io muslimana. .'a’ja ih*.) ■va: Radicovci nu-LiOijui in’ T/frorjfo* ickega muslimana pritegniti v. svojo d bo dostojna in mirna manifestacija ljudske volje; povedati in odkrito: Ne kupčujte v svetem hramu narodne svobode j Volilno gibanje BOR Dr. Vekoslav Kukovec: Beseda o naših Nemcih. Če sem se podal v Beograd te dni. ko frii volilno delo naleta veliko breme, bil je eden izmed povodov ta, da mhustru notranjih zadev jr. Vujičiču povem v obraz, kar so pred kratkim g. Ivanu Hribarju v Ljubljani povedali gg. lvran.iec, Ristič in Zniderič. Vrnivši se iz Beograda pa cit a m, da sta »Cillier Zeitung« in »Slov. Narod« mene izvolila zamisliti iJi iz ofenzivne v defenzivno ulogo, namigujoča, da so se moji posredovalci z Nemci radi volitev brez uspeha pogajali in se zdaj le jezim. Jaz pa delam vse demokratski, z znanjem svojih zaupnikov in svoje organizacije. Zato ostajam mirno v ofenzivi proti škodljivi politiki nekih Prej zaslužnih, zdaj pa kvarnih oseb Slovenije, ne pa morebiti proti našim N o turom kot takim. V Beogradu sem iz resnih ust te dni eul besedo, da nas Bog varuj prepogostih volitev, ker so sicer spodobni celo možje, ki so to državo ustvarjali, razmetati jo v volilnem afektu. Go-fcpod minister notranjih zadev, katerega osebno cenim, kakor on tudi mene coui, me je prepričal, da politike radikalne fctranke v Sloveniji v prid Ncmcem in zoper Slovence niso krivi toliko Srbi, ki so glede naših razmer z ozirom na prirojeno liberalnost nepoučeni, ampak da so krivi Slovenci na visokih položajih, ki no prekadi uslužni. Zato je tem nujnejša moja Poslanska dolžnost, brez mr?.n je proti komurkoli. delati na razčiSčcnju pojmov irlede politike proti našim »slovenskim« •jNenieotn. Velika borba antante in Amerike je šla za ustvaritve samoodločbe narodov, malih in velikih, kakor je rekel ^ilson1. Likvidacija te borbe je bila u-fetvaritev narodnih držav, kjer se naj narodi izživijo. Manjšinskim drobcem se je Pa dala dvtfjna možnost, ali se prilagoditi ali iti In se poslužiti opcije za svojo državo. Ob severni narodni meji jih je ostalo nekaj, ki niso storili niti nega niti druzega. Ostali so, ne da bi se želeli pri Woditi. Tu tiči konflikt! Te dni smo bili Mren izbruhu nove vojne med Nemčijo 'n Francijo. Razume se, da bi v takem klučajo oni, na katere mislim, po možno' kti skrbeli, da pridemo iskreni Jugoslovani na kandelabre, ker smo si redili te kače. Zato je. jasno, da mi iskreni Jugo-sloveni ne moremo niti ob vlitvah želeti, da Nemci nastopajo kot nacionalna eno Ja bodisi sami ali s priključkom eni sami domači stranki. Tem manj moremo žo-ktu da se tako priključijo z željo na jasen n8-Čin oskruniti Wilsonovo načelo naše prodne samoodločbe. Naj gredo izmed Nemcev klerikalci h klerikalcem, agrarni k agrarcem, 'socialisti k socijalistom, Je kdo demokrat, eventuelno k demokratom, kar pa ni naša zahteva. Ni pa dobro za državo in ne za Nemce, pa se* ne za narodne Slovence, ako slovenski Nemce gredo kot naci jonalna skupina * radikalcem. Še usodnejše je pa, če ga-0yi špekulanti te nbše sodržavljane dru-*e£a jezika kupujejo z ugodnimi rešit-^ami rekurzov glede razpuščenih dru-^ev. ki so bila razpuščena, ker Se ne dajo ? ®klad spraviti z novim stanjem v 'državi. Jaz sem tudi v Beogradu dobil po* rdil°, da se je na tem delalo. In' zdaj še kratek odgovor na sumniče-koli’ ^a SCm 3*fl!i na ^ načitt ali kakor-i., po Posredovalcih’ govoril zaradi vo-da6K,S ^eiri' ^emc,‘ Nisem! Ne rečem pa, n J ne bilo opravičljivo z ozirom na oh'118 •?. ,aas^ePljonost objasniti jim tudi tfe v°Htev, kaj je njihova korist. N bi kak moj namestnik z hi iim .8everni meji tfaj govoril, imel HoŠftt sledeče! Dobro ste došll, če *t>o***iveti 1)0 junakih pravicah v go Poznnta — kulturi, če pa ob’ enem: pri- Ši drž-,,!. za ttacijbnalno izživetje v naiven z* Mas obojieo til mesta. Zato je Jugoslovenski Maribor. Danes, v nedeljo ob 11. url, se vrši v Narodnem domu manifesla-cijski shod za naše ogrožene kulturne naprave. Protestirati hočemo proti volilni kupčiji, ki jo sklepajo brezobzirni strankarjl na račun naše narodne posesti na škodo naših nacionalnih pridobitev. Kulturne naprave: Gledalšče itd. niso in ne smejo biti predmeti strankarskega barantanja, ker so lastnina vsega naroda. Ne gre za politične interese, gre za našo narodno čast! Naš shod bo dostojna in hočemo naši rojaki v političnem afektu, napačna. Xdor bode izmed Slovencev to politikal podpiral, mora računiti na naš neizpro-sni odpor, če bi imel od prej še toliko ?a* slug. To pa ni refleks na to, da Nemci ne gredo z nami, ampak državna rezonaf Komunistične priprave za nastop pri volitvah. . v. skupni nastop z radikalci odločno odklonila. -i Radičevci ka'Cl..v!i''iio ii e o g r a d, 10. iohiva* b’uE.8« poroča ii Sarajeva: ničvavajo poštar *: v, O-Mni vini za nosilcu liste nekega M a la način hoeji;? s‘. ; nko oni del mu slu (uu;ialio, V Beogradu bo nosilec liste pred kratkim obstojerti dr. Sima Markovič. Strankin odbor računa s Muri. da bo sodišče kandidaturo sicer priznalo in potrdilo, da pa verifikacijski odbor prihodnje narodne skupščine mandatov ne bo potrdil. Zato bodo vsi komunistični poslanci kandidirali kot namestniki, da bodo lahko po izpustu iz zapora prišli zopet v parlament. Čim bodo izpuščeni, bodo izvoljei poslanci odstopili in’ na njih mesto stopijo potem kot namestniki komunistični kan- VOjll mza dalmatinski zjm!jorndnlk> &o izgubili ori Zagreb. 10. februarja, (Izv.) Zemljo-ra('fiiČki stran si ri: uspela ohntil i si dosedanjih pristal? v Dalmaciji. Ker so čut« zelo oslabljeno, je bila prisiljena se pogajati z drugimi strankami jjlede kompromisa liste. Poga’aa.1* pa nteo uspela in je pričakovati, tla bodo lalmuiinski zomljoradniki nastopili skupni3 b pristaši zagrebškega Kongresa javn’.li dclavcev. Priprava volilnega. materijala. Beograi minister je odredil svojim pisarniškim ravnateljem, naj pripravijo ves volilni materijal in volilne skrinjico za vsa vo lišča. Vse to se naj proda ministru za no didatje. Radikalci in demokrati v Osjeku. O S j e k, 10. februarja. Radikalski kandidat dr. Jovo Kockar je sprejel od radi- kalske organizacije v Slatini resolucijo, - ~ v; ki zahteva, naj radikalci nastopijo pri tranjo zadeve .rt začasni upravi, ki bo vse volitvah v virovitiškem okrožju skupno nemudoma razposlala na posamezna vo z demokrati. Demokratska stranka je liSča* Dr. Beneš 6 nalogah male antante. V zasedbo Poruhrja se ne meša. Pariz. 9 februarja. Pariška redakcija zala možnost za sporazum. Trenutno pa »Newvork Heralda« je vprašala češko* ne smatra takega koraka umestnim. Kar slovaškega zunanjega ministra dr. Be- se tiče češkoslovaške republike, je mne ša, kaj je na vesteh, da bo mala antanta nja, da je v sedamem položaju njena na-poscgla v zasedbo Ponthrja. Dr. Beneš loga sodelovati na vzdrzanju miru m reje poslal odgovor, kjer ponovi svojo vi da v svoji neposredni bhžml in skupno z češkoslovaškem parlamentu podano iz- zavezniki izvršiti vse varnostne prprave, javo da države male antante nikdar niso da se v kali zaduši vsak poskus, izrablja oklevale zastaviti svoj vpliv, kjer je šlo ti zasedbo Poruhrja za kaljenje miru y za omiljenje nasprotij ali kjer se je ka- Srednji Evropi. Vprašanje obmejnih stral *'■ >. Sporazum na vzhodu.. - ^ v Beograd, 10 februarja. (Izv.) Včeraj London, 9. februarja, i(Reuter.) Kakor popoldne ob 4. uri se je sestal v finan- poročajo listi iz Carigrada, je prišlo med čnem ministrstvu ekonomsko-finančni ko- turškimi oblastmi v. Smirni in koman-mite. Razpravljal je o finančni strani dantom zavezniških vojnih Iadu do spora-vzpostavitve obmejnih straž. Doslej še ni zuma, po katerem ostane status quo g e-bil sprejet definitiven sklep. ; ,.ykw'štacijomrairja .vojnfli do ur (vprašanja (bplAmatskan potom. □□□□□□□□□□□o □ □ □annacxicoxp V nedeljo ot» lf. uri manifestacija Narodnem domu* o □ □□□□□□□□oocn Proč roke! (K jutrišnji manifestaciji.) Pri vseh kulturnih narodih, pa naj se nanašajo naša opazovanja na Nemce* ki jih v življenju odlikuje treznost in prevdarnost hladnega severa, ali naj bodo vročekrvni Italijani, da ostanemo pri svojih najbližjih sosedih in ne omenjam«. Francozov, Angležev in drugih nacij, aa< slediš pri vseh neko skupno smerni«* vi rlržavnopolitičnem življenju, ki ji* takq težko pogrešaš v javnem' življenju naše mlade države in nacije. Menda ravno radi tega, ker o tej smernici pri nas ni sko« ro sledu, ti ta lastnost, brez katere nai dolgo tudi naša nacija biti ne more, pri drugih posebno imponira. Brez razlike* stranke, barve, svetovnega haziranj« ii» kar je drufcih takih' momentov, k! jih’ Vi notranji politiki ločijo, he pri drugih Tla« rodih zbirajo V trdni falangi na okoptl vsi, kadar gre bra,niti pravice države 1x1 _____________________ ^ po v igri vpraSanja njih' narodna ", časti in ponosa. Tu ni razlike mied Hat d. 10. februarja: Pravosodni . *______, .. Konvencija s Češkoslovaško. Beograd, 10. februarja. I*v. T e dni se bodo v justičnem mirtlstrstvu sestali dele' gati naše in češkoslovaške vlade, ki bo- ga« nas>c m enonadov do sklenili konzularno konvencijo o prav- spopauov. Carigrad, 9. februarja: Vesti, da so Grki vdrli v nevtralno cono ob Marici, odločno dementirajo. Ob meji vlada po polni mir in nikjer ni bilo kakih izgredov ni pomoči med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ko bo sestavljen definitiven tekst, bo konvencija predložena v-ratifikacijo.; , ; Invalidi prj ralhtstru socljaliie politike. Beograd, 10. februarja. Včeraj je minister socialne politike Vinko Perič v svojem kabinetu sprejel delegate invalidskega udruženja. Delegati so ga prosili, naj izposluje njihovi organizaciji potne ugod Zaprte uBlverze v RomunijL B u k a r e š t a, 10. februarja. Po sklepa ministrskega sveta bodo zaprte v, Ru-muniji za dobo enega semestra vse uni-.vorze, dijaški domi in' menze, radi anti semitskih izgredov y zadnjem času. BORZA. Curih', 10. februarja. (Izvirno.) Pred-borza: Parfe 33.20, Beograd 4.05, London 24.92, Berlhi 0.0175, Praga' 15.80, Italija riosti in olajšave, osobito pa zastopnikom 25.75, Newyork 531.75. Diioai 0.0075, ži-udsrifženja, ki potujejo na mednarodni gosane krone 0.00755, Bitdirppešfa 0.2025 Soiiia3.15, _Suk4£ešta 2.5fl prednjaki, demokrati, klerlkali, socialisti in kakorkoli sc že imenujejo in' razvršCt* jo po svoji strankarski pripadnosti. 1 Iz lastnih izkustev v polpretekli dobf, ki spada komaj v zgodovino, venSo, da so nas tod na naših’ tleh' za časa bivšd Avstrije narodno, gospodarsko, politično! irt kulturno v složnosti zatirali Neme! vseh’ političnih’ barv, od nemškega nacw jonalca pa doli do socijalista. Ta Igra flfl pri njih' v enaki Slogi še danes ponavlja!* poglejmo le naš slovenski Korotan'. M? vemo, da jih ubijajo in zažigajo domovi našim’ bratom’ v Primorju mali potojEfcf velikega Mazzinija brez razlike fctr&nK., V tem' pogledu se čutijo gamo isg p^vl vrsti Italijane. 