Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. Posamezna številka stane Din 1.—. Leto n. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj. S Vsa Slovenija te spremltala vladiko dr. leglita na zaditfi poti. 1 S E Nadškof dr. JegliC in slovensko delavstvo. Dr. Anton Korošec je ob odprtem grobu velikega očeta slovenskega naroda dr. Jegliča v ponedeljek 5. julija dejal med drugim tudi, da se »Jegliči« rode komaj na vsakega pol stoletja. Res je! Kdor se je udeležil ali kakorkoli prisostvoval veličastnemu pogrebu, ta mora v svojem srcu primati : Jeglič je bil mož, brez vrstnika ... mož samih dobrih del, mož, ki je sejal in oral krepko, odločno, brez prestanka, brez odmora več desetletij na vseh poljih življenja. Jeglič je bil, je še in bo še steber, svetel vzor vsem stanovom in mladini, ki se mora boriti, da ohranja in pridobiva one dobrine, ki so za telesno in duhovno življenje potrebne ... Slovenski katoliški delavci so imeli pri nadpastirju dr. Jegliču velikega svojega dobrotnika, imeli so pri njem vedno in vsidkar močno in trdno oporo, zvestega prijatelja do zadnjega diha. Ko je dr. Krek postavljal temelje našim delavskim organizacijam, je bil takratni škof Jeglič oni, ki je dal na razpolago delavstvu vso svojo moč, vso svojo avtoriteto, ves svoj visoki vpliv. Ni bilo pomembnejšega dogodka v delavskem gibanju, da bi se zanj naš Jeglič ne bi zanimal. Naj je bil to občni zbor, Prevzvišeni ga je, pozdravil, blagoslovil in mu dal smernic in pobud za nadaljnje delo. Pa če je kje nastal kak spor, zanimal se je, posredoval, skoro vedno z uspehom. Pritiskala je revščina, pa je obilo dajal, čeprav je bil sam vedno revež. In ko se je pred leti začela med našim delavstvom širiti zmota, tedaj je on z odločno, jasno, a previdno besedo nastopil proti zastrupljevalcem katoliškega delavstva. S slovenskimi delavci je delil vesele dneve, z njimi pa je preživljal tudi črne dneve, Eolne gorja in prevaranih upov. Jeglič ni-oli ni klonil! Pokrepčan v molitvi, napolnjen z božjo tolažbo je tolažil delovne stanove, opominjal in z vso resnostjo svaril izkoriščevalce. Česar ni zmogla sila in oblast, je zmogla škofova beseda. Kljub svoji visoki starosti je bil vedno mlad, poln življenjske sile in moči. Za vse se je zanimal, vse je čital in zasledoval, tako da je bil v vseh vprašanjih na tekočem. Tudi na ustanovitev in delo naše »Zveze združenih delavcev« je gledal z ljubečim srcem, veselil se je njene krepke, odločne, brezkompromisne načelne smeri, blagoslavljal je vse članstvo ZZD, pozdravljal je vse delovanje naše katoliške delavske organizacije, ki je bistven člen slovenske katoliške skupnosti. Bodril je vodstvo organizacije v vsem dobrem, svetoval je, kje naj črpamo znanje za študij socialnega vprašanja. Zahvaljeval se je organizaciji za obljubo, da bo delovala za obnovitev socialnega reda pa naukih Cerkve. Bralcem našega lista naj objavimo tri pisma, ki jih je letos prejela od vladike Jegliča centrala ZZD. Prvo pismo, poslano na pozdrave občnega zbora ZZD dne 3. januarja: V Stični, 6. januarja 1937. ZZD v Ljubljani. Lepo se zahvalim za pozdrave s I. rednega občnega zbora. Čestitam, da se je zborovanje vršilo zelo navdušeno in načelno popolnoma pravilno. Naj bi se vaše primerne resolucije na merodajnih mestih uvaževale. Pozdrav in blagoslov vsem! Nadškof Jeglič. Drugo pismo. ZZD ga je prejela v odgovor na velikonočno voščilo. — V Stični, 4. aprila 1937. ZZD v Ljubljani. Za lepe velikonočne želje se iz srca zahvaljujem. Ali kaj študirate socialna vprašanja? Ali se kaj poglabljate v razprave knjige Gosarjeve? Vsem pozdrav in blagoslov! Nadškof Jeglič. Tretje pismo. ZZD ga je prejela za poslane pozdrave z izrednega občnega zbora. — V Stični, 17. maja 1937. ZZD se zahvalim za pozdrave v dopisu z dne 9. maja št. 1131/37 in posebno za obljubo, »da bo to društvo delalo za obnovitev socialnega reda po naukih Cerkve«. Pozdrav in blagoslov! Nadškof Jeglič. Kako drag je bil delavstvu slovenski vladika, je pričala ogromna udeležba delavstva na njegovi zadnji poti. ZZD je imela zelo številno zastopstvo, posebno če se upošteva, da so naši delavci sodelovali kot reditelji in v drugih skupinah. Jeglič naj bo poleg dr. Jan. Ev. Kreka zvezda vodnica našim katoliškim delavskim organizacijam, Jeglič-Krek naj bosta Smrt velikega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča je globoko pretresla naš narod. Zavedeli smo se, kaj smo z njim izgubili, kaj nam je bil pokojni nadškof. Vsa Slovenija je žalovala ob njegovi krsti. V Ljubljani so ga prišle kropit silne množice, da mnogi niti do krste niso mogli priti, ostali deli naše zemlje pa so pokazali svojo globoko žalost z razobešenjem žalnih zastav. Vsa naša mesta in trgi so bili v znaku tega žalovanja, po vseh vaseh in cerkvah se je molilo za pokojnika. Njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek 5. julija, pa je bil nekaj takega, kar Slovenija še ni videla. Ni bila to samo žalna svečanost, ogromna v svojem obsegu, temveč prava manifestacija, na kateri je slovenski narod pokazal, kako časti človeka, ki je žrtvoval vse svoje življenje, vse svoje velike sposobnosti in vse svoje premoženje, da bi ljudstvu pomagal. Pogreba se je udeležilo okrog 50.000 ljudi. Med pogrebci je bil zastopnik našega kralja, divizijski general Tonič, zastopniki vlade ministri dr. Korošec, dr. Krek in G. Jankovič, ban, podpredsednik parlamenta, zastopniki senata in narodnega predstavništva, predstavniki višjih uradov in ob-lastev, župani slovenskih mest itd. Več ur je trajal sprevod po ljubljanskih ulicah do pokopališča. Pred odprtim grobom se je poslovil od pokojnika voditelj Slovencev dr. Anton Korošec s sledečimi besedami: Zadnjo čast izkazujemo možu, ki je izpolnil do zadnjega svoje življenje, ki je bilo poslanstvo. Možu, ki se je dal svojemu ljudstvu prav