WBIJmD AND DISTRIBUTED UWBKR
* i j v e ž j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja za vae leto.........$6.00
Za pol lota............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo lato... $7.00
to. 886) AUTHORIZED BY TUB ACT OF OCTOBER & 191T, OH FILE AT THE POBT OFFICE OF MEW TO". » Y
GLAS NARODA
BttiSe PrwX ML B.
F. M. QAI
List slovenskih delavcem v Ameriki
The largest Slovenian Daily in ttie Unit id State«. <
Issued every day except Sunday* and legal Holidays, g^r- 75,000 Headers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	_ _ Entered as Second Class Matt«, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of CongTess of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 20?. — ŠTEV. 203.	NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 30, 1921. - TOREK, 30. AVGUSTA, 1921. *	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KONFERENCA GLEDE NEZAPOSLENOSTI
PREDSEDNIK HARDING BO NAJBRŽ V KRATKEM SKLICAL KONFERENCO, KI SE BO PEČALA S PEREČIM VPRAŠANJEM
NEZAPOSLENOSTI.
Washington. I>. <". 2-. a v-.ista. —Trgovski tajruk Hoover Wall^ objavil. da bo predsednik - -liar.lin- v kratkem sklical na-rodno konferenco jrlede n^zapo-Blrnovti in d,, napn-sil v rv^/i * triu tr-rovfcki department n..» odredi vse jn.trebno.
Naiu»-n t«* konferenc«* iio dvojen : — odpomoei h«fl»njfiiiii položaju	nezapoelenosti. «ia *** Kkn-i na m •uirium trpljenje tekom zimskih m«^<vv ter dovesti nadalje do l.oljšfga s{>orazun«a med delodajalci in delavci.
Zadnja poročila izjavljajo, da je približno pet milijonov ljudi v vrstah nezaposlenih. Nekatera to-delavxki department, doe i m so druga }»os]ediea preiskav. kater* so vprizoril** delavske organizacije ter industrije kot take
Domneva »e. da ni bilo io sedanjega •"•«».a opaziti dejanskega trpljenja ined nezaposlenimi, — vendar pa izjavljajo nekateri vladni uradniki, da prihaja čas. Ko bodo nezaposleni porabili sva-j*- prihranke in da bo prišlo vsled tega v zimskih meseeih do akutnega trpljenja, če se ne bo do t.'-daj ij;j ta ali oni naein odponiog-lo položaja.
Na konferenci bodo zastopali vlada, kapital in delo. Čeprav bo glavni predmet konference položaj slede nezaposlenosti, se bo vprizorilo tudi poskus, da ve pre-motri razmere, ki direktno ali in-direktno po\zročajo nezaposlenost.
Obvestilo tnjnikn Hoover ja
slasi:
Predsednik je sklenil sklicati v Wash ing tonu narodno konferenco 15 b-de nezaposlenosti ter dal trgovinskemu department'* naročilo, naj izdela na« rte r.a to konferenco. Osohje bo sestavljeno tako, da bo zastopalo celo deželo in da bo obsegalo zastopnik«- vseh velikih industrij. Trgovinski department bo sodeloval z delavskim departmentom plede zastopstva dela kot takega.
— V interesu stvari je. da bo število vdeltženeev kar najbolj mogoče omejeno.
Čeprav je položaj v industrijah vedno boljši, je vends-r najti šotore vrste delavcev, ki bodo do prihodnje zime izčrpali svoje prihranke, če ne bodo med
t«-w dobili d«-la. Neumljivo je. da bi iii(i<;la Amerika dovoliti trpljenje med onimi, ki so voljni de-I lati ko je vendar v deželi dosti živil, obleke, stanovanj in kuriva. Treba je odrediti vsled t etra vse . potrebno, da se prepreči tako trp-' 1 jen je.
Pričakovat« je. da bo približno v desetih dn«-J izdelan na "-rt. ki bo nato predložen predsedniku v odobrenje.
' Trgovinski department je v zadnjem času proučeval položi«j trlede nezaposlenosti. Zastopniki množili industrij so bili pozvani v Washington. in informacije, kn tere so podah. bodo predstavljale koristen materijal na bodoči konferenci glede nezaposlenosti.
8EDEM AMERIŠKIH POMOŽNIH DELAVCEV V MOSKVT.
Moskva, Rusija, 29. avgusta. — Sedem članov ameriške pomožne administracije, katerim načeijnje Filip < "arroll iz Portland. Oregon, je dospelo -lanes popoldne seir-kaj ter so takoj otvorili urad, da orsanizirajo delo za pomoč strada joči m Rusom.
Dr. Fridtjof Nansen. znani raz iskovalec ter E. A. Frick. ki predstavljata Mednarodni Rdeči Križ. sta podpisala danes pogodbo z Leonom Kamenovoui. načelnikom ruskesa komiteja za od pomoč stradajočim. Besedilo pogodbe je skoro istovetno z besedilom po-sodbe, katero je sklenila Ameriška pomožno administracija z l-oljševiško iado.
Takoj po podpisan ju poiiodbe je odpotoval dr. Nansen proti Ris«.
PET MAJNERJEV USTRELJENIH.
Logan, W. Va., 28. avgusta. — V bližini Sherples, AV. Va., je izzval oddelek državne policije pod poveljst vom kapitana Brockusa boj s premoga rji. Pet premogar-jev je bilo ustreljenih, veliko drugih pa ranjenih. Boj se je vnel zatem, ko So hoteli policisti aretirati petnajs* premogarjev.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirab in avstrijskih kronah
M i .to* sale banka Isrrfajejo po aJakfl eenl. saneeljivo In hitre Weraj so bile nate e« oledečei
JUOOSJtAVIJA: Raspo*!ja na iadnje poite In isplaioje Urtd'1 in "Jadranake banka" v Ljubljani
300 kron .... $ 2.05	1,000 kron
400 kron----$ 2.75	5,000 kron
000 k/on----$ 3.40	10,000 kron
K*, pofttnl Uko-nd
$ C.30 $31.60 $62.00
ITALIJA JM UHDSIfO OZEMLJI 2 BaapoiUJa na zadnje potu In Izplačuje "Jadranska banka1
r T***.
$24.00 $48.00
'Adriatheft* Bank9*
80 lir ---- $ 2.80	600 Ur
100 Ur ..;. $ 6.20	1000 lir
300 Ur .... $15.00
IBdU AVSTRIJA:
MaapoAGja na cu*nje potte fm laplaftoje aa DumJi.
1,000 nemsko-avstr. krcn S 1.60 6,000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemškc av^tr. kron $13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00
Vrednost denarju sedaj nI lalnn, Menja se vetkrai neprWako vano; ia toft razloga nam ni ntogofe podati natančne eene vnaprej Ml račnnuno pa eenl istega dne ko ain poalanl d«u doapi v roke
Kot (eneralnj saatopmki "Jadranska Banka" In njenih podrt* nle Imamo sajamieae Irramedno o godne pogoja, ki bodo voUkOvkO listi sa ono. ki ae ie ali se bodo poelnftevaU naie banko.
poriUtl mJMI i« PimiiUi Komj Ordmr, aB p«
12 MaaHSM, NiYik
Fmk sakur Sttfi Barii
Prejšnji teden jo bil isbrubnil v hobokciiskeir. pristanišču grozen poiar, ki je povzročil nad petnajst mi^oiicv dolarjev škede. P ža.na bramba je le s težavo r en ila največji parnik na svetu bivši ** Vaterland".
GRŠKA ARMADA Pi RAZEN A
TURŠKI NACIONALISTI SO ZADALI GRŠKIM ČETAM KON ŠTANTINA PRI SAKARIJI OBČUTEN PORAZ — DESNO KRILO
GRKOV ODREZANO.
Carigrad, Tun-ija. 28. a\\rustr4. — Po bojih, ki so trajali tri drsi. so Turki prisilili Grke. da so morali umakniti nazaj preko Sa-karija reke v Mali Aziji. Grki so izgubili veliko število ljudi, dosti vojnega materijala ter živil.
Celi načrt kampanje, katerega so napravili Grki, je bil za'asno ustavljen.
Goki sami izjavljajo, da jih j<-porazila v resniei puščava, ker je manjkalo pitne vode. Razenteiri pa je dosti ljudi zbolelo na malariji.
Vsa znamenja kažejo, da bodo nadaljne aktivne operacije tako Grkov kot Turkov ustavljene za par tednov vsled pomanjkanja vode. Grki si na vse načine prizadevajo, da zakladajo svoje čete s potrebno vodo ter pošiljajo na fronto na tisoče sodov vode s pomočjo avtomobilov. Turki, ki trpe vsled uspešnosti grškega transportnega sistema, ponujajo nagrade do $1000 onemu, ki bi ujel ali ubil kakega šoferja, ki prevaža vodo.
Paris, Francija, 28. avgusla. — Desno krilo prške armade, ki je napadalo Turke ob Sakaria reki v Mali Aziji, je bilo poraženo ter popolnoma odrezano od glasnega dela grških čet, soglasno s poročili, katera je poslal iz Carigrada poročevalec lista L'Information.
V poročilu se dostavlja, da je cela grška armada stavljena s tem v zelo težaven strategičeu položaj. Turki neprestano napadajo ter kaže vse, da imajo dosti municije na lazpolago.
Atene, Grška, 28. avgusta. — V ofieijelnem poročilu glede vojaškega položaja v Mali Aziji se glfjji, da so organizirali Turki o!<-
INDIJCI PROKLAMIRALI SAMOVLADO.
; rambno črto ob Bursa k in Saka-ria reki, v bližini starodavnega Gordija.
USODNE POSLEDICE POLITIČNEGA UMORA
Politični položaj kot se je razvil vsled umora Erzbergerja, povzroča nemški vladi velike skrbi.
POLOŽAJ V BARANJI IZVANREDNO NAPET
Položaj v Baranji je tako napet, da je pričakovati mednarodnih zapletljajev.
..Calcutta, Indija, 28. avgusta. Ustaška plemena v Malabar provinci so proklamirala samovlado. Indijskega >oditelja Gandhi ja so pozvali, naj pride čimpreje v Malabar.
Iz Manerji poročajo, da so usta-ši zabarikadirali ceste ter podrli mostove.
London, Anglija, 28. avgusta. Indijski urad poroča, da je v provinci Malabar izbruhnila lakota. V tamoanjem okraju je proglašeno vojno Btanje.
V Calcuti je izkrcala bojna ladja "Conms" svoje vojaštvo.
IOWL NAROČAJTE SB "GLA8 NARODA" NAJ-VKfiJI SLOVENSKI DNEV-■XX T SDR. DRŽAVAH.
Berlin, Nemčija. 29. avgusta, j Xa kabinetni seji. ki se je ;estala danes, se je razpravljalo o političnem polo/aju de/.ele, ki posta-I ja od dne do dne slabši. Predsed-i nik Ebert je predsedoval zasedanju kabineta, kojega sklepi bodo največje važnosti za nadaljne razvoje v Nemčiji.
Umor Matije Erzbergerja je predstavljal iskro, ki je zanetila požar, ki se je že dolgo časa pripravljal in kabinet j prišel do prepričanja, da se na aja v iz vanredno težavnem položaju.
Glavna stvar, s katero se mora pečati kabinet, predstavlja stališče soeijalističnih in komunističnih strank ki zahtevajo, naj se zatre s silo vsa delovanja in vse mahinacije pan-germanov. Listi soeijalističnih in radikalnih strank opozarjajo na številna zborovanja, ki so se vršila v zadnjem času in kojih namen je bil izklueno propegirati in širiti idejo povratka starega reda v Nemčiji. Vse tozadevne demonstracije so zavzele značaj proti-republi-kanskih prireditev.
Nemška vlada se mora \ par dneh odločiti, če bo sklicala nemški državni zbor pred 27. septembrom, kot je bilo določeno nb času, ko se je nemški parlament odgodil. Kaneelar AVir;th je proti sklicanju parlamenta pred dolor cenim časom, ker se boji, da se bo vnela debata glede mirovne pogodbe, sklenjene med Združenimi državami in Nemčijo, še predno bi bila ta mirovna pogodba odobrena od senata Združenih držav. Vlada bi ne mogla preprečiti take debate vspričo napetega političnega položaja, ki je posledica umora Erzbergerja.
Če bi se nemški parlament sestal pred določenim časom, je gotovo, da bi se nacijonalistični krogi poslužili t? prilike ter napadli vlado, ker je sprejela paragraf 231. mirovne pogodbe, soglasno s katerim priznava Nemčija, da je odgovorna za izbruh svetovne vojne.
