Posamezna Številka 20 \flSarfWf; Stev. 140. v Limoni, f m ht 21 min isa LeiO ML e Velja po pošti: 32 si oolo leto naprej.. K 40-~ » en mesec „ .. „ 3.90 za Nemčijo oeloletno. „ 45'— za ostalo inozemstvo. „ 50 - V Ljubljani na domi Za oelo leto naprs).. K 36-— sa en mesec „ .. K 3«— V opravi prtjjmun meseSno „ 3-5« = Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 8 aa Nemčijo oeloletno. „ 10 » ostalo Inozemstvo. „ 13 — Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 an Stroka In 3 mm visoka ali nj« prostor) ■n mVrst . . . . po 50 T u dvs- la večkrat . „ 45 ., pri večjih naročilih primere« popnst po (logovorn. Ob sobotah dvojni tarif. Poslano: ——^ Enostolpna petilvrsta K 1 — Ishaja vsak dan izvzemši nedelje in praznil:« ob 3. nri pop. Redna letna prilog« vozni red Uredništvo ju v Kopltarjovi nlloi itev. 8/10. Rokopisi se ne vr?o&jo; nefrankirana pisma s« as = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. IZ TTSIO. Unione« venomer toži, da Slovenci brutalno zatiramo Italijane. Naš odgovor je bil lahek: dokazali smo, da jim ne delamo krivice, da smo pa sami v Trstu zatirani, kar eklatantno dokazuje urad, šola in celo cerkev. Nato se je »Unione« hinavsko izgovarjala: teh krivic mi italijanski katoličani nismo krivi, ampak le liberalna stranka. Tedaj smo prišli mi na dan s celo vrsto krivic, ki nam jih prizadevajo italijanski katoličani, predvsem seveda duhovniki: na nobeno teh navedenih točk niso stvarno odgovorili. Seveda, saj je to nemogoče. Molčali so nekaj časa, a sedaj so zopet začeli s hujskanjem. Ne imenuje naravnost »Slovenca«, a namiguje nanj, rekoč: »Pred nekaj časom se je neki časnik čudil, kako da si je »Uni one« dovolila braniti zatirano laško narodnost naših zemelj.« Govore o zatiranju^ V tržaškem mestu imajo Italijani gimnazijo, realko, navtično, trgovsko, obrtno šolo, vse polno meščanskih in ljudskih šol, mi Slovenci nimamo niti ene ljudske šoie. Zakaj ne? Ker so Italijani v večini in ta večina porablja tudi slovenski, po davkih nabrani denar izključno za laške šoie. V vsej deželi ne najdete niti ene slovenske šole v takih krajih, ki so samoitalijanski, dočim naštejemo lahko celo vrsto laških šol, ki so jih ustanovili Italijani po »Legi« in po istrskem deželnem zboru, kjer imajo slučajno večino. V Istri ima italijanska manjšina dve tretjini poslancev, slovanska večina pa eno tretjino. In tako dalje brez konca. To je zatiranje Italijanov? Nato napadajo Unionovci ljubljanskega knezoškofa, njegovo deklaracijsko politiko. Po vzoru »Reichsposte« se tudi ti katoliški časnikarji' ne sramujejo poučevati svoje škofe. Ali ni ipiel knezoškof ljubljanski pravice zavzeti stališče napram jugoslovanskem gibanju, kakor vsak drugi državljan? Unionovci obžalujejo jugoslovansko gibanje, ki da vodi v versko pogubo. To skrb naj • Unione« mirno prepusti našemu episkopatu. Ali bi ne bilo bolje, reševati krščanstvo laškega Trsta? Hic Rhodus! Dobne tri četrtine laškega Trsta so poganske. Trst je prava misijonska dežela; žalibog, da se tega dovolj ne zavedamo; žalibog, da »Unione« vse to pozablja in išče pogubne verske struje med duhovščino na Kranjskem. »Unione« pravi: »Trdno je naše prepričanje, da pomeni jugoslovansko gibanje veliko narodno krivico v škodo našega naroda, ki hoče, da so vsi deležni enake pravice.« Kdaj je še kateri Slovenec rekel, kdaj je celo mislil ali želel, da se posloveni en sam Italijan? En zgled. Vodstvo Ciril - Metodovih šol v Trstu princi- pielno zavrača vse otroke laških staršev. Tudi letos smo imeli zabeležiti par takih slučajev. Pokažite nam enega takega laškega voditelja? Kdaj je kateri Slovenec naganjal laške otroke v slovensko šolo, n. pr. v okolici? Narobe: Kje je le en voditelj laških okoličanskih šol, ki ne bi bil agitiral za laško šolo pri slovenskih starših? AH hočete imen? Mi vam s temi lahko postrežemo. -»Unione« se zaganja proti škofu Mah-niču zaradi članka v zagrebških »Novi-nah«. Kajpada članka »Unioni« urednik ni ne bral ne videl, temveč kar kopira laž-njive notice iz nemško-nacionalnih časnikov. Tako je delo Unionovcev v Trstu. Še več: nastopajo tudi proti lastnemu škofu; kar ni »za tisk«, to vrše ustno. Minoli teden so razbobneli med svoje, tudi lajike, da je presvetli zaukazal mestnim župnikom, da morajo odslej znati vsi organisti slovenski, oziroma da morajo nastaviti samo organiste, ki govore slovenski. Vse je bilo ogorčeno, naravno. Čemu bi n. pr. organist sv. Justa potreboval slovenščino? Informacije pa so dognale, da je ta vest od kraja do konca izmišljena: golo zahrbtno obrekovanje proti osebi, ki se ne more braniti. To je pot pogube, škoda za katolicizem in preprečevanje narodnostnega sporazuma, do katerega bo moralo tudi v Trstu priti. Ofenziva AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. junja. Uradno se poroča: Bitka v Benečiji se nadaljuje. Sovražnik je po zgubi največjega dela piavske fronte odgovarjal s silnimi trdovratnimi protinapadi. Za naše nove postojanke ob kanalu Fossetta, ob železnici Oderzo-Tre-viso in na Montellu se besno bore. V ozemlju Montella je boj včasih narastel do silovitosti velikih bitk na Krasu. Italijani so na nekaterih mestih svoje naskakovalne kolone pognali po šestkrat naprej. Vsled velikih zgub je moral sovražnik brez reda uvrščati svoje rezerve, ki jih je v celih divizijah in polkih metal v boj. Vsi njegovi napori so bili zaman. Bojna skupina maršala Boroeviča ni le popolnoma obdržala priborjene črte, ampak je z divizijami generala barona Schari-tzerja vrgla Italijane južno od železnice, ki pelje v Treviso, bolj proti zahodu. Tudi jugovzhodno od Asiaga je Italijan