vsega, do poslednjega diha. Izreden je bil ta mož. svetilnika nam vsem, da ne bomo sprejemali zmot, da ne bomo verjeli demagogom, da bomo ostali vedno čisti, nezlomljivi, borbeni, dobri katoličani, ki bomo znali reševati sodobna vprašanja »po naukih Cerkve«, ki bomo znali biti tudi v boju in viharju zmagoviti in nepremagljivi, kakor Pol stoletja po rojstvu Antona Martina Slomšeka se je rodil Jeglič. Na pol stoletja eden! Vladika Anton Martin Slomšek je bil najčistejša poosebljenost slovenskega narodnega genija. Skladen značaj, v katerem so se harmonično družile vse duševne in telesne vrline njegovega rodu. Širok, vsestranski, vzgojitelj, pisatelj, preporo-ditelj, voditelj. Tudi Jeglič je bil tak. Samo da so v nebo kipeče gorenjske gore vtisnile Jegličevemu značaju tiste silne poteze njegove neupogljive odločnosti in borbenosti. Borec do zadnjega! V 88. letu svojega življenja je štiri dni pred svojo smrtjo s tako plamtečim ognjem navduševal mladino, da so njegove besede preši-njale vse tisoče zbranih mož in fantov! Na pol stoletja eden! V najtežjem času je bil svojemu narodu Mozes. Ako se ne bi bil on postavil pred 20 leti z vso silo in vso avtoriteto za osvobodilno gibanje, težko da bi bil narod ustvaril svoj nacionalni ideal. Duhovni vodja naroda, njegov vzgojitelj, njegov preporoditelj, je v odločilnih trenutkih, kadar je šlo za biti ali nebiti vsega naroda, stopil na čelo narodnemu gibanju: vedno neupogljiv, odločen, jasen in brezkompromisen. Njegov lik je tako visok in svetal, njegov pomen tako sekularen, njegovo življenjsko delo tako veliko, da bo moral zajeti vso novejšo domačo zgodovino, kdor bo hotel zadostno očrtati in pravično oceniti delo tega poslanca božjega. Ob njegovem grobu ne plakamo. Iz zemeljske posode se je preselil njegov svetli duh k svojemu Stvarniku, kjer bo bdel nad svojim rodom. Svoj zemski spomenik si je izklesal sam. Ne enega. Mnogo. sta hila Jeglič in Krek. Tisoči in tisoči slovenskih delavcev, organiziranih v naši katoliški skupnosti, slovesno obljubljamo in prisegamo Vam, veliki Jeglič, da bomo zvesto izpolnjevali Vašo veliko oporoko: »Vsi v Kristusovo fronto, proti satanovi fronti, povsod Boga in Marijo!« Pr e. Polom v slovenski „L|ndskl Ironir. Dr. Kukovec in socialisti so si v laseh Zadnja »Delavska politika« prinaša za slovensko »ljudsko fronto« kislo novico, da je prišlo do popolnega preloma med dr. Kukovcem in socialisti. Že pri porodu te »ljudske fronte« smo naglašali, da je to mrtvorojeno dete, dasi so jo zlasti socialisti v svoji »Delavski politiki« vihamo pozdravljali. Odkar pa so se slovenski mač-kovci razcepili na dva tabora, na Kukov-čevega in Lončarjevega ter se je začel Kukovec bolj obračati k Davidoviču, so socialisti krenili svojo lastno pot. Sedaj je konec slepomišenja z »ljudsko fronto«, za katero so se z vsemi silami zalagali tudi naši komunističi. Tudi vidimo, da ta »ljudska fronta« v resnici nikoli ni obstojala, bil je le jalov dogovor med mačkovci in socialisti, ker so oboji mislili, da bo zaradi tega v njihov tabor priteklo nekaj več pristašev. Slovenci, zlasti naši kmečki in delavski sloji, pa te ptiče že preveč dobro poznajo po perju, da bi jim še nasedli, pa magari so se oblekli v vabljiva oblačila »ljudske fronte«. Ko so uvideli vso polo-mijado, so se prvi umaknili »pravoverni« mačkovci, ki so pustili socialiste in Kukovca še naprej v »ljudski fronti«, sami pa so začeli na svojo pest iskati simpatije med ljudstvom. Sedaj pa so zapustili Kukovca še socialisti. Ta razhod ni bil prijateljski, v »Delavski politiki« ga spremlja grmenje in bobnenje, sličen odgovor pa bo prišel menda v Kukovčevi »Neodvisnosti«. Drobci, ki jih je slovenski narod že zdavnaj pognal iz svoje hiše ter sedaj samo še životarijo pred njegovim pragom, so si še sami med seboj skočili v lase. Mnogo jih že sedaj ni bilo, kmalu jih pa ne bo nikjer več! Drngl napad na ZZD v konllškem okraju. 2e zopet se je zgodil primer, ko podjetje naravnost terorizira delavce zaradi delavske organizacije. Tak primer se je že zgodil pred kratkim v Konjicah pri podjetju Laurich, ko je podjetje takoj, ko je zvedelo za organizacijo ZZD v svojem podjetju, odpustilo 38 delavcev. Sedaj se je pripetil podoben primer v bližnji Oplotnici, kjer je podjetje Adolf in Ernest Erlich, Zagreb, odpovedalo predsedniku, tajniku in še dvema članoma podružnice ZZD v Oplotnici. Dokazano je, da se je to zgodilo samo radi organizacije. Tako postopanje z našimi delavci je naravnost kratenje osnovnih pravic delavstva. To se mora preprečiti! Imamo socialno zakonodajo, katere se bomo poslu-žili, da zaščitimo delavstvo pred brezvestnim ravnanjem podjetnikov. Značilno je to, da se ravno »Zvezo združenih delavcev« tako napada, kar vsekakor kaže, da je ZZD res prava delavska organizacija in da podjetniki čutijo v njej močnega nasprotnika. »Tremor proletarlcus". V današnjih razruvanih in hudih časih nastopajo nove, včasih celo neobičajne bolezni. ZZD je v nekem kraju napovedala pogajanja. Ko pride zastopnik organizacije v pisarno, je zvedel, da je podjetnik hudo bolan in da leži v postelji, dasi je bil še prejšnji dan popolnoma zdrav. Zravniki se zelo trudijo, da bi ugotovili vzrok bolezni, katero so nazvali s »tremor proletaricus«. Tudi ugibljejo, kako naj bi to bolezen pozdravili. Ljudje, ki tudi nekaj vedo o boleznih, so pa mnenja, da bi se ta bolezen najbolj in najprej ozdravila, če bi prišel podjetnik do prepričanja, da je najpametneje, vse razmere v podjetju urediti sporazumno s svojim delavstvom, z upoštevanjem upravičenih želja delavstva. Tako zdravilo bi bilo najuspešnejše. Zdravljenje se pa nikakor ne sme zavlačevati, kajti če bolezen zastara, je zdravljenje veliko težavnejše — včasih je potrebna celo temeljita operacija. Ali sl 2e obnovil narotnlno? Veličasten tabor irz v Sloventgradca. Posvečen