Washington, I). C., 29. avgusta. Položaj v Baranji je tak, da bo povzročil svetu nadaljno reško vprašanje. — se glasi v nekem buletinu, katerega je izdala Narodna zemljepisna družba. — Raz prava se tiče onega dela Madžarske, ki se hoče odločiti od nje ter ustanoviti svojo lastno vlado.
—	Položaj, ki se je razvil v Baranji, — s«« glasi v tem poroči lu, — ni izključno posledica zadnje svetovne vojne. Korenike zadrege tiče veliko globlje. Jugoslovani. ki so sedaj združeni v kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bil» lastniki pretežne večine sedanje Ogrske še predno so navalile na deželo divje mongolske čete Madžarov, ki so prišle nekje is centralne Azije.
—	Srce in središče stare slovanske sile se je nahajalo med Dravo ter Blatnim jezerom, kateremu pravijo Madžari v svojem spakedraneni jeziku. Balatom. V teku stoletij pa se je Madžarom s pomočjo napadov in požigov posrečilo pregnati Slovane proti j i-gu in zapadu. Povsem naravno je, da je bila posledica tega veliko sovraštvo med obema plemenoma. Mura in Drava sta jiostah plemenski ali T.arodnostni meji nu razdaljo 15 milj. a mirovna kon ferenca je priznala Jugoslovanom tudi ozemlja onstran Drave in Mure. Večji del Baranja okraja pa je ostal v rokah Madžarov in s tem je bila stvorjena neke vrste jugoslovanska iredenta v teh krajih.
—	Oeprav je bil Baranja okraj središče jugoslovanskega življa koncem starega veka in v pričet-ku Srednjega veka, in čeprav obstaja še sedaj pretežni del prebivalstva tega okraja iz Jugoslovanov, vsebuje vendar ta okraj zgodovinska mesta, ki so tesno spojena z zgodovino Ogrske, — kot je naprimer bajno polje» pre Mohacsu. Na tem bojnem polju so leta 1526 Turki porazili "ogrsko" armado, nakar so zasedli Budo ter vladali deželi skoro stoletje in pol. Na istem bojnem po
J lju pa so Ogri porazili leta 1687 Turke ter se na ta način oprostili turškega jarma.
Prebivalci Baranje, tudi oni madžarskega izvora, so za odločitev od Ogrske ter za ustanovitev posebne republike.
NEMŠIU VLADA PROTI KOMUNISTOM.
POLICIJA JE STRELJALA NA KOMUNSTIČNO MNOŽICO V — POTSDAMU IN UBILA DVA KOMUNISTA. — WIP,TH SE BO VRNIL V BERLIN, DA PREPREČI NESREČO.


BS3J SSSSBffiSi
Berlin, Nemčija. 2S. avgusta. — Številni komunisti in radikalni socialisti so se zbrali danes v Potsdamu. v pričakovanju, da bocio monarhisti in reakcionarji vp.izorili novo o uiarhiitieno demonstracijo kljub prepovedi, katero je izdala vlada. Policija je skušala pre-p prečit i vsa zbiranja ljudi in pri tem so komunisti napadli nekega policista. Policija se je takoj poslužila orožja ter pričela streljati. — Dva komunista sta bila ubita.
Ob času. ko je bila odposlana ta brzojavka, so se nahajali ko munisti še vedno v posesti Lust-gartena v Potsdamu ter so se vršila pogajanja med njimi in poli eijo.
Plamteče proklamaeije so bile objavljene v listih Vorwaerts in Freiheit. ki sta organa večinskih in neodvisnih socialistov in ki poživljata svoje pristaše, na i vpri-zore v sredo velikansko demonstracijo. to je na dan pogreba Matije Erzbergerja v Berlinu.
Ta demonstracija naj bi se vršila v prilog republikanski ustavi ter se vršila razen v Berlinu t j-di vseh večjih krajih Nemčije. —
List Freiheit zahteva v imenu neodvisnih socialistov, naj se brezobzirno zasleduje vse politične morilce, odpusti iz službe vse reakcionarne elemente v nra*d ništvu, odslovi vse reakcionarne častnike, ki zavzemajo visoka me sta v Reiehsivehrju ter razveljavi neodstavljivost sodnikov, ki so obdolženi poMične pristranosti.
Poleg tega zahtevajo vse socialistične stranke poleg strokovnih unij, demokratov in krščanskih socialistov, da vse te stranke — skupno pozovejo vlado, naj vpri-zori energično akcijo proti sedanjim političnim metodam, katerih se poslužujejo proti-republi-kanske stranke.
Se predno so napredne stranke storile ta sklep, je vlada prepovedala takozvano Tannenberg proslavo, ki naj bi se vršila danes v Potsdamu in ki naj bi dala na-daljni povod za monarhisti en o de monst racijo.
Vse nemške liberalne in socialistične stranke vidijo v umoru Erzbergerja nadaljni korak v o-nili napadih na nemško republiko ki prihajajo neprestano iz vrst reakcionarjev in reakcionarno časopisje samo prinaša v svojih komentarjih plede umora prikrite napade na Erzbergerja in na vse, kar je storil, ne da bi imelo kako besedo obsodbe za /ločin sam.
To stališče časopisja je natančen odsev tega, kar se vrši že dolgo časa tu. Odkar je sedan.i: kabinet »prejel ultimat zaveznikov ter pristal v odškodninske zahteve, so stranke desnice ali reakcionarne stranke neprestano napadale vlado ter se poslužile predlaganega novega obdačenia kot orožja, s katerim napadajo vlado.
Berlin, Nemčija, 28. avgusta. Predsednik ICbert bo predsedoval jutri kabinetni seji, ki se bo pečala z notranjim položajem v Nemčiji.
Kancelar Wirth je v nekem govoru v Frankfurtu izjavil, da — "stresa deželo strasten boj" in da morajo napeti napredne stran-
AMER. POMOČ ZA RUSIJO.
London, Anglija, 29. avgusta. Prva ekspedicija ameriških pomožnih delavcev je dospela danes v Moskvo.
Iz Helsingrorsa poročajo, da sta hotela grof Tolstoj in Maksim Gorki zapustiti Rusijo ter iti po Evropi prosit pomoči, toda so-vjetna vlada jima tega ni dovo-
450 STRADA LNIH ŠTRAJKAR-JEV.
Cork, Irska, 29. avgusta. — V vladni kempi na Spike Islandu je zaprtih štiristo petdeset pristašev irske republikanske stranke. Danes so obvestili vlado, naj jih jutri izpusti, če ne, da bodo začeli s stradalno stavko.
k** vse svoje sile, da zmagajo v Uui boju.
— Jaz se moram takoj vrniti v Berlin. — je rekel kaneeinr. — ker moram gledati na to, da n-zadene dežeb- velikanska nesreča spričo zadnjih dogodkov, ki na* navdajajo z grozo.
Dva dijaka, ki sta bila aretirana na temelju domneve, da sta bila v zvezi z umorom Erzbergerja, sta bila izpuščena
MADŽARI SO SE
ZAČELI UPIRATI
Madžari so napadli avstr. čete. ki ^o bile pcslane, da zasedejo mejno ozemlje.
Dunaj, Avstrija. 28. avgusta. — Avstrijsko orožništvo, ki je bilo odposlano, da se polasti zapadne Ogrske, soglasno z določbo Piirov-ne pogodbe, je zadelo na oborožen odpor od strani madžarskih čet. V bojih, ki so se pri tem vneli. je padlo več ljudi na obeh straneh. Avstrijci so se morali na nekaterih točkah umakniti, nakar so bila poslana na dotična mesta ojačenja. Madžari so iziavili, da ne bodo izpraznili ozemlja ter s tem zavrgli mirovno pogodbo, podpisano v Trianonu.
Dunaj, Avstrija, 28. avgusta. — Ceremonije prenosa malega kosa ozemlja, znanega kot zr.-padna Ogrska, v roke avstrijske republike se bo vršila jutri, kot določeno v mirovnih pogodbah. Ta dežela bo od sedaj naprej znana kot Burgenland. Po prenosu bo vlada naprosila velesile, da sme vprizoriti ljudsko glasovanje da rešijo prebivalci sami obstoječe teritorijalne spore.
Burgenland obsega približno — 1700 kvadratnih milj ter ima 350 000 prebivalcev. Prenos teaa o-zenilja je povzročil velikansko o-goi-čenje med Madžari, čeprav predstavlja le neznaten drobec obširne avstro-ogr3ke monarhije. To ozemlje je neločljivo spojeno z imeni madžarskih magnatskih družin Esterhazvjev, Szehenny-jev in Pallfvjev.
To ozemlje leži skoro neposredno pred vratmi Dunaja. Pred vojno je zakladalo glavno mesto z mlekom, sadjem, sočivjem, perutnino in jajci.
Ceni se, da bo Avstrija vsled pridobitve tega ozemlja lahko skr čila svoj letni import iz inozemstva za približno 20.000 ton žiti, 25.000 ton krompirja ter 1500 ton mesa. Vrednost produktov tega ozemlja se ceni na sedem milijonov.
Potni listi.
Pe najnovejši odredbi bel grajske vlade dob6 Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaSka knjižica, krstni list in domov niča.
Navadne pismo ne tadoetuje vež.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu ene občine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.*
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari krrj, ako nima kake gori »vntjnjeae listine.
Frank Saks« State Bank, U Oertlaadt 0L, N«r York, K. T,
T m
- ••• .;:
— -



"GLAS NARODA''
lu	ml '
SLOVENIAN DAILY i ill ■!■ Ifcfcil	owned and Published by	_____ ^
4	BLOTENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation)
PRANK SAKSEft, President	LOUIS BENEOIK, Treasurer
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlclera: ® Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Cilae Naroda" Uhaja vsaki dan izvzem&l nedelj In praznikov.
Za celo leto velja Ust sa	Ameriko [Za	New York za celo leto
in Canada	»6.00' za pol leta •
Zm pot leta	»3.00 Za	Inozemstvo za celo leto
Za £etrt leta '	»i .so za pol leta
»7.00 »3.50 »7.00 »3.50
GLAS NARODA (Voice of the People) liMld Every Day Except Sundays and Holiday«. Subscription yearly »6.00
Advertisements on Agreement.
X>opl*i br»i pod p la* In ocebnostl m n* priob^ujejo. Dmar naj se blagovoli po-•llj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prrjtnjo blvmll&fe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA CertUndt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
INDIJA.
Zadnji ras prihajajo čudna poročila iz Indije, ki so posebno za Angleže jako vznemirljiva. Časopisje potiska te vesti med oglase, kajti gibanje za svobodo, nima mesta na prvih straneh.
Težko je povedati, kaj se sedaj pravzaprav dogaja v Indiji. Kabel kontrolirajo Angleži, in kar pride, pride preko Rusije. Svet se je pa pod kapitalističnim sistemom naučil omalovaževati poročila, prihajajoča iz Kusij«-. Jasno le to. da v celi Indiji vre in da je vodja narodnostnega gibanja mladi <ihandi, mistična osobnost. ki ima pri Indijcih velikanski upliv.
V Indiji se je začela borba na življenje in smrt z angleškim imperijalizmom.
Značilno je, da j<* Ghandi dosedaj izvojeval še vsak boj in se ni oziral na posledice.
Pred kratkim se je vršil v Indiji narodni kongres. Tam so prišli Ghandijevi nazori do popolne veljave in sedaj vse kaže, da so začeli Indijci praktično izvajati zaključki* tega kongresa.
Program kongresa je bil v vseh ozinh — soeijalnem, političnem in gospodarskem — popnlen ter je ves naperjen proti Angliji.
Sklenjeno je bilo, naj noben Indijec na pošilja svo-iih <»trok v vladne šole, pač pa edinole v narodna vzgoje vali šča.
Dijaki, ki so stari nad šestnajst let, naj takoj za-puste vladne šole in univerze ter naj se popolnoma po-svetc narodni propagandni službi.
Advokati naj izstopijo iz službe ter naj bojkotirajo vladna sodišča.
Na mesto vladnih sodišč naj stopijo privatna,, indijska razsodišča.
Nihče ne sme imeti nobenega angleškega naslova, noben Indijec naj ne opravlja kake častne vladne službe.