4 Le pri nas je drugače. Razcepljeni Jfal brezštevilo strank iri istraiičic se p»hanW irt ru jemo med iseboj v tekmi, kdo Be dov litični tvorbf, dokler poslednja stoji * nai principu edinstva v smislu: unitarizma; moramo vnaprej izjaviti, da v prittoipui nimamo nič tudi proti udejstvovanju narodne radikalne stranke na naših tleh'. Načitt' pa, s katerim »e skuša pri nas uve* sti ta stranka in priti do čim' večje pol in tične okrepitve, je tak, da mora pri vsa* kem narodnem' poštenjaku brez razlike stranke in barve, če mu politična fetfasti ni docela zatemnila treznega! razsodka,! vzbuditi ogorčenje in odpor. Formalna politična moč radikalne stranke, ki se nazivijc narodna, naj bi šla pri na« na rovaš dragocenih koncesij i fla, jiolju 4 naše. narodne usesti -v korist Posamezne številke* Navadne Din —*75, ob aedeljah Din 1*50. .TABOR* Izhaja vsak dan, razven nedelje in prarnikov, ob 18» uri a datumom naalednicv«* dnn ler stan« mesečno po pošli' t) 10'za Jno** »emstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkacnice D 10*-% tnr.erati po dogovoru. Naroča «e pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev, 4. ^hMr^SanFv 8diS«in& Leto: SV. Maribor, nedelja 11. februarja 1923. Posamezne številke* Navadne Din —'75, ob nedefjah Din 1*50. UREDNIŠTVO m uh.], * Mari-boru, Jurčičeva sl it 4, L nadstropje. Telafoo intarurb. it. 27^ UPRAVA m nahaja • Jurčičevi ulici št i pritličja, desno. Telefon St 24. — SHS poStnoČekovnl račnn Um, 11.787. Na varocila kres denarja na m osi/a, — Rokopisi pa a« vračalo- 7-------------- Številka: 33 3? f Marroer/tt." februarja" T923. i Hemstva in nemškutarstva, ki naj bi radikalcem s svojimi par sto glasovi pripomogla do političnega uspeha. (: Čisto nepotrebno je povdarjati, da je ' živec narodnega življenja najbolj občutljiv na narodnostnih granicah, kjer so [^dotika tujerodnega telesa. Umevno je Štedaj, da je prva vest, ki je prodrla v ^Slovansko javnost o grdi mešetariji za 'narodovo kožo ministra drja Nika Zupa-Vniča r, predstavniki nemštva, vzbudila v ! vsej pošteni javnosti zlasti pa v štajer- t- fckem predelu prvi hip sicer neko skepso, i ki_ f>e je pa kmalu umaknila upravičeni bojazni, da je vest vendarle resnična. ^Mariborska kulturna društva kot predstavniki naše slovenske javnosti v Mari-: boru s svojo spomenico in predstavko z dne 28. jan. 1933 niso izzvala na merodajni- rtih mestih’ nikake zadovoljive enunci-, jacije, ki bi skrb in: razburjenje naroda ;■ pomirila. Nasprotno, v poslednjem času ; so prišli na dan dokazi, ki kažejo, da jc ;■ na stvari več resnice kakor bi želeli, da !;je,je. V nedeljo dne 11. februarja bo v narodoiri javno iznesli. Kdor noče, da bodo pri nas mogoče praktike, da se bo za skledo politične leče prodajalo prvenstvo naroda njegovim odpadnikom nemškutarjem in narodnim n^mrotnikom. kdor hoče, da bomo enkrat nacija, da bo šel pri nas voz države in naroda po sigurnem in trdnem tlaku, na zboru ne bo manjkal. Zborovali in manifestirali bomo dostojno, kakor zahteva resnost stvari, za katero gre. Mi sicer ne priznavamo tu gori na teh tleh. ki Ho od nekdaj naša, nemške nacije ali njene manjšine. Kolikor je med nami pravih predstavnikov nemškega naroda, jih s smislu ustavo priznavamo za državljane z vsemi pravicami in dolžnostmi: samo zavedati se morajo, da tvorijo enklave, ki jim je usojeno po nravi, da bodo v živem obtoku našega narodnega življenja s časoma povsem okamencle. Za nemškutarje in odpadnike našega rodu nimamo takega merila. Pustili jih bomo v miru, če se nočejo vrniti nazaj v naročje matere, samo kličemo v poslednjem primeru njim in ji Narodnem domu manifestacijsko zboro- narodni radikalni stranki: Proč roke! \ vApje, pa katerem se bodo ti dokazi pred Naša dnevna vprašanja. .. L Delo. (Resne misli mladega patriota.) " j Jtoifcto: Work and don’t despair. (Carlyle.) j F™" 2e v starem veku so uvideli vsi kultur-ifei narodi, kake velike živi jenske važno-^iBti je delo, ne samo za poedinca, ampak j tudi za celokupen narod. Spoznali so, da | s? edino v delu lahko osigurajo svojo £istenco in le delo jim daje tisto od-no moč, s katero lahko kljubujejo m! navalom zunanjega sveta. H* Še večjo vrednost je zadobilo delo v, • Povem veku, posebno tedaj, ko so začeli J.polagati temelje današnji veleindustriji, fe'ki se je več ali manj razširila po celem' «;l9*retu ter je bila radi tega zahteva po jeklu vedno večja. Svetovni gospodarski jjJM®vioj je zastal nekoliko, ko je izbruhnila E—tovnfa vojna, ki je uničila do temeljev gospodarske in socijahie uredbe, ta-da je nastal po svetovni vojni tak gospodarski kaos, da jo pretila Evropi gospodarska in z njo zvezana socijalua re-, Ntolncija. Ko so je razburjenje masi !-nekoliko pomirilo ter se je politično ob-?»orj(0 malo zjasnilo, so uvideli vodilni dnevom pojemal. Splošna gospodarska kriza, ki se je začela širiti po celem' svetu je izčrpala življenske sile inf slabila moč narodov. Mase so oslabljene in’ vznemirjene od temnih prespektiv gospodarskega kaosa trumoma prihajale v razne komunistične tabore, videč v njih svoje rešitelje. V gospodarskem' oziru se ni ničesar naredilo, da se ublažijo neznosne razmere, ki tako težijo narode in' kateri polagajo ve.< svoj up še v nade, čakajoč obupani boljšo bodočnost. Ne zavedajo se, da jim' leži pomoč prav blizu. Delo je še edina iV stanu, da jim pomaga iz tc bede. V delu bo pozabljeno trpljenje in čim več bomo delali, tem preje pridemo k cilju. Zato mora biti sveta naloga nas vseh ta, da na izrazit način pokažemo, da je edino v delu naš spas. Če se omejimo na svojo državo inf ako pozorno opa.zujemo svoje gospodarske razmere, opazimo takoj, da se pri nas S premalo resnostjo o-prijemamo t^ga gesla. Dela se še manj kakor pred vojno; izgubili smo tisti predvojni čut za vrednost in pomen dela! Ne de la se s tisto pridnostjo, s tistim požrtvo-. vanjein, katero opazimo pri Nemcih, ki !iiržavniki, da je edini izhod iz današnje prenašajo s tolikim heroizmom težke u-le delo, samo ono nas more rešiti izTdaroe nemile usode. Vzamimo si njih' za i£e »eugodne Situacije. Zato so bile sklica-j vzgled, delajmo, kolikor nam: dopustijo Ste' razne konference, katerih nameri je , naše 'sile, žrtvujmo tudi mi nekoliko ur IbiT, vzpostaviti razmere, ki so vladale• v tednu za domovino, pa bomo doživeli ••prati vojno. Na žalost iso imele vse nega- {presenetljive uspehe, uspehe, na katere trwep’ uspeh'. Obup so je polastil vseh’, ce- J bodemo lahko ponosni. Trda je to naloga, tistih, ki so preje z velikim’ optimiz- J a težja, ker v zrioju lastnega dela si bomo oSomi promatrali razvoj gospodarskih do-f priborili blagostanje in srečo, državi pa tOdkov. Up v boljšo bodočnost je dari za ? gospodarsko neodvisnost. To bo plod na- fib Leopold Poljanec; Naraščaj Rdečega križa.! (Konec.) ir’ ZSiranje članov, v naraščaj Rdečega ISnža nam' daje že samo na sebi priliko, vzgajamo čustvi vzajemnosti ;ri lju-iberon do součencev. Po ameriškem iri če-načinu se namreč vpiše ves raz-*ed. Kakšen prispevek je to, 20 para mc-V gečrio, ali letno 2 din ara za učenca! To ''»i niti za »Četrt litra slabega vina«, da go-;ifworfmn v vrednostnem' merilu našega ii (občinstva! Ako pa učenec — in takih jo i ivedno nekaj v razredu — niti tega no i, zmore, pa založe premožnejši večje vso-fejtef- razred pa nastopa proti Društvu rde-jTČega križa kot samozavestna edinica po j%Do£elu: »Vsi za onega, eden za vse«. !s Učenka se je razbolela; deklice jo >. Sodijo obiskavat ter ji krajšat, dolgega ;i «asa, ki tako zvesto sedi ob bolniški po-j tatelji. Govore o šoLskih in drugih dogod-fjkih, ki so zarije tako važni in zanimivi, ■ort živahen' 'smeh zveni po sobi. V postelji \ivati! Vendar so med vami manj nadarjeni tovariši, ali taki, ki še niso »izpre-gledali«. Odličnjak, latinec ali matematik, pomozi bratu zaradi ljubezni do njega, pokaži mu z Ariadninim kbpeičein , izhod iz blodišča latinske in grške slovni- 'HSfc usedi ga S, skrivnosti algebre! Trše . .. . . <•>>... •zsr;;-.* orehe lahko tolče in lušči razred skupno, v ta namen vam’ ravnatelji na stežaj od-pro šolske Sobe. Nc mn-?m in at smem pa zagovarjati slepega prepisovanj«, te posebne vrste »ljubezni do bližnjega«, ki se je tako razpaslo po naših srednjih šolah. imamu tr tud. v/g.Vdrie uiMulje. ki izven1 obveznega šolskega pouka, učence brez nagrade poučujejo, jih dvigajo, jim pomagajo, da bi jih' He potrl glas sodne trombo ob’ sklepu šolskega lota. Imamo jih, naše gore prave liste, ter se ponašamo z njimi. Po načelu sedanje vzgoje in modernega pouka je treba že mladini vcepiti duha samostojnosti in veselja do dela. Kolikokrat čuješ tožbo, da je naša mladina, ko zapušča šole, nerodna, in neporabna za delo, ki ga od nje zahteva trdo življenje. Kako pa naj hodi otrok, ako ga vedno držiš za roko ali vodiš za vrvico! Tu pa w dajo prirojeni posebni darovi naših' učencev in dijakov iri njih’ veselo udejstvovanje tako uspešno uporabiti za * mšeno ndcj»tvovani\ tako nspoMic uporabiti za vzvišen' namene, ki jih naj goji naraščaj Rdečega križa. Pevci, glasbeniki, ' igralci, telovadci se združijo (drugi pomagajo po svojih' močeh) ter prirede predstave, vse njihovo delo pa irtora prepletati, kakor prepleta rdeča nit naše narodne vezenine, visoka misel, da se trudijo za ubogo deco, za šolske knjige in druga učila, potrebna revnim so-učeneem, za šolske ali dijaške kuhinje, ali za kak drugi plemeniti namen. Deklice lahko kroje in šivajo perilo in obleko za siročad. nežna, dragocena ročna dela ia to, kar izdelajo dečki-plet ar ji, knjigo- š>ega dela. Današnje omračje ria gospodarskem polju se bo izčistilo in hitro se bo pojavil blagodejni npliv te čistilne struje, ki bo odnesla vso umetnosti današnjih nezdravih razmer ria gospodarskem polju. /, . £, J .> -D- . :V v.|V';:: i.f Francoska publikacija o Sloveniji. Jugoslov. zveza za tujski promet, ki jo vodi inicijativni in delavni organizator g. dr. R. Andrejka, je nedavno izdala lepo propagandno knjigo o Sloveniji »Vi- sions de Slovenic«. (Ljubljana 1922.____________ Tourist-offiee). Knjiga šteje 38 tiskanih strani, 4 večbarvne priloge, 24 strani ena5 barvnih ilustracij in zemljepisno skico Slovenije. Tiskana jc na finem satinira-nem papirju, priloge pa na papirju • za umetni tisk. Grafična oprema (delo Jugoslovanske tiskarne) jc precej posrečena in prikupljiva, tako da nas bo knjiga tudi v tem oziru dostojno zastopala v inozemstvu. Tujski promet jc za našo ožjo domo= vino velikega pomena. Ni prazna primera, čo se trdi, da je Slovenija jugo-sloven-ska Švica, obe deželi imata mnogo skupnega in jc le tre$&, da z vso vnemo des lamo dalje za napredek tujskega prometa v Sloveniji. G. dr. Andrejka piše o tem v Sloveniji posvečeni številki »Nove Evrope« (št. 3., knjiga VII.): »Kljub vsem prirodnim lepotam bi bila naša dežela nepristopna za tuji svet, če bi ne imeli ljudstva, ki je razumelo veliki pomen tujskega prometa, sezidalo dobre ceste, udobne hotele, a na najvišjih alpskih vrhovih tudi izborno oskrbovane planinske koče. Ta smisel za udobno na-stanjevanje tujcev ni nastal kar čez noč; morda šele v zadnjem času, marveč se je razvijal organično, iz prirojenih sposo-b’ nosti slovenskega ljudstva, dasiravno v drugih oblikah kot se razvija danes. Slovenija je alpska dežela, zato je bila vedno navezana na pridnost in delavnost svojega prebivalstva.« Vzlic temu, da smo v organizaciji tujskega prometa znatno napredovali in da danes obiskujejo naša letovišča in kopa* lišča^tujci iz skoraj vseh evropskih dežel, nas še vedno čakajo velike naloge in te je treba reševati s smotrenim organiza-toričnim delom. Razen intenzivnega dela v notranjosti jc treba posvetiti več skrbi • propagandi v inozemstvu, zakaj naš tujski promet se ne more zadovoljiti s tem. #da bi nas prišli tujci »odkrivat«, kakor ^ hodijo v kake ekzotične dežele. Tujce treba privabiti k nam kot v kraje, kjer imajo poleg prirodne lepote, etnograf’ skih zanimivosti in drugih novosti tudi ves konfort, vse udobnosti. Tako mnenje o naši deželi pa dosežemo edinole z dobro propagando. V tem oziru je »Vision* de Slovenie« dobra publikacija, ki upošteva vse momente, ki 1-m utegnili zanimati tuica, p.re-. dno se odloči za pot v Slovenijo. Na pr' vem mestu sledj opis Ljubljane, podan baedekersko lapidarneni slogu, a dovolj informativen; na to slede opisi Bleda, Rogaške Slatine in Mafibora. Mariboru, »la vilic pittoresque de Maribor« | sta posvečeni dve strani; opisan je lepo in plastično, zatem sledi pregled, turistiks j in planinarstva v Sloveniji, omenjeno j® j' tudi Pohorje kot zelo primerno za lahko j turistiko. Nadaljnje poglavje jc posvečeno j etnografskim in kulturnim razmeram in 1 slovenski zgodovini. Da dobi tujec vpogled v naše gospo' darske razmere, je dodan pregled indu' strije, razdeljen po važnejših panogah, ter pregled poljedelstva. V izpopolnitev splošnih informacij služi kratek pregled političnih strank, časopisja in literarnih družb. Pred ilustracijskim delom sledi na rdeče obrobljenem listu in z državnim grbom pred naslovom kratka zgodovina po-; stanka naše države, bojev za svobodo in za ujedinjenje. Na to slede številne in lepo izdelaflf slike: monumentalno, stavbe v Ljubija^’ spomeniki in slike naših zaslužnih mo^’' slika z Bleda in z Gorenjskega, zlasti 1 Julijskih alp, potem slike Rogaške Slati' ne, Maribor pa je zastopan s slikami: frančiškanska bazilika, Narodni dom. 0'i koliški kmetje na Glavnem trgu, magi' strat, državni most in falska elektrarna-Iz galerije naših političnih voditeljev i11 prvakov narodnega preporoda so objavljene slike Blei\veisa, Slomška, Kreka, dr. Tavčarja, dr. Korošca, Iv. Hribarja-Pogled na prostore Ljubljanskega vele' sejma in v urad tujsko-prometne zveze zaključuje to lično publikacijo. Na ovoju je večbarvna slika Slovenke v. gorenjski narodni noši z zlato avbo. 1 Politično obzorje. Sovjetski tisk o zunajepolitičnili vprašajih. V berlinskem ruskem listu »Rulu« je objavil K. V. zanimiv članek, ki v njem' poroča, kako sovjetski tisk presdja med-narodno-politično situacijo v Evropi in kako stališče zavzema napram glavnim vprašanjem zunanje politike. Iz tega članka povzamemo sledeče: vezi itd. pa se prodajo iri izkupiček posveti človekoljubnim namenom. V tej smeri, hvala, Bos:«, učiteljstvo že jako pridno deluje, tre.ba je raztresene ude zbrati, delo napeljati v skupno strugo ter jo poglobiti. Ne priporočam pa golega nabiranje denarnih prispevkov v kak dober nameri. Lani smo nabirali za. gladno rusko deco. Starši so prispevali, otroci prinašali denarja, desnica je dajala dar, ki zanj že levica ni znala, da *ie govorim' o srcu iri duši, ki nista zazvenela ob tej pretresljivi bedi iri lakoti. Mrtvi darovi, mrtvi namreč za vzgojo naš dece, — zakaj ni jih' ovijal rdeči trak visoke ljubezni do bližnjega, ki edina more umetl bedo ter premagati vse ovire. Tu so vam' Čehi drugačni ljudje? Od 15. septembra do 35. decembra 1921 so član! in članice nifiovega naraščaja (Dorost Červeneko Križe) iz 2000 šol agitirali,/šivali, pleli, dajali predstave, zbrali prilične svote ter poslali v Rusijo 52 zabojev nove obleke. 