briand je bil zelo razve-šnem položaju v ind>! »eUen, ko so v Ženevi janskih reservacijah. REDNA SLUŽBA i DRŽAVNIKOV A S "ZEPPELINI" BOLEZEN navdušeno sprejeli ide-j Eckener bo jo evropske federacije. potOVal. Leta 1931. se bo vršila Clemenceau je resno bo- redna zeppelinska sluz- Lan, ase norčuje i z ba med New Yorkom zdravnikov ter zavrača Berlinom. — Dr. varnostne odredbe, ka- danes od- tere mu skušajo vsiliti. m WASHINGTON. D. C.. 6. septembra. — Indijanci v nekaterih reservacijah Severozapada se nahajajo V obžalovanja vrednem stanju. Tako je dognal senatni komitej glede indijanskih zadev. — Senator Wheeler iz Montane je podal žalosten dopis tozadevnega položaja, ko se je vrnil s svojega preiskovalnega potovanja. — Tuberkuloza in trahona kosita indijansko pleme. Njih šole in bolnice so komaj vredne tega imena. Njih denar so potrošili razni beli upravitelji, in Indijanci so bili prisiljeni plačevati velike pristo-bine za irigacijska izboljšanja, ki pa niso prinesla nikakega dobička. ŽENEVA. Švica, 6. septembra. — Danes so tukaj napeto pričakovali, kaj bodo rekli Nemci, Italijani in Angleži k predlogu francoskega ministrskega predsednika Brianda naj se ustanovi Združene države Evrope. Angleško in nemško stališče je že v gotovi meri označeno vsled govorov Arthura Hendersona, an- PARIZ, Franoija, 6. septembra. FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija. Georges Clemenceau, vojnocasni 6. septembra. — Pogajanja dr. Hu- ministrski predsednik, se ne poču-ga Eckenerja z am eriškimi financ- u Posebno dobro. Pred dvema dne-niki. ki se tičejo oživotvorjenja voma ^ Je Prilel* nenadna sla-transatlantiške zeppelinske službe. 1x151 in P°kl^ali so zdravnika, se bližajo popolnemu uspehu. Red- Vsi obiskl Pri niem 50 biU Prc" na služba med New Yorkom in Ber- Predani, vendar pa se ugotavlja, linom bo oživotvorjena leta 1931. i du ni indispozicija resne Uradniki tukajšnjih zeppelinskih 1 narave in da je opaziti že zname- . . „ naprav niso sicer objavili podrob- | izboljšanja, gleskega zunanjega ministra. ter,_,t _____.......služabniki starega državnika so Wheeler je dolžil Indijanski rad pod njegovo prejšnjo upravo Gustava Stresemanna, nemškega zunanjega ministra. Henderson bo najbrž prvi zopet i govoril, dočim je bil govor dr. Stre-semana reserviran za soboto ali j pcndeljek. Medtem pa je bil Briand zelo ve-! sel sprejema, ki ga je bila njegova u- | ideja deležna. Povabil je zastopnike evropskih nosti tozadevnih pogajanj, vendar j pa se glasi v dobroin formiran i h j | krogih, da je treba rešiti le še par j ; točk. predno bo ta načrt dejanski 1 ve -svojemu uresničen. Dr. Hugo Eckener, poveljnik i "Graf Zeppelina" se je včeraj posvetoval v New Yorku s finančniki o svojih načrtih ter bo danes odpotoval proti Nemčiji. Mudil se je I ____ ± _______x 2 ^ A i v Cievelandu ter Akronu, O , kjer , , , « ...... ,je razpravljal z uradniki Goodvea: i glede tega predmeta prihodnji te- „ *. i _ . . „. .. , Zeppelin kompanije o problemu ter politike obeh strank, ki so za- j narodov, naj se posvetujejo ž njim krivili tozadevni položaj. den. Ta konferenca je neoficijel- — Stavim, da je petindvajset odstotkov Indijancev na reservacijah j etičnih — je rekel senator Wheeler. Njegovo število pa doseže vča-si celih petdeset odstotkov. Veča- orožila, Aderholt je pa odšel proti i jo se tudi slučaji trahome in vene-unijskemu poslopju. Tudi jaz sem ' ričnih bolezni. Indijancev ne izo-odšel proti prednjim vratom ter o- j lirajo za zdravljenje, in ker je popazil štiri karabinke namerjene navadi v družini petih eden jeti- II SPOPADI V PALESTINI Angleškim četam so bila poslana ojačenja. — Šestindvajset Arabcev ubitih v bližini Nazare-ta. — Domačini so vdrli s Sinajskega polotoka. ker ni moglo več članov priti v Jeruzalem. Mohamedanski voditelji so objavila da so sklenili obrniti se na Ligo narodov in na vse svetovne sile z izjemo onih, ki imajo mandate, naj preiščejo pritožbe proti Židom. Angleška mandatna administracija je baje povzročilo ta položaj radi svoje prožidovske politike. Liga narodov bo naprošena, naj uveljavi v Palestini parlamentarno vlado in naj dobi arabska večina primerno lastno zastopstvo. name, — Ali ste spoznali katerega do-tičnih mož? — so ga vprašali. —Da. Med njimi je bil Beal, organizator južnega okraja. Kmalu nato so počili streli. Jaz sem padel takoj na tla, ker sem bil zadet v desno stran. Ozrl sem se v poslopje ter videl nadaljne strele, ki so prihajali iz dotične strani. Nato sem se onesvestil. Pričo je pričel križno zasliševati Arthur Hays, in Roach je zanikal, da je ono popoldne kaj pil. Priznal pa je, da sta njegova dva tovariša pila precej žganja. Zagovorniki skušajo dokazati, da ni imel policijski načelnik Aderholt potrebnega sodnijskega povelja, ko je vdrl v taborišče. čen, je jasno, da se ta bolezen strahovito širi. Njihove šole in njihove bolnišnice so nesanitame in prave pasti, v katerih lahko vsak hip izbruhne ogenj. Prejšnje vodstvo Indijanskega urada je bilo pravi uzor birokratizma. Sedaj ima pa urad novega komisarja, v katerega imam veliko zaupanje. JERUZALEM. Palestina, 6. sept. Pomirjenje Palestine postaja vedno bolj težavno, ker so se majhne angleške ekspedicijske sile spoprijele z Arabci na raznih ločenih točkah dežele. Danes so dospela skrajno vznemirljiva poročila, ka so vdrli na-daljni Beduini s Sinajskega poletela ter se spopadli z angleškimi četami v bližini Gazč v Južni Palestini. Arabci so napadli angleške čete v bližini gore Tabor sredpoti med Galilejskim morjem ter sirsko mejo. Spopad se je završil pri kraju E1 Meša. južno-i2točno od Nazare-ta. Arabci so izgubili šestindvajset ljudi, Angleži pa le enega. V Jeruzalemu vlada mir ln precej zanimanja sta vzbudili dve proklama-ciji. ki ugotavljata različne strani neredov, ki so zahtevali tako veliko Število življenj in tako veliko izgubo na lastnini tekom zadnjih dveh tednov. Prve tozadevno ugotovilo je izdal arabski eksekutivni odbor, ki se je sestal včeraj, a ne polnoštevilno, JUGOSLOVANSKA EMIGRACIJA. Po statističnih podatkih Izselje-niškega komisarijata v Zagrebu se je meseca junija iz Jugoslavije izselilo v prekomorske kraje 1263 o-seb. V prvi polovici letošnjega leta se je skupno Izselilo 9829 oseb za 1360 manj kakor v istem razdobju lanskega leta, pač pa zaradi tega, ker sta Kanada in Avstralija omejili priseljevanje iz jug. države. V mesecu juniju se je izselilo iz Vojvodine 430 oseb, .iz Hrvatske in Slavonije 405, iz Dalmacije 135, iz Slovenije 137, iz Srbije 107, iz Bosne in Hercegovine 19 in iz Črne gore 12. Izselilo se je 445 naših ljudi v Kanado. 324 v Združene države, 239 v Argentino, 63 v Urugvay in 61 v Avstralijo. Vrnilo se je meseca junija iz prekomorskih dežel 791 naših državljanov, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa 2741, dočim se je v istem razdobju lanskega leta vrnilo 2343 manj. V evropske države je meseca junija šlo na delo 586 naših ljudi. na ter bo posvečena edinole preiskavi možnosti tega obširnega načrta. Na tej konferenci bo Briand nadalje obrazložil svoje ideje, kakšna naj bi bila taka konfederacija. Še sedaj pa je rekel, da mora biti politična ter tudi ekonomska. Posamezni narodi naj ne bi izgubili svoje narodne suverenitete, ker bi bile vlade še zanaprej proste ter medsebojne neodvisne. Briand bo odšel vkratkem v Pariz na sestanek francoskega kabineta, a se bo vrnil v Ženevo pre-no bo odgodena skuščina Lige na rodov. Pri tej priliki bo priporočil imenovanje komisije, ki naj bi preštudirala to vprašanje. Vsi, ki so se tukaj zbrali, so se pričeli šele sedaj zavedati vse da-lekosežnosti tega obširnega načrta. Briand in drugi, ki so še odobrili zračnih križark. ki so lažje kot zrak. Tukajšnji zastopniki te kompanije so izjavili, da niso bili podpisani še nobeni tozadevni kon-trakti. TRIJE ARMADNI PILOTI USMRČENi PRAGA, Čchoslobaško. G. septembra. — Trije vojaški zračni piloti so bili ubiti danes zjutraj nad Južno Češko, ko sta trčila skupaj dva bombna aeroplana. Nesreča se je ugodila tekom manevrov. BANČNI ROPAR USMRČEN HUNTSVILLE, Texas. 6. septembra. — V tukajšnji jetnišnici so zgodaj danes zjutraj usmrtili Hen-rya Helmsa, ki je priznal da se je udeležil velikega bančnega ropa, tekom katerega so bile ubite tri o-sebe. Roparji so odnesli $160,000. ZAHTEVAJO PRELOŽITEV MANDATA tozadevni načrt, bo ta federacija Ameriki. izjavlja.o da ne nap*r>f»na proti JUNAŠKI ClN MLADENIČA VARŠAVA, Poljska. 