je bil spominu na velikega slovenskega vladiko dr. Jegliča in proslavi 20 letnice majniške deklaracije V nedeljo 4. juh ja se je vršil v Slo venj-gradcu tabor JRZ za mislinjsko, mežiško in gornjo dravsko dolino, ki se je spremenil v veličastno manifestacijo slovenske misli in slovenske zavesti. Na tabor je prišel tudi naš voditelj dr. Anton Korošec, katerega je sprejelo prebivalstvo Slo-venjgradca in okolice z nepopisnim navdušenjem. Mesto in okoliške vasi so bile v zastavah, visoki mlaji so bili postavljeni ob cestah. Dr. Korošca je pri vhodu v mesto pozdravil župan dr. Picej na čelu občinskih svetnikov. Deček in deklica sta dr. Korošcu po staroslovenskem običaju ponudila kruha in soli, nato pa mu je župan dr. Picej izročil srebrno plaketo kot znak častnega občanstva mesta Slovenj-gradec. Dr. Korošec se je prisrčno zahvalil za počastitev ter izročil županu 5000 dinarjev za mestne reveže. Tabor se je pričel s sv. mašo. Po maši je predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj meščanske šole Teuerschuh otvoril zborovanje, nato pa je burno pozdravljen stopil na govorniški oder minister dr. A. Korošec. V svojem govoru se je uvodoma spominjal pokojnega velikega slovenskega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča; proslavljal je tega velikega moža kot enega največjih slovenskih sinov, kar jih pozna zgodovina našega naroda. Potem je govoril dr. Korošec o majniški deklaraciji in o uspešnem delu sedanje vlade za našega kmeta in delavca. Glede skrbi vlade za delavstvo je poudaril naš voditelj to-le: Z našo uredbo o minimalnih mezdah smo zaščitili delavca pred izkoriščanjem s strani kapitala, ki je največkrat v rokah tujcev. Mi smo zemlja malega človeka, malega delavca. Kakor so do srede preteklega stoletja uživali nemški grofje sado- ve naših žuljev, tako je pozneje z razmahom kapitalizma posegel po našem narodnem bogastvu tudi kapital. Domačin je bil samo orodje, da dviga zanj bogastva naše zemlje. Prilično isto je bilo v ostalih delih države in tako smo doživeli, ko smo se sicer politično osvobodili, da vlada v naši državi prav za prav tuji kapital, ki si je znal z brezvestnim izkoriščanjem in podkupovanjem zagotoviti svoje pozicije. Toda danes ne bi bilo na mestu, če bi se spuščal v naštevanje vsega dela, ki ga je izvršila vlada v teku teh dveh let in ki ga misli še izvesti v bližnji bodočnosti. Saj je današnji dan namenjen spominu velikega slovenskega škofa dr. Jegliča in proslavi naše nacionalne borbe za osvoboje-nje. Kakor pred dvajsetimi leti, nas tudi danes prevzema volja, da mora biti naš narod na svoji zemlji svoj gospod, nikomur suženj! Zato danes, ko obhajamo spomin na majniško besedo, ponovno kličemo, da majniška misel ne sme v nas nikoli zamreti. V državni skupnosti z brati Hrvati in Srbi hočemo ustvariti boljšo bodočnost. Naš program je: delo in zopet delo, kakor ga občudujemo v našem velikem pokojniku dr. Jegliču! Ko bo nastopil naš mladi vladar svojo veliko dolžnost, mu bomo izročili to državo urejeno, trdno in sposobno največjega razmaha. To je naša najiskrenejša želja in v tem delu naj nas Bog blagoslovi. Vsem vam pa kličem: Bog živi! Za dr. Korošcem so govorili še dr. Josip Leskovar iz Maribora, tajnik JRZ za Štajersko Marko Krajnc in kmet Peruš iz Vuzenice. Tabor je bil ena najlepših manifestacij, kar se jih je pri nas zadnja leta vršilo. Politične vesti. Narodna skupščina je začela pri sedanjem zasedanju razpravljati o predlogu novega zakona o prekrških, katerega je predložil notranji minister dr. Korošec. Pri tem zasedanju pride pred skupščino tudi konkordat med našo državo in Vatikanom. Poleg teh zakonskih osnutkov pa ima skupščina pplne roke posla z mnogimi interpelacijami. Med interpelanti se zopet odlikujejo slovenski JNSarski poslanci. — Posebno se pritožujejo zaradi »preganjanja«, kateremu so baje napredni Slovenci izpostavljeni. Cim velja zakon tudi za JNSarje, takoj vpijejo, da so »preganjani« ... Senat se je sestal k zasedanju v torek 6. julija. Razpravljal bo o zakonskih predlogih, ki jih je sprejela skupščina. Vprašanje sporazuma s Hrvati je zopet začelo polniti stolpce dnevnega časopisja. Zlasti zadnji govor znanega hrvatskega politika inž. Košutiča, ki ga je imel v Vin-kovcih, je izzvenel zelo pomirljivo. O tem vprašanju se obširno bavi tudi glavno glasilo JRZ »Samouprava«, ki piše, da se nahajata v hrvatskem gibanju dve struji. Ena je za sporazum in za pametno sodelovanje s Srbi in Slovenci, druga, ki je zaenkrat močnejša, pa zahteva, da se morajo dati Hrvatom pred sporazumom neka zadoščenja. Na vsak način pa zahtevajo Hrvati, da se mora JNS popolnoma likvidirati tako na Hrvatskem kakor v Sloveniji, ker je ta stranka največja ovira za sporazum. Nemško izzivanje v Slovenski Koroški. V Dobrli vasi, v osrčju slovenske Podjune v izgubljeni Koroški, so Nemci otvo-rili »Haus der Heimat« (hišo domovine). Pri otvoritvi so imeli številni odpadniki hujskajoče govore proti Slovencem. Koroške Slovence je tako izzivanje jako razburilo. Med Avstrijo in Nemčijo nastajajo vedno nova nasprotstva. Nemci zamerijo sedaj Avstriji, ker se je začela zbliževati s Čehoslovaško ter ostalimi državami Male zveze. Tudi zamerijo Schuschniggu, ki je šel te dni v Rim po navodila k Mussoliniju ter se boje, da Italija na skrivaj podpira težnje Avstrijcev, da bi prišlo do ožjega sodelovanja med državami Male zveze ter državami rimskega sporazuma. Zaradi tega je začel nemški tisk s silovito ostro kampanjo proti Avstriji. Nemčija gradi močno mornarico, Nemčija je izdelala program za povečanje svoje vojne mornarice. V teku šestih let namerava zgraditi 58 novih bojnih ladij, med njimi kolose po 26.000 in 35.000 ton, dalje 14 križark in 40 torpedovk. Poleg tega bo zgradila še več podmornic v skupni to-naži 28.000 ton. Poljake je začela glava