Posamezne številke« navadne Din 1*—* ®B nedeljah Din 1*50. JjABOR* izhaja nak dan, roma SSt1* ** l*““8a»*, eb 14. m* » _ hu?”» naalednjega dno far afamo •^oo po poJU 6 12-50, aaino- 0 20-50, doctaoijca na doa MS U izkaznic« D 12*5(1 w*«ti po dogovonk MaSŽJL? Prf npravi .TABORA*, “AafflOR^irSfaoanBaa 'ur Knjižnica liceja Posamezne StaviDm Navadne Din l'—-» ob nedeljah Din 1*50. Ljubljana UREDNIŠTVO m aahaja v Kart. hor«. Jurčičeva aL H. 4, L aad- alid »- < prfUičJe, ____________ fm H. H *> SHS n&ia »m. U.287. teto: IV. Maribor, sreda 10. oktobra 1923. Številka: 229. 10. X. 1920. Wa občutki se bodo spominjali kaži U8®d.eP°Iiiexs dne pred tremi leti Klil dobrovoijci, kaj’ si bodo i1 Da8' rodoljubi to- in' onstran no-i0r .,°ro®kih mej in' -vsi otii, ki so za i ^ o stvar goreli, trpeli in še trpijol >a2Bl 0r ne pozna političnih in porodnih h0 ^ °r na Koroškem] pred svetovno voj-iJij Prevratu, bi lahko napačno solu j. ..^jo^kih Slovencih, Geografično t°v , 1 i®00 strogo ločeni od svojih bra-^ozi& ^^kem1 in Štajerskem1 so bili Serin . poletja izpostavljeni emotreni avstrijske vlade in naj-dov i.- nas'lstvom svojih nemških sose-da V 1 80 obenem skrbno gledali na to, Slovenec ni slišal jugoslo-hi v-? tamburice ali pesmi, da za Boga kaj tat kranjskega Sokola ali sploh hoZav e®*» kar bi mu lahko vnelo narod-lovgjjj081 kranjski Špeharji so se ce- tdeli ^ ^Offotcemi nekaj let pred vojno WVarni’ Pof ^ PR j” bil Celovec do do-J»ri j) °}r*ce slovensko mesto, kjer so se khjiže *,bi sv. Mohorja zbirali znani Blojjjv^ki kakor A. Janežič, A. M. kleti ’ Kinspieler i. dr. h«tn§n. Svetovno vojno se je razširil Vse-. llb po celi Koroški. Če jo Slo-^°kazaittteBova1 Cehe ali Srbe brate ali koi ^ .P.^niljenje do ujetega Rusa, ta-tan, ----- - - - P- v. veleizdajalec — interni- Sem porazu "na italijanski kojijvj l'a so bili nemški patrioti popolni S|j- PRrioni. V Celovcu nekaj tednov “kili, nobenega heila ali videl ncm- s° bili prepričani, da pridejo 'Ju-^i| V- i! ® strahom1 ,so jih pričakovali ”iso imeli čisto vesti, večina pa, t®° 'iudstvo- S"1 j‘b je na tihem ce-j^lelo. stavenSkoiri Korotanu se je odi-*W«atanko to, kar je 20 let prej čutil Aškerc v svojem »Mi vstaja- ' Z, ie bilo pri naš preveč »kr-fc bezn'*- Mali Korotan z vso bi imel toliko bistrih glav, voljna 'scjplini-rarie narodne straže, de-. °^kop potrebnih pripomočkov, eSR tega je bilo Nemcem na u^lf v Poraženi Avstriji. Kar so ti i b' go]e I^koč pri roki, to smo mi mo-L.kfed^ 'tati, zaprositi. Ir je pid^’- Keihci 3o sape, zra-h r°^ci - ^^ben iri postali So prevzetni. ^rov 1bab<>T' Slovenci sploh so prevali ^ a" v svoje svete pravice, zamislili s antanto io' Wilsoria ter niso * l»hko' nA ’®a^° tudi Sovražnikov in j.v^lro^^^^ijejo tudi drugi interesi, t- 'la ko ~ na Bermška propaganda je .* Slo ^ o!'1°Kko vprašanje tako, kakor 'da g tafe0 -. 0 ° Koroško in' je uspešno delar ^ t>w ma- ria Dunaju kakor v raj- fa^kaj 8?taal5-šagj konference ir? diplomati ltt68li Plebiscit. Nesrečna mi- ^°^b® o glasovanju so Mi .tfi v prid. Haloga koroške • 8 - p'no pomiriti tekom enega ittLL,lxi je prer>,-x i.'rulu,iJ ifev da Prieati, da vera ni v nevar- hc n6kulbf°?OVan^ °dnosno Srbi niso K?1 itd roparji, nečloveški mo- razu -,.a^or®ne so jih Nemci od sl0Vn„ ,1 'n mod vojno tudi He- *uS SO , 1:,8ti elikali. toVVenski Pavodnjaki po drievl kfh sa-C vneP>ška agitacija po noči 8Qvjmločnejšemo tiemške- *1- V*1 8*0V€« V Slavo, da bi mu bil vl v«o vpjrli . drng zanaprej enak ali , V6Nal ko orf Kako bo volk sit in koza cela? PaŠiž-Musjsoliuijeva čarobna formula za aneksijo Reke brez kršenja rapallske pogodbe. (j Beogi^ald, 9. oktobra. Vaš dopisnik Reki gaj bi bil vzpostavi jev tak režiirt, ki bi zadovoljil Italijo in ki ne bi kršil rapallske pogodbe(!); mi pa bi dobili absolutno oblast nad Barošem in Delto, 1— Upravo Roke naj bi vodila komisija, ki bo pretežno italijanska in sicer tako, da bo de iure Reka samostojna država, de faeto pa sestavni del Italije. V roški luki bi dobila Jugoslavija prosto cono, ki bi bila večja nego naša cona v Solunu. Pa.šič in Mussolini se baje sestaneta šele potem, ko bo sporazum že kolikortoliko perfekten. je izvedel iz zanesljivega vira, da so pogajanja med Rimom in Beogradom- .v! polnem1 toku. Rimski poslanik Antonije-vič je dobil že pred dnevi tozadevna navodila. Včeraj se je mudil v našem zunanjem ministrstvu italijanski odpravnik poslov Sumcnte in sporočil stvari, ki kažejo, da nam Mussolini dela nove težave. Vladni krogi pa so vzlic temu mnenja. da je naš položaj ugoden. Naša vlada jo voljna, dati Italiji več novih koncesij, če se s tem doseže normalizacija odnosov med obema državama(l) Na Všhar|i v radikalskem klubu. Beograd, 9. okt. Radikalski klub gli priti do .sklepa, kako likvidirati spoje imel včeraj sejo, v kateri je prišlo re med kmeti in ostalimi elani radikal-uezadovoljstvo kmečkih poslancev stran- ske stranke. Izključiti upornih kmečkih ke z politiko stranke zelo viharno do iz- poslancev nem pa j o, ker se boje, da vtem raza. Burja je trajala nad dve uri, ne da slučaju vsi kmetje obrnejo stranki hr-bi se bila nasprotja ugladila. Po seji je bet. bila seja članov vlade, vendar niso mo- S češkoslovaškim posojilom ne bo nič. Izmotavanja Narodne banke. — Akcija industrijalcev. on. ^ ^ Kor ?Jebi8c^ hepoKitno doka-v*°6ka gfiorjip ozemlje, kjer Beograd, 9. oktobra. Izgleda, da ne bo nič s posojilom v znesku 70 milijonov češkoslovaških kron, ki bi ga imela na jeti (naša Narodna banka na Češkoslovaškem. Vzrok je baje v tem, da Narodna banka noče dati zahtevanih garancij, zato pa prikazuje zadevo tako, kakor da Narodnn banka sploh ne more najemati nikakih posojil. NA BOLGARSKEM MIR IN RED. Vlada se čuti močno. Sofija, 9. oktobra. Vlada je razposlala okrožnim predstojnikom brzojavko, ki ž njo naznanja, da jo v vsej državi vzpostavljen' red in mir. V tej brzojavki tudi odreja, da naj se s krivci postopa kolikor mogoče milo, ker so mnogi izmed njih le zapeljane žrtve, ki so nasedle plačanim voditeljem. Zato ne bo nika-kih maščevalnih dejanj; vlada je namreč tako močna, da je lahko tudi usmiljena. SODNIKI PRI PAŠIČU. Beograd, 9. okt. Predsednik vlade g. Pašič je sprejel včeraj delegate sodniške organizacije iz cele države, ki so ga prosili, naj vpliva, da bo sodniški zakon čim prej sklenjen. Pašid je obljubil in prosil, naj vztrajajo y delu. LJUBA JOVANOVIČ PRI KRALJU. Beograd, 9. okt. Včeraj pop. ob 6. uri je kralj sprejel v posebni avdijenci predsednika narodne skupščine g. Ljubo Jovanoviča, ki je bil pri kralju nad eno uro. G. Jovanovič je poročal kralju o delu v parlamentu ter o ustanovitvi odbo-Jadranske Straže so izrekli željo, da Iri qadranske Straže 'so izrekli željo, da bi bil prestolonaslednik orotektor Jadranske Straže. ŠIROK A POOBLASTILA ZA NEMŠKO VLADO. Ustavne določbe ukinjene. Berlin, 9. oktobra (Izv.) Državni zbor je na današnji seji sprejel predloženi pooblastilni zakon z večino, ki je predpisana za spremembo ustave. S tem zakonom se pooblašča vlada, da podvza-me vse ukrepe, ki jih smatra za potrebne Ha finančnem', gospodarskem' in so-cijalncm polju, Pri tem’ lahko tudi prestopi meje, določene v ustavi. Pooblasti- lo ga se jie razteza na podaljšanje dei^ Kakor Se govori, bodo industrijalei začeli akcijo za najetjo večjega posojila na Češkoslovaškem ali v kateri drugi državi z zdravo valuto. Posojilo bi so u-porabilo za pospeševanje razvoja naše industrije. Obisk češkoslovaških irtdu-strijoev in drugih gospodarskih zastopnikov nudi najlepšo priliko, da se sondira toren' za tako posojilo. nega časa, na zmanjšanje podpor in rent, socijalno zavarovanje in male ron-te. Vse izdane uredbe se morajo takoj sporočiti državnemu zboru in državnemu svetu. Na zahtevo državnega zbora sc morajo take naredbe takoj ukiniti. ■— Zakon stopi takoj v veljavo ter preneha z odstopom sedanje vlade ozi rotila nje izpremembe, najkasneje pa 91. marca 1924. POINCAREJEV načrt ZA REPARA-CIJSKA PLAČILA. Pariz, 9. oktobra. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da je Poincare v svojem govoru o omenjeni rumeni knjigi mislil s tem pismo, ki ga je poslal poslanikom v Londonu in Bruselju dne 10. junija. V tem pismu naglasa, da je treba Nemčiji pustili dovolj časa, da vzpostavi^ ravnotežje v državnem proračunu. Nemčija razpolaga s celo vrsto izdatnih virov dohodkov, ki se dado takoj realizirati in ki bi lahko služili zaveznikom kot podlaga za reparacijska plačila in za najetje mednarodnega posojila. To so predvsem železnice na levem bregu Rena, ki so sedaj v medzavezniški upravi. Te železnice bi sc lahko predale družbi, v kateri bi bile rideleženc Francija, Anglija, Belgija in Porenje. Nadalje bi lahko prepustila taki družbi več premo-gokopov v Poruhrju. Dobave blaga se morajo natanko določiti. Pri eksportu produktov velikih' sindikatov bi lahko pobirala Nemčija posebno takso v višini 26%. ki bi nrišla v prid repa^acviam BORZA. C u r i h, 9. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 33.80, Beograd 6.55, London 25.43, Berlin 0.000006, Praga 16.75, Milan 25.40, Newyork 558.50, Dunaj 0.0078 pet osmin, žig. krone 0.0079. Zagreb, 9. oktobra. Pariz 5,10—5.15, Švica 15.40—15.50, London 3.915—3.935, Berlin' 0.007—0.0015, Dunaj 0.12—0.13, Praga 2.56-9.2575, Milan 3.915-3.935, Newyork 85.50-S6.5Q, bivajo zavedni Slovenci, ki jilr 7ugoG$M vani nikoli ne bodo pozabili. Koroška pd tudi sprieuje, kako se bi godilo naM, k« bi bili v svetovni Vojni zmagali NemScl« K. L K. Perspektiva iz Nemčije. Maribor, 9. oktobra. Ko se je pred dnevi raznesla vest, <13 je nemška državna vlada sklenila končati pasiven odpor v Porurju ter začeti nova pogajanja s Francijo na podlagi priznanja francoskih reparacijskih zahtev, so optimisti napovedali preobrat sl evropski politiki. Preobrat v smisla za* željenega sporazuma iti pomirjetija po skoraj desetletnih krvavih iti nekrvavih borbah. Gotovo je, da bi sporazumi med Francijo in Nemčijo ustvaril podlago za resno pomirjenje Evrope. Začelo Bi Se novo obnovitveno delo, ki ga je Kotelai organizirati domala že pozabljetia genovska konferenca. Tako delo je potrebno, če hočemo priti iz sence Bajonetov iti iz vojnih razvalin. Optimisti imajo prav, ko pripisujejo ugodni rešitvi r operacijskega vprašati j a velik potiien za vso Ev* ropo. Toda v takem1 optimizmu je žri precejšnja mera naivnosti. Nemčija je vzbudila razočaranje. Po prevratu je ž«t portovtio imela priliko, da krene Ba nova pota, ki bi jo zbližala z ostalo Evropoi. Imela jo Erzbergcrja, Ratketiana in drn-ge, ki so hoteli popraviti napake prejšnjega režima na edino uspešen način: da Nemčija izvrši do najvišje udore možnosti obveze, ki jih je sprejela z versaiil1-sko pogodbo. Toda državniki S takta programom so plačali svojo treafio pamet z glavo. Kakor Rusi, tako So fatdi Neflici silno dovzetni za ekstreme. Is Wl da bi uvideli, katiS jih’ je zapeljal Hjffl imperijalizem, protli kateremu’ jo Se nedavno stal skoraj ves Civilizirani Fvef, Ba fee začeli oklepati starih idolovi iti clatiel lahko rečemo, da je Nemčija že po večini v reakoijonarnem1 taboru. Ludetidorff, Hindenburg in! številni drugi ljudje, ki so Nemce tako dolpjp hujskali tfa vojno, da so vrgli 'svojo zadnje kocke — ti ljudje so dana«! zopet rehabilitirati!. Nemčijo si je osvojila romantična t^era, da jo lahko potegne iz prepada offla ista struja, ki jo je zaffesla V prepad. Nad njo vladajo velekapitalisti s tolikokrat Imenovanim' Stinnesom’. RazvOj dogodkov daje prav pesimistom, ki Hfšo Verjeli, da bi koneo pasivnega odpora V Porurju pomenil novo dobo ^nemške politike. StreSenriatiti je sicer zal silo otfeovlf Veliko koalicijo, a njegovemu nastopni manjka iskrenosti. Diktaturi, ki jo začenja uvajati, nihče izveri Nemčije ne zaupa, ker je znano, kako globoko tim ta »novi mož« v krempljih težke industrije iti kako tesno je Slednja zvezana « podminiratijem' nemške demokracije. Dogodki na Bavarskem so najboljši dokaz, da se nomško državno telo začenja samo zastrupljati. Ideal demokratične Nemčije, položene Ha temelje zdravega Socialnega napredka iti sporazuma 9 sosedi, vedno bolj bledi pred masami iti Ba njegovo mesto stopa megleni ideal imperi-jalistično • monarhističnih' državtiiH »Trutzburgov«, ki bi vrgli ,V otiertioglo Evropo plamenice novih sporov iti Bojev za oblast. Zaman je čakati, da Bo Nemčija nastopila novo pot. Danes je tie Bo več. Njeria demokracija je stiritiezirana. V času največje gospodarske bede vlada nad njo peščica težkih industrijalcev. Po-, rurski odpor se bo nadaljeval v tiovi, š« slabši obliki. Posledice? Pasiven odpor v Porurju je bil za Nemčijo dražji tiego bi bila ugoditev francoskim! reparacij-škirti zahtevani. Uspeh je enak’ ničli. Nov odpor bo imel še težje posledice. Desničarski pokret _v Noajciji utegne zagrniti jm arf »T S B O K«< lijudi angleško reparacijslčo politiko Ha iErancoski tir. Gospodarska sanacija brez zurtartjo pomoči je izključena. Prejali-isloj mora priti nov poraz. Kakor je padala marka, tako bo padla tudi politična Samozavest. In prave črne uro Nemcem šele pridejo. Dan strašil ep/a spoznanja, da se lahko tudi velik narod zmoti v svojih temeljnih računih’. Konsolidacija Evropo bo z morebitnimi novi m prevratom: v Nemčiji prclo-žeria v B ed ogle d rt o st. Od Urala do Rena bo neprestano curljala kri iz evropskega gospodarskega organizma. V čegavo korist? Politične vesti. '* Iz demokratskega kluba. V zadnji kupili seji poslanskega kluba iii gl av-Haga odbora demokratske stranke jo bil is-torjen sklep, da So poslanca Aršid irt Trajkov6 iz Južne Srbije, ki se nista pokoravala disciplini vi poslanskem klubu iJffl sta izstopila iz kluba, izključita iz Stranke. * hi narodne Skupščiiie. V seji' Harod-5To