32 zabojev obnošene obleke, 505 družinf pa je vzelo k sebi ruske sirote. Za vsakim parom nogavic, ki jih je plela iri poslala češka mladenka, se jc odtrgal tudi dobršen del njene ne-»'.fTe n velike duše ter splava* tja, v stepe oli Donu in Volgi, kjer je bela žena' z velikimi mahljaji kosila po poljani. Članek mi je preveč zrastel pod peresom, toda človeku odleže, ako lahko vso izpove, kar mu je pri duši. Vem tudi, kako težko je biti glasnik v lastni domovini: zato prosim, da pogledat,e, če rte verjamete meni, kako se vedejo y tem oziru Američani in Čehi. '‘j *^r; ^ Ti namreč ycdo, kaj delajo, { V Moskvi je začel v začetku leta 1922 izhajati mesečnik »Vjestnik narodno#0 komisarijata po inostranvm djela®*-Kakor sploh vse, kar izhaja v Moskvi* tako ima tudi »Vjestnik« oficielno-strari' karski značaj in je na njem zanimivo 1® to, kar sodijo komunisti o vprašajih mednarodnih odnosov. List ne piše nič®* sar o neizogibnosti svetovne revolucij® Ado Makarovič: ;! De Stendhal: ,3Uubezen“* ■v . v' • Ve, tajne življenja — 0^’ skrivnostnejša mod vse#* je ljubezen!« — Dr. K. vald: Smernice novega ži^ Ijenja. De Stendhal jc psevdonim znane**1 francoskega psihologa, Marija Henrii4 Beylea, katerega slavno delo »De 1' K mour« (O ljubezni) jo praznovalo l8,11.1 svojo stoletnico. Leta 1822 je pon«:8*, Stendhal po pariških založniških hi*®" svojo knjigo, pravzaprav zavitek kanih in že zamazanih listkov razlik11® j barve in velikosti, popisanih s svinč"1' kom. Končno se mu je vendarle po®r® čilo najti založnika, knjigarnarja Jtieja, pa nove zapreke so se mu sta*1 na pot. Črkostavci niso mogli čitati r® kopisa, ki je moral biti gotovo hujši Cankarjeve »šmire«, ker če je hotel, ! izide knjiga, je moral sam narekov3 ^ . črkostavcu besedo za besedo. Pač izv Ji. potrpežljivost, ki kaže res veliko 13” zen’ do stvari. Ker sc Stendhal ni brigal ne za ko knjige, ne za ti.sk, ne za tiskarske greške, si lahko mislimo, kako m»l° šttovania je mogla vzbuditi knjiga v nosti. Šlo mu je pač samo za to, d* ™ kaže svoj novi nauk. n J Končno je srečno iašla knjiga. J slabem' papirju, v smešni formi. ^ avtorjevih' iri tiskarskih napak. je bilo tako malo, da je odgovoril Jet go izdaji založnik MojigiA S® ’n o 'njenem' bližajočem se nastopu, V ospredju njegovega zanimanja 6toji vpra-sa'i;(e: Ali je neobhodno potrebno, da se Rusija približuje kapitalističnim državam. V tr>.i zvezi ga osobito zanima vprašanje zbližanja z Zedinjenimi državami. v V chnku »Rusija in Amerika« se pe-ea odnosi obeh držav najboljši komuni-*tmni publicist v zunanjepolitičnih vprašanjih Mih. Pavlovič, ki sklepa: Zbli-}-anje med obema državama je mogoče, tembolj, ker leži v interesu ameriške industrije, kateri gre za življenje in smrt, ce si ne pridobi ruskega trga. V Zedinjenih državah je najbolj dovzetna za zbližuje republikanska stranka, ki je zastopnica velikega kr ‘itala, rločim so de-wiokrn1L nagnjeni bolj na stran velikih agraroev. Pavlovič ni zadovoljen s se-fl?nj!ir' stališčem vlade Zedinjenih držav, Pričakuje pa, da se bo tudi tam začel Preokret: zdravo znamenje je ameriška Pomoč za stradajoče v Rusiji. Francija ostane še nadalje sovražnik sovjetov, izvaja nek drug člankar v »Vjestuiku«. Ker pa ne vidi v Franciji resnih znamenj socialne revolucije, jo slika, kot državo, ki se nahaja v moralnem in socialnem razkroju. Največji nasprotnik socialne rovolucije je francoski faali meščan’ (petit bourgeois). On ovira iz ožko-naci on ali stičnih razlogov vsako zbližan je s sovjetsko Ttusijo. Rusija bi si želela videti na vladi v Franciji pred-, stavitelje velikega kapitala, ki niso tako ekstremni nacionalisti kakor drobna bur-žoazija. Drug odkrit nasprotnik sovjetske Rusije je ix) mnenju sovjetskega »Vjestni-ka« Japonska, katere načrti se ne raztezajo zgolj na Daljni Vzhod, ampak tudi na vso istočno Sibirijo. Dalje se »Vjest nik« zanima za orijentsko politiko Angli je. Iz raznih člankov, tičočih se tega vprašanja je razvidno, da so komunisti trdno preverjeni o skorajšnjem popolnem zlomu angleške kolonijalne politike, Nevarnost je deloma notranjega značaja: mohamedanski in budistični svet Ur-ja vedno glasneje svojo nacionalno svobodo, deloma pa ima zunanji značij: Anglija naletava let oza letom ria jačjo konkurenco a kapitalom drugih drživ. Ta konkurenca mora neiz >* bno izz~.it'. tir. ve v-j ih- in strašna vstaja azijskih in briških' in vre, o v bo končala za vsekdi sfivvno gospodarstvo. V junijskem zvezku »Vjestnika« "o ;?,n|! članki o Indiji, o nacionalni vs:*'i na Kitajskem o boju za p-'' zijsko nafto in o pivibl<;’Bn Maroka. Po izrednem it: sistematično zasnovanem zanimanju za oilje"tsko vj rašanje smemo sklepati, da bo sovjetska diplomacija tudi v bodoča z vsemi sredstvi podžigala nacionalizem azijskih in afriških narodov, da na ta ni-etn zadene v živo evropske velesile in njihov kapitalistični sistem mednarodne gospodarske politike. Politične vesti. * Hribar v boju za Maribor. Veliki Župan mariborski g. Ploj je že delal načrte, kako bi dvignil mariborsko od Ljubljane zanemarjeno oblast in rešil 7 * Radikalci za slovensko uradnike. Ko 3e v sredo v javni seji finančnega odboja zahteval poslanec Reisner, da se uvr-£te Bled. Slatina in Dobrna kot kopali* ®ca v vi3ji razred zaradi izredne draginje, Protestiral jo raclikalskl poslance Grgin, ^anje Stendhala, kako razpečava knjl-*°t »Lahko rečem, da je Vašo delo sveto, *er nobeden ne seže po njem.« Ker so je £<*-*en tega razširila pikra pravljica, da '?e oddal Mongio celo izdajo za obtežitev ^je, in je Stendhal sam razširjal to nežnost, je dovolj jasno, da ni takrat še jj^kdo slutil velikega pomena tega dela. takrat si je utrdil svoje lepo ime »hom-dissolu« in »grand libertim, danes je »sftiolog, opisovalec najzamotanejših in , aOtemnejših človeških duševnih lastnosti. . p°bro mu je bilo znano, da ga sodob-‘ 1 oe razumejo, in je upal v poznejše i&eracije. Umevno je zato, da 6e ni ču-ko niso hoteli sodobniki ni okušati redki sad, sad mučnega učenja; ne u-^ "ja y zaprti sobi pri knjigah, ampak je ^ničnem življenju. Njegovo učenje’ fcov- °Pazovanje- Ker pa je bila nje-Jserf1 *e sama javno izrečena be- Ip ® »ljubezen« nečista, čeprav je bil Kap * °agičen tajne umazanosti, je moral fjurV^i Francijo in si poiskati odkritih izrn>-* J ^ v dalijo, že od nekdaj naj-hm ‘Ježelo ljubezni. Italijan je v Qe ° krit (morda le v tem!), se nikdar n,u ranJl,.ie svojih nagnenj. Ljubezen' »r0 ,e k°t vzvišena naravna lastnost Wez 3 ”? lepa- Ho^e uživati, hoče ljubiti, mie3- Strastnejši je od drugih, ljubi P°’ hlflznostt, in’ zločin! mu je sPrei ua Poti do smotra. Italijan bi . dbalovo knjigo z vso lju-*>i gj ? hvaležnostjo. Francozom se ,° c*tno, čitati knjigo »d’ un cou- L ^ je študiral na ulici, yj jgalo- rekoč, da je letoš na Dobrni nedopovedljivo ceno živel. A’1 ■' - ■> > * »Slovenski Narod« se je včeraj na široko razpisni o »ponesrečeni mladinski akciji« v zadevi nemško - radikalskega. pakta. Slikati hoče iz velike ljubezni do radikalskega poglavarja Hribarja zadevo kot demokratski volilni manever. A ko bo poskušal v tem tonu nadaljevati, bo mo ža! prisiljeni priti z imeni onih radi kalnih matadorjev, ki so jasno izjavili, da so se vršila med Nemci irt radikalci pogajanja, katerih cena so bile naše na eijonaln® dobrine, in ki so tudi izjavili, da radikalci Smatrajo take koncesije za upravičene. Ako smo z brezobzirnim raz krinkanjem teh protinarodnih spletk preprečili takšno narodno izdajstvo, nas to rskreno veseli in maramo dalje povoda, reagirati na vse neumnosti gospodov krog »Slov. Naroda«, ki plavajo dan za dnem bolj v ijadikalske vode, Bog z vami! *Kje je samostojna? Z velikim začudenjem se vprašujejo jugoslovansko ori-jentirani naši rojaki, kje je zadnje tedne vodstvo samostojne kmetijske stranke, ko se vodi borba za ohranitev slovenskega značaja severne Slovenije. * Naša razkritja glede Madžarske še vedno ne dajo miru senilnemu »Sloven. nih’, v gledališčih, po najzakotnejžih beznicah in najeleeranlncjših kavarnah. Gledal je in poslušal, in kar je zvedel in videl, si je napisal na košček papirja. Tako si je polagoma ustvaril živo zbirko, da je -.>T)e 1’ Amour« resnična, natančna slika ljubezenskega življenja, polna živobarvnih anekdotičnih, a tudi tragičnih primerov. Tako je raziskava] Stendhal »duševno bolezen«, ki se imenuje ljubezen, in vedno bolj prodiral v »malo znane pokrajine človeškega srca«. Pisal je le za one, ki so trpeli »najmanj šest mesecev« ljubezenske muke, za mehke duše, za v hrepenenju bolne. V tem je Stendhal umetnik. A neznanstvenik je tukaj prekoračil mejo in si postavil znanstveno nalogo. Umetnost naj bi mu samo pomagala do smotra, do znanstvenega obrazca (formule), ki naj bi izrazil znanstveno to »maladie du cour« m njene stopnje, In po dolgem iskanju jo je našel, svojo formulo, In v njerf mrzli oklep je stlačil gorko, utripajočo ljubezen. Razvoj ljubezni je enak — kristalizaciji. Ko je obiskal z gospo Gherardi solne jame v Halleinu (južno od Salzburga, na avstrijsko-nemški meji), in’ opazoval, kako dvori bavarski častnik lepi Italijanki, se mu je zazdelo, da vpliva nai?j njena lepota, kakor kristalizacija na solne stebriče, odlomljene koSčke še vlažne soli. Ljubezen se izpreminja irf se jači, prehajajoč v sedem dob (perijod): 1. občudovanje O’ admiration), 2. želja po poljubih, 3. upanje, 4. rojstvo (začetek) lju.r Narodu«. Včeraj se je zopet spravil nad nas in laže, da smo jih dali celo plakatirati po Mariboru in celi okolici. Seveda jih imenujejo le »mladinski manever«. S pomilovanjem moramo konštatirati, da gospodje v redakciji »SJov. Naroda'* menda nimajo razun par radikalskih nobenega slovanskega lista, zlasti ne češkoslovaških — ali pa so talci reveži, da ni v celi redakciji nikogar, ki bi jih — razumel. Žalostna majka taki žurnalistiki — oziroma duševni revščini! To bodi naš zadnji odgovor v tej zadevi gg. krog starca »Slov. Naroda«. * Dokument, ki drži! Dr. Šušteršič, ki kot nekdanji vodja klerikalne stranke gotovo najboljše pozna svoje bratce, je zapisal te dni v svojem »Ljudskem dnevniku«, da je »Slovenec«, glasilo klerikalne stranke, dobival svoj čas od avstrijske vlade znatne podpore iz raznih fondov. Pribijemo brez komentarja! * Plebiscit za obsodbo opozicijonalnih ministrov v Bolgariji. Vrhovno kasacij-sko sodišče je objavilo izid ljudskega glasovanja za ali proti obsodbi ministrov Iz kabineta Kosturkov-Gešov. Izid je sledeči: Ivan Gešov za obsodbo 681.970, proti 251.175; Batičev za 682.059. proti 251.173; Ivan Bejev 681.966, proti 251.117; Teodorov 682.047, proti 251.350; Abrašev G82.066, proti 251.088; general Nikiforov 682.106, proti 251.087; Jablanski 684.044, proti 211.128; Hristov 682.099, proti 251.117; Todor Hristoper 682.048, proti 251.102: Da-nov 682.038, proti 251.121: Madžarov 682 tisoč 037, proti 251.215: general Vazov 681.980, proti 251.215: Malinov 682.513. proti 251.523; Danilov 681.519, proti pa 251.703 glasov. Končno obsodbo bo izreklo sobranje. Sodba bo razglašena med 10. in 15. februarjem. TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast* no organizacijo stranke in za Maribor i|e odslej stalno v Cankarjevi ul. št. 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tam naj odda je jo člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni fmenfki za Maribor. Uradne ure so od 8—12. ure dopold. ter od 16—18. ure popoldne. Tajništvo demokratske stranke v Mariboru ima telefonsko štev. 337. SCHAPIR06RAPH Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 213 Telefon št. 100. besni (la naassance d’ amour), 5. prva kristalizacija, 6. dvom in 7. druga kristal izaci.’’ a. 1. A spozna B, in nekaj nepojmljivega ga vleče k njej. Vse na njej je lepo. Grdo zakriva simpatija, komaj rojena, ki ne dopušča nikakc kritike. Občudovanje raste. Oboževanje. Je lepa. Je dobra. 2. Je sladka. »Da bi jo mogel, da bi jo smel poljubiti!« »Kdaj me bo ona polju-bilal« 3. Nerazsodnost je vedno jačja. Optimizem: vsaka malomarno izrečena, lepa, laskava beseda je neovržna priča njene ljubezni. »Ljubi me bolj kot jaz njo!« 4. Egoizem: »Moja bo!« Upanje utrjuje ljubezen. A je gotov, da bo kmalu srečen. Sedaj se žele rodi »ljubezen«. 5. A in’ B Si razodeneta svoja »čustva«. Združena uživata svojo »prvo kristalizacijo« in sta srečna. 