zopet enako brezuspešno naskakoval, kakor prejšnje dni. V poročilih čet se posebno pohvalno omenja sodelovanje vojnih letalcev v bojni in pozvedovalni službi. Izmed naših bojnih letalcev si je priboril stotnik Brumovvski svojo 33. in 34., nadporočnik Linke-Crawford svojo 25. in nadporočnik pl. Fiala svojo 23. zračno zmago. Italijansko uradno poročilo. Rim, 19. junija. Uradno: Sovražnik ponoči 18. in včeraj od Asiaške planote do Montebella ni napadal. Delne njegove napade smo odbili na Monte Grappi in na Montellu. S sunki smo napadali na Asia-ški planoti, kjer so oddelki zaveznikov ujeli nekaj dvanajstoric ujetnikov in zaplenili dva topova. Naše topništvo ni dopuščalo s svojim morečim osredotočenim ognjem miru sovražnim množicam, ki smo jih zadržavali ob črti bitke in ki so se premikale za fronto. Ob Piavi je bilo včeraj zjutraj mirno, a popoldne se je zopet pričela biti divja bitka. Preprečili smo vse nove sovražne poskuse priti iz Sant' Andrea v Candelu na desni breg. Na rečnih nasipih med Candelnom in Fossatto je preskušal sovražnik hrabri odpor naših. Elan sovražnika je tam omagal na ne-omajljivem junaštvu naše pehote. Boj se je bil vsekakor silno, toda na širši črti, v odseku Fossatta, jugovzhodno od Meola in severno od Sile. Sovražnik, kateremu smo ostali za petami, se je obupno branil. Boja so se udeležila tudi naša in letala zaveznikov, ki so vrgla 15.000 kg krogelj in 10.000 strelov iz strojnic na ranljive cilje sovražnih čet, ki so bile zaprte v tesno omejeni prostor na desnem bregu. Bitka se ljuto nadaljuje in se sovražnik ne ozira na strašne izgube, ki mu jih zadajajo ogenj naših strojnic, naši topovi in naši letalci že pet dni. Odkar se je pričeia bitka, smo ugrabili 9011 ujetnikov in se polastili več topov in na stotine strojnic. Število sestreljenih letal se je zvišalo na 50; le dve naši ali zavezniški letali se nista vrnili. XXX Bitka, ki se bije ob deroči, močno narasli Piavi in na visoki planoti »Sedmerih občin«, se je spremenila v strašno bitko. Noči jo več ne prekinjajo. Sunki in protisunki si neprestano slede. Boj divja neprestano od pobočja Montello do Asiaga. Na obeh straneh: na avstrijsko-ogrski in italijanski se napenjajo vse moči, da se izsili odločitev. Položaj se je v toliko pojasnil, da je vodil glavni napad Boroevič čez Pi-avo. Italijanski poveljnik Diaz je pričakoval glavnega sunka iz gora, a zdaj pošilja močne rezerve italijanske armade pri Padovi v boj v lagune, v sre- Večeri oh Lemanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Slele. (Dalje.) Gospodična W i 1 s o n. Zelo razumno je, kar ste pov j.('i o trpljenju človeštva, toda zdi sc mi, ca pri tem srce ni prišlo do veljave. S i e m i o n o w. Vse bi bilo dobro, kar je g. Hainberg povedal — če bi ne bilo Boga. V tem slučaju bi bilo človeštvo samo zase in pred samim seboj odgovorno. — Toda ker je Bog, ki je sama dobrota, sama svetost, to človeštvo, nesrečno in slabo, pa njegova stvar, njegovo dete — se vsa ta izvajanja razprše v nič. Ali bi Bog ne bil mogel svojega dela obraniti zla? Ali bi se ne Bil mogel vzdržati stvarjenja? — Res je, da je človeštvo polno krivde, grešno, toda to ga dela po mojem prepričanju, kakor sefn dejal, še nesrečnejšega in še bolj pomilovanja vrednega. Te slabosti padajo aa človeštvo z nekim fatalizmom, katerega se ne more oprostiti. Kolikokrat se je te v teku svoje zgodovine poskusilo dvi- gpiti, nekoliko se civilizirati, povzpeti se do svojih idealov — toda vselej so se slabosti, nebrzdanosti strasti, zločini povrnili v celih trumah s podvojeno silo in izpod-jedli njegovo življenjsko moč. Kako je vendar moglo človeštvo zmagovati to len-sko silo?! x Zastonj! Ateist ne morem biti; izmed vseh neumnih svetovnih nazorov se mi zdi ta najnedostatnejši, toda včasih se vprašujem: ali ni imel mogoče Zaratustra prav? Ali ni razen Boga, ki je dober, tudi kak nasproten pol, kak vtelešen princip zla, ki se bojuje z Bogom, ki se skriva v globini materialnega bitja — v nasprotstvu z Bogom, ki biva na višini duha? In ali ta mogoče narava, v kateri se borita i tako čudovit način trpljenje in grdos'. lepoto in radostjo življenja, in vsa člo. h i zgodovina, v kateri bijeta greh in krepost tako hudo bitko, samo arena tega boja med bogovi? Deville. Gospod Siemionow, to piorajo biti jako temni trenutki, v katerih dovoljujete svojim mislim, da se zalete prav do Or-muzda in Arimana. Taka rešitev vprašanja ni dosti boljša od ateizma, katerega odklanjate; ker če dobrota spada k pojmu Boga, mora ta biti absolutno bitj«, ki izključuje vsako odvisnost in vsako istovrstno bitje. Iz tega. kar ie duhovnik DOYe- dal o negativni naravi zla, sledi, da absolutni princip zla ne more obstojati. Stari so lahko iskali v tem dvobožnem nazoru razlage za nasprotstva, ki so jih videli v naravi in sebi; toda pri modernih filozo-fičnih in verskih pojmih se je ta misel razpršila kot dim, in se ne pojavlja več — k večjemu morda kot projekcija notranjega stanja razdvojenih duš na nebni svod. Čc hočemo razumeti veliko vprašanje zla, ga moramo kolikor mogoče opredeliti v njegovih pravih merah in se oprostiti pretiravanja fantazije, ki sc pri tem predmetu lahko razgreje; dobrodošle nam bodo opazke g. Hainberga. Potem pa moramo odkazati zlu primerno mesto v vse-mirjti ter skušati z duševnim očesom objeti celoto božjega dela. — Človeško življenje na zemlji je v svojem bistvu — če "■c-fratno kot zaokroženo celoto — vno v primeri z dobroto Stvar-nikovo, ipljenje v njem jc pogosto brez cilja, smrt okrutna, in kot se je izrazil g. Siemionovv, nesmiselna. Toda če je naše življenje samo malenkosten del