skupščine 8. tm’. je minister dr. Perič predložil zakonski predlog o nstroj-Btvu isodišč, ki je bil izročen zakonodajnemu odborrf. Predložena sta bila zakonska osnutka vlade o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu, kateremu so naj' v Beogradu postavi spomenik, ter o Bar o dnem' priznanju zaslug za domovino. iVi znatk hvaležnosti do bojevnikov, ki BO padli za osvobojen j e. se ima Vsako leto staviti V proračun 10 milijonov dinarjev1, po potrebi še več, da se ovekoveči fia.rodna hvaležnost, katero vidni znak Jmj Ivo Pantheort kot »Hram — spomenik osvoboditeljem«. Predvidena jo enkrat-Jfa večja nagrada za vSo še živo bojevnike! in drugo državljane, ki so ge odlikovali za časa vojne, roditeljem] in otrokom1 padlih pa se podeli 'dosmrtna podpora. Za ošVobojerijo zaslužni sinovi naroda, ki So umrli V domovini ali inozemstvu, bodo preifešeni na državne stroSke in pokopani V rodbinski ali novi grobnici, iri postavi še jim častni spomenik. V prvi VrSti pridejo V poštev vojvoda Mišič, .vojvoda Putnik, dr. Vesnič iri drugi. 0-Betifa zakonskima predlogoma je bila priznana nujnost 'fe 'sta bila odkazaria posebnemu odboru', kateri; je bil za po-poldrie sklican k seji, katere pa se Hi udeležil HoBerf poslanec vladno Večine. iSfcitrpščifia je nadaljevala razpravo zako-fia: o taksah. Demokrata Soiklid in1 Popovič sta ostro kritizirala koruptno gospodarstvo vlado in povišan je taks, ki zade-Sle predvsem siromašne sloje. Tudi Nenl-fei So izjavili, da ne morejo glasovati za zakon. Vladna Večina Se ruši, ter tudi iižemijet Hi siguren. * Zopet iiovo koncesije Nemcem. Kakor poroča »Dcutsches Volksblatt«, je ijrlada privolila v zahtevo nemških poslan bev ter nastavila na vseh srednjih šolah y Vojvodini poleg ravnateljev še neka-ike podraVriatelje, k{ morajo biti Nemci. Kako bo izgledalo vodstvo rta teh šolah, pi je težko zamisliti. Razeii tega zahteva-fjo Nemci v vseh »novoosvohojenih« kra-jjihl ustanovitev srednjih Sol, na katerih jmorai Vse učno osobje pripadati narodnim Manjšinam! dotičnega kraja. Vlada tudi (te zahteve Mi odklonila, dasi pomenja jšScrajrio ogroženje narodnih' interesov telasti pri fiaa v Sloveniji. Mesto asimila-(axjo podpira radikalna vlada nemško Srcdento! Za nemške zahteve v šolskem iVprašanjn se zlasti poteguje radikalni Sflešetai’, minister ver dr. Janjič, češ, saj Pe grre za narodne manjšine v 'Južni Sr-ibiji. Vlada je v principu za to, da se zah-ttevi ugodi, boji pa se preostre kritike o-pozicije v parlamentu. * Dr. Korošec zopet konferira z Kadi-ifieivci. Kakor se poroča, jo imel dr. Korošec o priliki zadružnega kongresa v Celju tudi: sestanek z odposlancem Radičeve Stranke, ki je skušal pridobiti dr. Korošca, da bi z vsemi svojimi poslanci zapustil parlament in prežel v abstinenco. Dokazoval mu je, da bi samo ta korak Iflogel privesti do preokreta v državni politiki. Dr. Korošec ni dal nikakega obveznega odgovora, češ, da bo o taktiki klerikalnega kluba sklepal zaupniSki zbor, ki so bo vršil dne 4. novembra. * Zopet iiiovc volitve. V beograjskih političnih krogih Be zopet z vso vrremo zatrjuje, da. bomo imeli kmalu, najkasneje pa prihodnjo pomlad nove državno-sborske volitve. Radikali, vsaj pametnejši, priznavajo da no bodo mo- gli več dolgo S pomočjo samih Turkov in Nemcev obvladovati situacije, bojo so pa tudi, da bi prišli v Beograd Radičevi poslanci, ki bi v trenutku spremenili situacijo in jih vrgli. Poleg vsega tega pa obstoja še nova nevarnost. Radidevcev sploh ni bilo v parlament, muslimani o-ponirajO radi znanih zadnjih dogodkov in se no vdeležujejo sej, z odstranitvijo pa groze tudi zemljoradniki. O abstinenčnih namenih slovenskih klerikalcev se že davijo govori in če bi Se ti na svojem glavrtem zboru odločili, da zapuste parlament, potem bi ostali V njem razen sedanje vladne Skupino samo še »demokrati. Potrebno bi bilo, da bi demokrati samo enkrat izostali in kvoruma bi ne bilo. Sicer pa bi naša narodna skupščina, katero bi zapustili vsi opozicijonalci s svojimi 120 radikalno-turško-nemškimi kli-kovci res lepo izglodala. Radi tega se vsak dan bolj jasno kaže, da bo 'sedanjega lažiparlamentarizma kmalu konec in da bo dobri narod moral zopet romati pred špalirje vseh mogočih skrinjic. * Slovenski kandidati na Koroškem. Dno 16. cikt. Se vrše rta Koroškem volitve v avstrijsko narodno skupščino in istočasno tudi v deželne zbore. Koroški Slovenci so postavili svojo kandidatno listo za oboje zastopstev irt so pridno na delu. Vrše so tudi shodi. Kandidati za avstrijski državni zbor so: zdravnik dr. Fr. Petek v, Velikovcu, župnik Ivani Stare V Hodišah irt posestnik Ivart Vospernik v Podravljah. Za deželni zbor koroški pa so postavili Slovenci sledeče kandidate: dr. Fr. Petek, župnik Vinko Poljanec iz Škocjana, posestnik Anton Gastl iz Šobna, posestnik Ferd. Krajger iz Štebna, posetnik Ivan Vospernik iz Podravelj, posestnik Frarte Kriegl V Zahomcu, posetnik Antoni Gril na P lažnivi, pos. siri Jožef Križnik v Šmarjeti, pos. Val. Rutar v Št. Petru, pos. Ant. \Varmuth v Brdi. ■* Pogajanja z Bolgarsko, ki so vršo sedaj v Sofiji o končni izvedbi rieuilly-ske mirovrte pogodbe, zlasti v vprašanju bolgarskih’ reparacij, potekajo ugodno. Naš delegat Novakovič jo naglasil potrebo, da se čim prej končajo irt da čim’ prej pride do izplačila bolgarskih rekvi-zicij za časa Vojne v Srbiji. Bolgarski delegat Se je strinjal «t^rri’ in izjavil, da je Bolgarska pripravljena izvršiti obveze. * Volitve na Bolgarskem. Dne 4. rtov. se bodo vršile občinske volitve, dne 18. nov. pa volitve v narodno sobranje. * Lloyd George v Newyorku. Znani angleški politik Lloyd George je odšel nedavno v Ameriko, kjer bo imel več javnih predavanj. V soboto mu je novinarsko udruženjo v Newyorku priredilo banket, rta katerem je Lloyd George v svojem' govoru povdaril, da jo zmaga zaveznikov rešila svobodo sveta in da je še nadalje potrebna edinstvena fronta zaveznikov. □□mmotmen □ □ □□□□□□□□□□□□ je najboliša zobna kre-jjJL Jk. ma. Dobi se pc-vsod. □□mnomnocia □ □ □nmaonaconn Drreraa kronika. — Amnestije za vojake. V ministr stvu za vojno in mornarico se pripravlja ukaz o pomiloščenju vojakov; ukaz bo potrjeni na dan krsta prestolonaslednika. — Veliki župan dr. Lukan odstopi? »Slovenec« doznava, da je ljubljanski veliki župan dr, F. Lukan podal ostavko. — Zamenjava avstro-ogrsklfo banko v cev naših državljanov v Zadru. V Santa-Margheritski: konveciji se jo kraljevina Italija zavezala, da bo zamenjala avstro-ogrske novčanioe, ki se nahajajo v posesti naših državljanov, nastanjenih v Zadru in ki ob priliki zamenjave 1. 