Noben Indijec naj ne kandidira v zakonodajo, nihče naj se ne poslužujejo volilne pravice Z narodnim fondom naj se vstanovi indijska narodna služba, v kateri bo deset miljonov možkili in žensk. Zunanjo trgovino je treba bojkotirati t»*r podpirati domačo industrijo.
Kakorhitro bo izdano povelje, naj nihče ne plačuje več davkov.
In to povelje j<- bilo najbrže izdano v teh dneh.
Anglija bo morda še nekaj časa zakrivala resnični položaj v Indiji.
Ta zastor se pa m^ra slednjič pretrgati, kajti krvave revolucije noben zastor ne zakrije.
Selc tedaj se bo izkazalo, da Anglija ni velikan, ki bi lahko kluboval celemu svetu.
To je velikan na lončenih nogah, ki se je začel v zadnjem času resno majati.
Slovenske norice.
Cleveland,. Ohio.
Poročno dovoljenje sta dobila Joseph Košir, star 39 let. 5914
ponesrečil nobeden izmed voznikov.
Dne 24. av£. sta sklenila do-
l*rosser Ave., bi -Mary Grbec. 271 smrtno zvezo pred oltarjem sv. let. — Dne 27. avg sta poročila j Jožefa v slovenski cerkvi g. Fred John Simonič in Fannie Jerše. Korevee in gdč. Zoiija Polmin. Že-Zvt^za Jugoslovanskih Žen inlnin je sin g. Antona Korevee, 105 Deklet v CWelandu je odposlala! Indiana St., a nevesta pa je hčer-na uredništvo *'Slov. Naroda"' vjka g. Johna Polmin, 1408 t'lament Ljubljano 35,715 avstrijskih kron St. — Istotako s*a sklenila doza na^epa starega, pozabljenega smrtno zvezo v slov. cerkvi istega pesnika Josipa Stritarja, ki živi dne g. Jernej Mihevec in g-de. Ana v Aspangu na Nižjem Avstrij- Horvat. Bilo srečno, skem.	Dne 25. avg. sta si izpo^lovala
Naš rojak Mr. Victor Lisjak jeiženituo dovoljenje g. Mihael Ki-aj-lekoni kratkega časa izdal že dru-('*ar in gdč. Marija Krajcar, bivajo pevsko skladbo. Naslov novega '-joča na 1154 N. Hickory St. Tako proizvoda je ""lileški valčki"', ki j si pri tej priliki nevesta ne l>o izje jako zar.imivo flasbeno delo. spremenila imena.
Grd klepar je Felix Šeručnik. ki je imel nečedno navado, da je iz-
Leo Belobrk. /.nan i šofer, je moral plačati $25 eloibe. ker je odveč
koriščal družine onih, pri katerih' orzo podil svoj avtomobil po meje pred kratkim kdo umrl. Seruč- stu in se prepiral s policajem, nik je izvedel za ime umrlega in j Nit-k Božič v Homewoodu je ta-naslov ter po-sbd na njegovo ime ko surovo postopal s svojo boljšo po pošti mal zavojček, v katerem polovico, da ga je ista naznanila je bilo navadno nekoliko čaja. Iz I šerifu, ki ga je nato odvedel v o-v|>oštovanja pred umrlim so so-jkrajno ječo.
lodniki umrlega navadno vselej Delavske razmere v našem me-sprejeli paket, za katerega je bilo slu se nekoliko izboljšujejo.
treba plačati #1.00. Na ta način je!
t
Som en i k v kratkem nas', epa ril 35	Milwaukee, Wis.
družin, dokler ga niso zalotili J Poročno dovoljenje sta vzela ro-
jak Martin Slatinšek. 306 First
poštni inšpektorji.
Delavski položaj v Collinwoodu, v kolikor se tiče delavni«* New
Ave., in Antonija Zupan.
Slovenske pečlarje je zapustil
da jt- začela poslovati Weirton M eel Company s 1200 delavci.
York Central železnice. s«* izbolj-jzopet eden iz med zvestih članov, šn je. Meseca marca ni bilo v teh j po katerem bo marsikateri žaloval, delavnicah nikogar razen par u-,Pred kratkim je i/.nenadil svoje radnikov. Danes dela tam 700 de-(številne uri jate! je, ko se je nena-laveev. Normalno število zaposle- j doma vrnil iz Micliigana in prive-nih v teh delavnieah je 1200. del s seboj svojo mlacio ženo Ta Iz Steubenville. O., se poroča, nezvesti pečlar je Vineene Pugelj.
ki se je }K»ročil s Kristino Rovšek.
Iz Michigana si je pripeljal nevesto rojak Nick F. Lucas, od vet -Joliet, HL 'nik ui assembl vman. stanujoč na Mrs.	Bailor, vdova za pok. West Alltsu.
Johnom Iiahor. ki je pred dobrim Tfcojakn Martinu Bevšek se je letom odpotovala v staro domovi-J rodil čvrst, zdrav sinček, no na obisk, se je vrnila, ker se ji i A' staro domovino so se podaJi: ainerikansko življenje mnogo bolj Frank Beve z družino. Margareta dopade, kakor ono v okolici Cr-jSkaza in ž<*mr Franka Pešec. Mož noinlja na Belokranjskem. Predno zadnji je odšel pred nekaj meseci se j«* podala na pot, si je kupila v domovino, da vidi, kake so raz nekoliko srbrnih kron, za katere!mere tam. Sedaj je pisasl. da pride je plačala po IG papirnatih. j žena za njim. kakor hitro je moli. Math. Vranešič, 124 Wood-!goče, ker želi kupiti večjo obrt. ivard Ave., je prejel <*l vojnih ob-j ^ena Farnka Sukalič je hotela lasti naznanilo, da bo v bližnji bo-jizvršiti samomor s tem. da je sko-dočnosti dospelo truplo njegovega;v umazano vodo Menominee i sna Matije, ki je na francoskih veke. Njen mož je izgubil pred ne-poljanah daroval svoje življenje kaj meseci delo in v hišo se je na-za uspeh zvezdnat** zastave.	j selila beda, katera je gnala ženo
(«. John Papič in soproga sta se v smrt. Delavca Peter Kinkel in
odpeljala v nedeljo 21. avg. v bližnje mesto Aurora kjer sta klimo-
Andrej Lunbad sta jo rešila v zadnjem trenutku iz vode.
Dopisi
Barberton, Ohio.
V naiši naselbini se je vstanovil '"Slovenski Dramatični Klub" 24. avgusta. Tako *e (kučasi drami tudi n:**a naselbina iz svojega spanja. Člani teua kluba se že učijo igro, katero priredijo v bližnji prihodnosta. Napredek kluba pa je največ odvisen celega slovenskega naroda tu v Barbe.rtonu, kateri mu lahko pomaga s tem, da v polnem številu obiskuje pri-l edit ve, katere se I »od o prirejale. Ako se nam ta kleja vreKniči, bomo obetietu tudi zav«zaki jezike vsem tistim, kateri večkrat blatijo našo naselbino, očitajoč ji, da smo najbolj zaspani in nezmožni kaj izvesti. V klub laftko pristopi vsak Slovenec ali Slovenka v našem mestu ari i iz ok<»liee, iz f«ar je rarvidno, da l»o klub na strogo nepristranski podlagi, oziroma da se ne bo mogel nad njim noben izpodtikati, češ, tn ali ona stranka ga prevladuje itd. Za vse informacije glede kluba naj se rojaki iz našega mesta obračajo na tajnika	A. Okoliš.
St. Joseph, Valley, Wash.
Mogoče mislite, da smo se spekli na solneu ▼ tej su&i, ki pri nas vlada že od maja meseca skoraj.
\'o, pa vendar je v tej vročini in suši prvi pridelek za farmerja iz-vanredno obrodil, namreč seno in ozimina, kajti pomlad je bila do-kuj mokra, tako da je bilo za trave prav dobro. Jesenski pridelki b<»do pač le bolj srednji, kjer se ne priniakuje.
Da pa ne boste mislili, da se ne veselimo, vam povem, da smo imeli "basket party" v prostorih Jake Tomsbe v soboto 13. avgusta zvečer. Veselica se je dokaj dobro obnesla kljub slabim delavskim raamerum. Prinesla je v cerkveno blagajno celih *95. Hvala vsem, posebno pa Louisu Trampusli, ki je iz\Tstno igral valčke in polke. Dne 15. avgusta je bil pa piknik pri Jump otf Lake. kjer se je tudi precej nabralo z~a cerkvene potrebe.
Veste kaj? Dne 17. avgusta smo imeli svatbo, kar je redka stvar v tej naselbini Slovenski mladenič g. Andrej Keršinar se, je namreč oženil z dekletom, došlim iz "stare domovine dne 21. julija, z Micko Ovjač. doma iz Spodnjih Pernic pri Medvodah. Ona je tip slovenske korenine in pridnosti ter se pozna, da je delavna, na njenih, močnih rokah. Ženltovanje se je vršilo v pr3^T5rih Jake Tomstfieta,
vala pr: poroki ondotnega rojaka! Martin CJerlah, star 52 let, je g. Nikolaja Obermana z gdč. Ano!"!>«pal, ker ni mogel dobiti dela. Kostetec, ki je pred nekoliko tedni i ^^ se ^ v	pavk, kjer je
dospela iz Vidošič pri Metliki. Po-jzavžil strup. Mali dečki so ga naroka se je vršila v irski cerkvi. Poj*1* »nrtvega in poklicali policijo, poroki se je razvila lepa domača j Enima Wittenhold, lastnica ve-,zabava na ženin«.vem domu. Bilojlike farme v Grove, in njeni srečno!	jf-vc h^ri Pauline 10 in Magdalen
Rojak John Juršinič, 109 In- 11 lot stara-	peljale po cesti
diana St., je bil odpeljan v bolniš- 2 malim farmerskim vozem. Od nico fv. Jožefa 24. avg., ker je ne-iliasProtne strani sta se pripeljala rodno padel ter si zlomil nogo injMiehael in JollT1 ^Hrič z motornim zvinil roko, ko je razobeSal vrv za'ko]psom- -Tohn	.1> 7.adel s
stisenj^ i>crila.	| stranski m vozom motoi-nega kole-
Dne 24. avg je umrl 121etni sihlsa v voz farmerce, katerega je g. Martina Žugel. 810 N. Bluff St.jzdf°'bil in prevrnil v jarek. Stran-Deček je pred kratkim opekel ^ voz motornega kolesa se je s kropom, ko je mislil odmakniti^J prevrnil in pri tem se je potočil piske?-, a je padel in razlil krop ^	veliki bakreni kotel .tržeč
p) sebi. Opekline so bile tako hu-|25 slonov. Konj je z os-tanki vo-rfe, da ga morali poslati v 1k>1-.za ^ zl>ezal ženske so obležale nišnico, kjer je po težkih mukah	ra,1-ienp na 0<>st5- Xa>
nreminul. Pogreb se je vršil 25.	ran>n je John Miric, kateri
avg. Vdeležili so se ga mnogi so-ileži na smrt l)olan v bolnišnici, ^ri-rodniki. med njimi tudi g. Chas.ii,acl. M!ri? ^ sa™° la,lkn ranjen Oklešan iz Chieaga. Po pogTebu 'er -ie 'b'1 obsojen nal leto zapora, so se peljali v avtomobiln g. Jos.1 :Tos- Sutf'r, star 20 let. je delal Klemenčiča Jos Klemenčič ml., P" Velik,h ^^.lih v tovarni Palm-Martin Žugel in Chas. Oklešan po.°[,ve	C'°■ Naenkrat je bruh-
Chicago cesti. Ko je KlemencSič n,la. vrela tekočina iz kotla in pomislil zavit.i na Rubv most. se je par,la n,ladeni'"a tako Inulo, da se avtomobil nekaj poškodoval, da se "nu Je na mno-ih krajih odpustilo ni dal kretati. nakar je hipoma1 °<] kosti^ katpre ^ ^ P^ika-zdrknil v most s tako silo, da sta f. ?olp 1Z strašnih ran. Prepelja-se str!a oba zadnja kolesa in tudi,h ™ J"«'rajoČega v bolnišnico, vse drugo se je silno poškodovalo.'. 0osP<v<J,1<?na Wojciechowski fpo
Skoda je velika, a nevarno se nii,Tnenn Poljakinia' *tara 16 ^
zaspala na kupu premoga v kleti
svojega doma. Bila je nolna luni-
nih žarkov, katerih se je nasrkala
v družbi dvh nadebudnih mlade-
kjer je bilo dosti izvrstnih fantov-cev in kranjskih potic ter vsega za prazne svatovske želodce. Ža	_
trudne noge pa je skrbel najbolj meev' katPra "ta	v
naš stari godec I»uLs Trail push, da ni bilo treba nobenelu sedeti brez potrebe. Vsak je lahko po-
lik vse
širne Amerike
čan vihar z dežjem. Grmelo je in strele so udarjale, da je bilo groza.
evilita je doletela rojaka l^rank Kavnika, stannjoeega na Ravm-baultownn, ki je bil tačas oddaljen od mesta po svojih opravkih. Da se zaščiti pred neurjem, se je podal v bližnji Drvhonse štev. 10. Naenkrat je strela udarila v pročelje poslopja, v katerem se je rojak nahajal, ter ga ubila. Pokojni Ravnik je bil star 46 let. Tukaj zapušča ženo in četvero otrok. Pogreb se jc vršil iz slovenske cerkve v Oalnmetu na pokol išče Lake View. Bodi mu lahka žemljica!