naše eksistence, prehodno stanje, preračunano ne na to, da ga uživamo, ampak na to, da se izpolnimo — torei za človeka to, kar je bivanje zrna v zemlji za poznejše, v blesku solnca se razcvitajoče življenje rastline, — če je zahteva narave razumnih in jjrostih bitij sploh taka. da ne morejo ime- dišče, posebno pa proti 360 m visokemu Montellu; kjer je vzelo severno krilo armade nadvojvoda Jožefa že dve tretjini gore. Italijani so namerili proti Montellu svoj glavni napad: bit« ka je tako silna, kakršne so se bile na Krasu. Ljuti boji so se bili tudi za no< ve postojanke južnega krila Boroevt. čeve vojne skupine ob prekopu Fo< setta in v središču bojišča. Sovražn« napade so naši dozdaj odbili. Zdaj grt za to, če bosta vzdržali krili Boroevi čeve vojne skupine naval entente, do. kler ne pridejo čez Piavo nove sile. Neutralna sodba o bitki ob Plavi. Bera, 19. junija. (K. u.) Vojaški kritik »Baseler Nachrichten«, polkovnik Egli, piše: Od sovražnikov Avstrije-Ogrske je še ostal resen sovražnik Ita. lija.-Nemci in Ogri v avstrijski-ogrski armadi so zvesti svojemu vojnemu gospodu in politiki osrednjih velesil, č« ne upoštevamo še njih sovraštva nasproti odpadlemu zavezniku. Poročila o nezaupljivosti Čehov in Jugoslovanov močno pretiravajo. Če ie tudi dovolj nezadovoljnih elementov, ni misliti, d; dosežejo v armadi uspeh, ker se bode posebno proti Italijanom Slovani tudi v bodoče izvrstno bili, kar so že pre} storili. Položaj je bil na italijanskem bojišč u zadnje čase tako napet, da avstrijsko vojno vodstvo ni moglo misliti, da iznenadi sovražnika in je morale zato napasti na celi bojni črti. Izključeno ni, da je nastopilo avstrijsko-ogr-sko poveljstvo z vso svojo silo na bene-čanski ravani. Če se obema armadama katerima poveljuje Boroevič, posreč od Piave prodirati proti zahodu, se bc kmalu zmajal tudi vzhodni del italijanske fronte. Prehod čez Piavo. Rotterdam, 20. junija. (K. u.) Dopisnik _»DaiIy Telegrapha« pri italijanski armadi je poročal 16. t. m.: Sovražnik je pridobil največ ozemlja v odseku ob Piavi. Avstrijske ogrske čete so prekoračile tam reka na treh točkah in so utrdile v prvotnih italijanskih črtah tri velika mostišča. Da prikrijejo prehod, so izstrelile veliko krogel, ki so pokrile z gostim črnim dimom reko in italijanske strelske jaike. Najvažnejše točko tvori Montello, ki tvori zvezo mec gorsko črto in spodnjim odsekom ob Piav: in ker bi sovražnik z Montella ogrožal italijanske obrambne postojanke v piavslke in združitev poljsko kraljevine z Galicijo kot sklenjen program nvslrijske-ogrcikp vlade. '4«to .ie ukrajinsko imrlamemartip tfeatopgtvo aa* litevalo, naj ministrski predsednik kategorično izjavi, ali se s temi izjavami člana svojega kabineta strinja in če ne, ali hoče temu početju dr. pl. Twar-dowskefra napraviti konec. Dr. pL Seidler J« v*el ugovor na »nanje- 4- Proces v Marmaros-Szigetu. 19, in 20. t. m. ee zaslišali več legljskih praporščakov, računovodij in nadzdravnika KOn-czackega. Vsi so izpovedali več ali manj soglasno, da so smatrali po brest-lilOv-skem miru za svojo pravo vrhovno oblast regentski svet v Varšavi. Povelje za odhod 15. februarja 1918 so večinoma iivr-5111, ne da bi vedeli, za kaj pravzaprav gre. Aretirani so bili s štabom v Sadagori. + Protest proti avstrijski rešitvi vprašanja Poljske je poslal pri tretjem brlmju proračuna v pruskem deželnem zboru svobodni * konservativec poslanca Liidicke. Izvajal je: Gospodu državnem« kanclerju smo že septembra 1916 predlo* žili naše težke pomisleke proti ustano* vitvi kraljevine Poljske. Kongresna Polji ska ni spolnila nad, ki smo jih pričakovali z ozirom na slovesno proklamacijo dne 5. novembra 1916, nastale so marveč poele-« dice, ki smo jih od te proklamacije priia* kovali. Dnevno časopisje nas zopet Mm učuje, da dela avstrijska ogrska monarW-< ja iznova na rešitev vprašanja Poljske y avstrijskem smislu. Svobodni konserva-tivci izražajo prepričanje, da se vprašanj«! Poljske ne more odločiti, dokler traja vojska. Življenjski pogoji Nemčije in Prusiji, posebno pruske vzhodne marke, ne dovoljujejo, da se reši to za procvit Prusije {a za bodoče zvezno razmerje med Nemčijo in Avstrijo tako važno vprašanje pre}» preden se ve izid vojske. Desnica pruske zbornice je izjavi živahno pritrjevala. Poljaki in Nemci. Nemški viri poročajo 20, t. m., da pogajanja s Po* ljaki niso imela doslej nobenega uspeha in da bo Poljski klub v svoji danal* nji seji najbrže obnovil krakovske sklepe. V tem slučaju da bi ne bilo misliti na sklicanje parlamenta. 4- Kako snubijo Nemci Poljake. Berlin, 19. junija. V Torunu je vzdrževalo nekaj poljskih dam zasebne poljske šole »a poljsko deco. Vladni predsednik je odredil, da se te šole zaprejo in je zagrozil z zaporom. Poljski list v Torunu smatra to odredbo za posledico novega kurza protf Poljakom. 4* Nemci se ne razumejo med sebcf. V nemškem državnem zboru je pripovedoval vojni minister Stein sledeč dogodek« »Pred nekaj dnevi je pristal v Monakovu zrakoplov. Najbližji vojaški urad je bil obveščen o zrakoplovu, toda i? njega so stopili ljudje, ki so govorili v tujem jezik«. Pojasnilo se je, da so to bili saški častniki.