1921 niso bilo zamenjane. Sporazum se nanaša samo na naše državljane. Zato je italijanska vlada odredila, da bo morala vsaka oseba, ki bo v roku, ki se bo skoraj določil med našo in italijansko vlado zahtevala zamenjavo, dokazati državljanstvo kraljevine Srhov, Hrvatov irt Slovencev. Ako bodo stranke radi zamenjavo denarja potovale svojčas v Za der, nuj dokumente vzamejo s seKoj. Ako so se ali pa se bodo obrnile radi zamene na^n.aš konzulat v Zadru, naj dokumente pošljejo konzulatu. —• Komisija za proeteno okupacijske škedo ho začela g svojim, poslovanjem na ozemlju SloVenije 15. oktobra iri sicer v Logatcu. Ista komisija bo po tem prešla na laški teritorij, kjer bo likvidirala oflvupacijske škode, l\i so jih utrpeli naši državljani, Pozivajo so vsi, ki so škodo, povzročeno na laškem ozemlju, prijavili direktno italijanskim oblastim, da do 15. novembra tl. obnovijo prijavo Ministrstvu Socijalne Politike potom oddelka za socijalno politiko v Ljubljani. V prijavi morajo navesti kraj, kje je škoda nastala, kakovost škode, okolnosti, ki so jo povzročile iri po možnosti točen datum prijave italijanskim oblastim. Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode. — Otvoritev češke šole v Ljubljani. V nedeljo je bil na slovesen način otvor-jcn v ljubljanski »Mladiki« prvi razred češke šole, namenjene za otroke češkoslovaških državljanov. Otvoritve so se udeležili razen češkoslovaških reprezentantov) tudi zastopniki naših šolskih oblasti irt raznih narodnih društev. V prvi razred se je letos vpisalo 30 otrok obojega spola, iki so bili doslej odvisni Le od domače vzgoje. — Češkoslovaški industrijci la trgovci So dospeli v nedeljo zvečer v Beograd. Prišlo jih je 70. — Tirolski cmoki s kraljevskim dekretom prekrščeni. Italijanski listi so te dni objavili kraljev dekret, s katerim se prepoveduje Hazivati v Italiji znane cmoke kot »tirolske«, ampak se morajo odslej dalje imenovati »gornjeadiški cmoki«, — Poljski senatorji za znižanje dnevnic. V zadnji seji poljskega senata so iz Vzrokov štedenja senatorji zahtevali, da se jim’ znižajo drievnice. Vlada je zahtevo sprejela in jim1 znižala dnevnice za 10 odstotkov. Srečna Poljska! Pri nas je ravno narobe, kajti istočasno ko poljski Senatorji zahtevajo znižanje, so naši poslanci zahtevali in1 dosegli občutno zvišanje dnevnic. — Rusko letalo lia Finskem. Na firt-ških tleh se je Spustilo na zemljo rusko letalo. Oblasti So letalca zaprle. Poskus ruske oklopniee, da bi izkrcala rta finsko obalo vojaštvo, ki bi letalo rešilo, je bil odbit, — Madžarski denar — Smeti. Mu Kače vski trgovec Gutmartn' je nedavno odpotoval na Madžarsko, kjer jo imel razna poslovna opravila. Nekega večera jse je zabaval v Budimpešti. Ko je plačeval, mu jo padel iz denarnice 100-tisočkronski madžarski bankovec. Natakar ga je pobral in dal Gutmannu. Ta • imejitelj češkoslovaške dobre valute — pa se je obregnil ob natakarja, češ, kaj mi Kosite te smeti... Nek madžarski rodoljub, ki je slišal te besede, jih je smatral za žalitev madžarske države. Poklical je policijo in dal češkoslovaškega trgovca zapreti. Ta sedaj premišljuje v segediri-Skih zaporih, kakega spoštovanja je vreden madžarski bankovec z visokimi številkami irt pičlo vrednostjo. — DaneS meni, jutri tebi ali obešeni krvnik. V neki francoski kaznilnici je vršil službo krvnika na 20 let obsojeni morilec Izidor Hespol. Ostali tovariši iz ječe so ga zaradi tega zbadali in’ ga zVa- 11 »šakal«. To je krvnika, ki je »pošteno« vršil svoje delo, tako razjezilo, da je nekega zločinca-tovariša zadavil. Postavili so ga pred sodišče, kjer je med razpravo zgrabil nek težki železni predmet iri ga vrgel v predsodnika sodišča. Ker so iz tega sklepali, da je zločiric-krvnik nepopravljiv, so ga obsodili na smrt. In tako So krvnika potegnili na vrv, kakor je on potegnil več njemu enakih izvržkov človeške družbe. — Najslabša valuta Sia Svetu je da nes valuta one države, ki je hotela obvladati ves svet iri gospodarsko zasužnjiti cele narode. To je valuta Nemčije. Celo sovjetsko-ruska valuta stoji boljše. Ali to ne potrjuje resničnosti našega pregovora: Kdor visoko leta, nizko pade! — Posamezna številka berlinskih li-rstov starte pet do sedem milijonov mark, Pri nas stane en do poldrugi dinar. — Steklenica vina — milijard mark. Berlinski listi poročajo, da starte steklenica prvovrstnega butoljskega vina v nekaterih Berlinskih otablizmajih že 1 milijardo mark. Očak Noe gotovo rti mislil, ko se je zastonj rtasrkal žlahtne kapljice, da bodo njegovi nemški potomci kdaj plačevali vino s takimi ogromnimi svotami, čeprav ničvrednega papirja. _ Tudi Bukarešta dobi svoj krematorij. Iz Bukarešte poročajo, da je mestria občina sklenila zgraditi krematorij za . ležiganjo mrllčcs, D.ela za zgradbo so> že Maribor, 10, oktobra ■■ ............................ pričela iri bo krematorij prihotoo e že dograjen. J — Mrtvi sc vračajo iz Rusije. ^ listi poročajo, da se je pred ^nevLy „ iz Rusije nek obrtnik 'iz okolice * ki jo bil celih 8 let pogrešan. Sp so mislili, da je mrtev in je bil že proglašen za mrtvega. N]cg vrnitev je vzbudila ogromno preše11 nje v vsem kraju. Mož PriP0V.^u?e’pr živi v raznih oddaljenih pokrajin sije še precejšnje število bivših aV . ^ ogrskih ujetnikov, o katerih v dom > mislijo, da so že davno mrtvi. Tudi i_z naših ljudi je mnogo pogrešanih ib ^ mnenju domačih ljudi že mrtvih, ^ nemogoče, da se bo ta ali oni -vrI^ ga bodo najmartje pričakovali. . . — Stavka češkoslovaških rU Saffiftv P^ —■ Miš ugasnila luS. Ta ®e jgevf. Slučaj se je pripetil pred Par «ej P Brucku ob Muri. Krog 20. ure * nenadoma ugasnila luč po ®e’e ajjri^|v Preiskava je dognala, da J'0,Z kratek spoj — miš. Miška Se 30 # po kanalu za glavtni kabelj ^ t,..- ” » _rua^ •, povzročila kratek spoj. Transi ^ uga# zgorel, luč po celem mestu Pa 3 iva, la. Miška je Bila seveda tudi in ^ Kralj angleških lovcev rHpo^> par dnevi je umrl v Londonu aagl& ki se je po pravici pazivalgtaro8 ških lovcev. Dosegel je vls?„r6S 75 let. Bil je Ha glasu kot is o, p0‘ lec. Kakor bi trenil, je dvigni meril irt že je počil strel, , _ -y. 29*^ »sedel«. Nikdar Hi zgrešil či J ’ tih' je ustrelil 316.699 komadov ge] » V to število, ki ga rnenda^ Hi ^aZftoo ' rtobefl lovec, je vštetih1 ^ 300 z»i°e 1 89.400 čapelj, 45.000 prepelic, /0- , • iii približno toliko kunčeV. V kozjanskem okraju eo v* rtolo soboto in nedeljo lepi fril ^ c. ših somišljenikov. Najlep i. _ . boto zvečer v Podčetrtku,^ enem! občni zbor tamošiije . V imeriu oblastne organi _ gtei, i0 S® čal ta jnik Spirtdler, V j organizacije Torte Malgaj. 1 je predvseni o pripravah ^ ^ °T oVJ-o lastno skupščino. Za Pr®c?s t' ^jed' zacije je bil iz vol j eri n*to^x ^0ral Jurše, obče «£» Je sedrtik’, trški župari g. p . jal o ^ ^ to mesto radi težke bole • V ostali odbor So bili ^jn 3a l0. fantje iz trga in - V Kozjem je bil »eBtone« se je istotako razpravi^ W.e Volitvah. Enako v PodsrečI • ^ te organizaciji izvršita oben ^ tega tedrta. V Št. Petru _ ^ ytie .*e, mativni sestanek la,w ustanovitev rioVe krajevn1 fe. % uu y Prihodn jo Hedeljo Bo PeS . T Bjerskem okra* * 'Maribor, 10. oktobra 1923* /i A li O K*. jetrtm a* Mariborske vesti. Maribor. 