boleti zaradi njihovega prijateljstva z Nemci, katerega posebno zagovarja poljski zunanji minister Beck. Poljaki zamerjajo Nemcem zlasti njihovo revizionistično propagando, ki se vrši med nemškim prebivalstvom na zapadnem Poljskem. Poljsko časopisje je začelo radi tega Nemčijo hudo napadati. Milijardno povišanje davkov na Francoskem. Nova francoska vlada ima polne roke posla, da uredi žalostno dedščino, ki jo je prevzela po socialistu Blumu. Zlasti se trudi finančni minister, da bi državne finance zopet spravil v ravnovesje. Pripravlja sedaj uredbo o zvišanju davkov, železniških tarif, poštnih, brzojavnih in carinskih pristojbin. Samo davki se bodo povišali za dve milijardi frankov. Vsi poviški skupaj pa bodo vrgli državi osem milijard na leto. Žep francoskega kmeta, obrtnika, meščana in delavca pa bodo temeljito osušili — osušilo se bo pa najbrž tudi navdušenje za »ljudsko fronto« ... Oblaki nad Španijo so se malo razkadili, odkar je Anglija tako odločno nastopila proti italijanskim in nemškim nameram ter je nekoliko porožljala z orožjem. Italija in Nemčija sta se angleške odločnosti ustrašili ter sta sedaj dokaj pomirljivejši, kakor sta bili. Tudi general Franco je spoznal, da mu Nemčija in Italija ne moreta dosti pomagati, če mu Anglija nasprotuje, pa se je začel sedaj zelo očitno bližati Angliji. Sklenjen je že sporazum o nadaljnem izkoriščanju železnih rudnikov pri Bilbau, po katerih so imeli velike skomine tudi Nemci, pa so jih vseeno obdržali Angleži. Kot znak pomirjenja razlagajo tudi popolen umik nemškega vojnega brodovja iz Sredozemskega morja. Moskva rovari na Portugalskem. V Lizboni so agenti Kominterne vprizorili atentat na portugalskega ministrskega predsednika Salazarja. Ko se je ministrski predsednik peljal v avtomobilu po ulici, je eksplodirala v bližnjem kanalu bomba s strahovito silo. Salazarja je vrglo iz avtomobila, k sreči pa je ostal nepoškodovan. Portugalsko ljudstvo je s silnim navdušenjem pozdravilo srečno rešitev priljubljenega ministrskega predsednika, ki je rešil pred leti državo iz anarhije ter jo privedel do doslej nepoznanega blagostanja in ugleda. \Ravno to je Kominterni trn v peti, ki bi mnogo raje videla, da bi vladala na Portugalskem še prejšnja anarhija, da bi lažje pripravila tla za boljševi-ško revolucijo. Volitve na Irskem so se vršile minulo nedeljo ter so bile zaključene z manjšino za De Valero. Dobil je 69 mandatov, njegov nasprotnik Cosgrave pa 48. Neodvisni in laburisti so dobili 8, delavska stranka pa 13 mandatov. De Valera si ni ohranil večine, četudi jo je pričakoval. Volitve so bile nekak plebiscit za novo ustavo, po kateri bi Irska pretrgala vsako zvezo z Anglijo ter bi bila popolnoma samostojna država. Prednjeazijska zveza. V Teheranu je bil podpisan pakt o nenapadanju med Turčijo, Irakom, Iranom in Afganistanom. Največ si je prizadevala Turčija, da je prišlo do imenovane zveze, ki predstavlja sedaj v prednji Aziji upoštevanja vredno politično tvorbo. Pred novimi nemiri v Palestini. Radi nameravane razdelitve Palestine v tri dele: v židovskega, arabskega in v nevtralen del, ki bi ostal pod angleškim protektoratom, je nastalo med Arabci novo vznemirjenje. Arabci se upirajo razdelitvi dežele ter naseljevanju Židov. Pričakujejo se novi nemiri, pa so Angleži zopet znatno ojačili svoje vojaške posadke. Vestnik ZZD. Iz centrale Centrala je z žalne predsedstvene seje dne 2. julija poslala ob smrti nadpastirja dr. A. B. Jegliča prevzvišenemu škofu dr. G. Rožmanu naslednje pismo: Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Slovenska katoliška delavska strokovna organizacija »Zveza združenih delavcev« Vam, Prevzvišeni, ob smrti očeta slovenskega naroda in velikega prijatelja ter dobrotnika delavstva g. nadškofa dr. A. B. Jegliča izreka v imenu katoliškega delavstva globoko in iskreno sožalje! — V sinovski vdanosti! — Zveza združenih delavcev v Ljubljani. Vsem podružnicam in krajevnim organizacijam naročamo, da, kjer tega še niso storili, sami ali v zvezi z drugimi našimi organizacijami v kraju, priredite žalno svečanost za velikim pokojnikom dr. A. B. Jegličem. Zastopniki ZZD so se pogreba velikega pokojnika udeležili s predsednikom centrale na čelu v zelo lepem številu. Kovinarji Jesenice. Dne 22. junija smo imeli članski sestanek kovinarskega odseka, katerega se je v prvi vrsti udeležilo zaupni-štvo v obratih KID. Namen tega sestanka je bil, da se v glavnem določi pripravljalni odbor, katerega dolžnost je, da pripravi gradivo, na katerih temeljih se mora razvijati naša organizacija. Na sestanku je podal tov. Gaser zgodovinsko sliko Jesenic v borbi za obstoj. Za njim je povzel besedo g. Križman, ki je na kratko orisal našo bodočo smer. V slučajnostih smo se najbolj zainteresirali za človekoljubno delo naše nasprotne organizacije JSZ, katere bivši član nam je poročal o njihovem požrtvovalnem delu za člane. Dogodilo se je, da je član JSZ bil organiziran skozi deset let v njihovi organizaciji in po tolikih letih vestnega plačevanja organizaciji bil primoran sam se boriti v tovarni za napredovanje v višjo skupino. Ko si je borec res to priboril, da so mu zvišali plačo in ga povišali v višjo skupino, se je pač predpostavljenim v njihovi organizaciji za-malo zdelo, da si je to priboril brez njihove vednosti. Vsaka organizacija hoče imeti za sabo dobra dela in tako so tudi oni mislili, da bodo s tem dobro naredili, ko so naknadno intervenirali v tem smislu, da so delavca zopet premestili v nižjo skupino. Ne želimo, da bi JSZ s tem blatili, pac pa hočemo javnosti povedati, v kakšnem smislu se borijo nekatere organizacije za svoje članstvo. Lesni delavci Sv. Lovrenc na Pohorju. Naši kraji so precej oddaljeni od večjih centrov. Zato nima tukajšnje delavstvo stika z ostalim delavstvom in tudi ni tako zavedno, kakor drugod. Podjetnikom