6. Ker je pa ljubezen marsikrat o-mahljiva, a vendar potrebna (močna) za skupno življenje A-ja in B, sledi prvi kristalizaciji dvom, edina človeška lastnost, ki nas vodi po kritični poti do »poznanja in resnice. Optimizem gine. Treznost. Čestokrat spori. Ločitev. Mogočo antipatija in colo sovraštvo. Preizkušnje. Pomirjen je. 7. Ce se izkažeta dobra, nastopi druga kristalizacija. Zopet optimizem, a ne več tako slep, kakor v začetnih Stadijih. A in B se res ljubita in lahko skleneta zvezo za življenje. Kristalizacija se utrjuje In kmalu ni noben obraz lepši od njenega. Sicer vidijo oči mnogo lepših ifi pravilnejših, a S£qo jik ne prizna. O- Dnevna kronika. — Hribar išče zaščKo pred »Orjuno«. Pod tem naslovom poroča včerajšnji »Slovenec«, da jc pokrajinski namestnik Ivan Hribar odpotoval v Beograd, kjer je notranjemu ministru poročal o celjskih dogodkih ter o akciji »orjunašev« proti • .njegovi osebi. Zahteval je, da se naj proti »krivcem« najodločnejše postopa m še pred razpustom organizacije uvede preiskava proti oni dvojici, ki je prišla k Hribarju in mu prečitala znano grozilno izjavo. Pa se g. Hribar kljub »izdatni energiji in moči« vendar le boji... — Zloraba pošte. Radikalna stranka zlorablja tudi pošto v svoje strankarske, agitacijske namene. Na občinske urade pošilja »službeno, poštnine prosto«, vo-lilneplakate z dopisom, da morajo župani smatrati take stvari za »uradne« In plakatiranje »obvezno« Pričakujemo, da bo g. pokr. namestnik tudi o tej zadevi poročal poštnemu ministru, kakor tudi druge stvari takoj osebno referira. — Z ženo si je pomagal. V Zagrebu ' živi s svojo lopo ženo nek privatni uradnik J. H., ki bi silno rad postal povojni milijonar. Začel je »eksploatirati« -svojo mlado in lepo ženo. Z njegovo vednostjo je mlada žena lovila v svoje mreže sta' rejše, bogate gospode, ki še mnogo polagajo na žensko lepoto. Kakor hitro je imela katerega v kletki, se je prikazal »ljubosumni« soprog in grozil s škandalom, nazadnje pa se je za kakih 50.000 Din. poravnal in molčal. »Kšeft« bi se bil nedvomno obnesel, da ni zadeve zavohala policija, ki je »podjetnega« moža ob* tožila radi izsiljevanja. -i — Smrtna nesreča z granato. Pri pre-kopanju travnika je zadel nek kmet iz Renč z motiko v zemlji skrito granato, ki je vsled tega eksplodirala in ga grdo razmesarila. Težkoranjenega so spravili' v bolnico. — Vlak povozil orožnika. Te dni $8 našli na železniški progi blizu Šoštanja, povoženega orožnika Ludvika Humbejv ta, ki zapušča ženo in šest nepreskrblj** nih otrok. — Soseda ubil V Novem Sadu sta zakonca Ivo in Marija Kunstek mirno živela vse dotlej, dokler ni začel mož pijance-vati. V zadnjem času je prihajal domov ‘ navadno pijan ter se prepiral z ženo. — < Pred-par dne-vj sta se zopet sprla in Kunstek je začel svojo ženo pretepati, kar je žena pobegnila k ?osedu Rumpfl'1 ku. Mož jo je zasledoval. Sosed se mu je postavil v bran, radi česar ga je Kun-' stek napadel z nožem. V obrambo je so-' sed pograbil sekiro in /njo zamahnil proti' Kunsteku. Zadel ga je tako nesrečno, da-se je Kunstek na mestu zgrudil mrtev na; tla. Rumpek sc je na to sam javil obUp steni. , ' — Železniška nesreča. Blizu Sarajeva se je od hriba odtrgala skala ter padla 'JJ— -----------—=^—55—!*SS3HB na jo prva. Mogoči spori morajo podi«* či ljubezni, ki se v njih samo krepi. Čeprav ni do danes nobeden drugafiai formuliral ljubezni, vendar ne smemo slepo verjeti slučajni kombinaciji impr#-ftijonista. Stendhala, ker je vsak imprth1 sijonist skrajno subjektiven, in to radi razlik v impresijah. Tudi to je sumljivo* da se je oprijel prve prikladne razlage, ki jo je srečal. Zato ni izključeno, da do« bimo kdaj novo formulo; tembolj, ker je njegova definioija kot znanstvena .I# močno ogrožena ia jo imenujejo Se »duhovit primer«. Ker pa je Stendhal sanj' priznal neznanstven značaj svojih spisov, ostanejo še vedno dragoceni kot spi* si umetnika, če jim tudi vzamemo znai£« stveni plašček. Dalje opisuje Stendhal ljubezensk« zmožnosti v raznih drugih deželah, in tgl po njemu lastnem živem načinu, s prisodi' ri, resničnimi dogodijaji. Marsikdaj govori kruto jasno, brezobzirno; nekdo muf je očital, da »s sumljivo odkritosrčnostjo«. Nekaj izidov njegovih razmotri-vanj o »zmožnosti«: V Švici se vdajajd dekleta tujcem' od sobote do nedeljo* Francija jo (Ježela hinavske, skrite Jjuf bežni, no ljubezni, ki jo zapoveduje ti(t* rava, ampak sredstva za oslajevanje življenja. (Isto lastnost ima danes, samo da| je potencirana: Glej Emila Zolaja »Rodovitnost)«!- Nemčija ima edina srečna, zakone. V ameriških Združenih državah! je kristalizacija nemogoča. Enako Hi Angliji. Kakor je Moliere v svoji komediji »L! ecole des maris« smešil samega sebe, karikira Stendhal y zavračepUi zaljubljeni ftat železniški tir. V tem je privozil tovor* Jni vlak. Strojevodja je v zadnjem trenutku zapazil nevarnost ter je skušal vlak zaustaviti, kar se mu je deloma posrečilo. Vendar pa je lokomotiva s precejšnjo silo zadela ob skalo in vsled tega skočila ti tira. Človeških žrtev ni bilo. Materijal-ea škoda je neznatna. ’— Mati ubila lastnega sina. V Stipu Se je pripetil žalosten slučaj. Eadifa, žena Arle Ahmetoviča je nekaj popravljala pri puški svojega moža. Njen 13 letni sinček jo je pri tem opazoval in stal poleg nje. Nenadoma se je puška vsled neprevidnega ravnanja sprožila in deček Se je smrtno zadet zgrudil na tla in kmalu jria to izdihnil. Nesrečna mati si je iz obupa hotela končati življenje, kar pa so pre-pjpečile sosede. —- Hindenburg v Moskvi. Iz Pariza se poroča, da je znani nemški feldmaršal Hindenburg odpotoval v Moskvo, da v ■sporazumu z rusko sovjetsko vlado iz* dela načrt za rusko-nemško ofenzivo proti zapadu, predvsem pa proti Franciji. Kakor sc doznava, se nahaja v Moskvi tudi znani industrijalec Krupp, kateremu tje sovjetska vlada poverila izdelavo to-ggay. in municije za sovjetsko armado. — Drzen vlom v Scliji. V sredo, krog 5. ure popoldne so vdrli trije maskirani možje v podružnico Narodne banke v Sofiji. Uradnike, ki so bili še v( uradu, so jsavezali tor prebrskali vse blagajne. Ker pa niso našli več denarja, ki je bil malo jjrej izročen centrali, so se zadovoljili z dvema zavojema poštnih znamk .v vrednosti enega miljona levov, nakar so vlo* amid brez sledu izginili To je tekom enega mesčca že peti vlom v banke v Sofiji, •a doslej storilcev še ni bilo mogoče iz-Slediti. Dopisi. .P Iz mariborske okolice. Ker ni dela, ni Šashižka. Radi tega v hišah revnih slojev tsi kruha. Bledi obrazi tavajo kot sence po cestah, iz njih oči pa seva blazen »Uup. Beda je dosegla svojo kulminaoi-30. Dol s krušnimi cenami! Kruha bi pač jaaj bil sit vsak otrok, vsak telesni in duševni delavec. Obljube na boljše čase no jsaležejo več. One so »prazna paša« mo-anenta, želodec pa zahteva dnevne hrane. »Volilno razpoloženje je vsled splošne ib’ede minimalno, dasi hodijo pridno po (*aseh »bojeviti« kaplani. In ni čuda! Ko-Ičar,' nižji drž. uslužbenec in izmozgani delavec ima prav sedaj druge misli, misli 'fih. kruh. (Vuzenica. V štev. 6. »Slov. gosp.« od 8. fČebr. čitanr slučajno o »sijajnem shodu« jpdsL Pušenjaka v Vuzenici. Sicer si tega mmazanega lista (kakor tudi »Stražo«) teplbh ne upam prijeti v roke, ker se mora tvsak poštenjak bati ostudnih bacilov klerikalnega časopisja, pa če me že kdo o-flpomni na kak prav neumen članek, no, jga pa preberem,— potem pa ja hitro ro-%©iimit! Ob 10. uri je imel posl. Pušenjak Jtapovedan shod pri Lobenwaiuu, pa ko-tau pa naj govori, ko ni drugega tam ko jžupnik s SVojimi par možici — id prazne (ktapi iti mize. Tako je moral čakati žup-tnik ti Pušenjakom do pol 12. ure, če je tiploti hotel zborovati, prva polomija. — (Druga polomija pa je bila: g. Drofenik povabil g. Pušenjaka na svoj shod in zmsigura! prostost govore, pa slednji ni hotel ali pa na Komando ni smel Potem da Vprašati g. Drofenik gosp. feJhV samega sebe. Vedno zaljubljen, ved jSjo upajoč, čeprav fekoro vedno odvržen’, teaSšramoVan in' zasmehovan. O vzroku bi izrazil takole: Stendhal ni bil podoben LVdonfeu. Vendar pa je strastno ljubil feertjske, ki so to izrabljale, in mu rekle, pa ga ljubijo, njega edinega; pa so jih fenele na kupe. Ni bil slep, da bi jih nc (razkril, eno za drugo. Zato Se ne smemo (čuditi, da govori tako 6urovo o moški Sjnbezenski Strategi ki in taktiki. Spoznal fit, da ni mogoče priti v kraljestvo bla-SMStoSti Skozi ozka vratiča altruistične tasforale ib je zato svetoval drznost, kru-m, freusmiljenje. Ta egoističen' nauk jhapranso danes zavračati, fl V njegovih' strategičnili načrtih' tire-fem« nasprotne elemente njegovega zn'a-Eaj*, in: hkratu naš značaj. Zdaj je štra-4rterf, Svež in' mlad, zdaj zopet truden in {razočaran. Enkrat se bojuje previdno iu potrpežljivo,'j*iz daljave le k ljubici sagija«, drugič, z nervozno odločnostjo, fijpraša naravnost: »Da ali ne!« Tako je S*kal. klateč še po svetu, družico v življe-tm4H ** X Starosti, k i fci bila več daleč. Pušpnjaka, ali mu ort sasigur« prost govor, če on (Drofopik) pride na Pušenjakov 'sb'sJ. In odgjev; g'i*;>au»v zaupm-kov Escles: Ne!! Drofenik sploh nima govoriti! Ja gospoda, taka taktika :n taki shodi so prav. lahki, kdor bo hotel stvarno ugovarjati, ta besede ne dobi. — basta! — hujskač pa le trobentaj!! — Za one. ki količkaj znajo misliti, je to pač najjasnejši dokaz klerikalne manire in črne vesti, drugim pa naj bog pomaga tudi takrat, kadar sicer pridejo pomoči in prispevkov prosit k «samostojnežem« irl »liberalcem«. Gospodu župniku pa bi svetovali, naj bi se raje malo več brigal za svoje eerkveno-gospodarske zadeve, bil tudi drugače proti svojim ponižnim ovčicam manj oduren, — politiko pa prepustil drugim, ki se bolj na to razumejo, — Da, gospoda, ljudstvo hujskati je lahko, — stvarno pa znate zajemati samo — iz korita. (Amen.) Vransko. Po občnem zboru Telovadnega društva Sokol na Vranskem v gostilni Brinove zbrano občinstvo z ogorčenjem protestira proti postopanju Po* krajinske vlade v Ljubljani proti Orjuna-šeni o priliki nemškega Jagaballa v Celju, ker ie v zaščito vzela izzivajoče re-negate (er zabranila s slovanskimi bajo* neti Orjuiiašem vstop v mesto. Spominjamo sc svoječasnega nasilstva štajerskih nemškutarjev v. Celju in Ptuju, kjer jc renegatska sodrga pod zaščito žandar-merije mirne Slovence opljuvala, obme* tavala z gnjilimi jajci in streljala na nje, danes pa naša narodna vlada pusti iste reugatc izzivali mirne Slovence v njihovi narodni državi. Ogorčeno zahtevamo, da odgovorni član Pokrajinske uprave iz tega — milo rečeno — nenarodnega postopanja takoj izvaja konsekvence. Celje ni .»fremdes Gebict«. Orjunaše pa pozdravljamo in jhn kličemo: Na stražo, narod stoji za vami! Celjske vesti. Iz seje celjskega aprovizacijskega odbora. V seji, dne 6. tm. se je razpravljalo o podražitvi kruha. Nastavilo so se sle deče cene: žemlje 5 dkg po 50 p, 9 in pol do 10 dkg po 1 D. Beli kruh iz moke »0« in »2« po 7.50 D, črni kruh iz dve tretjini moke »4« in eno tretjino »6« po 6.50 D Razmah cene med moko in pecivom pri žemljah je 30, pri belem in črnem kruhu 5 odstotkov. Okrožni klub jugoslov. dobrovoljeev v Celju si je izvolil sledeči odbor: preds. prof. Ljud. Vagaja, tajnik trgovec Vlad. Batič, oba v Celju in blagajnik ravnatelj mešč. šole Melh. Rizmal v Vojniku. Sokolska maškerada v Celju se vrši — kakor običajno vsako leto*— v nedeljo, dne 11. t. m. v gornjih prostorih celjskega Nar. doma. Ker je to šele drugi večji ples v Celju v letošnjem pustnem času, se pričakuje velika udeležba. Olepševalno društvo v Celju ima svoj letni občni zbor dne 15. t. m. ob 20. uri v hotelu Balkan z običajnim dnevnim re dom. Ako bi bil prvi občni zhor nesklepčen’, se vrši pol ure pozneje drugi. Izpred celjskega okrožnega sodišča, Radi težko telesne poškodbe sta se zagovarjala v torek dne 6. tm. pred okrožnim Sodiščem v Celju 33 letni Janez Novak in 27 letni Franc Novak, oba iz Zverinjaka v brežiškem okraju radi lahke telesne poškodbe, že predkaznovana. Dne 8. okt. 1922 zvečer se je nahajala v gostilni Jo »De 1’ Amour« je važna za nas, da pri merjamo Stendhalove tipe z današnjimi, .važna je za zgodovino, psihologijo, antropologijo, sociologijo itd. Danes sc nam zde njegove najvažnejše zahteve (n. pr skupna vzgoja spolov, ločitev zakona itd.) v primeri z našimi neznatne. Kvečjemu, da nas zanima, kako jih je podkupil in zagovarjal. Vrednost in važnost knjige 'dokazuje dejstvo, da je še danes živa, da jo mnogo čitajo povsod, posebno po Italiji, kjer imajo Stendhala za Milanca, in smatrajo njegovo delo za »un libro italiano«, ker je nabrano y Italiji. Slovenščina in hrvaščina je nimata. Ni čuda, ko nimamo niti modernih! Da bi vsaj malo zamašili to vrzel, bi bilo hvalevredno, da bi nam kdo prevedel vsaj najvažnejša dela Italijana, prof. Pavla