9, oktobra 1923. ».Drobiž" izza magistratnih kulis. Odkar; so jsii klerikalci socijalisti _ ..Tf0 kot enoletnem! koruznem zakonu o proračunske debate skočili v lase, . zaceli pridno razkopavati gnoj, ki se Po preobratu nabral na magistratu in ‘ aznih mestnih, podjetjih. Od tega časa hw°- zf>irajo nad glavami raznih oblat^ ^nnkcijoriarjev neprestano črni &*»••? 6116 strani grme in1 udrihajo * balisti, z druge pa klerikalci, občinar Pa se čudimo, kako je sploh mogoče, ju. ^©verjetne korupcije, ki jih se fete . za dnemi odkrivajo, ostale toliko 3ali zlasti pa takrat, ko so i&oci- in j klerikalci složno »gospodarili« 2®?hali P« ~ demokratih. j^j.a eva Kohlbesnovih provizij je do-ojjt v*naQa id umazana ter lepo ilustrira ki vlada za mlagistrathimi kuliso d' l °^govor na odkritje te afere so dr< času zopet osmrdili ozračje t0L J38'kovarjevi prašiči, katerih so se takQ s°cijalisti temeljito lotili. Šli so ®ioi r^a 80 končno vi mestni klav- v kJes. okopali kar cele zaboje in sode, V8r .erih' Rta takratni gerent dr. Lesko-klavniški ravnatelj 'Kern zako-ie K-/v '^rila pokvarjeno meso. Toda to <- 11 'so le začetek. odkrile Nadaljne preiskave vse umazano gospodarstvo v '%ni . , ,vc. Hger|. ki je trajalo celili pet let. Pota^-1 »die vedo povedati o teni cele li-^^niri ^i^ki ravnatelj je dobavljal drrtjv; < *Prijateljem«, obč. svetnikom in (UO J: Svirijsko mast po »znižani« certi i’ da .siravno Sam ni imel kake "sto ki ^ ^°bival zastonj od izvozničarjev, Sriig1Sarrt0 i® ne tani še kot pravni za-*0' občine zaslužil. stroja iz mestne plinarrie •? . . ^ ^ EratKem 4je*ervir X! ^ mestffeml kopališču razne i ka,bine, ki si jih dajo re- ' V80 , ®°wv5 gospodje z magistrata. je 0 Se več se vrši za kulisami, da g * Suinijivo tajnost in izgle- 0ni0 doživeli še rrinogo presene- »t- -o~ ^ ^oiim! Podružjiica »Jugo-^ a Jub'^i6<< ®8®s Piše; Kakor navadno . ^ *Oosr» Tea^a Matica tudi za leto jS8 Strok koledar«. Razen bo- ^ tud' vsebin® bo vseboval ko- °Vcem, 1 0“®irea iiiseratni oddelek. Tr-C^teižarjem, kavarnam, go-itd. j ®°dJetjem’, denarnim zavo-Jo daaa lepa prilika, da razne- oglaSovi v; »Gospodinjskem 1 30 tudi !vl Mariboru zelo L,.1 3G ^'a' tako vrste »M*- e»*»™ Se W d slov ’,- rorQ slovenske domovi-^v^e3o „ _c®ske gospodinje ter obenem v\MjaOf 0 aarodno zavednost. Po-^ obmejno mesto Mari-^pi^ittiov0’36 število oglasov v 80 Bo rnr? koledarju«, v teni večji ^ r^i kazal°, da jo Maribor ju-y‘ ^a£odnozavedn i m i trgov-^atl^Kiraft! ^ teni tednu bo za- 'Jugosiovcnske ^-koT^,ja ru inScrate za »Gospo-^ 1924 iga u^o, da,,&g 1 bodo fiase zavedne tvrdke polnoštevilno odzvale, posebno pa še, ko bodo imele , poleg materijalne koristi zavest, da s tem podpirajo Jugoslovensko Matico. m Rešimo našo posest! Nedavno so slovenski listi zaznamovali dejstvo, da je prešla v nemško posest doslej sloven ska hiša. Sedaj preti ista nevarnost neki drugi večji hiši v najlepši mariborski ulici in na najbolj prometnem kraju. Nek Slovenec prodaja svojo trinadstropno krasno hišo z več stanovanji, ki so parketirana in imajo električno razsvetljavo, kopalne sobe in v kateri se nahajata dva lepa trgovska lokala. Toda o-glašajo se sanio nemški kupci. Lastnik bi bil pripravljen Slovencu, ki bi kupnino takoj plačal, prodati hišo ceneje kakor komu drugemu, vendar ni nikogar. Ali naj res popustimo, da preide v nemške roke še to, kar je doslej bilo slovensko1? Slovenci, .Tngosloveni, zavzemite se za to stvar! Kje so naši Primorci, ki iščejo pri nas hiše1? Rešimo našo posest! Pojasnila so iz prijaznosti dobe tudi v našem’ uredništvu. m! Slabo znamenje. »Straža« poroča, da :so v prvi letnik mariborskega bogoslovja vstopili samo štirje bogoslovci. m’ Razčiščevanje. K notici pod tem naslovom’ v Sobotni številki nam piše g. dr. Pfeifer, da je Sprejel dekret o premestitvi dr. Lanjšica takratni začasni vodja olkr. glavarstva vladni tajnik g. dr. Poljanec Se 31., ampak šele 20. sept., iri So bili posli okr. glavarstva isti dan oddani dr. Pfeiferju. Zadevca so bo itak razčistila pri. sodni obravnavi ifi je za nas za enkrat končana. iti Čudna stvar. Piše nam železničar: V pondeljek zjutraj sem! šel skozi Frankopanov« ulico proti fflavriemu kolodvo-tu z zavojem v roki. Ustavi me stražnik in’ zahteva od mene pojasnila, kaj nesem. Ne veni, ali imajo stražniki še da-fies naročilo prijemati pasante ria ulici in1 jili vpraševati, kaj nosijo. Kami pa pridemo, čo so bo začelo v Mariboru prijemati Vsakogar, ki ne'se ka(k paket. Vsekakor treba tu temeljitega pojasnila. —■ (Op. ur.: Ime železničarja je prt >’as g. polic, šefu iia razpolago.) mi Še nekaj čudnega! V magdalett-stkem predmestju ima svojo ključavničarsko delavnico g. Farič. V liiši je polno stanovalcev, zlasti železničarjev, ki si seveda žele po napornem’ delu ponoči počitka. Toda nekaj čas sem je prišlo pri g. Fariči! v navado, da škoro noč za nočjo cele noči pusti svoje stroje v obratu. Seveda pri tem' razbijanju strojev stranko absolutno ne morejo spati. Pritožile so se že na razne strani, pa kakor je videti doslej brezuspešno. Kaj za g. Fariča ne veljajo isti predpisi kakor za druge hišo glede nočnega miru? ml X. redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 12. oktobra tL ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1, poročilo predsedstva in overovanje zapisnika 9. redne seje. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročilo odsekov1. 4. Slučajnosti. m! Oddaja premoženja prehranjevalnega urada. Izvemo, da je bilo danes 10. tm. Ha ukaz pokrajinske uprave v Ljubljani izročeno premoženje prehranjevalnega urada pri okrajnem glavarstvu pravtnim1 lastnikom, okrajnim odborom mariborskemu, šentlenarškemu in slovenjebistriškemu. m Zdravniška iiočBa služba. Zdravniško društvo nas naproša, da objavimo sledečo pojasnilo: Zdravniška nočna Služba, ki jo je uvedlo Zdravniško društvo, se nanaša samo ria nedelje in praznike. Dotični zdravnik, ki ima »nočno« službo, vrši to službo samo ob Ji e d el j ah itE praznikih popoldne do polnoči. Med tednom in ob nedeljah dopoldne ordini-rajo itak vsi zdravniki. Ta služba je u-vedeHa le radi tega, da je občinstvo ob nedeljah in praznikih, k j navadno vse hiti v okolico, na razpolago zdravnik v kakem nujnem slučaju. m' Če mesar kupuje glasovir... Me sar P. je podjeten možiček, ki vedno rad kaj zasluži. Pred par dnevi mu je i»onn-dil nek FraucŠ. v nakup dober glasovir za smešno nizko ceno 7G00 K. Dober zaslužek je bil siguren, saj Stane danes vsaka škatlja najmanj 20 tisoč K. Izplačal je denar. Čez par dni se je peljal z Vozom1 po glasovir v neko vas bliža Maribora. Ko je prišel na označeni kraj, je V sVoje veliko začudenje zvedel, da Š. sploh hi lastnik prodanega glasovirja, teffiveč gamo posredovalce pri prodaji,, Lastniku je od sprejetih’ 7600 K izplačal samo 2000 K, ostanek pa porabil za se. Ves jezen se je mesar odpeljal nazaj v Maribor, kjer je slučajno naletel na me-šetarja ter ga dal zapreti. Spoznal pa je, da je najboljše, če ostane pri volovskih in kravjih kupčijah, ki so bolj sigurne. mi Na kolodvoru okraden’. František Valouch, doma iz Olomuca, je čakal pa glavnem kolodvoru na vlak. V čakalnici tretjega razreda je pri mizi zadremal. Ko se je zbudil, je opazil, da mu jc zmanjkal njegov kovčeg s razilo obleko v skupni vrednosti nad 2000 čK. Prijavil je tatvino takoj policiji, kateri še je res v kratkem! posrečilo izslediti tatu. V trenutku, ko je hotel oddati ukradeni kovčeg v shrambo za prtljago, je bil aretiran nek Albin Vavpotič, iz Dravograda, ki ga radi drugih tatvin1 in vlomov zasleduje tudi okrožno sodišče. Kovčeg so vrnili lastniku, Vavpotič pa je romal .v zapor. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej sivi ra dnevno znana ciganska godba Roj—Ziga-kvintet. Začetek ob 20. urn zvečer. Pri lepem vremenu iuvli v nedeljo popoldne od 16. do 18. ure. m Iz policijske kronike. NaknadgO se je posrečilo izslediti tudi tretjega glav-rfega 'storilca pri vlomu v stanovanja dvor. svetnika Fona v osebi nekega Iva, ha Frasa. 'Aretiraj! je bil v Bistrici ih izročen okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer čaka skupno z ostalimi ria plačilo. — Ž. Čirič je bil aretiran rali tihotapstva vžigalic. Izgovarja se, da jih je dobil od nekega trgovca. — Viktor Z. jc ukradel svojemu sostanovalcu par čevljev. Imel pa je to smolo, da je v terni vzel dva napačna čevlja, vsakega od dru-zega para. Ker iiSa na vesti tudi še druge 'Stvari, je bil oddan sodišču. — Franc V. v Vrtriarsrfki ulici je rad izzival z raznimi prepovedanimi znaki. Povzročil je s temi več izgredov. Radi tega so mu odvzeli vso znake, ki so jih" našli pri Hišni preiskavi precejšen kup. ' rri! Kavarna Frankopari. Danes V sredo 10. oktobra koncert. Igra priljubljeni tercet. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Ivan’ Kokol, kavarnar. m Najdeni predmeti. Od 1. do 30. 'Sept So bili oddani pri kr. policijskem komi-sarijatu v Mariboru sledeči Hajdeni predmeti iri 'm zamorojo dvigniti: črna usnjata denarnica z manjšo Svoto denarja in’ z enim avstrijskim! bankovcem; 3 ključi; črna usnjata ženska ročna torbica z žepnim1 robcem iri staro deriarnico; ženska pletena jopa; ženska ročna torbica z nosnim robcem in brošo; ov-ratnl koral; kokoš; štirikolesni ročni voziček; rumena listnica z večjim zneskom; otročji beli platneni čevelj, mizarski, sveder iri par naočnikov, Narodno siedališfe. REPERTOIRE: Torek, 9. okt. Zlatorog, izV. Otvoritvena glasbena predstava. (Gostuje gosp. Zdenko Knittl, član zagrebško opore). Sreda, 10. okt. Zlatorog, ali. C. »Zlatorog«. Opozarjamo con j. občiri-stvo Ha dariašnjo glasbeno premijero »Zlatorog«, delo našega zaslužnega skladatelja Viktorja Parme. Ta opera, ki jo je Parma komponiral od 1917—20 je najnovejšo iri najboljše njegovo glasbeno delo in je bilo v Ljubljani leta 1921. vprizorjeno 15krat z lepim uspehom!. Ker so pri nas partije v dobrih rokah’, gotovo ne bo izostal uspeh, ki ga opera zasluži. Pri tem1 bodi omenjerio, da nas poseti zopet odlični gost zagrebške opere g. Zdenko Knittl, ki poje partijo Janeza. Tudi libretto je prav srečno izbran’, nanaša se ha romantično pravljico »Zlatoroga«. Predigra nas takoj povede v gorsko kočo, kjer nam Jaka, stari pastir (bas: g. štagler) pove pravljico o Zlatorogu. Prvo dejanje otvarja ples in otroški zbor: »Živela mati Katra, živela«. Ta scena kakor že mnogo drugih v tem dejanju je zelo prisrčna. Koricem dejanja rias bo gotovo vzradostila Janezova napitnica z zborom, posvečeria domovini: »Solnčria brda tu ob Soči«. V drugem dejanju je posebno omembe vreden duet Janeza (Knittl) in’ Jerice (Vladimirov-na). Koncem dejanja zapojeta benečari-ska trgovca buršilrozho pesem: »Viva Bacco, viva Amore«. Tretje dejanje še začne g plesom, pri katerem so namenom riia vpleteni razni narodni jugosJovainSiBf motivi: 14 deklic predstavlja triglarvji ske cvetke, ki se ob zori prebujajo v baj« nem triglavskem kraljestvu škratov, rch jenic in vil. Ples se zaključuje v velikii apoteozi na čarobni planinski raj. Mislimo, da upravičeno upamo, da Sol »Zlatorog večkrat napolnil gledališče, kakor se je to zgodilo v Ljubljani Re* žija g. Razberger. ravnatelj opere g, Mitrovič. ,,j Aboriement. Vsled izrednega zanima* nja za letošnjo gledališko sezono, je gl** dališka uprava otvorila še peti abone-ment E. Ker je v abonemetttu E še vec prostorov na razpolago (lepi parterrii se-< deži in lože) opozarjamo ceh j. občinstvo, da se v čim večjem številu abonira. Poh riovno objavljamo, da se gg. aborientoml cone med sezone n e bodo povišale, do-čim bo morala uprava izvenaborientskirai posetnikonf v slučaju naraščajoče dran ginje, cehe temu primerno zvišati. Dalje bodo imeli gg. aboffentje V raznih' prilik kah, t. j. pri odličnih’ gostovanjih; ki gg bodo Vršila izV. ab. primere« popust &a’ Vseh sedežih. V tem slučaju bo vedno po« sebno objavljeno v časopisu. . •- 4**$ Kultura in umetnost Višje šolstvo v sovjetski Rusiji. Z začetkom1 šolskega leta je postalo dijaško vprašanje .v Rusiji predmet splošnega zanimanja. Sovjetska vlada Se bavi 7, dijaškim vprašanjem v dveh sme« reh: predvsem hoče visoko šolo proleta-rizirati, potem pa zagotoviti dijaškemu proletarijatu primeren gmotni obstoj. Proletarizacija se ne kaže zgolj V izbiri dijaštva, ampak tudi v poenostavijo* hju predavanj, v boju z »buržoasko« zna« nostjo. Slušatelji Svedlerovega Vseučilišča so se pritoževali, da profesorji me predavajo razumljivo, da so predavanja preveč strokovnjaška, zato pa neprebavljiva iri suhoparna. Če uvažimo, kakšna jo predizobrazba slušateljev te »univer« ze«, nam iie bo težko razumeti vzrokov! njihovih pritožb. 'ij« < j. : Pritožbe pa So irriele ravno nasproteS učinek, kot bi bilo želeti: namesto tega, da bi se dvignila izobrazb a slušateljev, je bilo odrejeno, da se Spremeni učni načrt po zahtevahf iri potrebah' ljudi, KS imajo nizko izobrazbo. Podobe® pojav Srečujemo tudi na Visoki šoli narodnega gospodarstva, ki Hosi Marxovo ime. Ta je bila odpravljena cela vrsta stolic, zla* sti pa mesta profesorjev, ki Ho predavali! »pravo«: državljansko, državno, policij« Sko itd. Vse to na zahtevo premalo izo« bražonih slušateljevi dni V interesu koniu* hističrie politike. 