6. septembra. Varšavski organ židovskih nacijo-naiistov je objavil danes članek, v katerem se glasi, naj se poveri' koncu sedanjega mandat nad Palestino Poljski, ker i je Poljska bolj interesirana pri bla- J gostanju Palestine, kot pa Anglija, j Predloga se ne smatra resnim, čeprav je ustvaril članek neke vrste senzacijo. FRANCOZI MORAJO PITI VODO. KER JE ZMANJKALO PIVA PARIZ, Francija, 6. septembra. Nekako 2.500,000 litrov piva na dan se je izkazalo kot nezadostna množina, da pogasi žejo Parižanov v teh vročih dneh, ko je poskočila temperatura do 93 stopinj. To je največji proizvod, katerega morajo dobaviti velike pivovarne Pariza in predmestij, dočim so tamkaj tudi nemška in druga piva, ki še nadalje večajo konsum. V predmestjih pa je zavladala sedaj resna kriza, kajti ta dobe svoje zaloge šele telaj. ko je Pariz popolnoma založen. Prebivalci pred- ledenika, katerega so dosedaj srna-mesti j so bili dejanski prisiljeni pi- i trali neprehodnega, ker se je dose-ti vodo in limonado in Francozom daj upiral vsem poskusom znanih ne ugaja posebno limonada, ker so i turistov. Mladi Washburn je bil izpili v teh dneh le nekako 200.000 prvi, ki je dosegel višino 13,770 čev-litrov limonade, kar je presneto ! Ijev po tej poti. dasiravno so po-malo v primeri s konsumiranjem PreJ že večkrat splezali na vrhunec po manj nevarnih potih. POINCARE BO KMALU ! ZOPET OPERIRAN PARIZ. Francija. 6. septembra. Na domu Raymonda Poincareja se j je danes glasilo, da je prejšnji mi-I nistrski predsednik dosti boljši in da bo vsled tega kmalu zopft operiran, ker sta potrebni dve operaciji v njegovem slučaju. se postavili na različne ceste, vodeče v njegov zavičaj, da zagoto-mojstru popolen mir, ki je neobhodno potreben za njegu-vo okrevanje. SABLES D'OLONE, 6. septembra. Prejšnji ministrski predsednik Clemenceau je bil natančno telesno preiskan, nakar so mu zdravniki odsvetovali, naj ne dela preveč trdno. Že več tednov je bil "tiger" neumorno zaposlen noč in dan s svojimi " Spomini", ki so vzbudili splošno radovednost po celi Franciji te je spal le malo ter redkokdaj po-čivau. Ti "Spomini", katere je Clemenceau deloma diktiral, deloma pa pisal sam. bodo objavljeni istočasno v Franciji. Angliji in v Zdr. državah. Prejšnji ministrski predsednik je protestiral proti preiskavi, a vodstvo cele zadeve je prevzel dr Gen-nes, ki je ukazoval celo upornemu maršalu Fochu. predno je slednji umrl. Clemenceau je sam zdravnik ter ve dobro, koliko lahko doseže zdravniška veda in kje je njeno prizadevanje zaman. POSKUS LETALKE PARIZ. Francija, 6. septembra. Lina Bernstein, znana francoska le-talka. je odletela danes zjutraj iz Alžira ter bo skušala preleteti Sredozemsko morje v lahkem aeropla-nu. Namenjena je v Marseilles. PARIZ, .Francija. 5. septembra. Bradford Washburn, osemnajstlet- i ni fant iz Bostona, katerega sta j spremljevala dva profesijonalna j j vodnika, je splezal danes z Green , j Needle vrhunca v bližini Mont < M DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-ninskega hriboiastva, ki je že ne-1j šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem i Blanca ter s tem dosegel cilj pla- > g štetokrat porazil vse ambicije planincev v Chamonix okraju. Dosegel je svoj cilj, ko je #prišel preko gj piva. Mestni vodovod pa je še vedno dobro založen s pijačo, celo na j zelo suhega po- ' letja. BIVŠI KAZNJENEC LOV NA IZGUBLJENO KADETSKO LADJO PERTH, Zapadna Avstralija, 5. septembra. — Aeroplan, ki je last i ceniku: JOFFRE IN ŽENA ODŠLA V KOPALIŠČE PARIZ, Francija, 5. septembra. Maršal Joffre, ki je bolj mršav kot i kdaj poprej, je odpotoval s svojo ženo v neko kopališče ter je izjavil* da se izvanredno dobro počuti. V kopališče gre bolj radi svoie žene kot zaradi samega sebe. imfr PfWTATI 7TIPAN; Western Australian Airways Co. je flU\X ruaiAIi LUrAXl bil najet danes da obišče zapušče- BOSTON. Mass., 6. septembra. — Isbister. odstavljeni policijski ser-žant iz Chelse, ki je odsedel osemmesečno ječo v Atlanti, je nastopil sedaj kot kandidat za mesto župana v Chelsea. Kandidiral bo proti županu Lovrencu Quigleyu, ki je poslal Isbistera v ječo. Zaprt je bil, ker je kršil prohibi-cijsko postavo. no severo-zapadno obal Avstralije ter skuša najti pogrešano dansko kadetsko ladjo, katero je požrlo nenasitno morje s sedemdesetimi kadeti na krovu tekom zadnjega decembra. Avstralski preiskovalni aeroplan bo pilotiral J. Woods, ki je že pomagal iskati aeroplan "Southern Cross" ter bo odletel v nedeljo v Porthedland. H DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo | v Italijo DiB. B00....... $ 9.30 Lir 1M ........... | 1.71 1,000 ........ $ 18.40 " 100 ........... $11.80 1,600 ........ $ 45.75 " 800 ........... $16.80 5,000 ........ $ 90.50 " 500 ........... $37.40 14 10,000 ........ $180.00 M 1000 ........... $54.35 Btranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da zrno vsled sporazuma t našim tvegam p starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za irplaiilo večjih jmeskov kot gora J naveden«, bodisi ▼ dinarji* Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljJe pogoj«. Pri Telikili naka- 1 čilih priporočamo, da se poprej s nun sporazumeta glade ^»i naka lil a IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVftiCNA V DVIN DO TRBN TKDNlB BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMB PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK •3 COBTLANDT STREET, NEW JOBS, H. X Telephones Barslf 0380 ž F".!".!. — I A \T A II M ^ A lile larg«t SlovenUn D^ly n v Združenih dri.r.h | M U ^^ I ^J ■ ■ I ■ /% | the United Stat^ B ^ ::: tt ss f VJT XJjLJLkZ/ XI .xjLXVv/-Lr jla. "rnS jar"-*- Za New York celo leto - $7.00 | ™ Hobdays. 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 T . , « _ i « i * * ,, # 10 75,000 Readers. lli ..............^jp List slovenskih delavcev v Ameriki. j TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 tf.t.f.fon • PTTP.T-K^a ayrq NO. 21S. — STEv! 210. NEW YORK. SATURDAY. SEPTEMBER 7. 1929. — SOBOTA. 7. SEPTEMBER 7, 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "O LAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" J' j Owned and Published by SLOV EN It PUBLISHING COMPAN1 (A Corporation) fraok SaJcser. President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: HQ W. Itih Street, Boroqtfi of ManhaUn, New York City, N. Y.\ "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto----47.00 In Kanado ........-.....................46.00 Za pol leta ---------------------------------43.50 Za pol leta ...............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto_______$7.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za pol leta ..................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ' Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 OGROMNO DELO RAMSAYA MAC DONALD A Zanimivosti iz Jugoslavije. V torek jf govoril ]>iv*l skupščino narodov an* ^leški ministrski predsednik Ramsay MaeDonakl. N jegov govor je bil tako optimističen ter je vseboval tako obljube, da jim niso verjeli niti zastopniki triinpet-desetih narodov niti zastopniki časopisja. Načelnik angleške delavske vlade je proglasil, da se bodo angleška in ameriška vlada tekom dveh ali treh ted~ nov sporazumeli gl-ede razoroženja. Temu sporazumu bo iiaglo sledil nadaljni sporazum med petimi velesilami. Washington, ki bi moral vendar kaj vedeti o tem prcdstojeeeni sporazumui, stoji celi stvari precej skeptic-( no nasproti ter poudarja optimističen značaj te MacDo-naldove izjave. Par dni nato je govoril v zveznem senatu senator ilalc, ki je predsednik senatnega mornariškega odbora. Rekel je, da bo začela Amerika kmalu graditi pet" najst novih križark. Gradnja je bila že dovoljena, toda nekoliko za vlečena na izrecno predsednikovo željo. Ta zagovornik velike in močne ameriške mornarice je odločno poudaril, da gradnja petnajstih novih ameriških križark ne bo opuščena, pač pa nasprotno — z gradnjo sc bo čimprej pričelo. — J a vnos t govori o nekaki pogodbi med nami in med neko uv,ropsko velesilo, — je rekel Hale. —»Te govorice »kis pa ne bodo popolnoma nič ovirale, da zaščitimo svojo domovino in svojo obal. Oe vzamemo, da se Herbert Hoover zavzema iz finančnik in strokovnih razlogov za razoroženje, zamorejo priti njegovi nazori do veljave edinole v slučaju, da jih odobri kongres. Da bi bil pa kongres Hooverjevega mnenja, je zelo dvomljivo. Konservativni republikanci so skoro brez izjeme prijatelji močne in velike mornarice. Napredni republikanci bi mogoče soglašali s Hoover' jem in glasovali za njegov predlog. V tem slučaju bi se pa konservativnim republikau eem pridružili tafcli konservativni demokrati ter ž njimi vred zmagali. V*>ledtega je jako dvomljivo, da bi mogel dobiti Hoover resnično in uspešno podporo kongresa, ako bi se odločno zavzel za razoroževanje na kopnem in na morju. Kaj mislijo v Ženevi o razoroženju, je pa najlepše razvidno iz poročila nmvvorškcga "Timesa". M«*tc$)tmald je zaključil svoja izvajanja z besedami:— —r Ena največjih vojiiili nevarnosti je — da smo nekateri — oziroma« da smo vsi še vedno preveč oboroženi. 4'Timesov'' dopisnik dostavlja: — —^ Tem besedami je sl-edil globok molk. Ta molk je bil bolj zgovoren kot vse besede. In to je resnica. Kapitalistične sile nočejo razoroženja, kajti kapitalistične sile se druga drugo bojtv Narod ne zaupa narodu, in vsi se skrivajo za grmovjem ter čakajo primernega trenutka, za zasade svojemu zvestemu prijatelju in sosedu bodalo med pleča. Amnestija, v novosadskih zaporih. Na podlagi kraljeve amnestije je bilo iz novosadskih zaporov izpuščenih 13 kaznjencev, ki so radostnih obrazov zapuščali celice. Nevarno navdušen kibic. 