« V državnem zboru je vzbudila ta vest veliko veselost. + Rusija in ententa. Vossische Ztg,« poroča iz Stockholma: V prejšnjih letih mnogoimenovani ruski agitator Burcev odpotuje v kratkem v Ameriko z namenom, da pridobi pomoč Amerike za rusko revolucionarno demokracijo proti boljle-vikom. Za Burceva je padec boljševikov predpogoj za obnovitev vojne proti Nemčiji. Z »New York Heraldom« in drugimi velikimi ameriškimi listi je sklenil Burcev pogodbo o svojem sotrudništvu, da ameriškemu javnemu mnenju pojasni razmere v Rusiji. Razen tega hoče širiti svojo pro' pagando s predavanji in na druge primerne načine. Težave njegovega poslanstva so v tem, da smatrajo tako Združene države kakor tudi Anglija — prijateljsko —« intervencijo v Rusiji za zelo nujno, dočim hoče Burcev in revolucionarna demokracija sprejeti ponudeno pomoč entente za vojaško upostavo Rusije šele potem, ko bodo preje sami vrgli boljševike. Ogniti ee hočejo odiju, da bi porazili boljševike t pomočjo inozemstva. Na drugi strani se pa Anglija in Amerika že dalj časa živo pogajata z boljševiki, da bi jih nagnili do tega, da bi entento naravnost prosili za vojaško akcijo, Boljševiki pa dobro vedo, da bi bilo to le na korist revolucionarnim demokratom, ker bi se boljševiki v tem slučaju obtežlli z odijem, da so poklicali na pomoč zunanje vlasti. Na Angleškem in v Ameriki uspeha Burceve smeri in njenih načrtov proti boljševikom očividno niso posebno gotovi. Tako London kakor Washington delata danes z boljševiki. Pa tudi na boljševiški štreni vidno raste tendenca za sodelovanje z niima, posebno z Ameriko. V merodajnih ameriških krogih razmotrivajo celo vprašanje, da bi v Rusijo poslali ameriške čete. S tem nai bi se dala prizadevanjem za ustanovitev nove velike ruske armade gmotna in moralni opora. Rusija zahteva odstranitev angleških vojnih ladij. Ljudski komisar zunanjih stvari Čičerin je izročil angleškemu poslovodju in ameriškemu .ter francoskemu generalnemu konzulu v Moskvi sledečo noto: Ko se je ločila Rusija iz vrste vojskujočih se držav, Se je začetkoma ruska vlada še obotavlja 1» **bt*Vftti, naj angleške vojne ladje zapuste severna pristanišča. Pojneje je opozoril nadomestni komisar zunanjih zadev, da je potrebno, da zapuste antfleSkfi l«die severna pristanišča- Pa* skusi, izkrcati morebitne oddelke, bi iz-/' ili energične ukrepe ruske republikanske vlade. Ljudski komisarijat zunanjih stvari pa tudi energično protestira, da bi ostale vojne ladje drugih držav v naših severnih pristaniščih in vodah, -j- čeho-Slovakl v Sibiriji. Iz Moskve se poroča: čičerin je izročil zastopnikom entente noto, ki naznanja, da bo odredil najstrožje ukrepe proti vstaji Čeho-Slova-koftJ. Iz Moskve se dalje poroča, da so easedli Čeho-Slovaki skupno s kozaki in « Kirgizi Omsk. 4- Novo časopisje na Češkem. »Na-šinec- poroča: -Češka državnopravna demokracija je pričela izdajati v Rakovnici za severozapadno Češko nov tednik »Nove proudi«, — Tednik »Narod« izhaja ob nedeljah kot organizacijski vestnik češke državnopravne demokracije. — Češka socialistična stranka Izda v najbližjih dneh list mlade generacije »Majak* in v Plznu tednik »Češka demokraeie«, — Združeni demokrati pričnejo izdajati dne 27. t. m. tednik »Pražsky kraj«, ki bo namenjen or-ganizatoričnim zadevam stranke v osrednji Češki. Za jesen se pripravljajo v Pragi novi dnevniki. Združena katoliška stranka prične izdajati »Mir« kot dnevnik. Istotako spremene Mladočehi list »Češka svoboda« v dnevnik. — Tudi češki židje mislijo na svoj dnevnik, ki bi bil namenjen pred vsem narodno-gospodarskim in kulturnim aadevam. -f- Ukrepi boljševikov proti Čeho-Slo-vakom. Petrograjska brzojavna, agentura pOroča: Vrhovni poveljnik, ki vodi opera-elje proti Čeho-Slovakom, je zapovedal, naj posebno pri Slmbirsku zapro in usmrte vse OSebe, ki vodijo vojsko proti revoluciji. Ravho tako naj se postopa z vsemi tistimi, fcj poskušajo kljub prepovedi v gamarskem odseku potovati na ladjah po Volgi, Poroča se, da so poškodovali Čehi z obstreljevanjem Samaro in da so delali silo rdečim gardam in upravnim činovnikom. Protire-volucijonarji najbrže ne nameravajo držati mesta, ker izpraznujejo vsa skladišča. -j- Kardinal Mercler, Wllson in Sa-landra Člani francoske »Akademije«. Francoska akademija moralnih ln političnih ved je izvolila za svoje člane kardinala Merciera, Wilsona in Sa-landro. 4- Vprašanje Odrina. V »Kakitu« je pisal podpredsednik turške zbornice Hus-sein Djahid: V sedanjih razmerah je Odrin obsojen, da ne more živeti. Odrin itior* ostati turški in n« sme postati bolgarski, ker Bolgarija nima nobene zgodovinske in tudi ne etnografske pravice do njega, Bolgarija, kf bo prva velesila na Balkanu, bo izpostavljena sovraštvu Rumunije, Srbije in Grške; pomoči more pričakovati le od Turčije, ker sta Nemčija in Avstrija Ogrska le preveč oddaljeni od nje. 'V + španska zahteva Gibraltar. V seji kongresa 11. t. m. je izjavil ministrski predsednik Maura z ozirom na Gibraltar-»ko morsko ožino, da zahteva njeno last naroddVa potreba in da se mora Španska j pripraviti za svojo bodočo misijo, da uveljavi v primernem trenutku svoje pravice. -f Grey o zvezi narodov. Reuter poroča: Grey je spisal brošuro o zvezi narodov, v kateri izvaja med drugim: V sedanji vojski gre za več, kakor za usodo posameznih dežela, držav, ali za usodo kontinenta. Vsa moderna civilizacija je v nevarnosti, Moderna civilizacija le tedaj ne bo uničena, če se vojskujoči in nevtralci kaj nauče iz skušenj vojske. Nemški narod mora prešiniti zavest prepričanja, da je boljša tista varnost, katero zagotavljajo pogodbe, kakor volja do moči. Dnevne novice. — Promocija. Danes je bil v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja prava, pravni praKtikant tukajšnjega deželnega sodišča in poročnik pp. št. 17, Josip S t U11 e r, sedaj v Dupljah na Gorenjskem. — Češka koča pod Grintovcem na Jestfrskem vlomljena ln oropana. Neznani ilikovci so letos vdrli v češko kočo, razdrobili okna, izsekali podboje vrat ter odnesli ln pokradli zelo mnogo oprave iz koče, pred vsem kuhinjsko