Flint, Mich.
Starišem M. F. Kump je nrario .	_ _ _ „ , Tmwfeno dete po kratki bolezAi.
Eden navzočih, 'gnal nad Calumet in okolico mo-'Bridko je zadela stariie ta izgnfba.
Willard. Wis.
Tukajšnja rojakinja Ana Rožič skočil Hvala za postrežbo in god- nahaja v Eau Claire bolnišnici bo. Nevesti in ženinu pa želimo6. avgusta. Operirana je bi-obilo veselih dni v zakonskem ia na Nosnem ušesu. Upati je. da jarmu!	kmalu okreva in se vrne domov.
Dne 21. avgusta je bilo prvo sv. obhajilo v naši cerkvi sv. Jožefa. Pristopilo je 11 deklet inr2.dečka k prvemu sv. obhajilu.
Calumet, Mich.
Dne 18. avgusta je umrla na porodu žena Johna Boriga Dete je Drugih, posebnosti pa ni. O pri-J umrlo že nekaj ur preje kot nialj. iki spet kaj. Pozdrav Pozdrav na.Ona zapušča žalujočega soproga
j zapušča žalujočega soproga vse Slovence in Slovenke sirom in dva otroka.
1 Dne 19 aVg. zjutraj Se je pri-
Peter Zgaga
• f^ . ;
Združene države so sklenile mir z Nemčijo. Mir pa še ui potrjen. Odobriti ga bosta morala ameriški kongres in nemški državni zbor.	-
In ko bo vsa ta stvar končan-, čaka Ameriko v mirovnem pogledu velika naloga.
Dve veliki vojni divjata na ameriškem kontinentu. V "\Yes~t Virginiji je borba med val po ti premoga rskih baronov in premo-garji: po južnih državah se zamorci in belci bore med senoj.
To sta dva velika madeža n t ameriški časti. To je črna, nepotrebna packa v zvezdnati zastavi. *
Anglija je priženila dvoje o-trok. In mačfha Anglija je taka kot vse druge mačehe. Pastorka Irska in Indija sta pa v zadnjih letih postala polnoletna. Možgani so se tem otrokom toliko razvili, da ni treba ve."* mačehi misliti zanje. Ločitev bo kratka in z.-mačeho jako občutna.
•v
*
Ženske imajo dober spomin. ta in leta se opominjajo onega,
česar nismo storili zanje.
* * *
Ce joka možki, joka vsiedtega. da si srce olajša. Ženska pa zato
joka, da moškemu srce obteži. • * * *
Uspehi določajo moškemu pri-
hodnjost. ženski pa preteklost.
* * *
Prijateljstvo med dvema mož-kima je medsebojen sporazum. Prijateljstvo med dve^aa ženskama, je medsebojen sporazum, naperjen proti tretji ženski.
# * •
Samo nekaj na svetu grs hitrejše navzgor kot navzdol, m to so cene.
#	a. *
*
Učenjaki so izračunali, d;* je v človeškem telesu toliko ogljika, da bi se dalo napraviti iz njega 9360 svinčnikov.
Xo, sedaj pa veste, zakaj se
vsaka šema loti pisanja.
*	* *
Čudne so sedaj stvari, -težki dnevi in noči. Ce je raj, če bil je kdaj, mora biti daleč zdaj.*
Velika prosperiteta mesta New York a je razvidna iz dejstva, da je bilo zadnjih šest mesecev v New Yorku ukradenih 2500 avtomobilov.
* * *
Privlačna vila možkega obstoji v njegovih prednostih, privlačna
sila ženske pa v njenih napakah.
• •
♦
V Združenih državah je dva miljona manj žensk kot pa možkili.
Kljub temu pa ni nikjer drugod toliko starih devic kot v Združenih državah.
* * • .
Današnji svetovni položaj:
Danes zjutiaj sem vzel časopis v roke ter prečital na prvi strani sledeče debe.'e naslove:
Nova nasilja v Belfastu. Grki v nevarnosti pri Brus«. Ustaja v zapadnem Maroku se širi. Erz-berger je bil žrtev neke Ku Klux Klan organizacije. Nova svetovna katastrofa v desetih letib 700 Indijcev razmesarjenih. Težki boji v zapadni Madžarski. Truplo eomodora Maitlanda so našli. Spor z Japonsko zastran Yapa. Argentina plava v alkoholi-. Policija je aret.la nago plesalko.
Ce to ni kulturna doba, potem nihče ne ve, kaj je.

SmjnBlmmrtaka
Ustanovljena 1. 1898
Ratal. 3(*ikturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI XJRAD v ELY, MINN.
PnadMda!*: KDDOUT PURDAN, 833 JL 186U St, Claveiaa*, O. Podpredsednik: LOTJ18 FALANT, Box 10C, Pearl Aveaae, LoraH, a Tajnik: JOSEPH FISHLB2, Mr, Mini. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Kij. Mina.
Blagajnik nelspUfentii nartafai: JOHN HOYIBA, KM I. M At1< W. Dalath,
Dr. JOB. I. •BAHBK, Ml B. Okle gt, K. B, Plttatart^ Pa.
Hail—I
MAX KHBŽTfiNIK, Bok 873» Bock Sprln^a, W|a MOHOR MLADlO. 2803 So. UtwadaXs At®, CMctfo, BL FRANK fiKAABBO. 4822 Waahlngton Bt, Dura, Oate.
IiBONABD ELABODNIK, Box 480, Ely. Mlar. GREGOR J. PORKNTA, Box 171» Blaek Dlsraoad. Wi FRANK ZORI CEL. 8217 St. Clair A ve.. Cleveland, a
YALBKTIN P1RO, S19 Meadow Axk. Rocadal^ Jollok, TO, PAULINE ERMENC, 63Š — fttrwt, |A Swlle, HI. JOSIP STERLE, 4M B. M^aa Avenue, Pueblo, Cola AMTON CEL AJDO, 70« Market Street, Wankegan, m. i-—i Jednotlao uradno glnzflo: .'GLAS NARODA".
Vm atvarl, tikajoče m uradnih Mdev kakor tudi d«narn« poillja-tvo naj mi pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj m poAUja aa predsednika porotnega odbora. Profeje sa sprejem novih Članov la ItohMiks tprlSevaia naj se pošilja na vrhovnega sdravnika.
Jugoslovanska CrtollBka Jednotm m pri^oroCa vsem Jngoslovan« sa obilen prlste?. Kdor Seli postati Can te orr*stM<*e, naj se sglasl tajnika oljlfnega društva J. 6. K. J. P« usrancvlte* novib društev Se pa obrnite na gL tajKJka. Novo Iruštro so lahke vstanovi c ft.
Slant all Mtnli^tflil,
Gilbert, Minn. |
Pred mkaj dnev i je dospelo i iruplo rojaka Franka Indiharja iz! Francije, da ira zakopljejo v domači zeml ji, lndihar j«* !>il ubit j na francoski fronti v Argona hi dne 27. septembra leta 1H18.. po-, iem ko se je vdele/il več hudih bo-j jev, v katerih se je vedno odliko-' val. Ranjki je bil rojen dne 32. j septembra l^MU v l'iwabik. '.Minn.i
Nasnwauk, Minn.
Josip Lubrovič je zapustil to naselbino v družbi ver-je»*a števila drug-ih Jugoslovanov, kateri -si bili zap«>sleni v Hawkins rovu. \"si so ptKlaii v staro domovino. Po večini so se vsi izrazili, da se ne povrnejo več nazaj v Ameriko, ker so tukaj razmere od leta do leta slftbeje.
Rojak Peter Ix)gau	piwlal
v Vera ( ruz. Mexico, da se pridruži svojemu bratu, kateri ima tam veliko obrt za prodajo zemljišč.
Peter Zaqur. lastnik prodajalne v. mehki ni pijačami, je bil aretiran na obtožbo Petra Logana, ker je dovolil, da so mladoletni fanti igrali biljard v njegovem prostoru.
Šerifi so aretirali Milana TJa-skoviča in Mihaela Vukoviča. kei sta kuhala žganje na* farmi Vukoviča. Našli so tudi mali kotel in
i en jralon žganja 1<-r več sodov z raznim namočenim sadjem.
Hibbing, Minn
Ker delo po večini počiva v tukajšnji okolici, se j.' odločilo več sto Jugoslovanov. d;i odidejo v staro domovino. P rt1 d kratkim jih je zapustilo večje število in v nekaj tednih jih odpotuje blizu 100 s svojimi družinami. Večina se izraža. da nimajo nikakega upanja več na Ameriko. Vsaki dan prihajajo iz okoliee novi popotniki kateri so na potil v domovino. Veli-l>o jih kateri prodajajo svoje farme, nekateri so pn že prodali in odšli.
V tukajšnji katoliški cerkvi sta se poročila gdč. Sofija Mithlberg in rojak Jakob Petiič. Ženin je bil v Koblenzu na Nemškem kot vojak ameriške armade, kjer se je spinal s svojo neveeto. katera mu je kmalo sledila v Združene države Ker pa je bila ona luteranske vere, je bilo potrebno, da je prestopila v katoliško^ in se dala prekrstiti. predno se jo zamogla poročiti p*> katoliškem obredu. Pr' t**j priliki se je zbrala v cerkvi svete T>ružine velika množica ljudstva o<l vseli strani. Veliko mašo j«- či-tal ta dan stari častitljivi duhoven Msgr Puli. Za botra nevesti sta bila £f. Math. Kostanjšek in njegova soprosra iz Virginia. Minn.
Ely, Minn.
Poročil se je v cerkvi sv. Antona Pad. Jura j Majnarič z Marijo Težak. Ženin je mdom Hrvat, nevesta pa iz metliške okolice.
Mrs. Barbara Barič, znana s>lov. babica, katera je bila pred enim mesecem težko poškodovana zunaj meštu od avtomobila, je na potu okrevanja
Naši rojaiki pretvarjajo svoje ?6ktne v trgovine. Tako sta Mr.
ANGLIJA SEGA PO RUSKIH RUDNIKIH
Kamenev je objavil, da so pogoji glede rudniških koncesij dejanski završeni da bodo kmalu objavljeni.
Moskva, Rusija. 2S. avgusta, j Sovjetska Rusija je dejanski z;<-j vršila pogo je, tikajoče se konce-1 sij za Leslie iz London'a. soglasno | s katerimi !>«• dobil slednji pravico obratovati obširne rudnike v j Sibiriji s korporaeijo. kateri na-i čeluje. To je objavil danes Leon i Kamenev. načelnik ruske komis*-I je glede lakote pri Svoji razprn-! vi ^rlL'ile ekonomskega položaja, i Izjavil je. da bodo dan«* nadalj-ne koncesije inozemceni soirlasno z novo ]>olitiko vlade, ki lio'e privabiti v Rusijo inozemski kapital.
V odgovor na neko vprašanje, kako posluje nova določitev, da se pobira davke v denarju mesto v blatru. je odgovoril Kairenev. da so oblasti že pobrale 20 odstotkov davkov brez težave in d;i bo preostali davek v kratkem plačan. Kmetje plačujejo rajše v d»' narju kakor v blagu.
Jos. Sk:il;i in Mr. Erčul c^dprla trgovino groeerije in mesa. Mrs. Elizabeth Smrekar j«' začela trgovino z manufaktnrnim blairom.