je seveda to zelo všeč. Dobro se zavedajo, da morejo po mili volji izkoriščati le nezavedno in brezbrižno delavstvo. Tako delavstvo jim je res prav hlapčevsko uslužno in pokorno. Tudi v tem pogledu še je že pričelo jasniti in nastaja svetel dan. Delavstvo je spoznalo, da posameznik ničesar ne pomeni, da bo mogla imeti besedo le delavska skupnost. Zato so se pričeli organizirati in izvolili so si za svojo voditeljico ZZD. Ta se je takoj lotila dela. Proučila je položaj in napravila primerne korake. Podvzela se je akcija za sklenitev kolektivne pogodbe pri tvrdki Kiefer, v zadnjem času pa tudi pri tvrdki Loschnigg. Delavstvo pri tem podjetju je skrajno slabo plačano. Ženske imajo na uro 1.50 Din, začetniki 1 Din, moški pa povprečno 2.50 Din na uro. To so v resnici sramotno nizke plače. Dasi je sedaj za les prav dobra konjunktura in dasi so se življenjske potrebščine zelo podražile, podjetju niti z daleka ne pride na misel, da so njegovi delavci tudi ljudje, da so baš ti delavci največ pripomogli k ogromnemu bogastvu podjetnika. Z ozirom na to bi bilo pričakovati, da zboljša položaj svojega bednega delavstva. To se ne zgodi, zato je šla v boj delavska organizacija in predložila tudi osnutek kolektivne pogodbe. Dne 24. junija sta zastopnik ZZD tov. Pirih in zastopnik Delavske zbornice referent Marinček osebno intervenirala na licu mesta o tej zadevi. Podjetnik je sicer šel v razgovore, vendar se je pa izmikal določnemu odgovoru. Vedno je trdil, da je še čas za to. Verujemo, da on lahko čaka, toda delavstvo ne more več čakati. ZZD je prosila za posredovanje politično oblast. Delavstvo čaka disciplinirano na rezultat tega posredovanja, ki se mora čimprej izvršiti. Je pa trdno odločeno, da ne bo odnehalo v tem boju, ampak da se bo borilo prav do konca, kajti v takih težkih razmerah ne more več živeti. Soteska. Odkar smo vložili na našega podjetnika Karla Jordana zahtevo, da sklene z nami kolektivno pogodbo, so se pri tem obratu razmere močno poslabšale. Mojster, brat g. podjetnika, postopa z delavstvom tako, da to mnogokrat presega že vse meje zakonitosti. Za danes samo toliko, ob priliki pa, če bo to potrebno, bomo navedli vsa dejstva in krivice, ki se godijo našemu delavstvu. Vsem tovarišem pa kličemo: Vztrajajte in bodite disciplinirani in uspeh nam bo zagotovljen! Soteska. V nedeljo 5. julija se je vršil članski sestanek podružnice ZZD. Ob veliki udeležbi je potekel v najlepšem redu. Da sestanku se je najprej prebrala zadnja okrožnica centrale. Po debati, ki je sledila, je govoril zastopnik centrale tov. Višner. Nato se je obravnavalo stališče, delavstva do vloženega osnutka kolektivne pogodbe. Delavstvo je zelo zavedno in disciplinirano in je v marsičem lahko drugim za zgled. Od vseh delavcev je samo eden neorganiziran. Taki delavci bi lahko prenesli tudi kako radikalnejšo akcijo. Isti dan zvečer se je vršil sestanek odbora in delavskih zaupnikov. Sestanka sta se udeležila tudi zastopnik Delavske zbornice g. Marinček in zastopnik centrale. Obravnavali so se razni predlogi h kolektivni pogodbi in pritožbe delavstva. Delavstvo je predvsem nezadovoljno s priganja-škim sistemom, ki vlada v podjetju. Naslednji dan, 6. julija, so se v pisarni podjetja vršili razgovori o stališču podjetja do predloženega osnutka kolektivne pogodbe. Navzoči so bili: zastopnik Delavske zbornice, zastopnik centrale ZZD tov. Višnar, zastopniki delavstva in ravnatelj žage kot zastopnik podjetja. Razgovori so, dasi so bili živahni, potekali popolnoma mimo. Podjetje je v načelu za kolektivno pogodbo, vendar zahteva nekatere spremembe v osnutku. Ravnatelj ni pristal na nekatere točke, ki so za delavstvo zelo važne, a za podjetje skoraj brez pomena. V nekaterih primerih se je protivil celo zakonitim določbam. Upamo, da bo tudi v teh primerih zmagala uvidevnost podjetja, ki jo je podjetje pokazalo že takrat, ko je samo od sebe delavcem zvišalo plače. Če bo pri pogajanjih podjetje kakor delavstvo pravilno razumelo obstoječe razmere, se bo dala skleniti kolektivna pogodba, ki bo mnogo koristila tako delavstvu kakor tudi podjetju. Rimske tolpice. Naša podružnica je imela 4. julija redni mesečni sestanek, ki je bil dobro obiskan. Razveseljivo je to, da so se člani začeli zavedati, kaj pomeni skupnost in je bil sestanek prav tovariški. Skoraj vsi tovariši so posegli v debato, kar je zelo razveseljivo. Prepira pri naših sestankih, kot je to običaj pri nasprotnih organizacijah, ni. Ta sestanek je končal brez »kisle kumarce« od strani nasprotnikov. Je že zadnjič temeljito pogorel. Ni čudno, če se letoviščarji v našem kraju sprašujejo, če so tukaj naseljeni tudi Albanci! Ravno v obnašanju gotovih ljudi se vidi, kako je naš kraj zaostal, odkar je počivalo prosvetno in strokovno delo, odnosno, odkar so to imeli v zakupu ljudje, ki so se zanimali le za svoj lastni dobi- ček. Tovariši! Krepko naprej, le v slogi je moč! Zmaga bo tam, kjer ne bo denunci-antstva, zavisti in zahrbtnosti. Bog živi! Tobačni delavci Ljubljana. Kako rešujejo naši rdečkarji krizo tobačnega delavstva, so pokazali zadnje čase. Mesto, da bi se brigali in delali na to, da se položaj delavstva izboljša, so se vrgli na našo podružnico in jo skušajo pri delavstvu oblatiti. Posebno vnete so pri tem delu »sodružice«, zaposlene pri sortiranju listov. Če ne bo miru, pridemo prihodnjič z njihovimi imeni na dan! Tudi predsednik sam si nas je vzel na piko, posebno ima veliko povedati o deputaciji, ki je bila v Beogradu. Povem mu samo to, naj malo bolj pazi, kaj govori po tovarni. Ali misli, da mi ne vemo, kaj mu je rekel pred časom neki g. šef pri bivšem ravnatelju na znano pismo? Ako je že pozabil, smo mu na razpolago, da mu malo osvežimo spomin. To, kar on očita nam, se je prej njemu samemu dogodilo, ko mu je rekel g. B.: »... le lepo po pravici povejte in ne lažite!