18. avgusta se je v Zagrebu odigrala prvenstvena tekma med ta-rnošnjo Ilirijo in Sokolom, ki je bila odločilne važnosti za naslov prvaka drugega razreda. Ko je Ilirija pri "stanju 2:1 izravnaia, je prego-reči kibic Martin Stampar pograbil steklenico jogurta in jo vrgel med gledalce. Steklcnica je priletela Fran ju Pavišiču na glavo in ga težko ranila. Prepeljali so ga v bolnico, dočim je moral razgreti kibic v zapor. Poskusen samomor "8-letne Slovenke v Zagrebu. V svojem stanovanju na Ilici 84 se je skušala zastrupiti 78-letna starka Cecilija Pavič iz Rajhenbur-ga v Sloveniji. V noči 17. na 18. avgusta na nedeljo je pila octavo kislino. Vso noč se je starka zvijala v strahovitih mukah, toda nihče je ni čul. Šele zjutraj so sosedje ču-li njeno stokanje, nakar so obvestili rešilno postajo. Starko so prepeljali v bolnico V smrt jo je pognala neizmerna beda. Bila je sama na svetu, prepuščena sebi in usodi na milost in nemilost. Zopet žrtev kopanja pri Zagrebu. 18. avgusta je v Savi pri Zagrebu utonil neki mladenič, čigar identitete dosedaj še niso mogli ugotoviti. Kopalci so sicer videli mladeniča boriti se z valovi, vendar mu ni mogel nihče na pomoč, ker je takoj izginil v vodi in ker je Sava na kraju nesreče zelo deroča. Nesreča na Dunavu. 17. avgusta se je na Dunavu pri Novem Sadu prevrnil čoln s šestimi osebami. V čolnu so bile samo ženske in otroci od katerih ni nihče znal plavati. Nevarnost je bila velika., vendar se je obema čolnarjema, ki sta čoln upravljala, posrečilo vse ljudi rešiti iz vode. Rodbinska tragedija pri Sremski Mitrovici. V selu Bogatič pri Sremski Mitrovici se je odigrala grozna rodbinska tragedija. Ugledni vaški trgovec Živorad Trifunovič je v prepiru ustrelil svojo ženo Zorko in nato izvršil samomor. Vzrok strašnega dejanja so bile rodbinske razmere, veliki dolgovi in neozdravljiva bolezen, na kateri je Trifunovič že dalje časa bolehal. ^ Strašna nesreča. Strašna nesreča se je pripetila te dni v malem slavonskem selu Ce-rič. 16-letni hlapec Luka Ilič je stal na mlatilnici in metal snopje v stroj. Nesreča pa je hotela, da mu je nenadoma spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel v stroj, ki ga je strahovito razmesaril. Nesrečneža so mrtvega potegnili iz mla-tilnice. Izginila. Zagrebška policija je prejela številne prijave o izginulih osebah. Tako je na policiji prijavil sodar-ski pomočnik Jcrsip Kneževič, da je njegova sestra Kata, lastnica branj arije, pustila v stanovanju listek z napisom, da je ni treba več iskati. Krvav pretep na Ozlju pri Kar-lovcu. 18. avgusta je bila cerkvena proslava na Ozlju pri Karlovcu. Iz Karlovca in okolice je prišlo mnogo ljudi, ki so prisostvovali žegna-nju, po končani službi božji pa so odšli v gostilne. V neki gostilni je kmalu nato med pijanimi fanti nastal krvav pretep, pri katerem so bili Anton Mihičinac iz Krasita, Josip Sašek iz Jaškova in Tomo FanJCik -£ežko poškodovani in so morali vse tri prepeljati v bolnico v Kar lovec. Vsi trije so dobili več sunkov z nožem in je njihovo stanje zelo kritično. Orožniki so aretirali glavne pretepače, ki so jih izročili sodišču. Govori se, da se je poboja udeležilo tudi več Slovencev. NOVICE IZ SLOVENIJI Dopis Beograjski konkurent "kralja smrti". Slavko Barta, ki ga imenujejo tudi kralja smrti, je znan kot eden najmočnejših ljudi na svetu. Njegove najpriljubljenejše produkcije so zadrževanje avtomobilov in ae-roplanov, ki so v polnem pogonu. S temi akrobacijami moči se je pro-sla%'il letes posebno v Parizu. Pred tjnevi je zopet nastopil v Beogradu, in sicer na zemunskem letališču, kjer se je zbrala ogromna množica iz Beograda in okolice. Pripravili so dva avior.a, ki vozita na progi Beograd-Skopije in Zagreb. Barta si je pritrdil na roki vrvi, na katerih sta bila privezana v nasprotni smeri stoječa aviona. Na znamenje Bartovega impresarija sta pilota pognala metor in propelerja sta se začela vrteti. Sledili so napeti trenutki, ko je občinstvo bilo prepričano, da se bosta letali dvignili in raztrgali Earto na kosce. Toda "kralj smrti" je obdržal obe letali, ki sta potegnili s silo 450 ks, na mestu. Občinstvu je zastala sapa. nekaj dam je padlo v nezavest, nekatere so kričale: "Dosti! Dosti! Raztrgalo ga bo!" Pilota .sta ustavila motorje in letali so zopet spra-^ vili v hangarje. Barte se je nato j produciral z eksplozivnimi patro-[ nami. katere je užigal v ustih. Še večjo senzacijo kakor Bartov j nastop je pa v Beogradu pred dnevi povzročil delavec Dragoljub Aleksič, ki je nastopil kot Bartov konkurent. Že pred letom dni so časopisi poročali o Aleksiču in njegovi izredni moči. Zgrizel je železno verige, zmečkal ie žeiezne do 6 cm debele palice, kakor bi bile iz testa in obdržal je avtomobil z zob- i mi ter dva z rokami. Delavec je star' šele 19 let, toda njegove mišice so kakor iz jekla. Že pri prvi produkciji Barte na športnem igrišču BSK je Aleksič zahteval, naj se mu dovoli. da bo zadržal kakor Barta, z rokami 10 motociklov. Občinstvo in komisija sta se mu smejala, meneč, da se fant šali. Naslednje dni si je A'eksic izposodil nekaj denarja in so začel trenirati kakor Barta. Zagonetno izginotje 17-letrtega fanta. Zagorsko okolico vznemirja zagonetno izginotje 17-letnega dečka, ki ga pogrešajo že vec dni in je vsaka sled za njim zabrisana. Zadeva je naslednja: Pod Sv. Planino je pri posestniku Zmrzljaku že leto dni služil sin predilniškega delavca Ivana Raka iz Litije. Fant je opravljal lažja dela in dnevno je nosil mleko strankam v Trbovlje. Tako tudi te dni. Zjutraj je odšel z doma preti Trbovljam, pa se ni več vrnil. Gospodar se je čudil, da fanta ni od nikoder. posebno še, ker bi moral od strank prinesti denar za mleko. Od pravil se je torej za njim. da ga poišče. S potoma pa je že izvedel, da se nahaja fantov koš s steklenicami v bližini Pečnikovega pose-sestva. Nadalje so mu povedali, da se je fant ustavil na ondotnem sa-donosniku in začel obirati sadje. Gospodinja ga je okregala in tudi malo zlasala./To je funta ujezilo, da je pustil koš ria mestu in zbežal. Ker je fant bil res ujezljive narave, že od rane mladosti, nikakor ni izključene, da si je sam končal življenje, ker se je že prej večkrat izrazil, da bo izvršil samomor. Iskali so ga po vsem gozdu, a ga doslej še niso našli. Orožništvo je o izginotju obvestilo fantovega očeta in nadalje poizveduje za njim. Zanimivo pri tem je dejstvo, da se je denar, ki ga je fant pri strankah j v Trbovljah pobral za mleko, ves ; nahajal v košu. Drzni vlomilci v ormoški okolici. V zadnjih letih so se v ormoški okolici na v§eh straneh tako vrstili vlomi in tatvine, da so se ljudje že v strahu in razburjenju izpra-ševali, kaj bo. če se bo vlomilsko početje tako drzno širilo dalje. Letes je vendar že kazalo, da so se vlomilci in tatovi precej ugnali. Pravkar pa je prebivalstvo zopet vznemirila novica, da so se vlomilci pojavili pretekle dni pri Sv. Tomažu blizu Ormoža ter tudi poizkušali svojo srečo najprej pri go- sasEm Kirkland Lake. Ont-. Canada. t " V prigibu najdete P. M. O. za 2 dolarja v pokritje moje naročnine, katera mi je potekla dne 31. avgusta. Bojim se. da mi nobena številk lista ne zaostane, kjer jako bi mu bilo žal. ako se mi le številka izgubi tako priljubljenega lista "Glas Naroda". Ob enem naj malo poročam tukajšnje, to je canadske razmere. Danes tri leta tu ni bilo še Slovencev. a danes jih šteje naša naselbina preko tristo. Upamo, da je ena največjih na severu Canade. Imamo dve podporni društvi, ki obe jako hitro napredujeta v članstvu. Škoda, da nam manjka društvenega doma, pa upamo, da ga z združenimi močmi obeh društev gotovo v najkrajšem času oziroma v prihodnjih par letih gotovo zgradimo. Slovenskih družin je tukaj komaj pol ducata. Toliko več nas je je pa samcev, to je pečJarjev. Vs. smo zaposleni v zlatih rudnikih in tudi pri upravi mesta je nekaj rojakov zaposlenih. Da tudi mesto jako hitro raste, je razvidno >z tega. da je imelo leta 1923 le okoli 3000 prebivalcev, danes jih pa šteje približno 10.000. H koncu pošiljam vsem čitate-!jcm in čitateljicam Glas Naroda v Canadi in tudi preko meje najlepše pozdrave, listu pa želim mnogo novih stalnih naročnikov. Petra Zgaga Di povabil, da naj ^»ide tu v canadsko zlato polje, da bi si nabral pristnega zlata in tudi precej gradiva za svojo kolono. Meni se smili, ker večkrat tarna, da je bolj slabega zdravja. On bi gotovo prišel sem v slamniku. če.car posledica bi bilo. da se mu še bolj zrahlja njegovo že itak rahlo zdravje. Tu namreč že precej mrzla sapa piha. Feliks Peček. Peter Zgaga ■BBBSHnnGra v ip- The Call of the Wild. i i 1 j Najprej je obdržal na mestu dva avtomobila, nato pa štiri iste velikosti in jakosti, kakor so biii tisti, s katerimi se je produciral Barta. Mimoidoče občinstvo se je ustavilo in okoli mladega delavca se je gostilničarki Cafovi. kjer pa so odnesli le zadnje četrt zaklanega teleta in telečjo kožo. Da so lažje o-praviii svoj posel, so omamiii psa, ki je zvest hišni čuvaj. Že 19. avgusta ponoči so z vlomi kmalu nabrala množica, ki ga je ; nadaljevali ter se lotili najprej tr-občudovala Nato