Oovori s»*. da bodo rudarske di-užbe - 1. s«'])t. zopet mezdo znižale za 7Življen^ke ]>otrebsčine potrebščine so pa vedno enako drage, istotako tudi železnina. — Vodstvo Zenith rudnika Vermilion Mining Co. j-> zmanjšalo produkcijo v imenovanem rudniku s tem. da je odslovilo okrog 40 ne-oženjenih delavcev. V bodoče bo delalo za nedoločen čas v rovu samo 140 mož. Družba pravi, da ima prevelike zaloge rude 11a rokah ter rlit je vs.! -d tega primorana zmanjkati produkcijo rude.
VAŽNO za vse, zaposlene pri izdelovanju moških slamnikov. V sredo zvečer ob pol sedmih se vrši v Beethoven Hali, 210 - .Siti St., New York, važna . skupna seja dveh lokalnih unij štv. 3 od United Haters in štv. 45 od Millinery Workers. Pridite vsi!
-,u ■ ri'u ■
Iz časov nesvobode sino podedovali usodepolno napako. Deloma prisiljeni k politični pasivnosti, se je « dosego svobode nismo znali »»tresti, in Tako plavamo dan«-* v šiioki reki mrtvila.
Tako je mogoče, ua vemo vsi, da je jadransko vprašanje za nas zivljenskeyra pomena. Ravno tako moramo i priznati, da dane« svoje pasivnosti ne vršimo onega ftmotrencga dela, ki je predpogoj naše zmage ob Jadrana.
Naravnost katastrofalno pa je. da mi držimo roke križem, ko naš najnevarnejši nasprotnik sistematično, marljivo in brezobzirno uveljavlja svoje načrte.
Italijani vedo, da je naši končna zmaga ob Jadranu sigurna. — Sigurna nain je pa le. če se nam posreči vzdržali posestno stanje ua Primorskem. Kot dobri potit:ki vedo, da je narod najsilnejši argument in da proti enotni narodni volji ne opravijo ničesar niti nasilje niti pogodba in niti nobena druora stvar. In zato hočejo narodu odvzeti voljo odpora, zato so na delu, da ga italijrnizirajo.
Da bo šlo delo lažje od rok, so najprej pregnali iz zasedeneea t zemlja vso inteligeneo. Ko so to dovršili, so zrušili vsa kulturna središča. In ko je bil tako dosežen irhivni eilj, ila je bila zlomljena kul turna organizaeija našega življa. so nastopili fašisti, ki naj bi s — tkrajniui nasiljem preplašili ves narod od narodnostnega boja. Priznati moramo, da se i*- vse to Italijanom tudi v veliki meri posrečilo.
S tem ustvarili Italijani zdrave predpogoje za uspešno itali-janizaeijo v velikem, vendar pa so bili ves čas tako pametni, da so znali, da s«? GOO.OOO Ijjdi n<- more potita lijančiti fta mah. Zato so .si izdelali podroben naert, ki ja dosledno izvajajo.
Kjer nand n^jimmj l.ompetenten. tam je italijanizaeija najbolj moiroča. Zato so vrgp z vso silo na Istro. Vsa mes.ta nesrečne Istre so dan»*s že hiške trdnjave, ki širijo dobro italijanizacijo.
Z.i Istro |»rt<lf tržaška okoliea, ker Trst danes ž«* ni skoro vet" dvojezično mesto. Po vseh večjih krajih tržaške okolice se ustvarjajo novi in delavni eentri za fahr*clranje renegatov, ki imajo v rastočem gospodarskem pomanjkanju silao oporo.
Na ttorišk«*rii in v Vipavski dolini je narod kompakten, in zato je italijansko delo si< ev manj hrupno, ali prav nevarno učinkovito.
(toriea je italijansko tr!nejša kot kdaj prej in v njeni okolic-smo izgubili prvo občino -- Pod goro. Tolmin. Postojna. Idrija postajajo vedno močnejše italijanske postojanke, ki so skoraj že izgubile svoj samoslovenski značaj.
Zasedeno ozemlje je tako pripravljeno za italijanizacijo, ki jo zruši si'iuo naše skrajno živahno protidelo. Pripominjamo samo, da ne obstoji danes ves boj za Jadran v vprašanju luke Baroš, temveč v rmagi italijanizarnje ali njenega poraza.
V toliko so danes italijanski načrti že izvedeni in v bistvu mora to priznati tudi najbolj zagrizen optimist. Priznati pa moramo tudi dalje,, da brezpogojno izgubimo bitko za Jadran. Če se ne otresemo mrtvila.	•
Konee mrtvila ne daje besed«, temveč samo dejanja. In ker delajo It;flijani danes največ v Istri, moramo delati tudi mi največ v Istri. In ker hočejo ustvariti po Goriškem in v okolici Trsta ter (la-riee renegatska trne/da moramo postaviti tudi mi gadja »mezda p<: triotov. To so naše svete dolžnosti pred domovino, in kdor ima voljo da izpolni zahteve domovine, ta ve svojo nalogo.
Ko jo p;i prične tudi uveljavljati, tedaj smo prejeli prvi list z venca zmage.
Bodimo svobodni ljudje in razhijmo mrtvilo okoli s"be in —» v sebi. italijanski načrti naj um« pomagajo k temu. in zato smo jih razložili.	"Slovenski Narod".
Modemi Siam.
Veliki indijski pesnik in učenjak Rabindranath Tagore. ki je v zadnjem času prepotoval tSvro-po ter s svojimi predavanji na evropskih univerzah vzbujal veliko pozornost, je zainteresiral stari svet za kulturno stanje vzhodnoazijskih narodov in držav
Edina- jugovzhodnoazij«ka dr žava, ki si je ohranila svojo po'i-tično samostojnost, je Siam. Iz raznih potopisov nam je Siam znan kot pravljična dežela.kra«-ljih palač in divnolepih templjev z bleščeč, fasadami. Manj *.naiio pa je, «la se je Siam razvil v rno derno državo, ki sicer s* r."koli-ko zaostaja za Japonsko, ki pa "endar zasluži v večji meri kakor doslej našo pozornost.
2e v drugi polovici prejšnjega stoletja se je Siam začel zanimati za razne panoge znanosti in teh-t nike. Sedanji kralj. Rama VI.. je študiral na Angleškem in tudi njegovi bratjr so se izobraževali v Evropi in Ameriki.
Šolstvo je v Siamu danes razmeroma dobro razvito. Ljudske šole in gimnazije skrbe za naob-razbo širokih ljudskih slojev. — Dne 2. marca 1917 j«* dobil Siam tudi svojo univerzo, kateri se pridružuje še tehnlSka visoka šola. I.eta 1Š17 in 191* je 127 Siamezov s pomočjo državnih štipendij v inozemstvu študiralo; 65 na Angleškem. drugi v Franciji. Italiji, na Japonskem in v Ameriki. Sinovi premo; nih rodbin pa se z lastnimi sredstvi izobražujejo v inozemstvu. Siamske gimnazije imajo, kakor naše. osem letniknv k končnim zrelostnim izpitom. — Zrelostne izpite pa polagajo mladi Siamezi le na gimnazijah glavnega mesta Bangkok. Leta 1819 si je 7s* dijakov prijavilo za maturo, prestalo pa jih je iznit le 43, kar priča, da so /»tudijski — predpisi precej t svgi. V omen jenem šolskem letu je bilo v Siamu 143 gimnazij z 11.000 dijaki in 512 profesorji. Število šol, zlasti ljudskih, pa trajno narašča Število analfabetov je razmeroma majhno. V zadnjih treh letih se je ustanovilo 32 novih gimnazij. Kadetska iola v Bangkoku šteje približno 700 gojencev. Riamski univerza ima Štiri fakultete: — medicinsko, juridično, tehniško in fakulteto sploine znanosti. —

Pokojnine materam.
'še
Na tisoče žena,
i
Slika nam kaže, kako se je silen zrakoplov ZR—2 prelomil ua dvo je.
enoinštirideset mornarjev življenje.
Pri tej priliki je-izgubilo
Iz Slovenije.
Železni zvonovi.
vit
Po vojni zapeljali naše lahkoverno ljudstvo. da so tu in tain naročili železne zvonove. Ker pa je naš kmet Miet pač za lepo ubrano zvonenje, železni pa prav nič ne done, se se-'iaj vas za vasjo jezi na ti-ite. ki so jih spravili ob tisočake. In z;jto bodo zdaj ti železni "l<Tiiei" iz marši katerega zvonika potovali nazaj v tovarno, bronaste zvonove pa. bodo morali znova piti za drag denar.
lopove.
«i gotovi špekulanti)!**teni!l li"di !!J1 c,ts1i-
bil poklican pred s:»dišče, kj
nikar ,pa nadlegovat je
see. Kjer se izgovarjal, da je bil vinjen i:i da je mislil, da Ima pred seboj srbskega vojaka, kar je v zadnjem ••asu postalo moderen izgovor v stičnih slučajih. Senat mu seveda ni Verjel in je Fi-yiea obsodil na 1500 kron globe.
Letovišča na Gorenjskem
nakit-i*0 zadnje tedi'e zelo oživela.
Na
Buharin se približuje Leninu.
Dopuščati, da živi dete oddaljeno od matere in s tem pogreta ono oskrbo, ki jo edino dobra mati more nuditi, in to le radi siromaštva, se protivi vsakem .t zdravemu načelu javne ekonomije. To uvaževanje je uveljavilo sistem penzij za matere.
Leta 1911 je država Illinois kot prva v Združenih državah osvojila zakon glede pokojnine aii — podpore materam. Danes ima že 40 držav slične postave.
Izvršen je Illinoisškega zakona od 1. 1911 je bilo v rokah omla-dinskih sodmj v vsej državi, in i sodni ja je imela obširno pravo di-skrecije. Leta 1913 je bil zakon (radikalno izpremenjen in avtoriteta sodnij znatno omejena. Od 'tedaj so bile uvedene druge -nan; izpremembe. Tekom prvega leta po v;:ako njenju v Illinois je do IG okrajev ! razen Cook County vpotrebilo ta
•	zakon, dočim je koncem leta --
;i920 bilo le od 120 12. ki n;so še 1:}Mna ^^
tega zakona praktično prr.izva- -	- i
..	'	'	»canske so.
jale. Koncem prveira leta origi- i» i. -,t -0 + ,
.	.	. . .,	, ; iz l eker st. .>;». ter si pri tem iz
nalnega zakona je bilo 327 dru
'žin na pokojninski listi na omla-
dinskih sodnijah v Cook okraju
'pri čemur j> skupna pokojnina
•	znašala £7.000 na mesec: v noven: ■bru 1911 pa je bilo 851 drjižin |na listi, ki niso dobivale več kot štirikrat toliko kot leta 1012.
V poročilu, nedavno izdanem
ADVERTISEMENTS.
Se*erova zdravita vzdržujejo zdravje v družinah.
ki sc s!abe. nervozne, Izdelan« in trpe r.aregularne periode, uo-be oepemed, ko vzamejo
SEVERA'S REGULATOR
(S 1 verje • Regulator). Ta regulator goji mcv, premaguje bolečine in rea iHra žer.ske funkrie. Zadoščene ja ^AjsI skozi sVriciv-^t iet.
Cena $1.25.
C 3b:te 2?. pri svojem lekatju. ,
^ W..F. SEVERA CO. \,C£OAR RAPIDS, IOWA
Z okni je padla
mariborske mest >te lerezija Patej. »loma v št. 5<
»ithnila desno roko. Dobila je tuli notranje »poškodbi-.
—————--11 s.
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
Pri odkodom v staro iloniovuio pozdravim vsem Slovence in Slovenke v Clevelandu in Collin-
po Children's Bureau, Depart-!woo,,lu J>osebll° Pa bratranca Fr. ment of Labor, je natančno popi-rakl,ša il?	^ary Crnigoj
san način proizvajanja tega za-	"Jima PrisKn0 zahvaliu-
konn V Cnnl? r.kvni,, l.-i io »r.^i.,! J^^i za vse, kakor tudi onim. ki so
za dobro jo vsem rojakom pri-• J-s. -lakuš.
Bledu in v Bohinja, kjer {š^e letoviškega življenja, je postajno živahno. Pa tudi v drugih kraljih je veliko število tujcev. Ziv-Iz Kranja poročajo: Na zadnji | jenje Z0j0 prijetno.
Kranjska mestna hiša.
Razen t?ga obstoje tri strokovne šole. r.. pr. vojna akademija, poljedelska Sola in umetno - obrtna mnogo Evropejcev v siamski državni službi, med njimi tudi šta jerski rojak. Slovenec, inženjer I erdo Lupša. v najnovejšem čn^u pa se v državno službo sprejemajo le domačini.