« Pa utajite to, ako morete! Nadalje pravite v »Delavcu«, da nikoli ne lažete delavstvu. Kdo pa je vlekel delavstvo za nos radi 10"» ? Kakšen halo ste takrat napravili po tovarni, da ste vložili tožbo radi teh odbitkov itd. In kaj je bilo potem? Delavstvo je zvedelo, da je bilo vse vpitje samo velik humbug in radi tega vas je zapustilo tudi precejšnje število članstva, ko je videlo, kako ste ga vlekli za nos. Ravno tako mislite, da boste tudi sedaj še »farbali« delavstvo, a ono se je že preveč spametovalo, da bi vam še nadalje verjelo. Končno bi vam še to povedal, da ne bodite tako otročji in nikar toliko ne vpijte po tovarni, da ima samo vaš »savez« pravico zastopati delavstvo pri upravi monopola. Saj vsi vemo, da je to neresnica in da ima naša organizacija ravno tako pravico zastopati tobačno delavstvo kot kaka druga. Toda stvar je dvojna. Medtem ko se naša organizacija bori in dela za zboljšanje položaja tobačnega delavstva v Ljubljani, pa vaš savez • nima drugega dela kot da skuša z raznimi letaki razbijati to delo. To naj bo odgovor na napade v »Delavcu«. Tovariše pa prosim, da gredo še bolj z veseljem na delo, da pridobe še več novih članov naši organizaciji. S tem bomo še lažje priborili delavstvu njegove pravice. Bog živi! — Tobačni delavec. Usnjarski delavci Konjice. V nedeljo 27. junija se je vršil v konjiškem Društvenem domu sestanek delavstva Laurichove tovarne. Kljub temu, da so mnogi imeli delo, se je sestanka udeležilo samo od članstva ZZD okrog sto ljudi, kar je pri takih razmerah že visoka številka. Nasprotniki so za ta sestanek že pripravili gnila jajca in drugo, da bi na sestanku nagajali, a se jim je nakana ponesrečila, ker so naši delavci to pravočasno zvedeli. Morala našega delavstva je izvrstna in tako delavstvo lahko z vso gotovostjo pričakuje uspeha. Tistih par stavkokazov in izdajalcev našim zavednim delavcem ne bo moglo škodovati. Delavstvo se je na sestanku obnašalo zelo disciplinirano in je sestanek potekel v najlepšem redu v zadovoljstvo vseh. Kot zastopnika centrale sta govorila tov. predsednik Preželj in tov. Višnar. Kratek nagovor je imel tudi g. arhidijakon Tovornik. Po govorih so se obravnavale slučajnosti. Na vabilo g. arhidijakona je bilo soglasno sklenjeno, da se v septembru priredi delavski dan, pri katerem bodo vsi tovariši po svojih močeh sodelovali. Vsi govorniki so delavstvo opozarjali na zavednost, ki je sedaj tik pred pogajanji še tem bolj potrebna. Slaščičarji Ljubljana. Še vedno se čuje tu pa tam pozno zvečer ropotanje strojev in še vedno se vidi tu pa tam skozi zamrežena okna v slabo razsvetljeni delavnici omahujočega slaščičarja, ki trudno udarja v bakreni kotel z žično metlico, da odjekajo udarci v poletni večer. Še vedno se vidi po ljubljanskih slaščičarnah izmučenega slaščičarja bledih lic, kot da bi vstal od mrtvih. V nedeljo popoldne se sklanja nad brnečim hladilnikom in ustreza ljudem s hladno dobrino, ljudem, ki so že naužiti sončnih dobrin. Da, tudi tebi, tovariš, bi se prilegla sonce in zrak, tudi ti bi se rad vsaj enkrat v tednu vrgel na peščena tla ob reki in se prepustil sončnim žarkom v oblast in tudi ti bi si rad privoščil vsaj enkrat v mesecu ali vsaj v letu sprehod na hribe ali v gozd, v naravo. Tudi ti si poželiš morskih valov, da bi ti vsaj enkrat v življenju osvežili telo. Pa kakor izgleda, slaščičar ni človek, prost, kakor drugi obrtniki. Zabredel je popolnoma v oblast delodajalcev, tako da pri nas slaščičarstvo vidno nazaduje. Kjer ni počitka, tudi ni veselja za delo. Samo poglej v slaščičarsko izložbo, pa boš opazil, da ni zadovoljstva. Treba bo napraviti red, toda ne z robato silo, pač pa z duhom moramo zmagati nad nasiljem. Naše pravice hočemo nazaj! Hočemo pošteno plačilo za naše naporno delo, da bo naše življenje bolj zdravo in človeka vredno. Sladko mora biti, kot je sladak sad našega poklicnega dela. Zato, tovariš, na delo! S krepostjo tvojega razuma in s tovarišem ob strani si prizadevaj, da si pridobiš zopet zadovoljstvo. Dovolj nas je že, treba je samo složnosti v mislih in dejanjih! Fotografi Kakor imajo vse obrti neko mrtvo dobo za svojo organizacijo, tako smo imeli in delno tudi še imamo tudi mi v sedanjih mesecih zaposlenje, ki včasih ne dopusti do rednega posečanja sestankov. Tudi v listu se že skoro dva meseca nismo oglasili. Po tem molku pa smo zopet spregovorili, da se vsaj ve, da smo še vedno pri življenju. Prvo, kar imam v mislih, je naša kolektivna pogodba. Treba bo sedaj vzeti stvar resno v roke, da se izvede naš načrt. Zato opozarjam vse člane in članice, da se udeležujete zopet redno sestankov, ki se vrše vsako sredo, razen tiste, ki ni v tedniku javljena za zasedbo odbora, da izpolnimo tudi obljubo, ki smo jo dali tvrdki, da fotografiramo njene izložbe. Ali je naloga že izvršena? Če še ni, naj se ne odlaša! — Vsem: Pogum! Čim več nas bo in čim manj bomo omalovaževali našo ustanovo, tem bolje bo za nas! — Fotograf. Stavbinci Medvode. V nedeljo 22. junija smo imeli članski sestanek, katerega se je udeležilo lepo število članov, ki so prepričani, da bodo le na takih sestankih dobili vpogled v vprašanja, ki se tičejo delavskega stanu. Na sestanku je poročal v imenu centrale ZZD tov. Pirih, ki je v zgoščenem govoru razvil misli o današnjem socialnem neredu, o povzročiteljih tega nereda. Pokazal je pot, v kateri smeri naj se išče in dela, da bo zopet socialna pravičnost zavladala v svetu. Uvažujmo to, kar je iz naroda, uvoženo blago pa zametujmo. V drugem delu sestanka je tov. Pirih objasnil novo kolektivno pogodbo stavbinskega delavstva. Videli smo, da se še marsikaj, kar je v pogodbi določenega, ne izvaja pri našem delu. Z organiziranim delovanjem hočemo izbiti vse ugodnosti, ki nam jih daje pogodba, sicer bomo prepričani, da je na zaupanju obeh strank zgrajena pogodba dobila kršitelja v delodajalcih in ne v delavcih. Sestanek je zaključil tov. Krmelj z željo, da naj vsak pripelje s seboj nove člane, ki se bodo z voljo borili za skupno lepšo bodočnost. Podturn. Pri nas se je v nedeljo 5. julija vršil sestanek cestnih delavcev ob navzočnosti zastopnika centrale ter predsednika in podpredsednika soteske podružnice. Govorili smo na splošno o organizaciji, njenem pomenu in koristih. Tukajšnji delavci so zanesljivi in zavedni, tako da bomo, ko dobimo pravila potrjena, lahko takoj pričeli z delom v svoji strokovni organizaciji. Ljubljana. Prve volitve obratnih zaupnikov po sklenitvi kolektivne pogodbe. 