Mantegazze, n. pr. Psihologijo ljubezni, Fizijologijo ugodja, Spolni odnošaji človeštva (Le relazioni sessuaii) itd. Pa najbrž so te besede »klic vpijočega V puščavi«! v " ' ' ' - -Or—, žefa Klemenčiča v 'Artičah družba arti-škili fantov, kamor so prišli tudi fantje iz Zverinjaka, med njimi oba obdolženca. Pred gostilno je prišlo med obema gručama fantov do pretepa in celo do streljanja. Pri tem je dobil neki Martin Vahčič od obeh težke poškodbe z opetovanimi sunki z nožem globoko med rebra, Martin Glogovšek pa dve lahki poškodbi na glavi. Obtoženca sta dejanje sicer tajila, a sla bila na podlagi točne izpovedbe prič obsojena iu sicer Janez Novak na 1 leto iu Fr. Novak na G mesecev težke ječe. — Pred istim sodiščem se je vršila razprava zoper viničarja Rudolfa šoštarja, kolar-skegn vajenca Jurija Vlahoviča in delavca Viktorja Vlahoviča, vsi stanujoči v Gredicah. Dne 8. septembra 1922 je prišel popoldne Mirko Pilko s svojo družino v gostilno Antona Ulčnika v Orešju. V isti gostilniški sobi so se'nahajali v družbi tudi obdolženci. Tekom popoldneva je prišlo med gosti do pretepa, pri čemer so bile prizadjano Mirku Pilku razen lahkih telesnih poškodb, težke rane s Štefanom in nožem pri levem očesu, desnem ustnem kotu in na želodcu. Rana na glavi je povzročila vsled pretresenja in ohromelosti možganov njegovo smrt. Obtoženci so dejanje deloma priznali, Jurij Vlahovič se je zagovarjal s popolno pijanostjo. Obsojeni so b,ili šoštar rta 1 leto, Jurij Vlahovič na 10 mesecev in Viktor Vlahovič na 8 mesecev težke ječe. Iz naše komunalne politike. Ko je po dobi vladnih komisarjev zavladala na magistratu črno-rdeea intor-nacijonala, je bilo vsakemu treznomi-slečemu človeku jasno, da ta koruzni zakon klerikalcev in socijalistov no bo dolgo trajal. Kljub temu, da so si večiuarji funkcije med seboj lepo razdelili in izpodrinili demokrate iz delovne večine in jim tako odvzeli kontrolo nad gospodarstvom večine, so si že po komaj enolet nem »vladanju« skočili v laso in’ danes pljuvajo klerikalci na ravno istega župana, ki je bil izvoljen z vsemi klerika! nimi glasovi in na škodo narodnega kandidata. Razdor sega celo tako globoko, da se klerikalci niso sramovali, predlagati nezaupnico od njih samih izvoljenemu županu. Vso podlost klerikalcev pa jo razkrila proračunska debata, ki ni zavzemala nič manj kakor šest celih občinskih sej. Vse do proračuna so klerikalci zvesto pod pirali socijaliste, glasovali za vsak njihov davčni predlog, s katerimi socijalisti niso skoparili in ob vsaki priliki napadali demokrate, če so si »drznili« ugovarjati. Dr. Leskovar in katoliški duhovnik dr. Jerovšek sta kar tekmovala med seboj, kdo bo dosegel prvenstvo v objemanju socijalistov in demagoškem napadanju demokratov in vlade. Socijalisti so se jim za to tudi izkazali hvaležne ter poverili dr. Leskovarju pravno zastopstvo mestne občine, ki mu je. mimogrede omenjeno. neslo lepe tisočake, ter tu pa tam pritrdili tudi kakemu dr. Jerovšekovemu ali Žcbotovemu predlogu. Toda prišle so državnozborske volitve in tu je postalo klerikalcem socijalisti-čno bratstvo neprijetno. Trebalo še jih je za vsako ceno otresti. Pri jezuitski ne značajnosti klerikalnih voditeljev to se veda ni bilo težko. Najugodnejšo priliko jim je nudila proračunska debata. Uvod je napravil dr. Verstovšek, za njim pa je prevzel bandero duhovnik dr. Jerovšek ob asistenci dr. Leskovarja in neizogibnega Žebota. Računajoč na nezavednost svojih volilcev so kar čez noč prešli iz delovne večine v opozicijo in začeli napadati proračun’, ki se jc — nota bene — sestavil z njihovim sodelovanjem. Kriti-zii-ali so gospodarstvo niagistratne večine, in njihovi volilci so bili dovolj naivni, da niso premislili, da so klerikalci sami bili v ravno isti delovni večini in So zato soodgovorni za vse dosedanjo gospodarstvo. Da je bilo. gospodarstvo res slabo, Se ne da zanikati. Toda vzpričo neprimerne kvalifikacije socialističnih odbornikov pade tem' večja odgovornost na klerikalce Barrfe. To pa jih nikakor ni o-viralo, da ne bi igrali vloge Ponoija Pilata, češ, vi glejte! Kako ostudno demagogije, blatenja, natolcevanja in laži so Se pri- tem posluževali, bo znano vsakomur, ki je le količkaj zasledoval občinske seje. Saj so občinski odborniki javno ožigosali duhovnika dr. Jerovšeka za Iažnjivca, Ravno isti klerikalci, ki kriče sedaj pred volitvami, kako skrbe za delavca, uradnika itd., so predlagali, naj s® črta 1,200.000 K draginjskih doklad mestnim uslužbencem in upokojencem! Kako farizejsko so zavijali oči pri glasovanja o raznih davkih, ki so jih svoj čas sami predlagali in za nje glasovali! V svoji laži trobenti »Straži« tse je sev eda dr. Jo* rovšek razpisal, glejte: demokrat je vam' kradejo denar iz žepa, demokrat je vartt nalagajo krivične davke, dasiravno de* mokratskj odborniki niso niti enega dav* ka predlagali. Kdor pozna klerikalce, jim! itak ne verjame. Marsikomur pa, ki jim jc doslej slepo verjel, so se po njihovem nastopu v občinskem svetu odprle oči. Nas to le veseli in želimo, da klerikalci v tej smeri nadi!iu>go in »ljudstvo«, bo kmalu izpregledalo. □□□□□□□□□CDD □ □ □nmnnmnnrtl Darujte za,Sklad otroške bolnice* v 1$ ari boru. □□□□□□□□□□□□ □ □ □Donaaaaoaofl Narodno gledališče. V soboto, 10. februar,ja 1923 ob 19 is polt , Abon. C in kuponi. Gostovanje gosp. Osisa Šesta, režiserja ljubljanske dramo. Ljubosumje Drama v petih dejanjih. Spisal M. Arcibaletf. Prevel Osip Š e * t. P.ožira JoSko K • v i i, OSEBE: Sergej Petrovič................§sst kot goi' nik. V nedeljo, 11. februarja ob 15. ud se vprizori zadnjič v tej sezoni veleza' bavna Molierejeva komedija »Namisli®* ni bolnik« ob znatno znižanih cenah. K®* predstava ne traja dolgo, si predstavo lahko ogledajo tudi okoličani. — Baro« Trenk. V nedeljo zvečer ob pol 20. uri s® vprizori ponovno zelo priljubljena opo* reta Baron’ Trenk. izv. ah in kuponi. P01"1 tijo komtese Lidije poje ga Mitrovičeva, ki je pri svojem zadnjem nastopu dosegi* izvanredno lep uspeh. Sprememba repertoirja. Radi tten^ dno nastalih zaprek se spremeni rep®** toire v toliko, da bo zvečer mesto Faust* »Baron Trenk« izv. ab. (kuponi). f’ Šport. : Rezervno nogometno moštvo* .Maribor se poziva, da se sestane v ne) dcljo dne 11. t. m. oh 10. uri dopoldne v kavarni Rotovž. Priti ima vsak član, kaf teri je igral Vj tem oddelku zadnje nte< sece. Ljudska knjižnic® Narodni dom, I. narisi posluje ob nedeljah od y210.— in ob četrtkih od 18.—V; mladin. oddelek oh sobotah od 18. „20. mm 11 , iimmmmmt pari! lariborske vesti. JMaribor. !0. februarja 1923, to’ Odlikovanje. Davčni nadupravitelj jln revizor gospod svetnik Ivan Knop je [hil odlikovan z redom sv. Save V. razr. “Čestitamo! m Jutrišnja manifestacija. Z ozirom Sna razširjajoče sc vesti, da pride jutri ob priliki manifestacije v Narodnem domu *do izgredov ali nemirov in da je oblast r bvrho vzdrževanja miru mobilizirala celo Prožništvo z dežele, je Or. Ju. Na. v Mariboru y dogovoru z narodnim odborom Prevzela rediteljstvo. Manifestacija mora biti mirna, resna in dostojna svojega Szvišenga in kulturnega pomena, km Skrbna oblast. Poročali smo že, kako izredno se zanima varnostna oblast za jutrišnjo manifestacijo. Že pri prvi vesti 3* bil dr. Keisman klican na policijo. Da-taes pa. so bili povabljeni tja še. tudi vsi Ostali člani Narodnega odbora. Tudi orož-faištvo je baje pripravljeno. Ko bi ne bilo irse to tako žalostno, bi rekli: smešno. — l^išja gospoda pri pokrajinski upravi pa bi v svoje ne baš veselo presenečenje slikala, da bo jutrišnja manifestacija sicer ■odločna in glasna, pa tako imponujoče [dostojna, da se ne bo mogel nihče več tol-,ci na nrsa in groziti z bajoneti, ampak bo jtooral končno premišljevati, kaj pomeni narodu kultura, posebno oh meji. — Pripomnimo še, da je Narodni odbor vse pri-Puščene govore reeenziral in izdal tudi resolucijo. k m Višek nesramnosti je dosegel duho v-Ssrk dr. Jerovšek v zadnji »Stražiš, kjer Pdločno taji vse, kar se mu je očitalo Pred 38 občinskimi svetniki v občinski dvorani v pričo nabito polne galerije, toamree da je lažnjivec. Izgovarja se, da splošnem hrupu ni slišal in poziva ubč. ^vetnike, naj očitek še enkrat ponove. To Pozivanje se nam zdi čisto nepotrebno, kaj smo mi točno zabeležili, da je bil duhovnik dr. Jerovšek postavljen na. laž. Če ■Je toliko predrzen', da si upa to tajiti, za-*aj ne vloži tožbe zoper našega odgovornega urednika, ki g3 ne ščiti niti posla-®iška imuniteta, niti članstvo finančnega odbora, za katerim se skuša skrivati di-fPi odgovorni »Straže«. Poživljamo dr. Jereovšeka, da vloži tožbo, da, niu motorno svoje trditve tudi pred sodiščem dokazati. y m Kako laže dr. Jerovšek v »Straži*. ^otražino« poročilo o občinski seji jo tako Navito in potvorjeno, da se mu takoj po-da ga je napisala posvečena roka duhovnika dr. Jerovšeka, ki se sam najbolj ,vali. Pregovor sicer pravi: »lastna hva-jk se po blatu valja« in to se je pri dr. “erovšoku doslej še vdno uresničilo. — Fri seji ga je cel občinski svet ožigosal P1 navadnega lažnjivca, v »Straži« pa pi-e dr. Jerovšek, da je on tako odločno *avrnil ta težak očitek, da je ostalih 37 dočinskih svetnikov kar utihnilo. V resici pa sta morala med ogorčenjem vseh ®°štenih odbornikov, ki ne trobijo v kle-^ikalni rog, utihniti ravno dr. Jerovšek ^ Zebot. Da bi bil dr. Seruee, »odločno *avrnjen, da se je kar vsedel in miro-to se je menda dr. Jerovšku vsled fjevelike razburjenosti ponoči sanjalo in Jutraj, ko je pisal poročilo za »Stražo«, to že sam verjel. n 111 Dr. Jerovšeku priporočamo, da se / nemudoma preiskati pri kakem špeei-“■bstu za ušesne bolezni, ker, kakor sam l?avi, zelo slabo sliši, posebno, če se mn ,lta, da je lažnjivec. Pri zadnji Soji mu »ajmanj 20 občinskih svetnikov glasno c Mčalo ta očitek v obraz, pa še ni sli-/ Ker bi se morda lahko pripetilo, da še kaj hujšega očitali, pa bi tega . * 5e ®bšal, bi bilo res dobro, da si da /'■očasno ozdraviti Svojo »ušesno« bo- ^ Zdravniški kurz PTL’. Odbor PTL L da se vrši razgovor o zdravniškem ^n pTD v ponedeljek, dne 12. t. m. ob /D Ha medicinskem oddelku tukaj-* javne bolnice. ^ K* nas^ov ®est»efif* stavbenega ura-Koroščeva cesta, ena najlepših ulic mesta, je od gimnazije dalje tako ^l^agjena, da ‘se je moramo naravnost ^j/Vati. Razsvetljena je tako pomarij-Hi, v s® ® ®Pl°h ne more govo-■W , dreveBHimT nasadi obdana pot pa Podobna kakemu pohorskemu ko-,1» ali jarku, kakor pa mestni ulici. ^ do gležnjev, za Sneg se nihče ne Sjjj Pipana pa cesta po vojni menda °h ni bila. Apeliramo tia mestni ,ni8 ge zato cesto, kj vodi v najlepši del mesta, malo pozanima, m poskrbi, da se cesta že vendar enkrat popravi in nasuje ter očisti blata, y, katerem tonejo stanovalci tc ulice. m Nemško-slovenski ples prirejajo v pondelejek zvečer v Gambrinovi dvorani mariborski internacijonalnj kapitalisti. Na ples vabita soproga znanega Lininn-geria in soproga lesnega trgovca klerr-kalca Drago Kobija. Vabili bodo polovico Nemcev in polovico Slovencev. Tako skromno že torej cenijo nekateri Slovenci napram Nemcem v Mariboru, da se zadovoljujejo s pariteto. Smo res radovedni, kateri Slovenci bi se v današnjih dneh tako daleč spozabili, da bi se šli sukati med nemške špijone. m Prihod vojaških novincev se pozna tudi v Mariboru. Pevajoč, okrašeni s cvetjem prihajajo mladi fantje k vojakom. Veselo vriskanje se razlega po ulicah. — Pod Avstrijo običajnih pretepov pijane mladine ni opažati. Da se ga tu in tam kateri iz veselja in ponosa malo nasrka, kdo bi mu zameriL m Klub jugoslovanskih rez. častnikov v Mariboru ima v torek dne 13. tm. ob 18. uri cdborovo sejo v Narodnem domu. m Važno ih zanimivo predavanje Se vrši v pondcljek dne 12. tm. ob pol 20. uri zvečer v mali kazinski dvorani (prostori »Ljudske univerze«). Preda a g. srednješolski nadzornik dr. L. Poljance v naraščaju Rdečega križa. Posetite v obilnem številu! m Ju gosi o venski Matici je darovala Kovinarska zadruga v Mariboru 50 D namesto venca svojemu članu Karolu Čut-iču. Iskrena hvala! m Koncert Brandl-Pelikatf. Naša znana domača umetnika gospa Branili-Pelikanova in g. Herman Frisch priredita dne 19. februarja v mali Gbtzovi dvorani koncert, na katerem bosta izvajala snrno sonate za violino in glasovir. Ker se koncert ne bo objavil z lepaki, opozarjamo občinstvo na predprodajo vstopnic, pri Hoforju v Šolski ulici. m Nabavljalna zadruga državnih" u-služboacev v Mariboru, r. z. z o. z., ima svoj redni občni zbor dne 25. februarja 1923, ob pol 10. uri dopoldne v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru soba št. 53-1 s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, 2. poročilo nadzorstvenega odbora, 3. poročilo pregledovalcev računov, 4. sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 5. skle panje o zadolženju zadruge, 6. volitev u-pravnega in nadzorstv. odbora. 