posodo, rjuhe, odeje itd. Škoda, ki zadene češko podružnico, je ogromna ter tem občutnejša, ker se v sedanjih časih pokradeni predmeti ne dado nadomestiti, — Dostop do češke koče na Jezerskem je, kakor nam poroča slovenski turist, postal zelo nevaren, ker se češka steza ni mogla med vojno popravljati. Turistom se priporoča le spodnjo stezp mimo Štularjeve planine; zgornjo pa le v sprem-sw*» vodnika. — Koča S. P. D. na Veliki Planini. Slovensko planinsko društvo objavlja, da se 9tvori planinska koča na Veliki Planini nad Kamnikom v soboto, dne 22. junija. Koča bo oskrbovana in je založena s podobnimi živili in izborno pijačo. Oskrbovala jo bo tudi letos gospa Madonova. Pri* ;>oroča se poset Velike Planina komor iei posebno mimo sv. Primoža lahek pristop in kjer je zelo bujno razvita planinska flora. Koča ostane oskrovana do konca septembra. — Požar. V Zgornjih Prapročah pri Lukovici na Gorenjskem je v torek, dne 18, t. m., popoldne pogorel hlev in svinjak pri Hkavcu (Tkalcu). Kako je nastal ogenj, ni znano. Kravo, tclico in eno svinjo so ljudje rešili, dva prešiča sta pa zgorela, ker je ravno pri svinjakih pričelo goreti. Hišo so oteli gasilci iz Lukotrice. Posest-nica je vdova, katere mož je prišel letos iz ruske fronte domov in je doma umrl pred dvema mescema, zapustivši vdovi dom in petletnega sinčka, ki pa je bil ta-čas pri materi na njivi, ko je nastal ogenj. Zavarovana je bila za malo svoto. Gasilna dela je vrlo vodil g. c. kr. stražmojster iz Lukovice. Le žal, da so cevi puščale. Po-gorelki na pomoč! — Ledine nad Idrijo. Tudi v tem vojnem letu ni opustila naša Marijina kongregacija javnega nastopa svojih članic v dobrodelne namene. Tozadevni prostovoljni darovi se bodo porabili za nujne lokalne potrebe. Nepričakovano velika udeležba občinstva pri tej nedavno potekli prireditvi je nudila najlepšo priliko, da smo glasno izrazili svojemu heroičnemu prvobori-telju in letošnjemu dvajsetletnemu jubilantu na verskem in narodnem bojišču, svojemu knezoškofu neomejeno zaupanje in častitke. — Na c. kr, državni gimnaziji v Novem mesttv se bodo novi učenci za I. razred Šolskega leta 1918/19 vpisovali 28. junija popoldan od 2. do 5. ure v provizorični konferenčni sobi poleg frančiškanskega samostana. Učenci naj v spremstvu staršev ali njih zastopnikov prineso s seboj rojstni list in obiskovalno spričevalo ljudske šole, dano za vsprejem v srednjo šolo. Sprejemni iziti se bodo vršili 29. junija. — Za vseučiliškega rektorja zagrebškega vseučilišča je izvoljen za leto 1918-1919 profesor bogoslovne fakultete dr. I. Angjeo Ruspini. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je ustavljen odslej na sledeče voj-nopoštne urade: 120, 270, 290, 298, 365, 369, 379, 386, 391, 403, 407, 419, 421, 424, 425, 435, 613 in 627. — Javna dražba lova občine Brezni-ca. Dne 17. t. m, se je vršila pri okrajnem glavarstvu v Radovljici javna dražba lova občine Breznica. Ta lov, ki obsega revir po Stolu in bližnjih planinah, je imel zadnjih 14 let v najemu nek žid Luchsinger iz Nemčije za znesek 500 kron. Letos je potekla najemninska doba, vsled česar je prišlo do javne dražbe. Za dražbo se je najbolj zanimal g. Kržišnik, znani Trebušnikov stric iz Žirovnice. Bilo mu je največ ležeče na tem, da iztrga lov tujcu-Nemcu in da preide v domačo last. Pri dražbi je cena lovu kaLhitro poskočila, čeravno je prejšnji lastnik Luchsinger dražil samo po smešnem znesku ene krone. Lov je dobil g, Kržišnik za ceno 9300 kron. — Štetje iondov za vojaške invalide in za preostale svojce vojakov. Na ukaz c. kr. ministrstva za socijalno skrbstvo z dne II. majnika 1918, štev. 6731, se izvede v najbližjem času po celi Avstriji štetje vseh obstoječih fondov, ustanov, komitejev, društev, pomožnih akcij in podjetij (n. pr. zabijanje žebljev v brambene sohe ali bram-bene ščite), ki imajo namen si nabaviti polom zbirk sredstva za preskrbo ali podpiranje vojnih invalidov in preostalih svojcev padlih ali umrlih vojakov. Uprave vseh takih fondov in ustanov kakor tudi vsi komiteji društva, pomožne akcije in podjetja te vrste naj se zglase kakor hitro mogoče pri onem političnem oblastu, v čigar okolišu imajo svoj sedež (v Ljubljani pri mestnem magistratu, zunaj Ljubljane pri dotičnem okrajnem glavarstvu). — Zveza čeških industrijalcev. V Pragi se je ustanovila 18. t. m. zveza čeških industrijalcev. — Zborovanje čeških bogoslovcev na Velehradu. Češko-slovanski bogoslovci imajo letos na Velehradu zborovanje dne 29, in 30. julija. Zimski viharji so se umaknili! V zapuščenih strelskih iacklh ln na bojnih poljanah vzhoda kliiejo trave, cvetlice in bogato snopje. Pot do velike žetve končne zmage in splošnega miru kaže 8. i^ilna posojilo. Poziv ! Med Ljubljane in Št. Petrom na Krasu so neznani zlikovci vdrli v železniški voz in oropali mnogo dragocenih reči, ki so bile lastnina cerkve v Nabre žini. Pokradli so veliko mašnih srajc ln cerkvenega perila, kakih 25 kg sveč, sedem najboljših mašnih plaščev, pluvijal, dalmatike in drugo. Kaj začno z našimi plašči? Ako kdo opazi kako sled, je prijazno naprošen, da naznani to duhovnemu uradu v Nabrežini. — Pogreša se Anton Vuk iz Tržiča že skoro štiri leta. Zadnjikrat je pisal 1. septembra 1914 iz Galicije. Služil je pri lovcih štev. 7, 1. komp., vojna pošta 73. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči Heleni Vuk v Tržiču, —- Sprejme se za svojo k neki družini na Dolenjskem dcklica v staroMi od 3. do 6. let brez staršev. Deklici bi se zelo dobro godilo. Uubilanske novice. lj Člani Marijine družbe gospodov se vabijo, da se udeleže polnoštevilno današnjega sestanka v restavraciji »Uniona ob 8. uri zvečer. lj Spored četrte javne sklepna produkcije gojencev Glasbene Matice v soboto, 22. junija: 1, a) Fr. Liszt: NocturOo, št. 3; b) Anton Dvorak: Humoreska. Klavir gdč. Jadviga Poženel, VIII. razred. 