7. julija so se vršile volitve stavbinskih obratnih zaupnikov na poslopju univerzitetne knjižnice. Volitve so bile hude in ze}o živahne. Od 70 upravičencev se jih je udeležilo 64. Od teh sta bila dva glasova neveljavna. Za ZZD je bilo oddanih 25, za SGRJ pa 37 glasov. Volili smo štiri obrat- ne zaupnike po proporčnem sistemu, ZZD je dobila dva, rdeči pa tudi dva zaupnika. Volitve same so potekle mirno, le po volitvah se niso mogli zediniti, kdaj bo seja obratnih zaupnikov, na kateri bi slednji volili starešino. Rdeči so to sejo iz dvomljivih razlogov zahtevali za drugi dan. Po kratkem razgovoru so se zaupniki sporazumeli, da se bo seja vršila 8. julija. Nekateri rdečkarji so bili zelo razburjeni in se je takoj videlo, da uredb in zakonskih določil o volitvah obratnih zaupnikov niti malo ne poznajo. Kamnoseki Oplotnica. Do zadnjega časa ni bilo pri nas nikake organizacije. Potrebovali bi jo že, toda nikogar ni bilo, da bi se okorajžil in pričel organizirati. Slednjič se je vendar našlo nekaj mož, ki so odločno stopili na plan in povedali: Organizacijo hočemo, in to tako, ki je v dobrobit delavstvu. Dasi so to zaslutili rdeči »sodrugi« in nas prišli snubit, smo jih odklonili in pozvali ZZD, da nas organizira. Obratovodstvo sluti, da je ZZD organizacija, ki ne pozna kompromisov in ne demagogije, zato je takoj stopilo na prste organizatorjem. Toda naši prvoboritelji bodo vztrajali, ker vedo, da uspehi rastejo le iz žrtev. Moti se obratovodstvo, če misli, da bo s tem zatrlo organizacijo. Organizacija se bo v trdnem upanju na uspeh razvijala naprej, pri tem pa podjetja ne mislimo uničiti, samo r^d hočemo in nič nemogočega ne zahtevamo. Saj bi mi radi ustave obrata najbolj trpeli! V nedeljo smo imeli v Društvenem domu že drugi sestanek, katerega se je udeležilo precejšnje število delavstva, vendar ne toliko, kot bi bilo pričakovati. Ne bojte se, tovariši, da boste takoj ob službo, če se boste organizirali, saj vas ščiti § 35 zakona o zaščiti delavcev; če ne verjamete, se boste imeli priliko v kratkem prepričati. Žal je lahko vsakomur, ki ni prišel in slišal, kaj je dobra strokovna organizacija in kaj zmore zavedno organizirana celota. Tov. Šešelj, ki nam je vse to razložil, nam je tudi prečital predlog kolektivne pogodbe za kamnoseško delavstvo. Predlog bo Delavska zbornica v kratkem predložila Združenju pooblaščenih graditeljev v proučitev, nakar se bo pristopilo k pogajanjem za našo kolektivno pogodbo. * Jesenice. Tukajšnje Krekovo prosvetno društvo, katerega pretežno večino tvori naše delavstvo, je v nedeljo 4. julija priredilo žalno svečanost za pokojnim vladiko dr. A. Jegličem. Oder je bil v žalno odet in okrašen s sliko pokojnika, okoli slike pa so bili postavljeni v lepo skupino slovenski fantje in dekleta z zastavami odsekov društva. Z recitacijami, petjem in primemo godbo so se društveniki v polni dvorani pridružili izvajalcem na odru in se tako vsaj malo oddolžili spominu neumrljivega vladike. Duh. svetnik g. A. Kastelic je na kratko orisal pokojnika kot duhovnika, kot kulturnega delavca in politika. S trikratnim vzklikom »Slava!« in s pesmijo »Povsod Boga!« je bila ta žalna svečanost zaključena, duh pokojnega nadškofa pa bo ostal in živel med nami in nam bo kažipot v našem bodočem delu. Zahfevatle povsod ,Delavsko fronto"! Domače vesti. Evharistični križ v drugič oskrunjen. V noči od zadnje nedelje na ponedeljek je bil v Dolenjem Logatcu drugič podžagan evharistični križ. Brezbožna roka ga je oskrunila prvič lansko jesen, a so ga zopet postavili z velikimi slovesnostmi. Druga oskrumba je bila izvršena v noči po sokolski veselici v Logatcu in se v tem prav-cu tudi vrši preiskava. Strašen samomor pomožnega delavca. Pri Bistrici pri Rušah se je vrgel pred lokomotivo opoldanskega koroškega vlaka 6. julija Avguštin Robnik, pomožni delavec v državni železniški delavnici v Mariboru, doma iz Bezene pri Rušah. Lokomotiva je vlekla nesrečneža kakih 25 m daleč in ga je odvrgla strašno razmesarjenega in mrtvega. Posamezni deli telesa so ležali razmetani ob tiru. Robnik se je podal 6. julija kakor navadno zgodaj zjutraj na delo. Predpoldne je zaprosil delovodjo za zdravniški listek. Mesto k zdravniku se je napotil ob železnici proti Bistrici, kjer je počakal na koroški vlak. Obupani zapušča ženo, ki je zaposlena v tiskarni v Celju, 18 letnega sina in 17 letno hčerko. Otrok se smrtno opekel v čebru vrelega luga. Marija Smole na Pohorski cesti v Mariboru je imela perilo. Drva iz drvarnice je donašala v pralnico materi triinpolletna hčerkica Hedvika. Pri donašanju kuriva je otroku spodrsnilo, padel je v čeber vrelega luga, kjer se je tako opekel, da je umrl na opeklinah kmalu po prenosu v bolnišnico. Radi nesrečne ljubezni kroglo v prsa. V nekem mariborskem hotelu se je ustrelila v prsa iz samokresa 19 letna natakarica Marija Mlinarič. Hotela si je končati življenje, ker se je nekoliko prej sprla s svojim izvoljenim. Reševalci so obu-panko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo takoj operirali in se trudijo, da bi ji oteli življenje. Ponesrečena kolesarka. Na cesti proti Kamnici pri Mariboru je padla s kolesa zasebnica Marija Bognar. Pri