Pred štiridesetimi leti je siatn-ska država pristopila k svetovni jx>štni zvezi ter ima danes živahen poštni in bc/r javni promet in tudi več brezžičnih postaj ter obsežno telefonsko omrežje. Kanal: namakajo celo dolino, ki je ena najplodovitejših celega sveta. — Ob izlivu v morje so zgrajeni jezovi, ki zabranjujejo, da slana voda ne prodira v obdelano ozemlje. Vsakoletne poplave gnoje rodovitna tla. katera orjejo s parnimi in motornimi plugi.
Glavno mesto Bangkok, ki šte-jf HO.OOO prebivalcev, ima električno razsvetljavo, ravno tako tudi druga večja mesta. Ceste in ulice so snažne. Številni avtomobili raznih sistemov posredujejo promet. Kralj Rama sam ima nad 4P prvovrstnih avtomobilov. --
V	bližini univerze se nahaja vp-liko dirkališče, kjer se vrše dirke za domače in tuje konje. V številnih kanalih je živahen promet s čolni. V glavnem mestu samem je nad 60.000 čolnov. Med posameznimi deli mesta je urejena redna prometna zveza s parniki in motornimi čolni. Poseben klub prireja letno vee velikih regat. Nogomet in tenis se skrbno gojita.
V Siamu obstoji splošna brani-bna dolžnost. Armada je dobro opremljena in oborožena. Že pred svetovno vojno je imela poseben letalski oddelek. Že leta 1906 je bilo v Bagkoku pet kino-gledališj-
V	glavnem mestu izhaja sedaj pet dnevnikov. Čedno uniformirana straža po svropskem vzoru skrbi po mestih za javni red, po deželi pa je organizirana žandar-merija. Bangkok ima tudi moderno klavnico, veliko tovarno za proizvajanje ledu, ki je za konzerviranje živil in jedil v onih vročih krajih neobhodno potrebna. V velikih javnih bolnicah so deloma nameftčeni tudi evropski •n ameriški zdravniki.
Četudi je Siam izrazito aprrar-na država, se vendar pojavljajo
V	novejšem času tudi moderna4n-
občinski seji sta bila izvoljena ministrski predsednik Nikola Pašič in predsednik konst itn ante dr. Ivan Rihar v priznanje zasdug za sprejetje ustave za častna meščana. Pri isti občinski seji se je odobril nakup Ogrinčeve hiše za mestno ohčino za kupno ceno TlK),CMH)
Roparski napad na Pasjem brodu.
Kot je že bilo poi-očano, je bil 16. julija na Pasjem brodu izvršen na kmeta Ivana Kozjeka iz Loga pri Brezovici drzen in rafi-iiiran roparski napad. Ta napad. I kot se sedaj poroča, je zanimiv,
kron. Ta hiša se je kupila v tojw ^	najMc aranžiral
svrho, da si preskrbi mesto pri-;,jiv|1 policijski oetektiv. Kmet
kran.i-j	je priš.-l omenjenega dne
trafikantinji Franji Štefan v (Kopališki ulici št. S in zahteval
ker sedanji
meren dol
i rotovž" ne odgovarja v noue-jt-nem oziru zahtevam čas;i. Novo j
kupljena hiša je gotovo ena naj-|voljk.msko mnf„>;110 tobaka, kar za bolj ohranjenih starih palač, ki so'1000 K v trafi],j mu jp pri(ini. jih v 17. stoletju postavili laški z jn^avjmj besedami Fr. Ste-zidarski mojstri našim patrieij- fhn naprosil ga je. da naj mu po-skim družinam. Zidana > v pozni S()di kolo zn trPTtnT(1k. da gre dru-laški renesanei ter je upati, da se po f0T>ak,.kev -a v trafiki to-bo vsaj prvo nadstropje že s pri- n\r0 njmajo. Rekel ie kmotn. da >erno malimi stroški dalo v krat- riill pnnese., kolikor ga hoče. kem času v prvotni obliki restav- Štefan se je kmalo vrnil s kole-rirati. Pn-n nadstropje je namreč	Km*»t ie s kupljeno veliko
prvotni obliki pop«dnoma ohra- zalogo tobaka korakal mirnega njeno; posebno lepa je velika re- sn.a ,n vesti prot{ pasjPmu ],rf>du. nesiinčna dvorana, ki je namenje- potu skozi Mestni log pa sc na za mestno posvetovalnico. Ima mu j0 pridružil neznan črn človek dva krasna portala iz leta 1637., Štefan Zagorjan in mu osorno za-katerih slike se nahajajo tudi v v-pii. "Stoj. verižnik !. Denar sem! znani CJrefejevi zbirki. Zelo lep je :>000 kron ali pa te aretiram!" i.^seni strop v tej dvorani. Kadar Kmet ga je debelo pogledal. 'Za-bodo restavracijska dela izvršena, gorjan pa je nadaljeval: 'Jaz sem bo kranjska mestna dvorana ln-ez policijski agent ! V imenu posta-dvoma ena najlepših mestnih po- ve'..." Kmet se je vdal aretaciji svetovalnic v Jugoslaviji. V novi in je šel ž njim proti mestu. Pocestni palači se namerava ustauo- toma pa je začel* Zagorjan pbga-viti tudi lokalni muzej.	janja za odkup. Sprva je zahteval
;"?0<M) K, pozneje 1000 in slednjič Obsojen mesar.	se- je zadovoljil s 4<X) K. Zagorjan
Mariborski mesar Franc Frsic nato pobegnil, kmet pa je mir-je gnal živino iz Limbuša proti no !n veselo nadaljeval svojo pot Mariboru. Med potjo ga sreča o- Proti	Kar ga zopet vstavita rožnik, ki je od vajenca — ker je dva tolovaja in razbojnika, rekoč: ia šel z živino naprej — zahteval ' T,)1>ak in denar!" Kmet se je ne-potne liste. Vajenec jih je brez u- kaJ C'asa 'branil in boril, tr«la razgovora pokazal- Ko pa je nato pri- b°jllika ^a mu, iztrgala toJiak v Šel Fršič do orožnika, ga je ozmer- vrednAiti 2M00 K ter pobegnila, "al, če-š. mar bi šli raje v Gaščo lo- I>ol,-<'ija je sedaj aretirala bivšega __ [detektiva Franca Štefana, Ljub-
——__kona v Cook okraju, ki je na čeht!jern z11 Vvy'- K*Kor Tlltl1 onim.
Leninovi kompromisni politiki'-,ede skxipnc svote pokojnine, - j'1"1	na kolodvor Na ve-
sta v začetku najostrejše naspro 'pripomožnili drštev s tem, da pre	videnje v -Jugoslaviji! Ob-
tovala Trock: in Buharin Seda j (isku> stanJe ostil> predno podeli 'nem se zahvaljujem tvrdk« Frank pa javljajo, da je vzbudil Buhari- P^poro. in tudi v tem, da nadži-!Sak^r S,:,t'; Ba-'k /a nov govor, ob zaključku sindikal- r,,) dotično družino tudi po rešit- T,''k■''|>,, t nega kongresa v Moskvi, veliko !v' Pr°šnje in podeljen ju pokoj- ' ,ra?"-iznenadenje. ker je Buharin re-	Bomoč sc daje na tak način	# * *
kel: — Dokler kriza v centralni |,ia so fdirani podporovancu njego- p.-ed odhodom v -taro domovino Evropi ne razruši kapitalistične-jvo samoljubje in se razvije zmi- pozdravljam vse prijatelje v Klv, ga režima, se bomo še nadalje na	kooperacije med podpirano j Minn., posebno pa družine Skraba.
liajali pred t< m historičnim dej- 'materjo in nadzornim uradnikom.j.lanežič. Žele/nikar Skulj in sestro stvom. da bomo imeli velike tež-j Boročilo priporoča izpolnjen je jviiuko Cerar v \V.-st Al lis, Minn, koče napoti k obnovitvi naše de-1 Pokojninskega zakona za materehvalim se tudi onim. ki so me žele. Odtrgani od.proletarijata — ikfr< ako se ta sistem povsod pra- <preM„iii rta kolodvor. — Frank centralne Evrope, smo prisiljeni, v^n0 organizira in proizvede, bi; pi;-!-ur> jerrv Skulj.
dnstrijska podjetja. 2a pospeše-i1	iT! Štefana Zagorjana,
vanje stavbre delavnosti se je	J*e odnesel pete.
ustanovila v Bangkoku velika i	•
cementna tovarna, številne ope-j »	Čuden slučaj.
jjikoro v eneui dnevu in v enem
I
I.arne ter pami mlini in žage. —« Glayno mesto je obenem tudi naj-|okra.iu ^ zahtevala nilatilnica važnejše trgovinsko pristanišče z1 kar žrtvi. AT Št. Lambertu pri živahnim prometom. Posebnemu	mlatil niča zdrobila 141et-
vladnemu oddelku je izročena za- 'nemu dcl?.\-čcvemu sinu Francetu Ščita ogromnih gozdov v državi ^^robelšku desno rfogo. Ravnotako in skrb za primerno pogozdovan- mlatilnica zdrobila desno nogo je.	i{tfSletneuiu hlapcu kimonu Pirna-
V tem kratkem očrtu seveda ne P1^ »posestinfkA Bogataju v poda jemo izčrpne slike šiamskih i^andršah. Poškodbe so trfžlce. razmer. Hoteli smo našim čitate-Ijem le v glavnih potezah očrta-ti razvoj te vzhodnoazijske deže-
Žila ji je počila.
Posestnikovi ženi Mariji Pod le, ki z orjaškimi koraki stopa bevšek iz SkanJ^n^ je pri Nvem ■v vrsto kulturnih držav. . Svetu na Goaposvetski cesti
da našo soci.ialno revolucijo vodimo pod pritiskom buržoa-:negp. sveta. V tem je naša največja ovira. Turi ruska revolucija bo morala iti po stranpoti, ker pač moramo dobro umevati razmere okoli nas. — Te besede Buharin* tolmačijo kot znak. da se Buharin približuje Leninu.
Ljubljani počila žila na desni no-iri. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Nesreča pri kopanju.
Rodbino veleposestnika Antona niobočnika v Železnikih je zadela inida nesreča. Prvorojeni sin Ante je med kopanjem v Sori ]>od jezom elektrarne na Cešniei utonil. Dovrš-il je VI. razred ljubljanske realke, priljubljen pri tvojih profesorjih in zvest tovariš svojih sošolcev. Z roditelji sočustvujejo vsi, ki so poznali mladeniča.
Umrl je
v Kranju stavbni nadsvetnik g. •»loudek po dolgi mučni pljučni bolezni. Pokojnik je bil eden onih Cehov, ki so v Sloveniji našli novo domovino ter se povsem vživel !.ned Slovenci.
Govorica o koleri v Zgornji Šiški.
Marijo Čebulovo in njene tri hčerke so prepeljali z rešilnim vozom v posebni oddelek deželne bolnišnice in uvedli strogo zdravniško preiskavo. Ta je dognala, da ne gre za slučaj kolere, kakor se je prvotno mislilo, ampak da so imenovane obolele za akutno de-en ter i jo ali grižo. Ta slučaj se ni pojavil od lanske pomladi.
Nesreča na želežnici.
Gwenjski vlak na progi Viž-marje-Medno je povozil nekega moškega. 'Ponesrečenca so pozneje agnopcirali kot Franca Erjavca iz Ljubljane, ki se je vračal z vese-iiee v Medvodah. Ponesrečenec je zapustil vdovo in petlernegra sinčka. Pogreb se je vršil v Št. Vidu.
Na cesti se je onesvestila
031 etna, v mariborski mestni u-božniei stanujoča Helena Klobasa. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Z vrelo juho se je polila
natakarica Albina Golčanan v gostilni Pavlic v Mariboru. Zadela je s posodo vrele juhe v nekega gosta in je dobila pri tem močne opekline na levi roju.
mogel biti začetek novega načina j državne podpore brez poniževal-j nega značaja starega sistema do-1 hrodelnih ustanov.
Oblak se je utrgal
nad postajo Zapotočje pri Zenici. Bil je strašen naliv s točo. Vsa železniška postaja je bila pod vodo Setve v okolici so uničene.
ADVERTISEMENTS.
Pozor žejnim!