7. morebitna sprememba pravil, 8. slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, zboruje pol ure kasneje pri vsa kem številu članov. Bilanca je zadružnikom od 15. t. m. v zadružni blagajni razpoložena v, pogled. m Odbor sokolskega društva v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestaeijskega zborovanja za, obrambo časti in posesti našega naroda! Zdravo! Odbor. m Z magistrata. Ker je gospod župan Viktor Grčar v pondeljek, torek in sredo, t. j. 12., 13. in 14. t. m. odsoten, ga nado-mestuje podžupan’, gospod Ivan Druzovič ni Tečaj za stenografijo priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v slučaju, ako se javi primerno število udeležencev. Pouk bi še vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole in' bi trajal približno 4 mesece. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 15. t. m. vsak dan od 11. do 12. ure (Cafova ulica 9-1). x0 Zadružništvo. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev za mariborsko oblast je imela v četrtek dne 8. februarja t. 1. v restavraciji »Pri plzenskem viru« v Tattenbachovi ulici svoj prvi ustanovni občni zbor, Ha katerem je bil izvoljen načelnikom g. Karel Kožuh, podnačolni-kom pa Fran Novak. m Olepševalno društvo ra magda-lensko predmestje ima svoj letni občni zbor dne 1A februarja v gostilni Beriv kopf na Frankopanovi cesti. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. ' -v m Vsled neprevidnega ravnanja t orožjem je bila, kakor smo poročali, ranjena neka gospa Mesaric na Meljski ce* sti. Kakor nam prizadeti pojasnjuje, ni biila zadeta v koleno, ampak pod kolenom in tudi ni bila prepeljana v bolnico, temveč jo je rešilni oddelek samo obvezal in je ostala v domači oskrbi in rana ni nevarna. vV V m Gostilna ^Domovina«* Dne 1 f. In 13. t. m. pojedina klobas in krofov) s koncertom, k'" —' ' = m Detomor v Einspielerjevi ulici. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, jc našel delavec Martin Steinberger pri izpraznjevanju greznice v Einspielerjevi ulici št: 19 na stranišču truplo novorojenčka moškega spola. O zadevi obveščena policija je poslala takoj na lice mestu komisijo, ki je ugotovila, da je dete dobro razvito in je ležalo v greznici najmanj 8, a največ 15 dni. Koža natelsu je bila od vode odluščim a iu podplata. Na glavi sta dve poškodbi, katerih izvor bo dognala obdukcija, pri kateri se bo tudi ugotovilo, ali jc dete sploh živelo. Že o-poldne istega dne je policija izsledila brezsrčno mater v osebi 201etne, brezposelne delavke Matilde Klemenčič iz Sa-mošan pri Ptuju, stanujoča v Počehovi. Klemenčič je dejanje takoj priznala ter izjavila, da se je lansko leto na pustni torek spoznala z nekim mesarskim pomočnikom v Wellejevi tovarni v Lajterspor-ku, s katerim je spolno občevala in. zanosila. Dotični mesarski pomočnik, baje Prekmurec, je med tem neznano kam odšel, da gh niti ni mogla obvestiti o svojem stanu. Pozneje je pričela razmerje z nekim Alojzijem Faganelom, stanujočim pri nekem Zvrkotu v Einspielerjevi ulici št. 17. V tem času je bila zaposlena v mestni klavnici. Tam ji je neka prijateljica prigovarjala, naj plod odpravi- ter privedla tudi neko žensko, ki jo je povedla v svoje stanovanje, v Gospojni ulici. Dala ji je štiri krogljice v velikosti poprovih zrn ter ji rekla, naj vzame vse naenkrat. Če ne .bo pomagalo, naj se vrne, da ji da močnejša »zdravila«. Zato ji jc plačala 2^0 K. Krogljice pa niso učinkovale in ker ni imela denarja, za odpravo, je otroka iznosi la. V zadnjem času se jc preselila k svojemu zaročencu Faganelu. Dne 23. januarja, ko je bila sama doma, so jo prijele bolečine in kmalu na to je brez tuje pomoči porodila dete moškega spola. Faganel je bil na delu. Zvrkostova pa je bila z otroci v kuhinji. Otrok se je sicer gibal, ni pa dal od sebe glasu. Eno uro po porodu je prišla tudi posteljica, nakar je Klemenčič vstala, zavila, otroka in posteljico v spodnje krilo in’ vse skupaj vrgla v stranišče, kjer so sedaj otroka našli in' razkrili zločin. Brezsrčna mati je bila izročena sodišču. Zakotno »zdravnico«, neko Marijo Mac pa je že prej. zasačila roka pravice* Ko je neki dekli v Lajters-perku odpravila plod, je prišlo njeno do. lo na dan in je bila obsojena radi tega na 14 mesecev ječe. Sedaj pa bo tudi za ta slučaj dajala odgovor. m Policijska kronika. Nek Ivan Kokol iz Radvanja je bil dne 7. t. m. ob 15. uri popoldne že tako natrkan, da je na Glavnem trgu prevračal stojnice in stavil kozolce. Policija ga je poučila o dostojnem vedenju. — Jože Ogrizek iz Sv. Marjete na Dr. p. je bil po naboru silno korajžen'. Svojo moč je hotel pokazati v neki gostilni na Tržaški cesti, pa mu je to policija zabranila. — Star grešnik je mesarski pomočnik Jože Markovič. Posebno rad razgraja v kavarni »Žigart«. Pretekli četrtek se jc zopet prepiral z natakarjem ter mu grozil, da mu polomi kosti. Policija ga je postavila pod kap, da se je malo ohladil. — V kavarni »Rotovž« iiek bančfu sluga F. B. s svojim tovarišem jji hotel plačati »bahunovca« in1 je Ozmerjal občinskega organa Efferla k; jo moral poklicati policijo na pomoč. — Iz 'samega veselja je nek Frac Korošec, vojaški novinec, vriskal, plesal in’ se končno valjal po blatu na 'Aleksandrovi cesti. Ker so ravno prihajali otroci iz šole, ga je policija poučila o vej e ivu na ulici. —Dva neznanca sta v gostilni Vlahovič na 'Aleksandrovi cesti napravila 312 K dolga, nato pa popihala. Natakarica ju je s policijskim stražnikom zasledovala, vendar pa se jima ni posrečilo ujeti ubeglih gostov. — Tatvine mednih ščitov na vratih se še vedno množijo Policija je zasačila ito-k ga Izletnega šo a-ck j, kj jc priznal, da je s svojimi tovariši kradel ščite. ‘ m’ Izgubljeni predmeti. Od 16. do 31. januarja t. 1. so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni: zlat, poročni prstan; 2 kokoši in 1 petelin; črna usnjata denarnica z 200 D vsebine; nov molitvenik; rn.java usnjata ročna totbica z vsebino 1 koledar 1923; 1 zlati uhan z enim rubinom obrobljen z večjim številom malih briljantov; rodeča volnena čepica; rumena usnjata denarnica z 100 D in’ želez. legitimacijo; poseljska knjižica' z 75 D: usnjata listnica s ca. 1000 D ter razne listine; črna usnjata denarnica z >Vggbj.ao,blO D~. ps§ dg.tkapme, y kutergna! ! se je nahajala v enem žepu moška srebrna ura z verižico; svilnata ročna torbica modre barve z vsebino 4—5 din. žepno ruto s črkami E. S. in 2 pismi: črna usnjata denarnica z vsebino 125 D, 1 srebrna krona, račun in svetinja; osebne dokumente, maturitetno spričevalo, krstni ' in domovinski list. ■' m Najdeni predmeti. Od 16. do 31. januarja t. I. so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamorejo od izgubi-telja dvigniti: 1 sani; 1 ženski svilnati šal; 1 črna usnjata denarnica z avstrij« . skimi kronami; črna usnjata ročna torbica; 2 čevljarska noža. m Staro knjige, dobro ohranjene, tudi nemške, a le najboljših svetovnih' ' pisateljev, kupuje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. m Vdova s 3 nepreskrbljenimi otroci, Lrez sredstev« prosi dobra srca za pomoč, da obleče otroke. Darove spre-T' jerna uredništvo »Tabora«. ’ j □□□□□□□□□□□O □ □ Dannonmnnm Danes v seboto vsi na • sokolsko maškerado v Narodnem domu! □Ganciooomaa □ o onoamacionca iCuiturain umetnost Novi Rod. List za mladino. J V Trstu izhaja že tretjo leto izvrstno urejevani mladinski list, »Novi Rod«, kt je pri nas premalo znan in tudi med mladino redek gost. List urejuje g. Josip Ribičič, izdaja pa ga »Zveza jugoslov. učiteljskih društev« v Trstu. Prikupi sa na prvi, pogled po svoji lepi zunanjo* sti. Naslovno sliko na ovoju je narisal Al Černigoj, strokovni ‘Učitelj nat meščanski šoli v Postojni. Pod »drevesom življenja« gresta po beli cesti deček in dekliča iti zreta v neskončne daljave. To je slika mladine, ki stppa na neznano ceste in ki ji je treba razmakniti, odpreti obzorja, —• List je natisnjen na dobrem' papirju, a simpatično učinkujočimi črkam! irt prinaša ilustracije, ki niso vzete iz kake stare ali tuje zaloge klišejev, marveč so reprodukcije izvirnih risb. Vsebina jo leposlovna in’ skrbno izbrana. To je tehnična stran lista, pri mladinskih listih zelo važna, ker vzgaja,estetičen čut in' poglablja vrednost besedila. (I Kedaj je mladinski list dober? Mnenja so lahko različna, vendar pa smerna^ postaviti sledeče pravilo: Mladinski list* bodi v skladu z razpoloženjem in dušey-" nim obzorjem1 mladine, vendar pa mora1 biti tako urejevan', da bo zainteresiraj tudi odraslega človeka in mu vzbudil tfe«* kako posebno občutje, ki je refleks mi-‘> nulosti in tih odsev lastnega hrepenenja,; Konkretno: Imamo mnogo mladinskih!; pesnikov, ki se za mladino dobri,.odrasli) pa gredo ravriodušno mimo. Nekatero’ Levstikove mladinske pesmi, zlasti pat! Župančičeve »Pisanice« in' »Cicibana«, pai bo z užitkom' čital tudi odrasli človek' (iz-fi vzeti so seveda moralno inferiorni ljud-i je). In kar je glavno: odrasli človek jilf' ne čita tako, kakor bere učitelj ,šolske naloge, marveč z enakim’ občutjem kot?' bere »V zarje Vidove«. Isto velja O. prozi,« »Novemu Rodu« je treba priznati, 'dat' je zadel posrečeno Smer. PredvserS je fdj zasluga dobre izbire sotrudnlkov, V lista' ' sodelujejo pesniki Ivan Albrecht, Cvetkol Golar, Stano Kosovel, Pastuškin’, Župajj/ čič in’ drugi, pripovedniki Finžgar, Graif-1 nik, Kmetova. Vlad. Levstik, Fr. tipali’] Meško, Milčinski, Pregelj,Hibičlč, Širok/ Šorli. Zorec Ivan. Ilustratorji so: Traf-ji nik, Šaša Šantelj, Bucik in' drugi. V laa- | slcem letniku, ki leži pred menoj, So Izšle ' tudi 3 doslej neznane študentovske pesmi našega velikega Cankarja. Tir so iz-v hajale tudi krasne »Zgodbe kraljevič«) Marka* FratTa Milčinskega, kf So HedaV- ] no izšle v posebni izdaji, *(.;! »Novi Rod« je tehnično ih vSebirtsE*:! znamenje našega napredka v mladitfsVeiif ’ slovstvu. Obenem jc fa pojav značilen z« \ kulturno - ustvarjajočo voljo naših ro-4 jakov v Italiji. List, zasluži r polrti merlly našo podporo, tembolj, ker zMra okolf i sebe naše najboljše mladiriske 'slovstve-4 nike. Želimo mu nadaljnib uspehov lij i krepke vsfrajnosti na potu »novim vIntorview-u« nam je Janko Kralj podal nekaj odgovorov slikarja Fr. Tratnika za Časa njegovega bivanja v Florenci. Ta »Interview« je izredne varnosti za poznavanje notranjega razvoja in stremljen znanega slovenskega umetnika. Priljubljena slovenska pisateljica Marija Kmeto» Iva je pričela objavljati svoj roman »V nietežu«. Roman, ki nam v svojem prvem poglavju slika tržaško velikomestno življenja in razdvojenost mlade poročene Žene, je pisan v priprostem, naravnem in ljubeznivem realizmu. Romanu bodo zlasti čitateljice Ljubljanskega Zvona gotovo sledile z rastočim zanimanjem. — Ferdo J£ozak jo priobčil v intimnem jacob&oii-skem slogu pisano zgodbo mlade Ijul^f *ni, imenovano »Belo povest«. Miran Jarc pa prvi dve poglavji svoje daljše norele *£rni čarodeji«, ki je zajeta naravnost iz Ivrtincev kaotične sodobnosti, V pesniškem delu *o zastopani igo Grudo«, Alojzij Gradnik, R. Peterlin - Pe-tru$ka in Fr.- Albrecht. V hnji-fcevaUi poročilih nam dr. Ferdo Kozak zelo nazorno analizira Cankarjev drama* tični -prvenec »Romantično-dušo«, prof. Dr. F. B. z veliko pohvalo govori o literarno pomembnem, Sovretovem prevodu Sofoklovega Kralja -Oidipa, univerzitetni profesor dr. A. Gavazzi pa temperament* no, a povsem upravičeno zavrača šovinistično pobarvane terditve Randijeve italijanske knjige »La Jugoslavia«. Razen tega imajo svoja literarna poročila še M. Jarc, A. D., I. Zorec in dr. M. A. — V Kroniki naj omenimo predvsem glas* beno poročilo komponista J. M. »Iz koncertne dvorane* v katerem je podana povsem objektivna stvarna in strokovna sodba o' najvažnejših glasbenih priredit-frafc tekom zadnjeza časa v Ljubljani. Kakor iiajp poroča uredništvo, se bodo taka tWo2ila redno nadaljevala. Razen bogate vsebine januarske številka moramo še pripomniti, da se letošnji letnik Ljubljanskega Zvona odlikuje z zelo ukusno moderno zunanjo opremo. Opozarjamo torti vse zavedne in kulturne Slovence na <0 naj starejšo Slovansko revijo in jo toplo Priporočamo. Naroča se pri Tiskovni za* drugi v Ljubljani, Prešernova ulica 16. —■ Narofinlna, valja za celo leto 90 Din. X V torne sokolsko društvo. Sokol Bo-Stenj. Na občnem zboru, ki se je vršil v Jltdeljo, dne 28. januarja t. L je bila za ttUfelmoo kulturno prosvetnega odseka poaovno izvoljena marljiva gdč. učiteljica Anka Celnar-jeva. Ib njenega poročila, ki ga je poslala ZKD, posnemamo, da ge imenovano društvo v preteklem letu Marljivo delovalo, in to na tehnično-telo-vadnem, kakor tudi na kulturno-prosvet-nem polju. Kulturno prosvetni odsek je imel v minulem poslovnem letu 10 predavaj. in sicer; 1. Pomen in naloga Sokol-stva (br. Fran Drmelj). 