padcu se je poškodovala na rokah ter nogah in je obležala nezavestna. Reševalni oddelek jo je prepeljal v mariborsko bolnišnico. Podivjani bik smrtno stisnil gospodarja. Anton Probst, 75 letni posestnik v Žepovcih v Apačkl kotlini ob severni meji, se je podal v hlev, da bi položil živini. Naenkrat se je odvezal bik ter je starega gospodarja tako hudo pritisnil k steni, da je kmalu podlegel poškodbi. Neznanega obešenca St> našli blizu vojaškega strelišča v Radvanju pri Mariboru. V tepežu zaboden. V Framu pri Mariboru je dobil v tepežu zabodljaj v trebuh 25 letni mlinar Anton Legat, katerega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Deset jurjev ukradenih. Mariji Berglez, posestnici v Račah pri Pragerskem, je še neodkrit uz-movič sunil deset jurjev. Že zopet vlom v občinski urad. V noči na 7. julij je bil izvršen vlom v občinski urad Sv. Marjeta pri Ptuju. Vlomilci so se polastili večjega denarnega zneska. Vlom preiskuje mariborska policija. Pri delu od strele ubit delavec. Pri nakladanju sena na travniku v Žalcu je ubila strela 31 letnega delavca Miho Obreza iz Velike Pirešice. Starka podlegla poškodbam. Helena šarner, 87 letna občinska reva v Laškem, se je tako pobila pri padcu po stopnicah, da je podlegla poškodbam v celjski bolnišnici. žrtev neuke vožnje. Na mptociklu se je učila v Podvinu pri Polzeli voziti hčerka železniškega sprevodnika, ki je podrla z motociklom 50 letnega delavca Franca Zibiča iz Podvina. Pri padcu se je delavec poškodoval na glavi, rebrih ter desni nogi in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Smrtna nesreča delavca. Iz Žalca proti Celju se je peljal v avtomobilu P. Bremec iz Celja. Na kr}žišču v Petrovčah mu je privozil nasproti na kolesu Miha Skornšek, delavec iz Slovenjgradca. Kolesar se je zaletel naravnost v avto, ki ga je vrgel kvišku in potem je priletel na cesto. Pri padcu si je razbil lobanjo in je obležal mrtev. Usodepoln padec. V Zg. Rečici nad Laškim je padel zadnjo soboto z neke pogorele stavbe 4 m globoko 39 letni posestnik Martin Starc. Poškodoval se je na rokah, nogah in hrbtenici ter so ga oddali v celjsko bolnišnico. Huda avtomobilska nesreča. V Tuhinjski dolini nad Kamnikom se je pripetila pri prevažanju vina huda avtomobilska nesreča. Gostilničarka Josipina Trdina iz Škofje Loke je vozila na tovornem avtomobilu prevoznika Ravnikarja iz škofje Loke deset sodov vina s štajerske. S Trdinovo se je peljal njen 11 letni sinko in škofjeloški trgovec Janez Potočnik. Blizu vasi Laze na Kozjem brdu je na strmini odpovedala zavora. šofer je zavozil navzdol po bregu, da bi se z brzino izognil nesreči. Avto pa se je prevrnil, dvakrat prekopicnil, deset sodov vina se je zvalilo navzdol po strmini in je tako pomandralo trgovca Potočnika, da je bil pri priči mrtev. Trdinova in njen sinko sta dobila nevarne poškodbe. Ravnikarjev šofer je dobil le lažje praske. Avtomobilska nesreča. Jan Ulman, občinski tajnik v Kamniku, se je peljal z družino v avtomobilu v Bohinjsko Bistrico. Avto je šofiral šofer Franc Fajdiga. Na vozilu se je snelo kolo, avto se je prevrnil in vsi potniki so bili poškodovani. Poškodovane so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, iz katere so kmalu odpustili Ulmano-ve, stanje šoferja Fajdige pa je resno. Po daljšem času ugotovljena osebnost utopljenca. Iz Save so potegnili 19. junija pri Kresnicah neznanega utopljenca. Sedaj je ugotovila žena rajnega, da gre za njenega moža Ivana Koželja, potnika vinske tvrdke Fiirst in sinovi v Ptuju. Koželj je zginil z doma 2. marca. Ni še ugotovljeno, ali gre v tem slučaju za nesrečo ali zločin. Eden mrtev, drugi ranjen. Na Kukošiji pri Zagrebu je iz ljubosumnosti 5. julija streljal 22 letni delavec Ludvik Lesjak iz Rogaške Slatine na 18 letno hčerko gostilničarja Milko Prah. Nato je pognal sam sebi kroglo v glavo in je med prevozom v bolnišnico umrl. Rana Prahove ni smrtno nevarna. Udari strele. Dan 6. julij je bil za celjsko okolico, kar se tiče udarov strele, usodepoln. Na Ložnici je vsled udara strele pogorel kozolec posestnika Lipovšeka. Gasilci so preprečili, da se nesreča ni razmahnila. Na Spodnji Hudinji je istega dne udarilo v vojaško skladišče poleg mi-lame »Hubertus«. Vojaka, ki je stal na straži, je omamilo in so ga pozneje obudili k življenju. Skladišče je pogorelo in ogenj je resno ogrožal milarno. Strela je zažgala isti dan neko poslopje v Pružinski vasi pri Štorah ter gospodarsko poslopje v okolici Dramelj. — V ponedeljek 5. julija je treščilo v hlev posestnika Mimika v Lju-bečnem pri Celju, Hlev je pogorel z raznim gospodarskim orodjem vred. — Dne 6. julija ob treh popoldne je zadivjalo nad Mariborom in okolico neurje z udari strele. Med drugim je udarila strela v strelovod dimnika mestnega vodovoda, dalje je uničil udar strele deloma transformator, izolatorje ter žice z visoko napetostjo pri podjetju »Kovina« na Teznu. Tretja strela je udarila v oljnati priklop naprave z visoko napetostjo pri tvrdki »Texta«, ki trpi precej škode. Večji in manjši požari. 40.000 Din vredno gospodarsko poslopje je uničil nočni ogenj posestniku A. Braunoviču v Vrhlogi pri Pragerskem. Gasilci so preprečili, da ni šla cela domačija. Imenovani je postal tokrat že petič pogorelec v teku par let. — 12 gospodarskih poslopij je vpe-pelil ogenj v naselju Zloganje pri Škocjanu. Skupna škoda znaša 250.000 Din. — V Studencih pri Mariboru je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje in hišo posestnici Mariji Trebič, ki je oškodovana za 100.000 Din. — V Skokah na Dravskem polju je radi slabega dimnika zgorela hiša posestnici Mariji Vuk. škoda znaša 30.000 Din. — V bližnji okolici Ptuja je uničil najbrž iz maščevanja podtaknjen ogenj domačijo posestniku Jakobu Strklec. S poslopjema so zgorele tri krave in pet svinj, škoda znaša 40.000 Din. — ItiVapnah