2. Vitezslav Novak: Gorska balada. Poje gdč. Nilka Potočnik, VIII. 4. Emil Sjogren: Sonata, op. 19, za gosli in klavir. Gosli g. Stanko Sever, V.; klavir gdč. Marija Finž-gar, VIII. 5. K, L5ve: »Div«. Norveška balada. Poje gdč, Jelica Sadar, V. 6. Rei-neeke: Balada. Klavir gdč. Marija Finž-gar, VIII. 7. a) Saint-Saens: Pesem iz opere »Samson in Dalila«; b) Mascagni: Romanca iz opere •-Cavalleria rusticana-. Poje gdč. Mila Počivalnik, VI. 8. a) Mac Dowell: Noveletta; b) Strauss - Schutt: Koncertna parafraza na motive iz spevoigre »Netopir«. Klavir g. Franc Golob, VIII, 9. B, Smetana: Sesterospev iz opere »Prodana nevesta«. Pojo gospodične: Mila Počivalnik, Jelica Sadar, Helena Mlinar, in gospodje LeopolO Kovač, Pavel Debe-vec in Franc Trošt. — Šola pod točko 1. Sdč. Marte Dolejševe; pod točko 6. gdč. are Chlumecke; pod točko 4. g. Josipa Vedrala; pod točko 3. in 8. g. Josipa Pav-čiča; pod točko 2., 5., 7. in 9. g. Mateja Hubada. — Pevske točke na klavirju spremljata gdč, Nilka Potočnik, VIII., in g. Franc Golob, VIII., iz šole gosp. Josipa Pavčiča. lj Na c. kr, državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje izključno le v jeseni, in sicer v dneh 14. in 15. septembra. Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. višja stavbna šola, 2. višja mehanično-teh-nična šola, 3. strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo, 4. ženska obrtna šola, 5. javna risarska in modelirska šola. Za vstop v višjo obrtno šolo jc treba absol-virati spodnjo gimnazijo ali realko, izjemoma zadošča tudi meščanska ali pa 8-razredna ljudska šola. Za druge oddelke je podlaga ljudska šola. Ostali Oddelki zavoda: Delovodska šola mehanično-tehnič-ne smeri in za elektro-tehniko, mojstrska šola za mizarstvo in vsi specialni tečaji ostanejo zaradi vojnih razmer tudi v prihodnjem šolskem letu zaprti. — Vsa podrobna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu. Šfaierske novice. š Koncert v Mariboru. Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 23. t. mes., ob pol 5. uri popoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma svoj prvi koncert, odkar je vojna. Spored je sledeč: 1. Vo-Idrič: Molitev, mešan zbor. 2, M. Bruch: Koncert G-mol, gosli in klavir, 3. Kimovec: Oblaček, moški četverospev. 4, A, Dvofdk: Adagio iz A-mol-koncerta, gosli in klavir, 5, O, jesenske duge noči! Narodna, mešan zbor. 6. J. Kocjan: Serenada, gosli in klavir. 7, Dr. A. Schwab: Dobro jutro! Mešan zbor s klavirjem. — V ve-stibulu bodo prvi sedeži po 3 K, v gostilniški sobi drugi sedeži po 2 K in stojišča po 1 K. Predprodaja se otvori v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Ker je zanimanje za koncert veliko, naj si preskrbi vSakdo pravočasno sedeže. Š Smrtna kosa. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je umrl umirovljeni profesor mariborskega učiteljišča Franc Spin-tre. Svoj čas je služboval med drugim kot nadučitelj v Kamniku in na učiteljišču v Kopru. š Letalci za 8. vojno posojilo. Od 22. junija naprej bodo po Štajerskem metali letalci agit&cij&ke letake ra 8. vojno posojilo. š Dezerterja kot vlomilca. Brata Karel in Franc Vogrin, rojena v Mariboru, sta pred par mesci dezertirala in se že dalj časa klatila pod lažnjivimi imeni in lažnji-vimi listinami po Mariboru in okolici. Pri soprogi železniškega sprevodnika J, Krenn v Krčevini sia našla večkrat svoje pribežališče. V sredo, 21. t. m, so pa zasledili njuno skrivališče orožniki in oba aretirali pri Krvtfiovi, w> nalH tudi vlomilsko orodje. Izviiila sta veliko tatvin in sta osumljena, da sta 9. t. m. ponoči ukradla kavarnarid Kupnik na Franc Jožefovi oe-sti iz železne blagajne 5000 K. š Napad na rekvizicijsko komisijo. Svoj čas smo obširno poročali o napadu Htajerc.i.jaijjikeg^ župana Ačka na rekvizicijsko komisijo. Te dni je bil Ačko pred ol; rožno sodni.jo v Mariboru obsojen ua 8 mesecev ječe, ujegov par magač Rorko pa na 3 mesece ječe. š 13.000 litrov bencina je zgoreld na praškem državnem tovornem kolo« dvoru. Železničarjem so je posretU^ cla »o ogenj omejili. \ —........i Primorske novice, p Umrla je v vojaški bolnišnici v Vi-pavi učiteljica gospica Olga Slejko iz Tolmina. 1 p Predsedstvo slnvenske stavtoono zadrnce »Svoj Dom« vabi vse zadružnike na raagovor v Gorico in sicer na dan i. julija 101.8 ob treb popoldne M prostorih hotela. Jelen. P Padel je na tirolskem bojišču sin glavnega urednika Edinosti Maksa Co-tiča — Dušan Cotič. p Išče se begunska družina, koje go« spadar bi bil mizar, pocl jako ugodnimi! pogoji. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce, p Darila za goriške begunce. Gospod Franc Čeh, župan v Drugovižu, in gospod Marko Siderig iz RomanSa v Furlaniji, sta darovala vsak po 20 K /.a goriške begun« ce, za kar se jima Posredovalnica najtopV leje zahvaljuje. \ Prmm*M* pr Z a slevensko narodno gledali« šče. Okrajni odbor reškega mesta Vel-* vary je poslal po svoj eni g. župani ljubljanskemu županu darilo 100 kronj z željo, da bi se čim preje Izpolnila slo^ venska želja Lu se otvorilo znova slo^ vensko narodno gledališče. Velvary S0 prvo mesto, ki ae*je spomnilo naŠegal kulturnega podjetju. Nadjamo se, dal bodo posnemali zgled reške občine tudi naža slovenska mesta in vse ubčlnei slovenske! Gdč. Anica Kurent in Via* stimilar Levstikova i/. Krškega sta namj poslali znesek 440 kron kol Čisti iznod po predstavi Županove Aliejke, ki se jd v korist našemu