je Aleksič šel pred i govine Vinka Ozmeca. S klicanjem redakcijo "Politike" in povabil u- j na pomoč jih je trgovec odgnal in rednike, naj se prepričajo o njego- i niso povzročili druge škode, kakor "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! POČITMCE SO KOMČANE Vsak se vrača k svojim dnevnim dolin osti tu. Vsi žel<*l£ui neredi, uničujejo duševno energijo posameznika ter povzročajo skrbi in potrtost. Da boste z veseljem delali, pijte TRINERJEVO GRENKO VINO redno pol ure pred vsako jedjo. "Heis-ler, Alta., Can., junija. Trinerjevo' Crenko Vino me je nailrdalo z novim iivUenjem. Jo«. Za jar." Poskusite! Pri j vseli lekarnarjih. Ad v I vi moči. Produkcijo s štirimi avtomobile je izvršil štirikrat zaporedoma, tako da so mu od napora zakr-vavele miiice. Navdušeno občinstvo je mladega konkurenta "kralja tmrli' odnesla na ramah v redak-eijske prostore "Politike", kjer je Aleksič izjavil, da more izvršiti vse akrobacije, s katerimi se produci-ra Barta, da lahko zadrži na mestu dve letali in da upa tudi užgati ekrazitno patrono v ustih. Ko so ga vprašali, kako sodi o Barti, je priznal njegovo izredno moč in spretnost, vendar pa je dostavil, da mu je v vsem kos. Aleksič je bil preteklo zimo angažiran v nekem beograjskem baru, kjer je nastopal v težkih atletskih produkcijah. Samomori v Zagrebu. V Zagrebu skoraj ne mine dan, da ne bi zabeležili samomorov, ali pa poskušenih samomorov. Tudi 19. avgusta si je končal življenje neki delavec, — dvema mladenkama pa so ga komaj rešili. Pri selii Vrap-6e pri Zagrebu je skočil opoldne pod vlak neki moški. Lokomotiva ga je zgrabila in popolnomta raz-mesarila. Samomorilec je delavec Peter Veriga iz Kustošije. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — V Preradovičevi ulici v Zagrebu je skočilo neko dekle pod drveči avtomobil. Šofer je v zadnjem hipu opazil samomorilko in naglo okrenil na desno, toda dekle je bi-*4o urnejše in se je pognalo za vosom. Avtomobil ji je šel čez trebuh in jo nevarno poškodoval. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za 19-letno Nino Krm-potičevo iz Pulja. Vzrok samomora ni znan, vse pa kaže, da gre za nesrečno ljubezen. Miadenkino stanje je zelo kritično. da so odtrgali zapah. Ker torej tu niso imeli sreče, so se podali r.a to-maževsko p^što. kjer pa jih je gospa. ki je takoj c ula ropot, pregnala s prižiganjem luči in so morali tudi tu pobegniti, zlomivši samo klujučavnico. Mahnili fo jo nato kar k sosedu, trgovcu Keglu, in odnesli iz trgovine blaga v skupni vrednosti okrog 50000 dinarjev. Da jih ni motil pes, so mu tudi tukaj podvrgli neko mamilo. Še ves drugi dan pes ni kazal nikake živahnosti, marveč je samo polegal. Da so se napotili vlomilci v eni sami noči kar k trem hišam, priča o njih posebno drznosti. Kljub vsestranskemu zasledovanju in poizvedovanju se doslej še ni posrečilo najti sledove za lopovi. Požar na Primskovem. doma tako močno razvil, da je bil njegov sijaj daleč na okreg viden Okrcg pel 11. zvečer so vrstoma zatulile v noč sirene posameznih tovarn. tako v tovarni-Hoehlerja. v Jngočeški in Vulkana. Nato je pričel biti v župni cerkvi piat zvona. Alarm je bil izvršen v takem velikem stilu, da so ljudje mislili, da gori v mestu in hiteli vsi iz hiš. Na lice požara je prihitelo poleg domačega društva še šest sosednjih, med njimi tudi iz Kranja z avtomobilom in obema motornima brizgalnama. Gasilcem se je pesi ečilo ogenj lokalizirati, ki je grozil sosednjim objektom. Zgorelo je do tal večje gospodarsko poslopje in drvarnica, med tem ko so Krtu rešili stanovanjsko hišo in hleve. Škodo cenijo na 50,000 dinarjev, ker mu je pogoreio 15 voz sena, detelje in drugih poljskih pridelkov ter par strojev. Krt je zavarovan za poslopje s 15 tisoč dinarjev, in za poljske pridelke z manjšo posebno vsoto. Kako je ogenj nastal, je še nepojasnjeno. Kranjski orožniki so uvedli poizvedbe. Radio po nemških železnicah. Z vseh nemških telefonskih postaj bo odslej mogoče imeti radio-telefonske pogovore s potniki, ki se peljejo po nemških progah. Pogo- 22. avgusta je nenadoma izbruh- | vor usmerijo po telefonski žici do nil pri posestniku Francu Krtu j Hamburga ali Berlina, kamor je vulgo Gale na Primskovem štv. 6 pač bližje do vlaka, in s teh dveh večji požar. Ogenj je nastal pri go- postaj ga odpremijo brezžično do spodarskh poslopjih in se je nena-, potnika na vlaku. NAJVEČJI SAFIR NA SVETU. Na posestvu revnega birmanskega seijaka v Rangoonu je bil te dni najden safir, ki obsega 1000 ka-ratov. Baje gre za največji safir, ki je bil do danes najden. Srečni najditelj je postal preko noči milijonar. Možiček je ugibal: — Kaj ji je? Le kaj ji je? Pa ni mogel uganiti prave. Rekel ji je. naj gre v Ljubljano in naj si nakupi vsega, kar ji ugaja v izložbah. m.s!eč, da jO bo s terr. potolaž:L Ona je res šla. enkrat v Ljubljano in dvakrat v Zagreb, toda kupila ni ničesar. Ko je sedela zvečer na verandi, se ji je boječe približal, rekoč: — Če sem jaz kriv tvoje b letine. povej, cia popravim, kar st m zagrešil. Te negotovosti ne morem v<-j prenašati. Če se je pa kdo aru;i naselil med naju. če si komu drugemu poklonila srce. si sama izbrala po svoji volji in po svojemu srcu. Hudo mi bo. toda zaprek ti ne bom deial. Kot da bi jo pičil gad, je odsko-čila, potem je pa padla na kolena pred njim in zajokala. — Prisegam ti, da imam .samo tebe rada. Ljubila sem te od prvega dne. ko sva se seznanila, in lju-biia te bom. dokler se ne bodo za-večno zaprle moje oči. Tako piepričevalne so bile njene besede, da jim je moral verjeti Kaj ji je torej? Dnevi so postajali krajši in čemerni. Puste megle so se vlačile nad dolino. Ko je bila sama doma, je pritiskala vroče čelo na šipo in gledala deževne kaplje, ki so padale od zarmenelega listja. Mož je komaj enkrat na teden šel po kupčiji, pa tudi takrat ni dolgo izostaj/d. Bal se je za svojo \ ženo. Več zdravnikov je vprašal za svet. in so mu svetovali to in ono. Svetovati je bilo seveda težko, ker se ni dala nobenemu zdravniku preiskati in ni hotela odgovarjati na njihova vprašanja. Nek^a veeera se je vrnil mož domov ter ji prinesel veliko presenečenje: — Zlat prstan z velikim žlahtnim kamnom, katerega je nekoč občudovala v neki ljubljanski izložbi. Hiša je bila prazna. Žena se na klice ni odzvala. V njeni sobi je bilo vse razmetano. Ročnega kovčka ni bilo. Vzela je le najpotrebnejše. Na mizi je opazil pisemce sledeče vsebine: — Oprosti, moj dragi, da te nisem pričakala in sem ti rajše prištedila mučno slovo. Hvala za vse. kar si storil zame in za vse izraze tvoje ljubezni. Ce kdo zna ceniti tvojo ljubezen, vedi, da jo znam jaz. Toda jaz ne morem ostati. Nesrečna bi bila. Ne očitala bi si, da jem tvoj kruh. ker sem tudi jaz nekoliko prispevala k najinemu blagostanju, toda ni je sile na svetu, ki bi me zadržala. Ti ne veš, kako strašno sem se razveselila spomladi domovine, domačije, tebe in otrok. Zdelo se mi je, da sem v nebesih. Polagoma so pa začela ta nebesa izgubljati zame vso lepoto in vso privlačnost. Ne jezi se name. Ne skušaj me zalezovati in zasledovati. Tudi če bi me dohitel in me prevedel nazaj domov, bi bili tvoji napori brezuspešni. Pomisli včasi name. Jaz bom nate vedno mislila. Te pozdravlja tvoja nehvaležna žena. Pismo mu je padlo iz rok. Omahnil je v naslonjač. Dolgo ni vedel, če bi klel ali molil. Prav nič ni poizvedoval za njo. Šele po preteku dneh so sosedje o-pazili, da je ni v hisi. Četrti dan se je nahajala na širnem oceanu. In čimbolj so se bližali Ameriki, tembolj vedro ji je postajalo lice. Kajti klicalo jo je in ona se je morala temu klicu odzvati. Klicala sta jo slamnik in maši-na. Sedaj je zopet globoko sklonjena med bloki, slamo, kitami in slamniki. Motor ji brni, najlepšo pesem. — Pet ducatov šest ducatov — štejejo polglasno njene uvele ustnice. Odzvala se je klicu in je zadovoljna. mp Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti AIO, mesečno res i P°"®2^L/obrestovanje. Sakser State Bank 82 Coftiandt Street New York, N. Y. ■O L A S NARODA" NEW YORK. SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. gjjjj KRATKA DNEVNA ZGODBA j|j B H KITAJSKO-RUSKEMU SPORU RADISLAV RUDAN: SOVJETSKI TRIBUNAL Sedeli smo v kavarni in smo či-tali časopise in kakor vsako popoldne smo bili tudi tistega dne zbrani polnoštevilno: jaz, profesor Malovec, odvetnik dr. Petran, novinar Kalina in davčni uradnik Hren. Čitali smo poročila o porotnih razpravah In razpravljali o oprostilni razsodbi v nekem političnem proce?;u. Profesor Malovec se je zaradi razsodbe razburjal, in dasi fi-lozcf, se ni dali prepričati o pravilnosti psiholoških argumentov, s katerimi je odvetnik dr. Ivan Pe- ster Janoš Berenič. Toda novi gc- tov. Državni pravdnik, orozniški spodarji so bili človekoljubni, za- stražmešter Adam Abič, je zaradi' dovoljili so se s tem, da so postre- tega zahteval, da se obtožena dr-j Ijali nekaj glavnih predstavnikov žavljanka obsodi na smrt na veša-j meščanstva, izpraznili denarne zavode in trgovine ter si prilastili hiše in zemljišča veleposestnikov. Sicer pa nami niso delali sile in po nekaj dneh