Prejeli smo domovinski XOX ALKOHO-L.IC EXTRACT za vino. 1 funt naredi 50 gnlnn vina. 1 funt stane — ltl.00. Imnmo domače trave. I'i3lt« po cenik.
"DALMATIA" 24 — 10tti St., Waat New	N. J.
GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati.
Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Bo raznih naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na:
W. L. PEEDOVICH & COMPANY 224 California Fruit Building	Sacramento, Cal.
PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko za smej te — pa boste takoj ozdravlje-ti*.
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Izrežite ta kupon snamkah ter ga pa&ljita:
petdeset centov w \
) Slovenie Publishing Go., 82 Cortlardt St., New Tuck.	\ \
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."


t • • • j • • • • • • m ffs^MjTaj
• • mj» o-i

GLAS NARODA. 30. ATQ. 1921
Ustava republike Poljske.
stališče grške javnosti potrujuje tudi akcija in operacija grške armade, ki napreduje z vtliko naglico proti Angori ter se nahaja, nekako na polovici pota izmed Eskišehira in Angore. Položaj v v Angori se je jako poslabšal in zadnja poročila govore o demisiji se-
Koncesije za javne naprave.
1 3. določitev cen, ki jih družba 'sme zahtevati • od konsumentov. kakor napriiuer glede cene plina in voznih cen na pouličnih karah;
4. mezde in delavne ure zapo-slencev, ki jih družba nastavlja: Koncesija je pravica zgraditi 5. mestno kontrolo cest, pri če-in upravljati kako javno upravo. mui*se ima popravljanje cest vr-Kjer je zalaganje vode, razsvet- žiti na stroške družbe. Ijave ali prevosaa sredstva še vedno v rokah privatnih podjetnikov, je vprašanje koncesije velike važnosti. Te industrije potrebujejo za svoj obrat rabo me-
Kabinet Paderevskega je predložil Sejmu (parlamentu) dne maja 1919 prvi načrt ustave, a za njim so prišle tudi poedine 'Janje turške vla'de Kemal paše. politične stranke s svojimi načrti. Značilno je pri tem, da je konservativni "Klub ustavnega dela'' želel Poljski dati federativni ustroj.
Holjševi.ška invazija je leta 1920 ovirala delo parlamenta ter se je prvo čitanje ustave vršilo šele 21. oktobra 1920. Drugo Čitanje je trajalo do 27 januarja 1921 ter je bilo polno dramatičnih momentov. Tretja čitanje se je objavilo v dneh od 15. do 17. marca 1921' ter je ustava bila končno z znatno večino sprejeta. Izmed 412 poslancev Sejma je glasovalo proti le 58 (soeijalisti in radikalni težaki 231. toda zastopnik socljalistov. ki so glasovali proti, poslane" Njienzialko*ski je ob tej priliki izjavil: — "Večina Sejma se je izrekla za dvodomni sistem (dom poslancev in senat , kar se protivi principu prave demokracije. Sejm je žari gel na«"rt o komori del«, o svobodi štrajkov in zaščiti dela. Zato pii ne moremo vzeti nase odgovornosti za to ustavo. Vendarle pa smatram za svojo dolžnost, priznati pred narodom, preti delavskim stanom in pred vsem svetom, da ta ustava v svojem da- stnih ulic, ne le površine, ampak pašnem tekstu stav Poljsko v red naprednih. iskreno d^ruo-1 tudi prostor? nad in pod površi-kratskih držav in da je v njej cela vrsta svobodoumnih določflf Ijjo, za vodovodne, plinove m od-katere se je proletariat drugih držav moral često težko in vodne cevi, za poulične, podulič-tWpo boriti.	ne in nadulične železnice itd. In
Predsednika Poljske republike volita na 7 let oba doma — ker so ceste javna last, treba do-•Sejm in Senat skupno kot narodna skupščina z absolutno ve- biti pravico do rabe od mestnega čino glasov. Poljska ne priznava nikakršnih privilegijev, vezanih sveta ali, v nekaterih slučajih, z rojstvom ali izvirajočih iz i z vestnih stanov, nikakršnih grbov. Jod državne legislature, ki podeli niti plemiških ali stičnih naslovov. Važen znanstvenih in službe-'dotieno koncesijo ali franchise.
__ __	Praviea do upravljanja javnih
Po zakonu z dne 2. avgusta 1919 so uvedene administrativne naprav je zlasti v velemestu že oblasti. Poljska se deli v pet okrožij (vo j vodstevvojvodstvo sama na 8ebi velikanske vredno-vtršavsko. lodzko. kielecko, lublinsko. bjelostocko; Varšava tvo- sti. Korporacije, ki so dobile kon-ri zas«' samostalno administrativno edinieo. Na čelu vojvodstva ces}j0 investirajo ogromne svote je vojvoda, ki gr imenuje predsednik' države na predlog mini- v taka podjetja in dobivajo mno-stra notranjih del. Vojvoda ima ob strani Vcjvodski svet, ki je tokrat nerazmerno visok dobili kaka druga in tretja upravosodna instanca.	ček Koncesija izključuje konku-Kakor vidimo, se gornja delitev nanaša samo na bivšo Ru- renco drugih oseb. Čim boli me ; ko Poljsko. Galicija in Poznanj se polagoma uvajata v ta sistem. S|0 narašča. ttm večje vrednosti V Galiciji je bil doslej vrhovni upravnik generalni delegat vlade jc koncesija. Vendar so nekatera in njegova zada.-a je sedaj, da Čim prej izvede unifikacijo bivše.mesta podelila take koncesije kar avstrijske Poljske Mir. lici je z bivšo Rusko Poljsko. Delo v tem na lahko roko bo<jiM radi nezna-oziru napreduje in vedno večje število panog državne admini- „ja alj nemarnosti mestnih svetov stracije prehaja pod neposredno upravo poedinili ministerstev. !ali radi korupcije, ne da bi se po-Nedavno je Sejm odobril delitev Galicije v ta okrožja: krakov- svetilo mnogo paznje na pogoje, sko. levovsko. stanlslavsko in tarnopolsko okrožje. S tem bo pre-lpod katerirai so privatne družbe nehala administrativna posebnost Galicije. dobile pravico (lo javnih naT>rav.
Zastopniki "618$ Naroda"
kateri m alno jsa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik lada potrdilo m tatero Je prejal la Jih rojakam roCamo.
Varočnlna m "Glas Naroda" j* 2a celo leto 96.00; m pel lata <a itiri mesece $2.00; m kM p po
3— Fr—thnb CaLl Jacob
; (Ma.x tank
Joka
KRETANJE PARNIKOV
KIDAJ PRIBLIŽNO ODPLD RJO IZ HXW TOKU,
doslej — najzadnji .i
te
Bivši prusko - poljski teritorij je bil bil osvobojen — močno avtonomen, ali se ta avtonomija od dne do dne kr<"i t«*r prihaja ukinjenje posebnega ministrstva za Poz-r.anj neprestano na dnevni red Sejma in vlade.
Za slučaj, da Gornja Slezija 'pripoji Poljski, je Sejm z zakonom z dne 15. julija T92i odobril avtonomijo te dežele, ki bo garantirala popolno enakopravnost nemškega elementa v vseh panogah državnega življenja.
Pričakovati je, da dobi tudi vzhodna Galicija« kjer se močan del prebivalstva računa k Malorusom, nekako avtonomijo: vendar o tej stvjiri vse poljske stranke ne mislijo enako.
Oh tem poročilu o poljski ustavi moramo naglašati patriotsko višino in politično zrelost poljske opozieije proti ustavi; radi nekih točk, ki ji v ustavi ne ugajajo, ta opozicija ne zameta vse ustave sploh, marveč izrecno povdarja nje dobre strani; tudi ne naznanja brž boja za revizijo ustave, ker ve. da se ho na temeljil .sprejete ustave dalo opraviti koristno delo.
Grško-turška vojna.
Po zadnjih poročilih Iz, Aten je uspeh grške vojske na malo- j prave;
azijski fronti popolen. Grška vojska je dosegla v zadnjih borbah -
oh železniški -progi ('arigrad-Kutahija-Konja velik strategičen uspeh z manevriranjem obeh svojih kril. tako da so krila napredovala veliko hitreje nego center in na ta način obvladovala in zava rovala železniško progo proti Angori, ki jo Turki povodom svojega umika niso mogli razrušiti.
Po mnenju grške javnosti bi bila sedaj grško-turška vojna končana, ako se ne vplete v grško-turški spor še kaka druga država. <:rško novinstvo z obžalovanjem ugotavlja, da Grki ves čas svojega s{M»ra s Turki niso imeli opraviti samo žnjimi kot svojimi sovražniki, ampak tudi z raznimi evropskimi državami, ki so simpatizi-rale že od nekaj s Turški, in ki bi jim bil poraz turške carevine in konec turškega gospodstva v Evropi in zapadncm delu Male Azije jako neljub.
Ako se hoče sedaj preprečiti vsako vmešavanje evropskih držav v grško-turški spor, tedaj mora Grška izvojevati v najkrajšem času popolno in končno zmago nad Turki. Prvotni grški načrt je bil, da grška vojska preneha s svojimi operacijami na gori omenjeni železniški progi, ki je obenem meja grške interesne sfere v Mali Aziji. Toda neprijazno stališče evropskih držav napram grškim zmagam je prisililo grško vlado in vrhovno poveljstvo, da nadaljuje s svojimi operacijami v smeri proti Angori. da tam zada Turški končni udarec, ker sicer bi ta vojna vsled evropske intervencije trajala predolgo.
Ni krivda grške vlade, pravijo grški listi, ako se je ta vojna tako zelo zavlekla kajti (irška je htoela že zdavnaj končati boj s Ura, da prepelje svoje čete skozi Dardanele in Bospor ter jih izkrca v Carigrada in na črnomorski obali. Toda vtlike sile, ki sc da-ru-s, dani sovražniki Turške/ kažejo kot nekaki njeni protektorji. Mi preprečile to grško ekapedieijo in na na tančin podaljšale v<>jno. Tudi ob sedanjih grških zmagah se je pokazalo nerazpoloženje evropskih velesil napram Grški, kar je najbolj pokazala Italija, ki je takoj po prvih vester o grških zmagah poslala v-morske ožine svojo eskadro, ki naj bi bila za vsak slučaj takoj pripravljena. Grško časopisje ostro napada radi tega italjansko vlado, ker jc ita-Ijanska vlada s tem svojim korakam preprečila ne samo grško zmago, ampak tudi končno rešitev turškega vprašanja v Evropi. Ita-ljanska politika na vzhodu je poolnoma podobna italjanski poiitiki v svetovni vojni, tudi takrat je Italija vedno in dosledno nagla-šala, da se bori za osvobojenje potlačenih narodov, toda po sklenjenem miru o tem osvobojenju in pravici narodov na samoodločbo noče ničesar slišati. Italija se je borila v svetovni vojni proti turški državi, toda po končani vojni, ko bi se mortlo turško vprašanje rešiti, pošilja v maloazijske vode svojo mornarico in naperja svoje topove proti grškemu narodu, ki je prevzel nalogo, da končno reši to vpraianje.
Pariška poročila trdijo, da pripravlja francoska vlada nov kompromisni predlog glede grško-turškega vprašanja. Toda grška javnost odbija vsak tak kompromisni predlog, ki bi temeljil na določbah sovreške mirovne pogodbe, in izjaVlja, da ima Grška po svojih sedanjih zmagah pravico zahtevati mnogo več in da bo tudi
Mestne občine skušajo sedaj popraviti to zlo s tem. da regulirajo pogoje, pod katerimi naj se take koncesije dovolijo. Navadno se zahteva, da mora biti koncesija omejena na dobo 15 ali 20 let. da se oddajajo najvišjemu ponudniku in da dotične družbe morajo vsako leto plačevati a- mestno blagajno določeno svoto ali neki odstotek surovega dohodka.
Dodatno k tem pogojem, pod kzlerimi smeje privatne družbe upravljati javne naprave, vključujejo najnovejše koncesije šc sledeče določbe:
1.	Določeno svoto denarja, na kateri naj družba zasluži obresti ;
2.	vladno naziranje v svrho. da se ves dodatni kapital vporabi le
j za razširjenje in izboljšanje na-
Občinsko Isstninstvo,
Vprašanj-: občinskega lastništva javnih naprav je v zadnjem času postob> predmet Živahnega pretresovanja v mestni politiki. Ali naj se dovoljuje, da privatne družbe posedujejo in upravljajo take visokovredne industr:je in zaslužijo ogromne svote iz privatne lastnine mestnih koncesij ? Ali pa naj mesto samo poseduje in upravlja javne naprave.