1 ■ ^ Po načrtu, ki ga Je izdelala goSpa’ Krupska (Lcrijiitova žena), nameravajoi p o pol n orna sprerriehiti visokoSolskl program. Visoke šole bodo postale utilitarni zavodi, ki bodo ha veliko1 producirali razne »specijaliste«, ki jiH sovjetska Via« da v prvi vrsti potrebuje pri upravi dr« žaVe. 1 < Razen teli ukrepov, ki So »poenostavili«, deloiria pa sploh razrušili znanost, de« lajo Sedaj ha tem1, da bi bil pristop Ha Vseučilišče dovoljen le mladini, ki je Vpi« sana V komunistično 'Stranko. V Rusiji danes' ni treba biti absolvent Sredri. šole, da Se ti dovoli vpis k vseuoil. predavanjem’. Ni več zrelostno' Spričeva« lo tisto, ki odpira visokošolska vrata, temveč zadostuje priporočilo korirririistf-črie Stranke in strokovnih organizacij. Vsak kandidat pride pred1 poSebho attke« to, ki ugotovi, koliko je politično zanesljiv; iti mora skozi »trojno rešeto«, kakor je pisal v »Izvjestjili« komunist Nje-radov, in se podvreči posebnemu izpitu iz tnkozvane politične abecede. Kljub tej filtraciji se je pokazalo, da jo število slušateljev sovjetskih’ visokiM šol naraslo ob novem1 akademskem letu na 37.000 oseb1. To dejstvo je Spravilo sovjetsko vlado v slepo ulico. Od proglasitve novo gospodarske politike (»nep«) obstoji namreč odredba, da 3« treba Vseučiliščne študije plačati1 ia bI-cor letrio 80 rubljev v zlatu. 1 i' Kje naj Vzame to SVoto slušateU-pro*-letarec? Pomaga mu sovjetska' vlada. Z erie strani dovoljuje črtanje šolnine, z drugo strani pa deli Štipendije. Za to pa je seveda treba Veliko lesarja, ki ga —« ni. Tako so hastnle razmere, ki jih mora celo komunistični tisk kritizirati. Štipendije ima mapjši del dijaškega p^olelark p 'VT 'A T? O E«. Maribor, 10. oktobra 1923, iijatal (flai visoki Soli &d Odesi ima o3 1838 jdijakov-proletareev komaj 865 državno podporo); pri temi je treba omeniti, da So štipendije zelo skromne, ker znašajo povprečno 12—20 naturalnih rubljev na ImeoeO (naturalni rubelj ima manjšo Vrednost pego zlati rubelj). To je glavni vzrok, da je ided dijaškim •proletarijatom v Rusiji toliko jetičnih — čemur tožijo Hami sovjetski listi. Nezadostna Stanovanja., slaba obleka, obu-Valo irt preplčla hrarta — vse to pelje v 'degeneracijo. (Češke Slovo.«) -D- ; x Književno prednaznanilo. Prihodnji foiesec izide v samozaložbi avtorja pesni-Ska zbirka Romana Bendeta »Pohojena Kreda«. Naročila sprejemajo avtor (Gor. Radgona) in' knjigarna. ; x Svobodna šola v Beogradu. Po vzor-Su pariške »Ecole libre« namerava več Visokošolskih profesorjev otvoriti v Beogradu svobodno šolo za politične, gospodarske in finančne znanosti. V šoli bi bilo več odsekov: diplomatski, novinarski, Višji trgovski irf ekonomsko-finančni odsek. x PošmrtHa knjiga Ernesta Denisa. V Parizu je izšla knjiga zadnjih člankov Slavnega francoskega slavista in našega (odličnega prijatelj Ernest Denisa, ki je ta mrl lansko leto v Parizu. V tej knjigi, ki inia naslov »Du Vardar a la Sotscba« Bo zbrani Denisovi govori iti članki, tičo-Či fie jugoslovanskih Vprašanj. Pisani so Zlasti z ozirom! JTa pariško mirovno konferenco, vendar pa imajo po svoji temeljitosti iti zaradi imena svojega avtorja »trajno vrednost. V knjigi je tudi daljši Članek o Slovencih. Predgovor je napisal Sedanji pariški slavist prof. Eiserr-SfiaHH, kritične opazke in življenjepis pa prof. 'Aleks. Belič. x »Prodana Hevešita« v Indiji is Ha Ja-poHskem. Češki listi poročajo, da je angleška družba »Moody Maiuner Opera iCompagnv«, ki je že I. 1908 priredila angleško izdajo Smetanove »Prodane neveste« in ž njo prepotovala vso Anglijo, Škotsko fis Irsko, gostovala nedavno tudi V Vzhodna Indiji in na Japonskem. Angleška poročila iz kolonij ini iz Japonske go bila polna polivale. Gospodarstvo. F s Blagovne borze 8. okt. Novi Sad: (pšenica bačka 356.5—357.5, ferbijanska &55, ječmen! bački 275, oves bački 245, tur-Ščica bačka 260, fižol beli 520, moka »0« iPiorre Loti; Azijada. (Dalje). (2) Revčka Si de dalo pridobiti z zlatom1, gli zlata sem imel prav tmalo. Samuel je bil poštenjak. Mladiči te vrste na-vadnO Hočejo biti zaradi zlata posredovalci Haed mladini (možem! in mlado žen-feko. 31 .Williamu Brotvou poročniku tretjega pehotnega polka V Londonu, V Solunu, 2. 'junija. V začetku nisem čutil drugega Šrot opojnost fantazije jnl čutnosti; nekaj več ja prišlo pozneje: ljubezen, kajti (moja čustva niso daleč od ljubezni; to me je presenetilo in1 očaralo. Ko bi bili mogli slediti darteš svojega prijatelja Lotija po ulicah starega, zakotnega dela Soluna, bi ga videli vstopati v hišo, čije zunanjost je nudila fantastično Sliko, Skrivnostno so se zaprle (Buri za njlnf. Začetek melodrame. — Prva slika: Stara, temna hiša. Izgleda dokaj borno, p opremljena je povsem jutrovsko. Na jtleh1 leže preproge im orožje. J .Vašega' prijatelja Lotija so posadili Ivi sredino. Okoli njega se molče obračajo jri Judinje. Nosijo pisano obleko, njiho-lVi nosovi imajo zrtačilno orlovsko obliko, Ha dolgih plaščih so nanizani cekini, H glave so pokrite s katogani iz zelene gvdlei. Urno pospravijo Lotijevo častniško uniformo in ga oblačijo v turško o-jbleko, poklekajoč pred njim, da mu zap- 570. Zagreb: pšenica bačka 350—355, sremska 362.5, oves slavonski 260, tu rečica 260, Sremska 275, moka banatska »0« 580. Beograd: pšenica 365, ječmen,270, oves 265, fižol 560, turščica 275. g Trgatev inia dalmatinskih otokih je že končana. Letina je bila dobra, kakovost vina je odlična. Mošt iz črnega grozdja prodajajo po 180—200 dinarjev hektoliter, iz belega grozdja pa 230—250 dinarjev. Novo vino se prodaja po 380—480 din', hektoliter. Ker ni kupcev, so vinogradniki v veliki zadregi, prav posebno pa oni, ki jtfimajo posode. Mala oznanila. Spori i: Kolesarski klub’ »Perun« ima dne 9. tm1. važno Sojo. Za yse člane prihod obvezam. j; POLNP. Danes V torek 9. Inf. ob20. uri je plenarna seja. Udeležba vseh gg, jo nujno potrebna, ; ; ( ; ; Objave. lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in dni", Vetrinjska ul, 2, 2175 30-6 Fakturlst, v elektrotehnični stroki izurjen, se v velikem podjetju takoj sprejme. Ponudbe je nasloviti pod ,Fak turist* na upravo lista. 2217 2—2 Spretna stonotlpistinja slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna v govoru in pisavi išče službe v pisarni. Dopisi pod ,Sprotna" na u-pravništvo. 2207 3—3 Skoraj novo dirkalno kolo znamke Puch in nov otročji Brennabor-vozieek se ugodno prodasta. Naslov v upravi ,,Tabora". 2223 Bučem lokal za večjo brivnico. Odkupnino plačam takoj. Ko štomaj, brivec, Celje. 2225 2 § Prihodnja seja odbora Zdravniškega društva so vrši v petek, dne 12. oktobra tl. v kolodvorski restavraciji v Mariboru. § GlašbeHa Matica. Orkestralni odsek. Redna vaja kvinteta na lok se vrši v Bredo, dno 10. tat ob 20. uri y prostorih Glasb. Matice. Pozivamo vše redne in nove člane k polnoštevilni in točni udeležbi1, $ Mestni kino. »Rdeča zastava«, komedija v 5 činih, se predvaja v torek, sredo in1 četrtek. § Instrukcijo za višjo in nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«, § Veliko vinsko trgatev s pleSom priredi Nar. žel. glasb, društvo »Drava« y soboto dno 13. tm’. v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 20. uri, konec ob 3, uri zjutraj. Vstopnina 5 D. Opozarjamo mariborsko narodno občinstvo na to prireditev. 