peklenskega strahu smo živeli tudi v novih razmerah dokaj mirtio. Brez usmiljenja so bili novi gospodarji samo napram onim, ki so skušali zanetiti upor ali pa pobegniti preko meje. Kogar so zalo-trun utemeljeval oprostitev. Bilo je j tili na takem poslu, so ga brez vse dokazovanje zaman in skrega-! li bi se bili in nemara še v jezi raz-; šli, da nam ni Petran povedal pre-j čudovite zgodbe iz svojega življe-1 nja, ki je bila tako zanimiva in nenavadna, da je nikoli v življenju ne bom pozabil. Poglejte," je dejal dr. Petran, "poglejte te moje lase! Vsi sivi so' in v eni sami groze polni minuti' so mi osiveli, kajti tedaj je stala unrt pred m'noj, gospodje!" Smrt?" smo se začudili. Pj-1 vejte nam, kako je bilo!" "Na smrt sem bil obsojen, jaz, odvetnik dr. Ivan Petran sem bil določen od samega visokega sodišča, da mi bodo ob štirih pepoiane,[ šest ur po obravnavi in razsodDi, položili vrv krog vratu in me na glavnem mestnem trgu obesili." "Nemogoče!" smo vzkliknili vsi obenem. In vendar je bilo tako." je dejal doktor Petran in pripovedoval da-'j !je: Bilo je v tistih dneh, ko se je po porazu centralnih sil razlila! bolj sevi ska povodenj iz ruskh step preko izmučene in sestradane Ev-, repe, v tistih dneh, ko je vrelo v. Nemčiji in Italiji, ko so na Dunaju i že razvešali rdeče zastave s srpom: in kladivo i in ko je na Ogrskem zavladal Bela Kun. Tedaj sem bil edvetnik v nekem malem mestecu onstran Mure in preden sem mogel zbezati, so bili že vsi izhodi zastraženi po idečih gardistih. Posle mestne uprave je prevzel svet komunističnih komisarjev in vsa oblast je prešla na revolueijonarce. Polastili so se seveda tudi sodišča in sestavili svoj tribunal, kateremu ie predsedoval cest iti čevljarski moj- lih in je bil za vse drugo nedovze-; ten. 1 Tedaj sem nastopil v obrambo svoje varovanke v globoko zasna7' vanem govoru. Poldrugo uro sem! dokazoval visokemu senatu, da ni i državljanka X. Y. s tem, da je ho-! tela pobegniti preko meje, ničesar j zagrešila, kajti hotela je samo k svojim roditeljem, saj išče še ne-j godno pišče kokljo, da bi se skrilo usmiljenja terali pred svoj tribu- in ogrelo pod njenimi perutmi. Moj nal ter ga po svojih, nikjer pisanih postavah, obsodili v dosmrtno ječo ali pa na smrt na vešalih. Tako se je zgodilo tudi neki mladi grofici, ki je hotela v. strahu i za svoje življenje pobegniti preko; meje, kjer so jo čakali obupani roditelji. Ko sem se nekega večera ravno spravljal spat, so mi nena-! doma potrkali na vrata rdeči gardisti in zahtevali, da prevzamem uradno zagovorništvo mlade državljanke. ki jo je straža ujela na; poizkušenern begu preko meje. Ker sem vedel, da bi me vsako upira-! nje moglo privesti na pot mlade1 grofice, to je v ječo ih morebiti fe na vešala .sem se brez ugovora vdal; in obljubil, da bom točno ob osmih' naslednjega dne nastopil svojo visoko službo uradnega zagovornika in rdeči gardisti so odšli ter me pustili na miru. Zjutraj sem bil že pred določeno uro na mestu, poizvedel po okoliščinah. v katerih je dama prekršila postave rdeče vlade in se posvetoval tudi z njo samo. Grofica1 je bila bleda kakor vosek in nobena; moja tolažilna beseda je n: mogla ohrabriti. Smilila se mi je poseb-, no še, ker je bila mlada in lepa in v mislih mi je dozorel zagovor, ta-: ko siien in prepričevalen , da bi; mogel z njim nastopiti pred katerim koli najvišjim sodnim senatom sveta. Da moram zmagati m da bcm zmagal, o tem sem bil tako trdno prepričan, da bi bil svojo glavo stavil, da bo grofica oproščena in izpuščena. Tako se je približal čas obravnave. Mesto senatnega predsednika je točno ob osmih zavzel čevljarski mojster Janoš Berenič, votirala sta krojač Jurij Kuzemič in cestar Ga-špar Rak. zapisnik je vodil bivši občinski stražar Imre Baloh, državnega pravdnika pa je zastopal orožniški stražmešter Adam Abič. Obtoženo grofico sta pripeljala pred visoko sodišče dva rdeča gar-' dista, jo posadila na zatožno klop in razprava se je pričela. Prečita-; na obtožnica je dolžila mlado dr-, žavljanko X. Y., da je z namenom I odtegniti se sovjetski oblasti delav-j cev in kmetov hotela pobegniti preko meje, da je hetela odnesti s seboj prikrite dragocenosti, ki so po pravu revolucije postale last države in da je nameravala v inozemstvu pokreniti sovražno akcijo proti domovini in revolucionarni sovjetski vladi delavcev in kme- zagovor je bil skratka tako prepričevalen, da je na visoki senat napravil najgloblji vtis. da bo moja; varovanka popolnoma oproščena. To sem ji. ko se je senat umaknil k posvetovanju in razsojanju, tudi povedal, toda bila je tako zbegana in prestrašena, da mojih besed sploh ni razumela. Molče sem tedaj čakal na razsod-1 bo, katero je po vrnitvi senata pre-čital čestiti predsednik čevljarski mojster Janoš Berenič. Čital je po-čas, nerodno in z neskončno dolgimi in mučnimi presledki: "Mi, sodišče revolucijonarne sovjetske vlade delavcev in kmstov, smo, razsojajoč po visokem zakonu svoje vesti in svojih proletarskih revolucijonarnih .načel, sklenili soglasno, da se državljanka X. Y. zaradi nameravanega pobega preko • meje, zaradi prilastitve državnih in narodnih dragocenosti in zaradi suma nameravane protidržavne in protirevolucijonarne agitacije, obsodi na smrt na vešalih. Istočasno pa smo prav tako soglasno sklenili, da se na smrt na vešalih obsodi tudi njen zagovornik, bivši doktor in sedanji državljan. odvetnik Ivan Petran-, in sicer zaradi tega, ker si je drznil zagovarjati tako izrazito zastopnico meščanstva; kakor je obsojena državljanka X. Y. S svojim zagovorom je hotel preslepiti ljudski tribunal in doseči oprostilno razsodbo ter bo zaradi tega skupno s svojo varovanko, državljanko X. Y., danes ob štirih popolne obešen na Glavnem trgu. Smrtno obsodbo bc ob asistenci sodišča in javnosti izvršil mestni komisar za eksekuci-jo, sodrug in državljan konjederec Stefan Čikež...." — V tistem trenutku, ki je sledil strašni in tako nepričakovan smrtni obsodbi, se je grofica one-sveščena zgrudila na tla, meni pa so posiveli vsi lasje. Obšla mi je KOLIKO POTROŠIJO ANGLEŽI ZA LEPOTILA? Da Parižanke in Francozinje sploh največ potrošijo za kosmeti-ko. najbrž ne bo res, zakaj iz statistike, ki jo je nedavno sestavil neki Londončan. je razvidno, da izdajo za lepotila največ Angležije in Američanke. Podjetni Londončan. ki se je lotil težavne statistike, je ugotovil, da porabijo Angležinje na leto 65.000.000 funtov šter-Hngov za razne kosmetične preparate in za lepotlčenje glave sploh. Anglež ugotavlja, di te zato Angležinje veliko manj vozijo m da je avtomobilski ter železniški pro-mcl nazadoval za 10 in pol milijona funtov .šterlingov na leto. Za idečila za ustniee. za pu<*er. vode za lase itd potro .jo Angležinje na leto oko!i 50 milijonov funtov šterlingov, doc in? so znašali stroški za trajno kodranje 2 milijona funtov. Umivanje glave, striženje las. manikiranje in pedikiranje je veljalo nežni spol 12 milijonov luntov šterlinucv na leta. LOV ZA LEPO POLJAKINJO Na gernji sliki vidite oddelek sovjetske infanteri je, spodaj je pa slika kitajskega nacijonalističnega voditelja Kaj Šcka in skupina kitajskih nacionalističnih vojakov. Fašistovska korita. KAZNILNICA MU PR1JA Pred časom je obdolžil nekdanji dje. Mogoče je hotel vodja slepiti Originalno zgodbo objavljajo tajnik fašistovske stranke in član j domačo in tujo javnost, kako znal nemskl ^i. Pri vratarju neke no-velikega fašistovskega sveta posla- j pobijati energično korupcijo in si' ve kaznilnice v južni Nemčiji se je nec Farinacci v svojem listu "II ' je v to svrho izbral za žrtev Bello- Regime fascista" bivšega milanskega podeštata posianca Belioni-ja velikih finančnih malverzacij in nerednosti, ki jih je zagrešil na svojem prejšnjem službenem mestu. Med o'bema fašistov.skimi prvakoma se je unela ostra časopisna polemika. kajti Belloni razpolaga tudi z lastnim časopisom, in sicer milanskim "Secolo-Sei a ', ki ga je pred dobrim letom kupila finančna skupina, v kateri igra Bellcni vodilno in odločujočo vlogo. Koi bi bilo utegnilo nadaljevanje ostre polemike odkriti vaj cn del velike gnjilobe. ki razjeda fašizem, je vodja fašizma kar naenkrat celo polemiko pretrgal in imenoval posebno komisijo, ki naj preišče celo zadevo in o njej poroča. Pred dnevi je komisija objavila velikansko poročilo o poteku preiskave, kateremu je dodala svoje mja strašna groza breznadnega obupa,1 zaključke. Glasom teh zaključkov da sem se skoraj sesedei in sem le ! se ne more Belloniju očitati nika-še kakor v nezavesti slišal nadalj- ke nekorektnosti pri najetju ame-nje besede senatnega predsednika,j riškega posojila za milansko mesto, čevljarja Janoša Berenča, ki je či-jpač pa Je bila komisija mnenja, da je poslanec Belloni nekorektno postopal v mnogih drugih slučajih s tem, da je izrabljal svoj službeni položaj v lastno korist, ko je bil po-deštat milanskega mesta. Nadalje je komisija potrdila obtožbo poslanca Farinaccija, da je bil Belloni ob pričetku svoje politične kari-jere "nag in bos", dočim je danes, odkar je bil milanski podeštat, eden iz najbogatejših ljudi in najvplivnejših finančnikov Kji. Na podlagi, teh zaključkov komisije je odredil Mussolini, da. se mora poslanec Belloni za nedoločeno dobo vzdržati od slehernega političnega in javnega udejstvovanja. poslancu Farinacci ju pa je izrazil grajo, ker je obtožil Belloni j a mal-▼erzacij tudi pri najetju milanskega posojila, ki-so se baje izkazale za neresnične-'Poleg tega je odredil'Mussolini, da bo komisija, ki je vodila preiskavo, nastopala tudi v bodoče v vseh onih slučajih pretežno moralnega značaja, ki ne spadajo v pristojnost rednega ali strankinega sodišča. tal: N "Ker pa ni namen revolucijonarne sovjetske vlade delavcev in kmetov maščevati se nad bivšo buržoa-zijo in ker hoče pokazati bivšfcn meščanom, da je plemenita in velikodušna, smo mi, sodišče revolucijonarnih delavcev in kmetov, soglasno sklenili, da se državljanka X. Y. in njen zagovornik državljan Ivan Petran pomilostita iir takoj zopet izpustiti na svobodo!"