2. Važnost ženske telovadbe (s. Anka Celmar). 3. Tyr-šev iiljenjepis in' njegovo delovanje (s. !£. Celaar). 4, Kratek cregled J3rb*k*«;o- dovine; pomen Vidovega dne (s. A. Cel-nar). 5. Iz življenja našega kralja (br. Al. j Drmelj). 6. Predavanje o naraščajnem j dnevu (br. Fr. Dobovšek). 7. O srčni izo- j brazbi in oliki, (br. Fr. Drmelj). 8. Sokol v javnem življenju (s. A. Celnar. 9. O Ma-i kedoniji (br. Fr. Jamšek iz Rcjhenbur-ga). 10. O slavnih Čehih (br. Bregant iz Rajhenburga). Kazen tega so se uprizorile tudi nekatere gledališke igre, kakor: 1. Medvedova drama: »Na odrti življe- nja«; 2. Linhartova veseloigra: »Županova Micika«; 3. Nušičeva veseloigra »Navaden človek«; 4. Burka: »Zdravnikov strežnik«; 5, burka: »Če sta dva«. Novo izvoljeni odbor s starosto Al. Drmeljem na cehi in z načelnico kulturnega odseka Celnarjevo nam jamči, rla bo društvo delalo še tako marljivo naprej, kakor je delalo doslej. Tajništvo ZKD se obrača tudi še na ostala v Zvezi včlanjena društva s prošnjo, naj prej ko mogoče pošljejo pregledno poročilo o delovanju v minulem letu, da bomo lahko pred svetom dokazali, da naša društva niso spala, temveč da so bila marljivo na delu. Stanovanjske zadeve. Hišni posestniki se opozarjajo, da imajo s 13 din. kolekovane prošnje za določanje najemnine po razsodišču predati pri tukajšnem stanovanjskem oblast-vu za vsakega najemnika posebej, ker se glede vsakega najemnika tuuradno posebej postopa ter tudi posebej razpravlja. V smislu čl. 56. stanovanjskega pravilnika se ima prošnji priklopiti tudi potrdilo o plačanju dolžnega državnega davka za predzadnje trimesečje. V smislu Čl. 53. stanovanjskega pravilnika pa se mora za dcio razsodišča tuuradno tudi v naprej plačati taksa v gotovini 20% enomesečne dosedanje najemnine, in sicer mora to takso plačati ona oseba, katera se obrača na razsodišče za intervencijo. Prošnje za razsodišče, V smislu čl. 40. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30./Xll. 1921. ima oseba, (najemodajalec ali najemnik) ki ni zadovoljna z višino sedanje najemnine previco se obrniti s prošnjo na stanovanjsko oblastvo, da razsodišče pri stanovanjskem oblastvu določa višino na-sprotne »po čl. 16. in 17. gore omenjenega pravilnika. Pri tem ima prositelj (najemodajelec ali najemnik) v svoji prošnji označiti svojega razsodnika in njegovega namestnika \i .tozadevne liste, kar mora učrniti tudi nasprotna stranka na poziv stanovanjskega oblastva. Če nasprotna stranka ne bi hotela označiti razsodnika in njegovega namestnika v odrejenem času, ga postavi stanovanjsko ohlastvo samo iz iste liste. Ako to v odrejenem času ne učinita, postavi stanovanjsko oblastvo špmo predsednika razsodišča. Da se strankam in razsodnikom olajšuje delo in prihrani čas, razglašajo se istočasno liste razsodnikov iz red-a hišnih posestnikov in iz reda najemnikov, kakor tudi lista predsednikov razsodišča z istočasno označbo njih stanovanj, da bode stranicam in razsodnikom mogoče tozadevne izvolitve razsodnikov in predsednika razsodišča javiti tudi pismeno tukajšne-mu stanovanjskemu oblastvu, Lista predsednikov razsodišča za določanje najemnine pri stanovanjskem oblastvu I, stopnje v Mariboru. Dr. Josip Kronvogel, sodn. dvorni svetn. v p. Čopova ul. št. 5. Anton Leskovec, fin. komisar, Jože Vošnjakova ul. 21. Anton Morocutti, višji sodni svetn. v p. Miklošičeva ul. 6. Ivan Volčič, fin. tajnik, Oosposka ul. 52. Lista razsodnikov razsodišča za določanje najemnine pri stanovanjskem oblastvu I. stopnje v Mariboru. a) Iz reda hišnih posestnikov: Julij Glaser, hišni posestnik, Meljski dvor. Vjd Murko, hišni posestnik, Meljska c, 24. Leopold Barta, hišni posestnik, Koroška c. 40. Vilko Berdajš, hišni posesnik, Grajski trg. Dr. Oskar Orosel, hišni posestnik, Aleksandrova c. 14. Franjo Star-čič, hišni posestnik, Vetrinjska ul. 15. Franjo Gulda, hišni posestnik, Meljska c. 26. Ferdinand Vinčetič, Gosposka ul. 27. Karol Haber, hišni posestnik. Aleksandrova c. 39. Lista razsodnikov za določanje najemnine pri stanovanjskem oblastvu I. stopnje v Mariboru. b) Iz reda najemnikov: Jernej Aljančič, polkovnik v p. Majstrova.ul. 2. Mirko Kožuh, nadučitelj, Gosposka ul. 46. | Ivan Kravos, sedlar, Cankarjeva ul. 2. Josip Mohorko, postajennčelnik, Koroš-| ki kolodvor. Anion Nerat, učitelj, Kopitarjeva ul. 14. Dr. Adolf Pečovnik, profesor, Vrazova ul. 2. Jakob Podlesnik, viš. pis. predstojnik, Marijina ul. 27. Fran Pogačar, major, Glavni trg 1. Vlado Premrou, viš. revident j. zel. Koroščeva ul. 20. Ivan Rojko, davčni nadupravitelj, Tnttenbachova ul. 18. Rudolf Rakuša, učitetj, Aškerčeva ul. 3. Virgil Škofič, strojni moister j. žel. Ob Železnici 10. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru poživlja vse one brate, kateri so na novo došli v Maribor in bivajo sedaj tukaj, da predložijo v presentacijo svoje legitimacije, da se jih sprejme v evidenco. Opozarja se jih na to, da ne pridejo .v neprijetnosti ,v slučaju kontrole. o Uradne ure Sokolskega društva v Mariboru so vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoidne v društveni sobi v Narodnem domu. Članstvo se poživlja, da pred* loži .v. potrditev legitimacije za tekoče leto. o Studenci pr! Mariboru. Kakor vsako leto priredi tudi letos »Sokol« v Studencih na pustni torek dne 13. februarja v Sokolskem domu pustno veselico z ma-škerado. Preskrbljeno jc za dobro zabavo, jedila in pijačo in se vsi prijatelji dru* štva vljudno vabijo. Zdravo! o Sokolsko društvo v Varaždinu, ki je včlanjeno pri MSŽ. je imelo na svečni-oc svoj redni občni zbor v mostni posvetovalnici. Udeležba je bila častno, nad 60 bratov in sester je prisostovnlo občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodil starosta br. tir. Stankovič, za župno predsedstvo je bil navzoč br. Novak iz Maribora, Iz vseh poročil društvenih funkcijonarjev je sledilo, da je bilo delovanje društva izredno marljivo in dosegalo lepe uspehe. Kakor znano, so staro sokolsko društvo dno 2. april« 1922 naskočili blokaši in si prisvojili društveno imetje, pravih Sokolov to ni ustrašilo, ustanovili so si takoj novo' društvo in v kratkem času obstanka dal* trden temelj čisti sokolski misli v Varaždinu. Novo društvo se je udeleževalo vseh sokolskih priredb, posebno številna je bila udeležba, na vse-sokolskem zletu v Ljubljani, sodelovalo je pri priredbah bratskih društev v Čakovcu in Varaždinskih Toplicah, imelo več predavanj in so udeleževalo patrijotienih slavnosti y Varaždinu. DruStvena blagajna je imela v letu 1923 uad 32.00(1 din. prometa in osnoval se je sklad za Sokolski dom. Pri volitvah je bil med viharnim navdušenjem izvoljen za starosto lir. •ir. Stjepan Stankovič, zn načelnika br. Oton Čnntel in v ostali odbor več marljivih bratov in' sester. Med slučajnostmi so je obravnavalo nekaj notranjih društvenih zadev, na kar je br. starosta po govoru župnega zastopnika zaključil nad tri ure trajajoče in lepo uspelo zborovanje. Immd sodišča. Maribor, 7. februarja. Tat pod posteljo. Sedemdesetletni Mikloš Ružič ima svojo klet in hišo v Peskovcih, okraj Murska Sobota. V bližini stanuje njegov sini Vincenc Ružič. Stari Ružič je spal navadno v svoji hiši. Ko je prišel dne 27. dec. 1. 1. zvečer domov, je zaslišal v sobi nek šum. Napravil je luč ter se podal v sobo in našel je pod posteljo moško osebo, katera je skočila nanj in mu tiščala klobuk proti ustom. Potegnil je neznanemu masko raz obraza in spoznal 201etnega posestnikovega sina Štefana Kožiča iz Pe-skovc. Zasačenemu pa se je posrečilo se izmuzniti in ga tudi na pomoč došli Vin-oenc Ružič ni mogel obdržati. Pri izvršeni preiskavi na domu Kožiča, so našli orožniki vrv, verigo, nekaj platna in nekaj denarja. Nato se je ugotovilo, da je bilo Ružiču v zadnjem času ukradeno o-krog 30 m domačega platna, par čevljev, vrv, veriga, vajeti, kosa, nož in 8000 K gotovine. Kožič, ki deloma tatvino prizna, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 4 mesece težke ječe. Pretepaški natnkar. Dne 12. novembra 1. 1. popoldan’ 'je prišel v gostilno Franca Franka v Gornjih Petrovcih, okraj Murska Sobota, po-.iSStaik Stefan Kolar ia.Šulijac« X gostil- | ni je dobil natakarja Karla Šušeieu, Jc kateremu je tudi prisedel. Kolar je rned drugim šušelcu tudi povedal, da je sli^ šal od njegovega očeta, da ž njirn grdo ravna, in mu končno svetoval, naj si bo dober ž njim. To pa je fttiSelca razjezilo in je kmalu nato odšel. Ko je tudi Kolar okoli pol 15. ure odhajal, ga je v veži gostilne čakal fiušele, 'ga brez vsakega vzroka udaril s palico po roki, da mu je padci iz roke paket, katerega je nosil. Ko je udarjeni hotel paket pobrati, mu je, nasprotnik prisoljl dve zaušnici ter ga' nazadnje še pahnil z nožem pod desno pazduho tako, da je zabodeni bil tn'žko. telesno poškodovan. Sušelc prizna, da je Kolarja na hodniku udaril za uho, taji, pa, da bi ga pahnil z nožem. Obsojen' je bil na tri mescoe težke ječe. Surov siri. Posestnica Marija Viher v Slanov-'' nem. okraj Ormož, se nahaja radi za* pravljivosti pod kuratelo. Navado ima, da se rada upijani. Tako jn bilo tudi dne f>. oktobra 1. 1. Njen 21 letni sin Alojz Novak, ki je znan kot surovež, je mater izgnal iz sobe, pri čemur jo je suval V prsa tako, da je zadobila na vratu in prsih lahke telesne poškodbe. Sin taji, da bi z materjo grdo ravnal ter pravi, da se je mati sama poškodovala, ko se je valjala po krompirju v kleti in da ja padla v sobi na tla. Sodišče jc obsodilo surovega sina>na 3 mesece ječe. Nevarna poškodba z nožem. Posestnikov sin Leopold Kapun v Sch deržu, okraj Slovenska Bistrica, je dntf 1. januarja tekom nekega prepira za' bodel z nožem Franca Šego v Gladom«« \ hrbet in levo ramo, Po zvcdeniSkevrl mnenju je zadobil ranjeni poleg' lahke telesne poškodbe na levem’ ramenu ria hrbtu samo na sebi težko telesno poškodbo, ki je prizadjana na tak način in * takim' orodjem, da je s tem n^vadrfo združena smrtna nevarnost. Sodišče je obsodilo Kapuna na 4 mesece ječe. Gospodarstvo. g Madžarska banka v Beogradu? TZ Beograda se poroča, da se namerava tamkaj osnovati neka nova madžarski banka ozirojna podružnica neke budim-peštanske banke. »Preporod« piše. da 3° to samo koncesija radikalcev za madžar* sko glasove pri bodočih volitvah. g Zaplemba zlata v Grčiji. Grški revolucionarni odbor je odredil, da morajo vsj lastniki zlatnine isto deponirati pri držav" ni banki ki jim izplača vrednost deponira nega zlata v bankovcih. Doslej je bilo deponiranega zlata za 4 milijone šterlingov. g Mednarodna carinska konferenca. Zveza narodov namerava za 15. oktobra i. 1. sklicati v Ženovi mednarodno carin' sko konferenco, na katero bodo povab' Ijcne vse evropske države. g Slab ribolov v Dalmaciji. Letošnja ribarska sezona v Dalmaciji je bila nenavadno slaba. Vsega sc je dobilo krofi' 550.000 kg rib, t. j. približno ena šestnaj' stina količkaj dobrega lova v Dalmaciji-g Enoletni tečaj za trgovsko stroko s0 je otvoril y Beogradu. Pogoj za sprejo511* 4 razredi srednje šole, g Dve brezžični postaji v Sloveniji? Nekateri listi poročajo, da bosta v do‘ glednem času v Sloveniji postavljeni ■ 2 brezžični postaji, ena v bližini Ljubljana druga v bližini Maribora. g Izvoz cementa je v smislu odredb® ministrstva firranc prost. Vendar je pa mi' nister istočasno odredil, da se morajo vf>0 devize, dobljene za prodan} cement, pr°4 dajati na beograjski ali zagrebški borzi- —— —- Objave. § Maškarada. Na pustni torek prlr®^| Slovenski športni klub Maribor v vse" prostorih svečane Q6tzove dvorane veli' kansko maškerado, na katero se vabli0 vsi oni, ki se hočejo zadnji dan v še izborno zabavati. Prijetno zakuri®^! okusno dekorirana dvorana, izborne i®“ in pijača bode posetnike kmalu sprav'-a V najboljša voljo. Maske so posebno dobrodošle ter se jim pred tretjo m-0 treba demaskirati. Začetek ob 8. uri. Svi' ra vojaška godba. ¥ § Vabilo. Podporno društvo žel- us bencev v Ljubljani sklicuje za v nodelJ*’ dne 18. februarja 1923 ob 8. uri zjutraj 'J prostorih društva »Slavec« ,v. Narodn®J” domu v> Ljubljani občaii zbdr z obiŽa#uin dnevnim redom, VIDAKOVIČEVE SPECIJAINE ZASTORE! L. fK perHo, konti hSaca J| MmcII« IM.;: pyjame M izd«i«j« po naft) opreme za ne« gg m»m amwA^ veste. ©Srošfco ||® cena* /J iudralla llasMrser 8<3«B®8S. Koroška ceste «.3». se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli in in!eč-in kruh ler naj(inejžc pecivo a, .čgi iujiavg. . B.ernhard Keileraann: PREDOR. Romaa. (Konec.) (126) j Na^ projekcijski ploskvi se je telokinematografnoj Prikazala kolodvornica bennudske postaje: vsa drgeta, IV' Jarki solnčini, v njej mrgoli ljudi in vsi pogledujejo z napeto pozornostjo v isto smer. Ob petih in dvanajst' f.e Pojavi sivi predorski vlak in pridrevi. Izstopi Allan. Allan se pogovori s Stromom. Strom vstopi z Alianom rv vlak. Mine pet minut in vlak odbrzi. Brzojavka: >Allan prispel na Bermudo z dveminutno zamudo.