1 § Opozarjamo na tombolo Vojnih in- validov v Mariboru, ki se vrši dne 14. oktobra tl. ob 2. uri popoldne na Glavnem trgu. Ker so dobitki lepi in v veliki množini, Kaj ni kdo ne zamudi te malokedaj se mudeče priložnosti, da si o pravem ča-teu priskrbi srečk, M se dobijo komad po 3 D pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici' in1 po vše h tobačnih trafikaK. § Dva revna dijaka prosita hrane. Cenjene ponudbe na naslov: M, Kurnik, Meljska cesta 74, Maribor, Travnik na Pesniškem dvom, 2 orala, se ugodno proda. Poizve se Mlinska ulica št. 30. 2187 3-3 e iti dragi, kateri želi leupitf hiSo, vilo, posestvo, grajščino itd. dobi pojasnila hitro in brezplačno. Pismene zahteve na upravo lista pod naslov „Kupim 10“. 2220 2-2 Posestvo, 18 oralov zemlje, j stanovanjska hiša in gospo- : darsko poslopje, takoj na pro-j daj. Barbara Mažir, Zgornji j šentjakobski dol 3 >. 2224 J Dve dijakinji se sprejmeta v celo oskrbo. Naslov pove uprava. 2228 2—1 Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji Škrbine, Strossmayerjeva ulica 3. t llf«nm l Ker dospe velika množina modnega blaga trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 m se cene znatno znižale t 2230 SO—1 J. Piši« uP ussa Korotan 2$ 231 Zamenjava stanovanja- novanjc, obstoječe b *° ... kuhinje, parket, električna svetjava, pritličje, sta, se zamenja s stanova . z dvemR sobama in kun™' Vprašati: Sodna ulica vrata 2. * ^ Pristopajte k Jugoslo Matici« Namizne Jabolk* so na prodaj SPJT' po znižani cen! dn6y od 8. ure naprej na Vodnikovem trgu v gost . pri Škorcu. ^ m '" { ifgsa if(ff=»i fi t > rfe 11^' Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša iskrenolj ubij ena soproga, oziroma mati i. t. d., gospa Olga Poljanec, roj. Rosenberg soproga vladnega tajnika dne 6. oktobra ob 13. uri po težki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preminula. Nepozabno pokojnico smo položili v Celju k večnemu počitku. Istočasno se zahvaljujemo vsem, ki so blagi pokojnici in nam I v teh težkih urah stali ob strani. Maribor-Celje, dne 9. oktobra 1923. Žalujoči ostali« 2220 Brez posebnega obvestila. rio zlato Hašite gamaše in podveze. Loti je čmerikav in' zamišljen, kakor sespo dobi za junaka lirične drame. Starke mu zatikajo za pas vee bodal, katerih srebrni držaji imajo vdelane koral je; oblačijo mu z zlatomi našiti plašč z ohlapnimi rokavi, na glavo pa mu natikajo tarbuš. Nato dajejo B kretnjami znamenja, da je Loti zelo lep in ga vodijo pred zrcalo. Loti opaža, da mu nova obleka res ne pristoja slabo in se malce otožno smehlja svoji novi uniformi, ki bi mu utegnila postati usodepolna; nato pa izide pri zadnjih vratih in tava po ulicah, med ju-trovskimi bazarji in' mošejami; neopažen se sprehaja med pestrimi množicami, oblečenimi v obleko kričečih barV, ki so v Turčiji toliko priljubljene. Ko je šel mimo ženske skupine, je slišal za sabo prijetne besede: »Poglejte brhkega Albanca s krasnimi orožjem.« Nadaljnega spremstva, dragi William, Me bi hotel svetovati, kajti pot prijatelja Lotija je nevarna. Ljubezen do Turkinje, Turkove ženo je bilo vsekdar opasno, blazno početje, ki mu v današnjih razmerah ne najdeš imena, — Pri nji Loti preživlja opojne ure, tvegaje lastno glavo in glave drugih ter nevarnost naj-raznovrstnejših diplomatskih zaplet-Ijajev. Rekli boste, da je za taka dejanja potrebna dobršna mera sebičnosti; tega Me zanikam', vendar pa sem prepričan, da moram storiti vse, česar se mi zahoče in da si moramo kolikor le mogoče osladiti neprijetni in dolgočasni ragout življenja. Nič se ne morete pritoževati zoper mene, dragi \Villiam: pisal sem vam rano-8°r vei'3amem Vaši ljubezni kakor sploh rje verjamem1 nikomur, ali Vi ste med onimi ljudmi, ki sem se ž njimi srečal tuintam, eden izmed onih’, ki čutijo radost nad življenjem in se zanimajo za tuje dojme. Če je v mojem pismu malce razposajenosti, ne bodite hudi; napil sem se ciperskcga vina. V tem trenotku je vse srečno za me noj; vstopil sem’ na palubo, da bi dihal sveži večerni vzduh, Solun je nudil bor no sliko. Njegovi minareti so bili podobni množini starih sveč, ki so se dvignilo nad nesnažno im temno mesto, kjer se razpasujejo sodomskl grehi. Ko je zapihal vlažen morski veter, sem občutil vso ugašajočo, obledelo podobo prirode, in v takih trenutkih se najraje vglobim v lastno notranjost, dasi tu ni ničesar razen zoprne praznote in' neizmerne pri-stude nad življenjem. Sanjarim, da bi romal prejkomogočg vi Jeruzalem; tam bi se potrudil, da Si pridobim zopet nekoliko vere. V tem trenutku Bo vsa moja verska in filozo-fična prepričanja, nravstvena načela, socialne teorije itd. združene v močni osebnosti: orožnik. Ne dvomim, da se v jeseni zopet Srečava v Yorkshiru. Do tega časa Vam stiskani roke in ostajam Vaš udani Loti. ’ XI. Zadnji dnevi meseca maja 1. 1876 so bili ena najzmedenejših dob mojega življenja. Dolgo sem bil duševno razmrcvarjen, praznega srca, nerazpoložen za silnejše trpljenje, ali to je bilo zgolj prehodno stanje in kmalu se je jela v meni prebujati mladostna sila. Slejkoprej pa sem čutil _ vso svojo osamelost, izginjali so zadnji ostanki vere in' nič me ni moglo rešiti pred nerazpoloženjem napramživljenju. Pod puščavniško 'skorjo pa je klilo nekaj ljubezni podobnega. Iztok mi jenu- ....-i ' i m - ■ ■ i dil svojo nepopisno mikavost, .j, njo opomorem,' iz miselne on e ni ° XII. . * Preselila se je z ostalimi '^ea^ypod njen gospodar je imel štiri ^en10.^j (tu®' deželski j ali v gozdu na hit® j j* nastirski) lesti; tam ni bil® stražena kot v Solunu. Po dnevu sem se šetal1 obor°^e ev&-, , . • „^>irOtU v ca 'Čet vzburkano morje me je zmiT'0 . * so *e žal čolnar na oni del obrežja. orjev, ^ gnetle množice ribičev iri č°m i» je sedel Samuel navidez raV.n°z3 n°°" mi 'n kretnjami dajal znamenj ^ti^ Najrajši Sem se potikal P° ® f3v#®' ski cesti. Bila je to gola in ®t0 ^ oP&' kjer je oko segalo v nedogm zujoč 'na vse strani razmetaiiai „f,robn‘. pokopališča, podrte mraniorn® g\oo® ke, čijili tajinstvene naPlS0 gjjj' mah; pusto je bilo to polje t** gTo" zantinskimi in mohamedanS' vi, pokrivajočimi macodotiH ^ kjer so veliki narodi min«’1 stili svoj pepel. Tuintam so 3 p. ^ stra silhueta ciprese ali m®k na, nudeča zavetje albansk’[°_.0 v««1 in kozam; iz posušene VrR.lgov* V fca* grmičje belega bezga j cveti so dišali pod pekoči«’ - fpo kor jerihonske rože. V m®! gti te so ostale najmanjše podr® krajine. - Hjd v V vlažni Moči, ki je ne m° cikad.; ,e je tišina pretrgana z glas® !Uor^ tj čistem zraku diše vonji no 0 ^ nočc ’ nepremično, nebo žari svet11, ... sem jih preživel v tropične' _ n; b’l Ni še bila moja; ali f ^ drugih ovir razen gmotnim ^ mreže 5 drugih ovir razen jr njenega gospodarja in zetez oknih. (Dalj® pri hod”3 i c.) Laatfflik i£ iadajatelj: Kolazorcij »Tabor«, - Ddgo.vorai ngedpik: Badolf Oaia. — Tiska; Mariborska tiskarna d.