^- - — Sprva te nadaljne razsodbe skoraj poslušal nisem, ko sem pa doumel njen smisel, mi je bilo kakor da sem se na novo rodil ali vsaj vstal iz groba, kjer sem bil neskončno dolgo pokopan. In zopet sem videl pred seboj solnčno svetlobo, ljudi, svet in življenje. Kakor brez pameti od neskončne radosti sem pograbil še vedno nezavestno grofico ter jo na rokah odnesel iz sodne dvorane. Zunaj se me obsu-li ljudje, strmeli vame in vanjo in naju niso spoznali, tako spremenjena sva bila. Moji lasje so biU sivi, njena polt pa je naiikovala voščeni sveči la- ljudje so videli pred seboj samo dvoje duhov, ki sta u-bežala grozotni tajni smrti živa — toda spremenjena in zaznamovana za vse življenje...." Tako nam je povedal to zgodbo sam odvetnik Petran in da je resnična in da se je vse zgodilo natanko tako kakor sem zapisal jaz, RacHater Rudan, se lahko prepričate sami pri čevljarskem mojstru Janošu Bereniču, ki hvala Bogu še živi- in je zvest in vdan državljan naše kraljevine. južni Nemčiji te dni pojavil elegantno oblečen gospod in ga vljudno prosil, če H se lahko ogledal novo kaznilnico. Pregledali so njegove listine in ko našli vse v redu, je direktor i tujcu dovolil, da si sme kaznilnico in njene naprave ogledati. Obhod po moderni kaznilnici je trajal poldrugo uro. Gost si je vse temeljito ogledal, pohvalil vzoren red in čistočo v kaznilnici, ugajale so mu tudi vse naprave, skupna delavnica in tudi posamezne celice. Gostobesedno je pohvalil vzorne naprave. le tu pa tam se je tudi obregnil nad kako malenkostjo. Ko je bil ogled končan, je prosil za pogovor z g. direktorjem. Direktor ga je ljubeznivo sprejel. "Izredno mi ugaja pri vas," je dejal neznanec. "Vaša kaznilnica zasluži vse priznanje. Videl sem jih že mnogo, toda nobena me še ni tako očarala kot vaša. Zelo sem navdušen in. prosil bi vas, če bi lahko ostal pri vas dva meseca." "Vi ste pa res velik šaljivec," je menil direktor. •Kaj še," je odvrnil gost, "po-'polnoma resno mislim!" — •Toda, gospod, to ni mogoče," je ugovarjal direktor. "Zakaj ni mogoče?" je vzrojil tujec. — "Eto vam izkaza, ki mi dovoljuje ostati pri vas dva meseca." In je predložil direktorju obsod- L. 1913 je mlada in lepa Poljakinja Vladislava Mikulska iz Lodza umorila svojega očeta in pobegnila. Vzrok zločina j« bila dobička-željnost, kajti po njegovi smrti je dvignila vse naložene prihranke. Oblasti so izdale za morilko tiralico in kmalu ugotovile, da je lepa Vladislava pobegnila v Argentmjo. Lodzovska policija je za njo poslala enega svojih kriminalnih uradnikov. Mož je morilko v Argentini-ji res izsledil, toda lepa Vladislava mu je zmešala glavo. Namesto da bi jo aretiral, se je smrtno zaljubil vanjo. Pozabil je na prisego, ki ga je vezala, pozabil na Poljsko, se nastanil s Poljakinjo v Buen^s Airesu in živel z njo v divjem zakonu. No, poljske oblasti nanj in na Vladislavo niso pozabile. Nekega dne sta se pojavila v Buenos Aires dva druga poljska kriminalna uradnika, ki sta Vladislavo izsledila in pri argentinskih oblastih izposlovala dovoljenje za njeno aretacijo in prevoz na Poljsko. Lepa Poljakinja je tudi tema dvema skušala zmešati glavo, pa se ji :»i posrečilo. Te dni je parnik z begunko na krovu pristal v Lisboni na Portugalskem, od tu pa nadaljuje pot na Poljsko. Njen ljubimec ;*e ostal v'Argentiniji, ker ga povratek v domovino prav nič ni mikal. Vladislava Mikulska je prav dobre volje in prepričana je, da se ji bo posrečilo uiti vešaiom, ki so ji namenjena. PES-REŠITELJ ŽIVLJENJA Če pa se misli vodja res vreči na ta pcsel. teaaj mu ne bo zadostovala ena sama komisija, ampak ! so imenovati bc moral najmanj eno v vsaki občini. Nekaj gradiva za njegovo komisij9 mu damo lahko celo mi. ki ne živimo v Italiji in nimamo več neposrednega vpogleda v tamošnje razmere. Tako živi v Milanu neki Arnaldo Mussolini, o katerem pravijo, da je brat velikega vodje. Ta možakar je bil do takozvane fašistovske revolucije ravnotako "bos in nag" ka-j kor Belloni. Danes pa je bogat mož in soudeleženec ter upravni svetnik v neštetih zlati pa časopisnih podjetjih. Kakor Belloni v Millanu, tako je bil svoječasno govemer rimskega mesta neki senator po imenu Pip-po Cremoncsi. Nekega dne je bil na povelje vodje nenadoma od- j stavljen. Še pred tem in še bolj takrat so se širile po Rimu, in to v fa-šistovskih krogih, govorice, ki so \ se razširile po celi Italiji in prodrle; tudi do Trsta, da je mož kot gc-verner izvrstno zaslužil. Pippo že prej ni bil revež, toda za časa njegovega županova ja se je njegovo premoženje najmanj potrojilo ako ne podeseterilo. Tudi njegov naslednik knez Spada Potenziani ni imel baje preveč čistih rok. Vodia fašizma brez dvoma pozna nekega Italo Balba, saj je eden iz na dva meseca ječe. Direktor no obleko in jo vlekel na stopnišče, kvadrumivirov in njegovih najož-' seve ni m°Sel protestirati in lju- Tam je z lajanjem priklical ljudi, beznivi gost je ostal v zaporu nove ki so pozvali rešilno postajo. Da ni kaznilnice, ki mu je tako lepo uga- ženska imela ovčarskega psa, bi se jala. ' bila gotovo zadušila v dimu. Berlinski listi javljajo o neobičajnem doživljaju, ki ga je bila deležna neka Berlinčanka. Žena je zakurila ogenj, da bi segrela jed. kar jo popade omedlevica, da pade na tla in obleži v nezavesti. Plamen ognja je medtem ugasnil in kuhinja se je napolnila s plinom iz ognjišča. K sreči je imela ženska pri sebi ovčarskega psa, ki Je začel, ko je videl, da gospodinja leži na tleh, močno cviliti. Slednjič Je skočil na kljuko in odprl vrata. Ko bo okrožnega sodišča, na podlagi je videl, da se gospodinja le ne katere je bil zaradi tatvine obso- zbudi, je z zobmi pograbil za nje- v severni Ita- f**1 sotrudnikov. Ta mož je bil pred i fašistovsko revolucijo "bos in nag", danes pa je, kakor pripovedujejo očividci, lastnik ogromnega premoženja v Ferrari. Tu smo navedli -samo nekoliko kričečih primerov. Če bi hotel in mogel vodja prisluškovati ljudskim govoricam, bi bilo takih slučajev na tisoče. Ce bi pa dovolil svobodo tiska tedaj bi naraslo število na sto-tisoče. Če bi pa hotel izvesti v vseh slučajih natančno preiskavo, in krivce primerno kaznovati, tedaj bi fašizem, ki je danes ječa, sam končal v ječi. &RK3B im« Aya^a^HiiiddMNaHnr oiiiiBiwar 1 tiiihi,-: WBBaaackL^aiI S čim pa se je zameril poslanec Belloni fašizmu in njegovemu vodji? Mogoče s svojim nedavnim govorom v poslanski zbornici o gospodarskem položaju Italije, ker je bfJ ta govor preveč odkritosrčen? Nerazumljivo je namreč, zakaj je bila potrebna javna časopisna obtožba poslanca Farinaccija, ko bi pa bili lahko uredili celo zadevo med seboj. Neverjetno in skoraj nemogoče je namreč, da bi bil Farinacci napadel Belloni j a brecs vednosti vo- Židovska. Mali Moric je pripovedoval doma, da so se v šoli učili o -Alaski in je učitelj dejal, da imajo tamkaj 6 mesecev dan in 6 mesecev noč. — Tam bi bilo lepo imeti trgovino, je menil Moricov oče, tam bi hotel bivati. — Zakaj? je vprašala žena. — Le pomisli, prišel bi nekdo z menico, ki bi jo moral plačati, jaz pa bi dejal: Pridite raje jutri zjutraj. Za tiste, ki imajo slabo spanje. Aloij, in z. i>« . ki zjutraj VRUncJo ti adnl it) izmučeni ker ni»o imeli du-lrrn. k.i <5i*dovtto In t.> J.e v ;»;•! <1nch, v nekaterih ntuiaiili orni ilii ii'iv.> nutf ziwni Ui (jAu t.«Hk ch» j«-ii, ut. juj. i«r. -tj;iV-»; 0<1{iruvl *:in»-k jih imeli it- tiaimM, ki s-i je* mali t:i veliki jcruilihn- »i.ra*ja in moči. Mr Mir.-heil pmvi: "Ko »tem šel v posteljo, nisem inkaz. il.i je Nudil-Tone v lomit i ru.lovitp u*petH-n. | Bat<» nuj i>E b«. pnikukili vsi tinti, katerih id m v je nt tako kol bi moralo bili. u*a• To«i»- >,.- d«»ln i*>vnod. kjer prodajajo zdravila, ako ne, tedaj vam ca iifpivt-i narvti od salafratelja z zdravili. lAdv.) I! Pošljite nam j i $i j H in mi vam bomo pošiljali | j) 2 meseca j "Glas Naroda" j! in prepričani smo, da baste potem || stalni naročnik, ,, j Mali Oglasi i • ' t ^^^ *-■ H i»M imajo velik uspeh I o j Prepričajte se! 1 1 ■BmraEgTMBtli^ | ODA" NEW YORK. SATURDAY. SEPTEMBER 7. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY te JB. JL x »nirijs^z .. issssse j« j* L Skrivnost sestre Marlen. m -ma**:* ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Gospod Vanderhyden je čltal svoji hčerki vsako željo iz oči. Že nekaj časa je vedel, da si želi Katja Haralda za moža in on bi tudi rad videl, da bt ta postal njegov svak. Cenil je namreč mladega moža kot družabnika ter je vedel, da bi bila njegova hčerka zelo dobro preskrbljena. Tudi bi bilo zelo v interesu tvrdke, če bi se oba mlada človeka združila. Od dne do dne je opazoval nestrpnejše razmerje med Katjo in Haraldom. Pomagati pa vendar ni hotel. Kaj takega mora vedno priti samposebi. Harald pa se ni prav nič pripravljal, da pojasni Katji svojo ljubezen. Sploh pa najbrž ni niti mislil na poroko. Tako je bilo tudi v resnici. v življenju Haralda niso igrale ženske še nikake posebne uloge Imel je pač za seboj par mladih ljubezni, kot vsak drugi mladi človek, & Se nikdar ni srečal še nobene ženske, katero bi rad postavil ob svojo stran kot tovarišico. V njegovem srcu je živel seveda ženski ideal, — imel je namreč mater, katero je neizmerno ljubil in katero je smatral za ideal ženske. Katja Vanderheyden pa gotovo ni bila osebnost, ki bi lahko predstavljala ta ideal, čeprav si je prizadeval pokazati se mu vedno z najboljše strani. V zadijem času je postal pozoren, ko je videl, da mu Katja vedno bolj odkrito dvori. Sevela je smatral to le za mimoidočo muho. V njej je videl le preveč razvajeno dete. kateremu je bila izpolnjena vsaka želja. Konečno pa se je pričel vendar vznemirjati, ko je zapazil, s kakšnim izrazom so ga pogosto srečale oči Katje. V istem času je storil sklep, da gre za par mesecev v domovino. Čutil je, da mu je potdebna izprememba podnebja, če hoče ohraniti svojo svežost. Razventega pa se ga je lotilo veliko hrepenenje po svoji domovini. Bilo Je krog božičnega časa in sanjal je v nočeh v ledu in snegu, o okrašenem božičnem drevescu in o potrkavanju. To je vzbudilo v njem občutek, ki jf bil zelo sličen domotožju. Pričel je resno razmišljati o tem, da se kmalu oprcsti vsega za par mesecev. Bilo je nekako šest tednov pred dnevom, ko je dobila Marlen Las-sberg pogačo in velik šopek na šesto obletnico svojega prihoda v očetovo hišo Haralda, ko se je vračal Harald z nekega napornega inšpekcijskega potovanja skozi plantaže domov. Ko se je njegov avtomobil ustavil pred majhno stanovanjsko hišico. je sapazil na verandi Katjo Vanderheyden. Stala je naslonjena preko ograje ter je nosila, ker je bilo zelo vroče, le navadno obleko domačinov. Njene gole nožice so tičale v mičnih cestnih copatah. Če J bi bila drugače oblečena, bi brez dvoma pohitela k Haraldu, da ga po- ' zdravi. Sedaj pa mu je le živahno pomigala, naj pride k njej. Harald j je bil izmučen ter ves prašen od dolge vožnje ter je hrepenel po osve- | snujoči kopeli, a šel dvorljivo proti Katji ter ji ponudil roko skozi o- l grajo verande. Ona se je sklonila naprej ter pogledala nanj s svojimi temnimi tčmi, ki so bile polne goreče nestrpnosti. — Tako dolgo ste bili proč, gospod Horst! — je rekla očitajoče in njene oči so žarele hrepeneče v njegove. &e nikdar ni tako lepa izgledala kot sedaj. Prvikrat Jo je videl v tej obleki. Nekoliko bleda je bila od razburjenja in njen obraz je imel sanjav izraz. Lahki Sarong iz svile Je prikrival njene mladostno-lepe ude le toliko, da je mogel spoznati njeno krasno postavo, dočim je bil jopič spredaj na prsih odprt ter je razodeval njen blesteči vrat ter tilnik. Fin, omamljiv vonj je prihajal iz njenega, dobro negovanega telesa in prvikrat je opazoval Katjo s pogledi moža ter se je zavedel, da ima pred seboj mlado, očarljivo žensko. Za trenutek se ga je lotilo blazno hrepenenje, da stisne k sebi to krasno bitje ter ji pokrije cveteči ustni z vročimi poljubi. To je bil le trenoten napad, a Katja je zapazila takoj, da ji je v tem trentku prvikrat zapadel in da učinkuje nanj njena lepota. Z zavestno koketerijo je slekla svoj jopič. — Neznosno vroče je tukaj! Vi ste gotovo že dosti trpeli na vožnji in tudi prah vas je gotovo nadlegoval. Osvežite se in nato izpijva skupaj čašo čaja. Oče bo itak kmalu prišel domov! — je rekla ter se oprla na verando. Videl je njeni beli, okrogli roki pred seboj in njemu je bilo kot da bi mogel pojesti ti roki. Kot električna iskra je prekočila k njemu in le s težavo je odmaknil svoj pogled od belih rok. Nehote je stopil za korak nazaj. — Hočem se hitro preobleči, gospodična Katja, — nato bom prišel k čaju! — rekel nahitro ter odihtel, kot na begu pred samim seboj. Ko je dospel v svojo hišo, je odšel takoj v kopalnico. Služabnik mu je sledil ter ga oblil sredi sobe z mržlo vodo. Voda ie odtekla po posebnem žlebu na vrt, kjer so jo popile vedno žejne rastline. Na ta način se kopljejo ljudje na Sumatri in Javi ob vsakem dnevnem času, brez vsakih okoliščin in ta Kratka kopelj je zelo osvežujoča. Ko je Harald po kratkem času stopil v svojo sobo ter se s pomočjo domačega služabnika hitro oblekel, je že izginila kratka mičnost, ki ga je preje napadla ob pogledu na Katjo. Nasmehnil se je nekoliko Farnemu sebi cfo misli, da ga je mogla preslepiti lepa deklica Nato pa je pričel globoko razmišljati. Prvikrat si je predložil vprašanje, ce bi ne bilo najbolj pametno in priprosto, če bi vzel Katjo za tvojo ženo. Na to. po smrti John Vanderheydena, bi ne bilo nikakih komplikacij s tvrdke. Vse bi ostalo kot je sedaj. Tudi drugače so govorili še številni razmisleki v prilog tej zvezi. Za njega je bil že čas poročiti se, če ni hotel zamuditi termina ter postati star samec. Sedaj je bil star že tri in trideset let. On pa ni pustil govoriti v tej zadevi njegovih čutov, pač pa le razum in zdelo se mu je zelo razumno, če bi se poročil s hčerko svojega kom pan j ona. Če ni še dosedaj mislil na to, se je zgodilo to le raditega. ker ni Katja odgovarjala njegovemu idealu. Katja je bila lepa in zapeljiva — kot ženska. Bolj primerne tova-nšice bi seveda ne našel, a ona ni odgovarjala resničnosti. Ženska lahko itpoini celo življenje moža in majhne nerednosti v značaju Katje se bodo polagoma izbrusile in mično bi bilo ukrotiti to dosedaj še ne-ukročeno... » Napol se Je smehljal, napol pa jezil, ko je hotel dati svojim mislim drugo smer. Vedno pa je zopet videl pred seboj njeni beli roki ter bJsu vitki vrat. 6 čudnim občutkom, kot da gre nasproti izpolnitvi svoje usode, j-c je podal na pot. Čutil Je, da bo sedaj, ko bo sam ž njo, zmagala nad njim, Vendar pa ga Je nekaj sililo iti k njej. V svoji beii, tropični obleki je seveda nudil prizor, ki fs bil prav po tem, da zavoju Je žensko srce. Njegova visoka, vitka postava je zelo fftiponirala- Temnorjavi lasje so bili počesani na prefto in njegovo četo J« bilp g visoko dočim so izpod njega zrle globokoležeče ter jekleno-modrtf mtt ft^fcpoobiikpvan nos in fini ustnici sta izdajali dobro poko-JenJ«. PP Haiald Horst je bil mož, kojega zunanjost je pričala o zelo ple-imenltem znata ju DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Dolgost našega življenja. • Univ. prof. dr. Alfred Froehlich. Sodeč po precejšnji umrljivosti rokodelci, delavci, služinčad, ljudi v starosti med 70. in 75. le- narji samo 46—55 let. tom, bi se ne videlo tako napak, če j Pomenljivo je nizko dni- bi vzeli to starost za povprečno zgornjo mejo; a tudi v teh letih umre le neznaten odstotek ljudi prirodne smrti, t. j. na oslabelosti, nastale zaradi starosti. Največ poberejo starce vnetje pljuč, suši-ca, bolezni srca in ledvic, krvavitve v možganih i. dr. Iz tega smemo sklepati, da prirodna gornja meja dolgosti našega življenja s 70. do 75. letom nkakor še ni dosežena. Takisto je znano stvar, da so veliki mojstri, kakor Goethe, Victor Hugo, Michelangelo in Tizian ustvarjali mojstrovine še onkraj osemdesetih let. Na povprečno dolgost našega življenja vplivajo razne okolnosti. Nič novega ni, da ženske v splošnem delj žive od moških, zvzemši dobo med 25. in 40. letom, kar pa je oči-vidno v zvezi z materinstvom. Zakaj je ženski povprek namenjeno daljše življenja, je* težko reči. Italijani z okolice Bergama zatrjujejo, da imajo ženske sedem življenj, razen tega pa še osmo in še pol povrhu; Litvanci pa pravijo, da ie stara ženska tako žilava, da je niti v mlinu ne bi bilo moči zmleti .to smrti. povprečje pri zdravnikih. Leta 1852 so bili na primer med 1168 bavarskimi zdrav-riki le štirje, ki jim je blo osemdeset ali več let, a v istem letu je imela protestan. Prusija več kot tri-' deset osemdesetietnikov. Kratkost zdravnikovega življenja ima dovolj utemeljitve v težavah, neprlikah n nevarnostih zdravniškega življenja. Umrljivost je pri drugih poklicih seveda v tesni zvezi s poslom, ki ga ljudje opravljajo. Starejše statistike prisojajo kamnosekom, stavcem tkalcem, rudarjem, brusačem, pilar jem. delavcem v kemičnih industrijah in Utografom razmeroma kratko žvljenje, kar je gotovo razumljivo. V nasprotju z navedenim pa je treba ugotoviti, da tudi najinten-zivnejše duhovno delo ne vpliva škodljivo, zakaj znano je, da je mnogo duševnih veličin umrlo v visoki starosti. Filozofja in matematika, bi smeli skoro reči narav- za