« Nekaj udeležnikov slavnostne pojedine se je zdaj Odpravilo domov, večina, pa je ostala. Sledeč Allanovo tvožnjo, je prebedela več nego dvajset in štiri ure. Marsikateri si je bil kar najel hotelsko sobo in je legel, da bi nekoliko ur prespal, a je naročil, da naj ga takoj *bude, »če bi se kaj zgodilo.« Na ceste so sc že usipale •Posebne izdaje novin. Alian je brzel svojo pot. Vlak je po rovih vihre!, da je bobnelo na milje da,-’ec Pred njim in za njim. Kadar je zavozil na krivino, se je nagnil na stran kakor mojstrski zgrajena ladja brzojadrnica: vlak je jadral. Kadar je šlo vbreg, se je ivzdigal enakomerno in brez stresov kakor letalo: vlak Je letel. V temnem prodoru so luči bile zableski v temo-tj, signalne svetiljke pa raznobarvne, migljajoče zvezs 'de, usipajoče se skozi okrogla prednja okenca v notri-no brzeče torpodovke, a luči na postajah mimo podeči $e roii meteorjev.. Ko so predorovci (na postajah gledajoči izza pomičnih vrat železne zagraje), jekleni .korenjaki. kateri so veliko oktobrsko katastrofo prebili, ne da bi se jim bilo oko orosilo, videli, kako .vihri mi*! Jno njih »o Id Mac«, so od radosti jokali. 1 , Lloyda so. kakor je bil ukazal, ob osmih zbudili, j Po svoji navadi se je okopal, nazajtrkoval in si zapalil l smotko. Smejal se ,ie. zakaj tukaj mu je bilo pogodu. [Saj je bil nemoten, saj .ie bil daleč od ljudi in neki?, ka-j ! mor ni mogel nihče! Kadar se mu je zazdelo, je krenil, na izprehod po svojih 'dvanajsterih, bliščobno razsvet-j l.ienih sobah, ki jih je stroj vlačil za seboj in ki so bile! navdane s kaj dobrodejnim, z ozonom nasičenim vzdu-hom. Ob devetih ga je k. telefonu pozvala Ethe! pa se je ž njo pomenkoval deset minut. (»Don’t smokc too much, Pa!« mu je naročila.) Zatem .ie čita.l brzojavke. Nenadoma se je vlak ustavil. Obstali so na veliki pos staji v »žehtečem rovu«. Uoyd je pogledal skozi linico in uzrl kopico ljudi in v njih sredi Allana. Lloyd je použil obed in zaspal. Ko se je zbudil, je vlak zopet stal in okna njegovega salona so bila odstrta: skozi stekleno steno je zrl na sinje morje in na drugi strani na nepregledno, oduševljeno vikajočo množico. Acora. Strežaj mu je povedal, da imajo štirideset minut zamude, ker neko spravilo za olje pušča. Potlej so mu okna zopet zastrli. Vlak ie šinii v globočino, in stari usehli. majhni Llovd je začel od zado* voljstva žvižgati, če^ar ni storil že dvajset let. Z Acore je vodil Strom. Vozil je uporabljajoč vso električno silo in brzfnomer je kazal, da predivja po dvestodevetdeset in pet kilometrov na uro. Inženjerji so se jeli vznemirjati, toda Strom, kateremu .ie vročina v žehtečih rovih sicer mogla ogoliti glavo, živcev zmrviti pa ne. ni dopustil, da se kdo vplete. »Osramo-tili bi se, če bi dospeli prepozno,« je dejal. Vlak je po predoru vihral s toliko hitro je zdelo: saj stoji! Luči so mu frčale naproti ro^—- kakor iskre. V Newyorku se je zopet znočilo. Hoteli so se napolnili. Ko je brzojavka razglasila, s kako neznansko hitrostjo se vozijo, je navdušeno občinstvo znorelo. Ali bodo zamudo popravili ali je ne bodo? Stavilo so se večje in večje, naposled že kar blazno velikanske vsote. Po zadnjih petdeset kilometrih je vodil 'Allan. Spal ni že dvajset in štiri ure, toda vzdrževalo ga je razvnetje. Videti je bil bled in iznemofel, vse'bolj za* mišljen nego vesel: po glavi mu .ie rojilo marsikaj.... Treba .ie bilo prispeti črez nekoliko minut; šteli so kilometre in sekunde. Mimo njih so jele švigati signalne svetilke; vlak je brzel vbreg... Nenadoma Jih je oslepila jarko bela, kruta svetilna, V vagone .ie vdrl dan. Allan je vlak ustavil. Prispeli so v, Evropo z dvanajstminutno zamudo.' KONEC. , SokčSova maškarada dne 10. februarja 1.1. ' < 1. Občinstvo naše slavno opozarja ■!.. Na dan desetega se februarja: Ta dan Sokolova bo maškerada ! Najbolj sijajna, kakor že navada. B. Vseh tajnosti izdati pač ne smemo, ' Le toliko pa lahko že povemo: Da maškerada bo Sokolova Zabave vse dozdaj presedala. S. Prizor poseben bode ta večer. Ko pride večni potnik Ahasver, Ki v spremstvu svetle zvezde repatic« ! Vdeleži sokolske se veselice. 1. Naj torej nihče časa ne zamud!. Za vstopnico naj hitro se potrudi, •m. r* Le kdor imel bo vstopnico, vabilo, •-f Le tega bo v dvorano se pustilo. ■ B. ZafoSnik. ARKO COGNAC MEDICINAL Mala oznanila. Gospodična žeil poduk v slo- venščinl 3 ur« na ttden. Peaudbe s honorarno zahtevo na upiavo lista pod .Dob»r Uspeh“. 2H3 S—2 Kotlarskega učenca sprejme Henrik Oman. Glavni trsr 4. Hrano doki v hiši. (iče se služkinja, ki mora sa- »ostojno kuhati in vsa druga kiSna dela opravljati. Nastop [,službe 1. murca t. 1. Zaietna [ plača K 600’—. Pismene po-f .andbe na poštni predal 11, Maribor. 267 vajo v modernih plesih i*ie »e udeležence. Javijo naj M pri plesnem učitelju jrosp. Petnikr. 282 3—2 Oljak se sprejme na stanovanje »n hrano. 800 D. — Dve gospodični sa sprejmete na hrano. B00 Din. Ponudbe na ■praio pod St 278. 3—2 farnem mal« posestvo v najem t ekolici Poljčanah. Ma-aUr pove uprava. 265 Enodružinska hiša blizu parka, i kuhinjskim vrtom, vse v dobrem stanu, a« kupi ev«n-taclno tarnanja t enak« a Iti' rimi stanovanji. — Kj« pove ®l*rava. 295 Bobroideča gostilna v mast« *u sa deželi se takoj name v Bajen ali kupi. Ponudbe pod aTakoj plačilo*, na sprava »Tabora«. 291 posestvo, 20 .minut od klavnega trga, pripravno za "rtnarijo, se takoj proda. Vpra-•ati pri Franeu Leinik v Pobrežje, cesta na Broija 2*. 290 »a trgovina z malim Snovanjem v M*rik#ru. ’>ra«a so v spravi »Tabora*. 298 brivnica so vsesa f^Mroia. Prvovrstna paatrei-»jakoalav tfjsrin, Jsriičava J1** »• !«• Gostilna „Prl treh ribnikih". Danes ter vaako nedeljo ken-eert. Pojedina domačih ki«, bas in krofov. Izborno staro in novo vino. Za obilen obisk se priporoča Karol Prneič, gostilničar. 29!) S}©)©JiS3fe5KieJB3553E! Pozor! Prodajam raznovrstne j kožuhe, salonske obleke, ples- j ne obleke, pahljače, kostuma | za maske, raznovrstne obleke, obleke za gospode, dame in otroke, klobuke, *evlje. doko-lenice, galete, perilo, usnjate kovčeke, ure, pohištvo, pre-proge, odeje, šivalne stroje, kolo, muzikalična instrumentu, poročna darila tar razne druge stvari. J. Schmidi, Koroška ceita 18-1. 297 Nov amerikanskl pisalni stroj za 20.000 K na prodaj. Na ogled ed 14.—15. ure v Aleksandrovi cesti 11, I. ndst. levo. 284 3—2 Proda se v Stuieneih na Pekrski cesti lepo posestvo, obstoječe iz stanovanjske hiie, hleva in 3 oralov zemljišča. Vprašati : Frane Toplak, Stndenci, Pekrska cesta. 272 2—2 Hiša za jedao družino, z voli-1 kim skladiščem in trgovino, električno razsvetljavo, vodovodom, v bližini Glavnega trga, na tako prometni ulici, sposobna za veliko delavnico, se proda. Kupcc se lahko takoj rseli. Cena 225i006 Din. 60.000 Dis. lahke ostane vknji-teno. Posredovalci dobijo pro-vhijo. Vpraša se: M. Grfrič. Koroška cesta 49. 371 3-3 Lokal la obrt, skladišče, pisarno ali delavnico, Dravska ul St. 10, se takoj odda. Pojas-sila Dravska sliea 10 I. ndst., vrata 11. !63 3-3 Kupim vsako množino erehe-\ vih In hruikevlh debel, zdrave, rav*e, po mogočnosti brez grč. Ponudbe se prosi na P. Higersperger, Celje. 250 1 | Waen XI!E/3, vsake vrste, s tečfiji n« kroglje (Kugellager) razpošilja takoj iz jugoslov. skladišča prvovrstne kakovosti iti po najnižjih tovarniških cenah. Tovarna strojev 10-1 2305 W@lker-Werke BreitenseestraSe 56 KrompirjČebula zdrava suh od 50 kg naprej domaža gar8ntirana zdrava, W kc Din 1*65, se dostavlja na ’ b ... dom. Sir polemendolskf. Her-{v«žah po 50-- kg, za trgovce lova salama Mortadela, fine I kg a Din 4*— priporoča italijanske paradižnike, kisle SJmAlab |M Mma znalmske kumarce, odprte kg Boim®l€SR in Hi UJ? Zastopniki se iščejo! la Din 850, vsakovrstne mar. ribe, kompoti v dozah, vsakovrstna marmelada, Čokolada Stellone in Hecler, Cog-nac, rum, _ Mvezal rano J>apxr, — ga raztegnil po mizi in z .ob lastno gesto in trdim glasom vprašal; njegov značaj vsak dan bolj temen, mrk, in mnogokrat sc mu je pripetilo, da se mu je v sredi najbuČnejše zabave otem-nilo oko, da se je zdrznil in pobledel brez vidnega vzroka. — j Grof je ostal i nadalje v svoji palači ob Seni, — kjer si je pa obdržal le strc-žnja ter konjskega slugo, ki je nadziral in stregel konjem, katerih je bilo pa sedaj malo v hlevih, kjer se jc nekdaj laii-, ko občudovalo kako dvajsetorico najiep-1 »Ej, grof.« — je pripomnil du Barrv ših živali čistih pašem. — j smejoč se, kakor se je smejal v največji Pustil je bil opremiti le tri štiri So- dobri volji, — namreč, da je pokazal zobe v levem krilu, kjer se jc bil nastanil, be. — »Zdi se, da me hočete prepričati, ostalo pa je prepustil prahu in-pajčevi-j da ste poznali Nostradamusa.« — nam. j »Nočem vas prepričati .0 ničemur,« — je odvrnil Saint-Germain. — »Vi me hočete na. vsak način imeti za slavnega' oprežno«G zajokal, vzdignil roke k nebu in vzkliknil, da je konečno vendar dosegel brezkončnost, brezmejnost!« — »Podpišete?« — Grof je pogledal okoli sebe, — v strahu in grozi, — gotovo je čutil grof v Istem trenutku vso grozo in upor vseh , zdračnika, ter mi pripisovati sestavitev n: poklical knurga, j.ega balzama. — I11 ker se nikdar ne la-on sam je umil, - zaveza rano - potem gem> sem vam odlv-rito povedal, da ga , ko jo je preje se namazal z debeio plusi- imBm od Nostradamusa.« j 30 snsibiega mazila. — < »Evo, — tu, — za osem dni sem dober!« je jezno vzklikal du Barry — »in to ravno v trenutku, ko bi daj osem let svojega življenja, da bi bil prost,« — V nedeljo, dne 11. februarja 1923 v gostilni „Prl Vipavcu", Koroška cesta 47 pri katerem svira tamburaška godba. — 286 Pojedina pečenih klobas, krofov 1.1, d.— Izborna vina od K 28-— do 56-— K za liter. — Zabava traja do 24. ure. — — — VSTOP PROSTI------------------------ Ca obli« obisk •• prlpsrott I. BENKO, gostilničar. »Naravno!« -v je zamrmral du Barry, ih se zdrznil. — Tb pogledavŠI plamtečim očesom grofa du Saint-Germain, je nadaljeval: rmm J ljenje sta le jedna sama moč.« — »Ali vi, dragi grof,« — ga je prekinil du Barry s trepetajočim glasom, — kate* ronm se je poznala groza tajnosti nedosegljivega. — »Vi, — od katerega je zna-no, da ste proučevali vse te probleme, *"* ki ste preiskovali brezkončnost, pi>* vejte mi, kaj mislite vi o tem. — Ali še more razkriti, najti kameni modrih?« — »Zakaj ne,« — je malomarno odvrnil Saint-Germain. — »Rekel scin že, — vse jo v vsem. —- Najprvi začetek vsega živ* 1 jen j a se nahaja v skrivnih kotih, potih narave same. — Ali če so že neizmerne in skrivnosti v naravi, da pr1" krije pravi izvir, — je tudi lahko pomet, bistroumnost silna'in smela, da to razkrije. — Kar lahko solnce ustvarja * sredini zemlje, to lahko izumi albimi^ v svoji celici ua dnu svojih retori, — k®* ima na razpolago vso bogato pomoč r#' čuna in domišljije. — (Dalje prihodnjič.) mm i?. * . i-£jj dobavlja 293 U „Gradivo“, trKčvo° Zagreb B Brzi mmm Brzojavi: 8-1 Bogovičeva ulica 3. Gradivo. Telafon 555. A H ER 1K ANSK9 fen ansleibl Singer šivalni stroji Singer igle la Singer olje, niti, »vHa ftcL Prodala na obroke. Hvalni siroti Bourno A «©*, Nswy«rb. lalHlaateilWil.Iaiiii.iaiiraS. EnrtnitMm MARIBOR, Sotaka aftea Mav. £. Zagreb, Kartovac, V»ra Id in, Osijek, Vinkovci, BJelo-Btod na Savi, Subotica, Nori Sad, Ljubljana, Brzojavi Doli« 6» zopet najnovejše oblik« damskih slamnikov Z« poletno sezije. Izdelujem nove Tagal Jer prevzamem v popravilo vse vrste sl damskih in moških. Cene smerne I Ivan Kvas, Maribor Meljska cesta St 47. Suha drva! Bukova, bereva In brezova prodaja na drobno in debelo v vaaki množini na dom postavljena Drago Sčekfč, Maribor, Rajčeva ulica 7. Telefon it. 355. 296 Naznanilo. Naznanjava, da sva otvorila v Stolni ulici it 5 trgovino z vsemi izdelki predtiska-riie io vezeninami. Imava najnovejše vzorce za obleke in perilo. Prevzamejo se vsa v to stroko spadajoča deta: obleka in perilo. Priporočata se čevlje, gamaše, In Mfitnik is izdajatelj: Konzorcij »Tabor«, ™ Redne prekomorske zveze IzBremena preko Southamptona,Cherbourg r Ncw-York s krasnimi zelo udobnimi amerikansldmi državnimi parobrodi družbe UNITED' STATES LINES. Parniki odplovejo sledeče t President Hard ng . 14. ftbr. 21. marca 3 Gsorge Washington . 21. febr. 28 marca ■a President Roo*evelt . 28. febr. 4. aprila f5 n Amariea ...... U. aprila 16. maja j | Southampton in Cberbourg 1 dan poznaj*, j !J NfTED STATES UNE n - Beograd, TravnKka ulica 1 vse pomembne potniške pisarne. Zahtevate cenike paroplavm Trinadstropna trgovska hiša poleg ležeča, z strijska na najprometnejši to$* najbolj pripravna za indu* podjetja, se okolnosti radi iw pod »Redka pril^* zavod Fran Voržič, 292