Nasprotniki munieipalizacije, t. j. sistema občinskega lastništva, trdijo, da se taka velika podjetja ne morejo uspešno upravljati po birokratični mestni upijivi in da le privatni interesi morejo zasi gurati pravilno trgovsko iiprav-ljanje. Občinsko lastništvo, — pravijo, — bi se le zlorabljalo po političnih strankah za njihove cilje; mesta bi bila zasedena po njihovih pristaših brez ozira na sposobnost in poslovalo bi se slabo in potratno.
Nasproti temu pa trdijo pri staši municipalizacije, dS, pod takim sistemom potratnost in korupcija ne bi mogla biti nič večja kot ona, ki prevladuje pri podeljevanju koncesij; da so tudi privatne družba bile vmešane v politiko, in da je veliko korupcijo v občinski upravi pripisovati ravno tem privatnim korporaeijam. Po njihovem mnenju bi občinsko lastništvo raztezalo delokrog občinskega delovanja in vzbujalo med občinarji večje zanimanje za javne posle.
Na Angleškem
so v prvih (i mesecih znižali — n.000.000 delavcem plače v večji in manjši meri. Za drugo polovl co leta računajo na to, da bodo znižali še en milijon delavcem, med katerimi bodo tueti železničarji.
ms issa issa
ADVERTISEMENTS.
storila, ter mora storiti, da zavaruje svoje interese na vzhoda. To
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt'Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
"N.
in vseh njenih podružnic.
JvgoOrtja:	\
Bsogrsd, Cel j«, Dmhrmik, Kotor, Kranj; Ljubljana/
Maribor, MsUorU, garaj««, Split; ilbenik; Sagi*.
Italija: t , ** Opatija* Sidtf. H \ \ Mv Mfca Avstrija: \ a > IB
»naj, F ' 1 ' \
ZsTOŠuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju« slaviji, Italiji in Neraiki Avstriji.
Zsdaja čeke t kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banV] v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in ielegnižke volne listke na vse kraje m aa vse črte.
Zastavlja tudi čeke plažffive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v Uapoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlato.
Zajamčeni bo nam pri Jadraosla banki izvahre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke.
Storcnd, prijatalji ta poaavakl aafte banka so vljadas da aposoflje aa ta aa oglas troja snaaoa is Dabaaetft Istr* Ooriiks la Omogoča,
aa / A	V/
FRANE BAIfflKR STATE BARK \
Peter Culls. JuMh In A. Mut
Loo&a
Hath. KemU.
BELVEDERE
WASHINGYON
ROTTERDAM
OLYMPIC
LAFAYETTE
LA LORRAINE
EMP. OF CHINA
CRETIC
LA 8AVOIE
IRPUNA
ZELANO
^YUDAUI
AQUITANIA
PARIS
KROONLAND N. AMSTERAM
sept, sept. Mpt. ••pt. •ept. sept, ■ept. sept, sept, sept, sept, sept, sept, •ept. sept, sept.
— Trst • Cherbourg
-	Boulogne
-	CherMuri
—	Havre
—	Havre
-	Cherbourg
—	Genoa
—	Havre
-	Cherbourg » Cherbourg
-	Boulogne
-	Cherbourg
—	Havre
-	Cherbourg
-	Boulogne
ARABIC
FRANCE
BERENGARIA
OLYMPIC
NOORDAM
ARGENTINA
LAPLAND
RE. d* ITALIA
AMERICA
LAFAYETTE
CANOPIC
EMP. OF CHINA
G WASHINGTON
AQUITANIA
ARABIC
.20	sept.
22	sept.
22	sept.
24	sept.
24	sept.
24	sept.
M	sept.
24	sept.
28	sepL
29	sept. SO	sept.
1	okt.
. 4	ekt. 4. okt
t	okt.
—	Genoa
—	Havre
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Boulogne — Tr*
—	C herb:'i rg
—	Genoa
—	Chcr'jou.Q
—	Cherbourg
—	Genoa
—	Cnerbourg
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Cherbourg
Glede cen n t osne list*« it. tm dni« ^aul^ obrnite ae aa tvrdka HANK SAKSER TTaTE BANS	8Z OattaS &L, Haw York.
Alois
Lambert Bolakai.
m.
J. VerblC, 936
Joseph Bostl*, J Joseph BttSfc JsBsl, UL
Frank BamMch, In John ZalstsL
Frank La SaDs. EL
llatlja Isrth Chlcao. UL:
Anton KobaJ In ICata. jMth Chieaca. ULx
Frank Ceru Springfield. UL:
Matija BarfcovUL Wankegan, UL:
Frank PetkovKS Franklin, Sans, fat
Frank Leskovfs. Prsntenae, Kansas* Kok Firm.
Mike Pencil. Kitzmiller, MS.:
Frank Vodopftrsa Ghlshota, Mina.: Frank GotSs. Calumet, BCcfc.:
M. F. Kobe In Favni firrfeth. Mira.:
Lonls Gorfls. Gilbert, Mina.: Lu YeseL tUbbinc. HkLt Ivan Ports. Virginia, Minn.:
Frank Hrovatteb. Ely, Minn.:
Frank Gorfte *■ i SL Louis, Msl:
Mike Qrabrlan. East Helena, Msnft,;
Frank Hrellsu Great Falls, flislnsa
Math. Urlh. Klein, Montana:
Gregor Zotos. Qowmodm, N. L: Karl Sternlfla. Little Falls, N. L|
Frank Masla. Barbecioo, Ohio: A. Okolish, 7. Poljanee. Collinweod. Chin: Math. Slapalk. Clerduh; Ohio: -Frank Sskser, In Jakob Lorain, Olds: Louis Ostanek. VDes, Obis:
Frank Kogorhk.
Ohio: Anton KlkOJ.
M. Justin. Pa. Frank Ji Pa.: Loots Hribar,
Pa,: Anten Iparsfl ns. Fa.: John
Pozor potniki.
i Jugoslovanski konzulat v New I Yorku naznanja:
1.	Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja.
2.	Oni, ki nimajo nobenega takega dokumenta, se morajo obrni-' ti na pristojne oblasti v starem! kraja tr.r jih od tam dobiti. Kdor bc pri iskanju potnega lista poka-! zal enega izmed gornjih dokumen- \ tov, ko dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu, i
3.	Oni neši državljani, hi žele' takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gorn^/b 'ioJcuaentov, morajo imeti potrtli-ia naših podpornih društev, katerih člani so. V potrdilih iuora biti uavedeno, da so resnično državija-oi kralje7ine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V takih slučajih pa bol morda konzulat smatral za potreb-no, iskati posebnega ministrstva zunanjih j datlje potnega no tiče onib oseb mi, da so Se državlj države
. Vr • • J v ,. . .. . I a	$100 m »lia	2
4.	VSI oni državljani, ki IZ-1 J Potom llrtkov Izdanih sa vee krm- j
dali prošnje za potne liste, in po-, S - L* Juoo*,»vl"	8
* i . « . . ..	J	l K aaakoine uaodnoeU prvogn. Srueo- m
tom katerih je bilo nanroseno zu- d ga in tretj«o« razr«oa.
nanje ministrstvo, da jih je mogo- i J PotnlM ^fi-.o"^. ***** \ če izdati, jih bodo dobili, kakor- j jj n||Ci D^ DDflTUCD? 9 Pil ^ hitro se zglase pri tem konzulatu.! € rnCLrO DnUinCnjl.& UU. 4 To se tiče priglasitev vloženih do i 5 ^	j
25. maja tega leta.	p 4 Wert 8trtet New York \
5.	Ker v ves slučajih naši držav- -^^^^BbBi^^WBWMCaflBfi^. •
CRENCH LINt
■ COMMGNIE GERČMLE TRANSAILANTIQUE 1___
t^frr.. Hu.t.1 iHr«K«
DIREKTNA SLUŽBA V
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parnlkl na 2 In 3 vijake
LAFAYETTC ....____ 1.	septembra
LORRAINE. ........ 3.	septembra
CHICAGO ........... 7-	septembra
SAVOIF ............ 10.	septembra
C C PADI C 45,000 konjskih ali
rHnij 33i700 to„
1A. sept.
Za družine nudimo lzborne usodnosti f.etj^ga i uzrtrda — kabine z dvema, Štirimi. 6*-wtimi in ornimi P">stelJ.'Kji. Val taki pt,tnik| bodo deležni iste izborne službe in hfa-ne, vsied katere Je znana Frajioošfea črta.	^
Za nadalje informacije vpraSaJte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
mmrnl
Paje
* In
Balant, J.
predno se odloČite
Ijani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, pripo-'ja ^^ dražin0( 80rodnika ali
i-ocamo naj nihče ne kiipi prej (prijatelja naročiti vozni littek, kart, dokler o tem ne pome pni u poslati deDar v domovino> (ia Frank Sakser State Bank, 82 e ga potn;k ^ Lapi> piiifce ^ Cortland St.. New York, N. Y. lrvT0 M tozadevna pojasnila na
nano in zanesljivo tvrdko
r&ANK SARSEB BTATX BANK
New York
Had bi izvedel za VALENTINA AVTDTC. Frenl par leti je bival
v Cailiforniji. C'al sem, da se je Cortlandt CWeet
na železnici poškodoval in umrl. ______ ____
Prosim cenjene rojake, ako LT m . ^^ ^ ______-
kateremu kaj znano o njem, naj (NAZNANILO In PEIPOKOČ1LO.
blagovofli sporočiti meni njego-
Ivnn Pajk ta TM Bon CSarUfe, Pa,:
Antnm Mm la
pat
venui bratu: Jac(^l) Widic, K. 1, Box 10-i, Enumclaw, Wash. (30-31—8)
Aral cttr, Pa-: Mat. Kaat K:
Jerry Okocn. ra:
Valentin«
Frank Noraft (rwln, ra:
Mika Pavi«. P^:
John Polmnc.
pa.:
i
Ptttabnik Pa:
U. Jakoblch, Arch In I.
S. Ji
IŠČE SE SLUŽKINJA
k slovenski družini v New Yorku »a domača opravila in oskrbo dveh malih otrok. Starost od 20 let naprej. Dobra plača. Za natančna pojasnila se je obrniti na upravnLštvo "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York N. Y. (30-8—3-9)
POZOR, SLOVENKE!
Slovenec, star 38 let, vdovec s 4. otroci,, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 30. do 40. leta v svrho ženit ve. Imam stalno delo in tudi nekaj premoženja. Naslov: I. F., c/o "Glas Naioda" 82 Cortlandt St., New York City, f 30-8—1-9)
Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO p°tora naročnina za Glas Naroda na 6104 St. Glair Ave., Clevalancl, Ohio, in daje vsa druga pojasnila 2lede potovLnja v stari kraj ali dobiti svojee od tam, gleče denarnih posiljatev in spJoh v vseh drugih zadevah. Ima v zalog: tudi k.ijigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporočam d. UpravniAtvo Glasa Narodi.
j
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom po Pennsylvaniji na-znjamo, da jih bo obiskal rojak
JOSIP ČERNE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo.
Uprava Glas Naroda.
S^a EŠH OEšš) EH
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALiaT mcških bolezni.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja otroka Je zdravljenje akutnih ln kronlfintb bolezni. Jas nm te zdravim nad 23 let ter imam skofinje v vseh bolenain in ker gw«m slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. 8*ozi 23 let sem pridobil posebno skufinjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja s^rb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odl&Sajte, ampak pridite čimpreje.	___
Jsz ozdravim zastrupljeno kri, masuljs In lisa po teleau, bolesnl v oHu. Iz« paUanje la*. bolečin« v kosteh, stare rane, tlvčne bolezni, oslabelost, bolesnl v mehurju, ladleah. Jetrah In ialodeu. rinenlco. ravmattzem. Katar, zlat« tile. naduha Itd.
Uradna ure eo: V pondeljek. sredah In petkih od zjutraj do I, popoldne. V torkih. Četrtkih In eobetah od 9. ura zjutraj do t. ure zveCer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OZEBNO- NE POZABITE IME IN
NAU.OV. -
Dr. LORENZ. ***	Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki raMJo tolmačr, da vas razumejo. J'.i snam krvat.
sko is It starega kraja, zato vas taiJs zdravim, ker vas razumem.