slovenskemu Rledali« šču vršila dno 9. t. m. v Krškem. Nada« lje nam je poslal g. V. Premk darild 25 K. Narodni Lisi,v v Pragi nam pošin ljajo dar 155 K, s katerim zneskom sO pokazali l»r«tsko slovansko vzajemnost na kulturnem polju. Apeliramo ponovno na vse one, ki čutijo in ki delajo Z nami, da prispeva vsak po svojih mov čeh za naše narodno gledališče! pr Za gledališki zbor se potrebuje veS pevk in pevcev. V prvi vrsti prihajajo v| poštev bivši člani zbora, ki imajo že nekaj naštudiranega repertoarja, v drugi vrsti pa pevci in pevke, ki imajo sploh žc pevsko prakso ler so sodelovali pri društvih' aH v cerkvah. Dobrodošli bi bili zlastj pevci in pevke, ki bi se utegnili udeleževati tudi dnevnih, a ne le večernih pev« skih vaj. Osebne ali pismene priglas« sprejema ravnateljstvo gledališča. pr Za gledališki orkester se iščefd rutinirani glasbeniki za pihala >n za godals« (izvzemši gosli). pr CodeTc iuri9 canonici izdata Heidet! in Pustet še v tem mesecu v lepi obliki in z najnovejšimi dodatki. To se je dovolild tema tvrdkama zato, ker jc vatikanska izdaja predraga. Toliko v znanje onini, ki Š0 kodeksa nimajo. a M eso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev, 1 do 1400 prejmejo goveje meso pol znižani ceni v soboto, dne 22. t. m. po« poldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2, clo pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3« do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4< do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5/ Ure štev. 1201 do 1400, a Telečje meso za težko bolac. Tisti težko bolni, ki leže in ki so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijjkem uradu, dobq telečje meso v sqboto, dne 22. t, m. od 7< do 8. ure zjutraj na Poljanski cesti štev. 15„ S seboj morajo prinesti izkaznice, na katere dobivajo sicer meso. a Mesarji bodo prodajali v soboto, dno 22. t. m. le po 10 dkg mesa na osebo. Male množine mesa so kriva okrajna glavarstva, ki zelo ovirajo dobavo klavne živina za Ljubljano. V?lcd istega vzroka pride v soboto v cerkvi sv. Jožeta na vrsto le 1400 strank z zelenimi izkaznicami B. Ostale številke prejmejo meso najbrže v nedeljo, a Petrolej za obrtnike, zavode, urade itd. Izpolnjene vprasalne pole za petrolej, ki sc izdajajo v mestni posvetovalnici na magistratu se sprejemajo ravnolam le še do 23. junija. Na poznejše vložene vpra-šalne pole se bode oziralo le, če bi preostalo po razdelitvi še kaj petroleja. Kdo je upravičen do petroleja in katero potrdilo mora doprinesti prosilec petroleja, je razvidno iz razglasa, ki je bil objavljen v »Slovencu in »Napreju dne 15. junija, v »Slovenskem Narodu« in »Ljubljančanki« dne 17. junija. To se sporoča sedaj zadnjič. a Prošnje za sladkor za vkuhavanje sadja se več ne sprejemajo, ker je rok za priglasitev že potekel z dnem 20. junija, kar je bilo parkrat objavljeno v listih. a Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 24. t. m. dopoldne strankam z zeleno izkaznico B od št. 600 do 800. Vsaka oseba dobi 1 četrt kg praških klobas, kilogram stane 4 K. G&spsdarske novice. g Utesnitev zakola ovac. Iz vsega ravnanja ovčjerejcev bi se dalo sklepati, da mislijo, da je zakol ovac še vedno neomejen. Glede tega so pa z ozirom na naredbo c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 9. februarja 1917 št. 58 drž. zak. v zmoti. V smislu § 2. navedene naredbe se smejo klati le: 1, Koštruni v starosti najmanj poldrugo leto; 2. ovce pa po 2 letih. Izredne izjeme smejo dovoliti edino politične oblasti prve stopnje (okrajna glavarstva in magistrati avtonomnih mest). Volna zaklanih ovac se mora oddati pristojnemu na-birališču Naredba je bila izdana vsled tega, da se kolikor mogoče zviša število ovac, katerih volna se bo rabila za potrebno obleko, meso pa za preživljanje prebivalstva. Prestopki te naredbe se bodo najstrožje kaznovali. g Prodaja sena v košnji je po novi odredbi dovoljena, toda posestnik travnika mora naznaniti oddano košnjo c. kr. okrajnemu glavarstvu in mora navesti ime kupca (najemnika) in množino pridelanega sena. Kupec (najemnik travnika) mora dobiti za prevoz sena potom dotičnega županstva prevozno dovoljenje, ki ga izda poslovalnica za suho krmo pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, podružnica za Kranjsko v Ljubljani. Opozarjamo na to naša županstva, posestnike travnikov, ki so oddali svoje travnike v najem ali so prodali samo košnjo in kupce takih košenj oziroma najemnike travnikov. Brez prevoznega dovoljenja se ne sme kupljeno seno prepeljati, ker bi se sicer lahko zaseglo in odvzelo. g 12 milijonov kron 8. vojnega posojila je podpisalo generalno ravnateljstvo zasebnih in družinskih kraljevih zakladov v Budimpešti. ZguM!eno - naldfro. Izgubilo se je uradno potrdilo glavarstva lvaničgrad, ki sc glasi na ime Dragotin Škornjak, na pošti. Prosi se, naj se potrdilo vrne lastniku v Kreditni banki. Zgubil se je bel lovski pes z rjavimi lisami in odrezanim repom; vrne naj se ga proti visoki nagradi Francu Lundru, Selo stev. 31, pošta Moste pri Ljubljani. Zatekel se je pes-ptičar kratke dlake, bel s kostanjevorujavimi pegami; sliši na ime »Lord«. Najditelj naj ga odda proti nagradi 50 K v Linhartovi ulici št. 4 pri Praunseisu. Prošnja. Uboga begunka je spravila v sredo zjutraj v neki trgovini kovčeg, v katerem je bil fižol in moka. Ker je čisto nepoznana v mestu, se ne more več spomniti ulice, zatoraj naproša dotično gospo, naj bode toli dobra in odda kovčeg našemu upravništvu. Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra teta, gospodična Katarina Starih- posestnica v ponedeljek, dne 17. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 79. letu boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vojnivasi. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Črnomlju. Črnomelj, dne 17. junija 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Rodbina na dežeii (Ecknjsko) Išče pošteno dekSico za vse Plača 32 kron. EMA JENčIč, VIšNJAGORA. f Tuinini, globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, brat in stric, gospod posestnik danes dne 20. junija 1918 ob pol 6. uri popoldne previden s sv. zakramenti v 47. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, 22. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiiSe žalosti na pokopališče pri Sv. Jurju. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. Stožice, dne 20. junija 1918. Marija, Mihael, Karol, Ivan, Ivanka, otroci. — Valentin, župan, brat. — Marija, trgovka, sestra. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem-be-guncem prežalostno vest, da je umrl moj ljubljeni nepozabni soprog, gospod ftndrei Paaišič posestnik in bivši občinski tajnik iz Avč na Primorskem dne 14. junija t. I. po dolgem, mučnem trpljenju boguvdan večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti ter bil dne 15. junija položen k večnemu počitku na pokopališču sv. Križa v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani in na Otlici. Blagega pokojnika priporočani v blag spomin in molitev. Otlica, dne 17. junija 1918. Žalujoča soprogo: MARIJA PAVŠIČ. oziroma postrežnica Ženitna ponudba. Posestnik, gostilničar in trgovec brez , otrok se želi v svrho ženitve seznaniti i deMetom v starosti 30—35 let ali z vdovo hsci otrok, i7obraženo, srednje postave, dobrih staršev, ki je vajena trgovine in gostilne ali s kakim premoženjem. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo pod šifro: »JULIJ 2124«. Sli Hitu 2 KOZ! 2115 kuharico Velika množina lepe prva in druga košnja, se vzame takoj v zakup. < Ponudbe: Ljubljana, Poljanska cesta štev. 55. -:: NAPRODAJ JE s:- par lepita elegantnih pripravnih zlasti za kočijo. — Kje, pove uprava »SLOVENCA« pod št. 2110. K0I1J ia dehle s primerno šolsko izobrazbo, bi se rada izučila v kaki večji trgovini. — Več pove varuh I. Kralj, Železniki, Gorenjsko. Kdor ima novi trčeni naj ga ponudi v vsaki množini Bernardo Friedrach, Trst, Via Aleardi Mev. 493. stole m štedilnik s ploščami 15—21 palcev; dam tudi ilvila. SPODNJA ŠIŠKA, KAVSKOVA CESTA it. 255. J*- V majhni vili DOBI STANOVANJE poltena, snažna, mirna, starejša ženska. Primerno za vdovo z tnalo pokojnino. Ponudbe z navedbo naslova na upravništvo T.Slovenca« pod označbo »ZANESLJIVA« 2123. v trajno delo; hrana, stanovanje v hiši. Tudi ože-njen z manjšo družino ni izključen. — Kje, pove uprava »Slovenca"« pod Stev. 20§?V suknene odrezke, stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. Kotzbeh u Kranja. Vzamem ▼ najem gostiSiin sprejme strojilna tovarna SAMSA & CO. :: v Ljubljani. :: Metelkova ulica 4. — Nastop takoj. — Iz 6 parov raztrganih nogavic dobite 4 pare dobro popravljenih proti plačilu 1 K 50 vin. _ Prosi se, da se stopala ne odrežejo. ANA GABERŠČEK, LJUBLJANA, HRADECKEGA VAS 46. KUPITI želi duhovnik na Goriškem za eno sobo najpotrebnejšega, dobro ohranjenega 2111 POHIŠTVA in potrebne kuhinjske oprave. Pismene ponudbe t. nepretirano ceno pod: »•POHIŠTVO« do 1. julija t. 1. na upravo »Slovenca«. eno- ali večnadstropno, porabno za pisarne in stanovanja, sposobno za prezidavo, 2104 neki zavod. Cenj. ponudbe — posredovalci izključeni — se prosi ob natančni navedbi naslova, cene in morebitnih prodajnih pogojev na upravo »Slovenca«. PRODAM 1 molzna, 1 breja. — GLINCE, — Vrtna ulica 67. IŠČEM za takojšnji nastop ZMIf periektno z dobrimi spričevali in veščo nemščine. — Nelly Noot, Javornik (Gorenjsko), grajščina. z dobrimi spričevali, za hišna opravila in oskrbovanje perila, se sprejme poleg kuhirice in vzgojiteljice v trgovsko bišo v Ljubljani. — Naslov pri upravi tega lista pod štev. 2113. Sprejme se izurjena kontoristinja proti dobri plači in hrani na deželi. One, kj imajo veselje tudi do trgovine, imajo prednost. — Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod št. 2121. sprejme čez počitnice proti hrani in stanovanju na deželi inštrukcijo ali lahno službo. — Ponudbe na upravništvo pod šifro »Instrukcija 2087«. E 139/17—10 Oražbeni oMic. Dne 8. julija 1918 dopoldne ob It % se bo vršila v Mojstrani itev. 20 dražba zemljišča vlož. štev. 87 kat. obč. Dovje, obstoječega iz hiše štev. 20 v Mojstrani, 2 žag, travnika in gozdov. Cenilna vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaja, znaša 22.197 K 16 vin. Prodaja se bo vršila po parcelah. Na zemljišču zavarovanim upnikom pridrži sc njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo. Dražbeni pogoji in listine, tičoče se zdraže-nega zemljišča, se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. C, kr. okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek II., dne 8. junija 1918. Sprejme se takoj v mestu ali zunaj mesta. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2088. KDO izmed vračajočih se ujetnikov iz Rusije bi kai vedel o Francetu Pogačnik ? -T|BC Pred vojno je delal na Savi v tvornici in je odšel takoj v početku vojne k vojukom. Služil je pri 4. domobr. pešp. Zadnje pismo je poslal 1. novembra 1917. Morebitni podatki naj se proti odškodnini pošljejo JOŽEFI POGAČNIK, Kamnagorica it. 57. Gorenjsko. 203C Sulfat golše (furčke) kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželna ln gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE PO NAJVIŠJIH CENAH >917 M. RANT, KRANJ. 'SOO f)Qft i !lv"l