kugo, Michelangelo, Thomas;— med učenjaki: Galilei, Newton, James Watt, Linne, Reaumur, Her-schel. Vrsta univerzitetnih profesorjev, ki po izpolnjenem sedemdesetem letu, ko ne smejo več opravljati službe, še dolga leta čili »n zdravi delujejo in ustvarjajo, Je nenavadno dolgo. Po neki francoski statistiki je bila povprečna starost 150 članov pariške Akademije, ki jih vrhu tega imenujejo "Nesmrtne", več ko sedemdeset let! Izven vsakega dvoma je, da zakon podaljšuje življenje. Francoska statistika pravi: mož, ki se je oženil s 30 leti, si je pridobil 11 let. če se je oženil s 35 leti, 8, s 40 leti pa 6. Šele onstran 50. leta se "dobiček" nena. Te pridobitve — čeprav bi naštete številke utegnile biti nekoliko previsoke — ne morejo temeljiti samo na rednem, nerazbrzdanem življenju v zakonski vzajemnosti: vpoštevati ie ; treba tudi. da si v prvi vrsti ljudje ' žele za zakonskega druga zdravega, močnega človeka. Zakon ljudi nekako preseje v zmislu Darwina. Splošno priznani ugodni vrHv zakona na dolgost človeškega življenja pa velja le tedaj, če se ljui-je ne poroče v preveč mladih ali starih letih. Nasproti zelo razširjenemu nazi-ranju, da si kulturni človek krajša j življenje s tem, ker se oddaljuje od prirode, je treba naglasiti, da o- j troci prirode ali "divjaki" nikakor; I ne žive delj kakor kulturni človek,! rajši manj. Temu pa ni vzrok njih narava ali manjša življenska sila,! j ampak pred vsem okolnost. da ta i j ljudstva silno podlegajo nalezlji-j vim boleznim, ki se jim ne znajo ubraniti. Mnogo divja plemena vidijo vrhu tega v starcih brezkori-sten balast, ki ga je pobiti in po-j jesti. Prebivaici Ognjene dežele ob , lakoti prej pokoljejo stare ženske' kakor pa pse in jih pojedo, češ, da i jim psi love tjulenje, stare žensk pa ne. Vse to pa seveda ne izključuje, da bi tudi posamezni divjaki [ ne dosegli visoke starosti. Mislili bi, da je obilica dobljenih izkustev in dognanj o povprečni dolgosti življenja dala vpogleda v prilike, ki odločajo — ne sicer pri posamezniku, pač pa pri vrsti — o dolgosti življenja, toda vse razla- j ge so se še izkazale za nezadostne. s Če rečemo, da velike živali delj ži- j ve kot majhne, je to res, kadar i- j mamo v mislih slona in miš. Pre- j cej dolgo žive tudi konj, jelen in Kretan je Parnikov 7 — Shipping News -— 10. septembra: Saturn la. Tr**tic, CherlKiurg Arabic. Cherbourg, Antwi-rpen HOLLAND 1 J AMERICA LINEUP POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogna-sur-Mer, FRANCIJA ZmJanje vožnja v lil. razredu: Od New York« do LjubiJ ln vojni davek. Potuvanje s parnikl Holland •America Line |K>rtietija udobnost, duma^« mi-polotenje, neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta sli — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST. NEW YORK CITV nost pripravljata za dolgo življe- ovca. A tudi zelo majhne živali, nje: Thales, Pitagora, Dogen, Epi-! kot papiga in vran, žive dolgo, iz- *** u (Dalje prihodnjič.) Zdravi in manj zdravi poklici. Pomen poklica za dolgost življenja se da presoditi iz razvidnice, po kateri učakajo < povprečno >:— duhovniki, visoki uradniki, rentier-ji 63—66 let; ljudje, ki žive na deželi in v gozdu 62—63 let; trgovci 61—62 let; visoki oficirji, uradniki, posestniki, unverzitetni profesorji 59—61 odvetniki 58—59 let; pesniki, glasbeniki, drugi umetniki 57—58 let; učitelji na osnovnih šolah 56—57 let; kur, Arhimed, Platon, Kopernik, Leibnitz, Kant, Schopenheauer, Newton — vsi ti so učakali visoko starost. Zeno, utemeljitelj šole stoikov, je baje sam napravil konec življenju, ko mu je bil sto let. Do- relno dolgožive pa so nekatere neznatne žuželke, kot na primer sedemnajstletna ličinka cikade in prastare morske anemone. Veliki francoski prirodoslovec Buff on je prvi (leta 1749) izrazil V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z našimi znanim' parn'kE: Nenadkriljiva postrežba' In ku-hinia v vseh razredih. —$ 1 98.— Is NEW YORKA dr LJUBLJANE •« NAZAJ ^ modernem 3. razredu (Vojni dav^k $R pnsel>ej> HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH povratna dovoljenja iu druge Informacije s»e obrnit« o* [■■kalnega agenta ail na — Hamburg-American line » BBOABWAV. NEW tOEE 14. septembri: 1 >«-uT»<-h!an.l, Cherbourg, Tfambarff \>*ndarn, Itouhign« »ur Mer, H'»t-«J:i m C"nte Cranilt VapolL Oitmita 18 septembra.' Berengari«, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bitmeii K>ndam, Boulogne iur Mer. Rotterdam 19. septembra: StiitiKuit, ISoulugne mr "" " rnt-n 20. septembra: Frame, lluvre Dlyrapio. Cherbourg I .a plum). Cherbourg, Ant»-erj.en Augustus, Naj/oii, Genova 21 sepjtempra: Milwaukee. Cherbourg Hamburg Volemiam. Uoul>>gne »ur Mer, Uol-terdarn Minnekatida. Cherbourg 23. septembra: Krsolulf, Ch<-rbourg. Hamburg 26. septembra: Ma ure tan .a, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 26. septembra: I »redden. Cherbourg. Brrmen 27. septembra. lie de France. Havre YuJcsiiiia, Trst Homeric. Cherbourg PennU.n3. Cherbourg. Antwerpeo ISerlin. Cherboutg, I'remeTi Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. a 28. septembra: Albert Hnifln, Cherbourg, IlitmDiiri, leviathan, Cherbourg 1. Jesenski iz'et, — sap. t.. "I'» d« France". 2. Jesenski Izlet, — okt 18. "Me d* Frsnr*" Božični skupni izlet. — 8. dsc.. "lis de F-*nce"\ g DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodne pot >• ootovanjs na ogf«msih oarnlkih: MEXIQUE 14. sept.; 9. oktobra (11 A. M.) FRANCE 20. sept.; 11. oktobra (7 P. M.J <8 P. M.) ILE DE FIIANCE 27. sep.; 18. okt. '4 P. M-> (7 P M i N&Jkrsjfta pot po ltl •»rilci. Vinka |e v posebni kabini s vsemi m«-dernl ml udobnosti — In eievna ^ancoska kuhinja Izredno nitke cene | Vpra4a.jte kateregakoli *»oobla8«enegm agenta FRENCH LINE 1* 8TATE STREET NEW YORK. N. V. sti starcev je tudi med zgodovinar-, domnevo, da bi se "celotna doba ji in državniki, kakor Solon, Plu-tarh, Ksenofon, Kato, Meternich, Bismarck; med pesniki in pisatelji: Anakreon, Evripid. Sofokles (ki je baje dovršil "Edipa" v svojem devetdesetem letu), Pindar, Juvenal, Petrarka, Hans Sachs, Lope de Vega, Calderon, Voltaire, Wieland, let; Goethe, Victor Hugo, Grillparzer, Manzoni; med glasbeniki in komponisti: Auber, Cherubini, Verdi, Meyerbeer, Haendel, Haydn, Wagner; med oblikujočimi umetnki: Ti-zan, ki je v 99. letu starosti umi;l Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO « se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 ' POPOLEN CENIK JE PRIOBČEN ' V TEM LISTU VSAKI TEDEN življenja dala do izvestne mere presoditi po trajanju rasti." Buff on je računal, da je življenje šestkr it do sedemkrat daljše od dobe, v kateri bitje rase. Tako na primer rase človek štirinajst let in" učaka šestkrat tolikšno starost, konj rase štiri leta in doživi 25 do 30 let, tedaj spet šestkrat do sedmkrat toliko. Da ta račun nikako ne velja za vse sesalce, pa vidimo na miši, ki je že po štirih mesecih godna za ploditev in učaka najmanj dvakrat toliko, kolikor je da Buffonov obrazec. Papiga je že z dvema letoma dorasla, dobi stalno perje in spolno dozori: ker pa doživi tudi sto leti, živi petdesetkrat tako dolgo, kakor rase. Bunge, raziskovalec novejšega časa, je postavil pravilo, da določuje dobo rasti in s tem tudi dolgost življenja tisti čas, ki je novorojenemu sesalcu potreben, da se nje-i ^ova teža ravno podvoji. Človek do-I seže to v 180 dneh, konj, ki mu je' I namenjena samo tretjina človekove | starosti, pa že-v 60 dneh. Pri konju j bi se tedaj stvar ujemala. Toda pri psu, ki svojo težo že v devetih dneh5 podvoji, je ta doba sedemkrat kraj-j ša od one pri konju, med tem ko ie^ dolgost njegovega življenja vendar samo dvakrat ali trikrat krajša kot pri konju. Da žive plodovite živali manj časa kot manj plodovite, tudi povsod ne drži. To velja pač pri kuncu, podgani, miši in morskem prašičku. Tudi način prehrane so hoteli postaviti v formulo: živali, ki se hranijo z rastlinami, naj bi tivteie delj kot mesojede. Pri slonu in papigi to res velja, zato pa se po tem pravilu ne ravnajo dalgožive ptice roparice in krokodili. Nobena izmed navedenih razlag nam tedaj ne daje zadovoljivega odgovora na vprašanje: kakšna je dolgost našega življenja? Zato nam za zdaj ne ostane drugega, kakor da skromno priznamo: ne vsn^o. Ker pa premore živalstvo le prav malo bitij, ki ki bi jim bilo dano daljše življenje kot nam ljudem, nam menda ni treba tožiti, da smo' zapostavljeni. Da se nam pa celo' najdaljše življenje vidi kratko, ako j je bilo polno doživetij in bogato por vsebini — temu pač ni kriva u- i stvarjajoča priroda. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . Bnnm CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vara mi lamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovwnjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci is pod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci ispod 21. leta onih nedriavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo u stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte tm poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK K COBHANOT STREET NSW XOBK