ZS9. številka.
V Ljubljani, v nedeljo 3. novembra 1918.
Lj. leto.
»Slovenski Narod* velja po polti t
za Avstro-Ogrsko: xa Nemčijo:
celo leto naprej   .   ...   K 55 za Ameriko In vse druge debele -elo leto naprej   ...      K 60
četo leto skupaj naprej.  .  K 50--
pol leta     m m    . .   . 25 -
Četrt leta    „ .... 13 —
en mesec   „ ' _    ... 4-50
Vprašanjem glede insantov se naj priloži za odgovor doalmic* tli zna ti k * fpravntttro (spodaj, dvori&e levo). Knallova ulica 41. 5, talafoa it. iS
,    Uhaja vsa« dan ivsisr ij#xanftl aaialja in 0rjni<s.
nserati se računan  io pjraaliei^a   .»rostor i tu jicc    l   nun  visok, te* 54 mm Mrok prostor:enkrat oo 12 vin., dvakrat n> 11 vin., trikrat oo 10 v "*osiano (enak prost >n 30 /in.,   >*rte in zaivale n»nak prostor*  20 vin Pri večjih »n-***"c!i^i» oo* ffo ""»vora
naročatki aai io3Met» mnci i.» *<:Ji>      0T   •» ii**i*,s«et. ^Vl samo fflsiieie mrofbe >rei ptstitvt iaiarli se te a kresi aUtko- uirati
„5faroia« ttatarat* ta'ati i%
Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom aH če se bodi ponj: elo teto nspre.....K 43* - | "etrt leta
m>I let*
24 -
I
ia mesec „
- 4--
Posi inu tta/ilki v^ija 39 vinarjev«
• joihs1 na~ se trankira|o.  <oKopisi se ne vračajo. Irni i tt^i     innVnv* allca »t. S (v I. nadstr. 1evo\ talafoa ti. 14
Razglas.
I.) Narodna obrana za Ljubljana je organ mestne občine, določen za varnostno službo v mestu.
2. ) Narodna obrana za Ljubljano prevzame za enkrat v svojo oskrbo va-rcvanje javnih poslopij in drugih važ-neiših objektov v mestu, izvzemši železniških naprav.
3. ) Vsi moški državljani rojstnih letnikov 1882 do 1900 naj se zglase ja vstop v mestno narodno obrano.
4. Priglašati se je v Mestnem domu. v vojaškem uradu, vsak dan od 9. d o 1. ter popoldne od 3. d o 6. o r e in se dobe tam tudi vsa druga pojasnila — zgiasiti se imajo tudi vsi oni. ki so se že dosedaj zglasiii pri začasnem vodstvu mestne narodne obrane.
5. ) Mestna narodna obrana posluie od 3. novembra dalie v Mestnem domu.
6. ) Vsi oni. ki so doslej prejeli ali kjerkoli pobral! kako orožje, ga imajo izročiti nemudoma v Mestnem domu (mala dvorana).
7. ) Vsi oni, Id so se dosedaj že priglasili k narodni obrani, se imajo zgla-sltf danes, v nedelio. 3. novembra, za vežbanfe pred Mestnim domom o b 9. o r L
V L i u b I! a n L 2. novembra 1918.
Narodna obrana v sporazumu z mestnim magistratom.
P05IV našim vojakom!
štacifsko poveljstvo SHS. v Ljubljani razglasa:
Danes in naslednje dni nai se zglasi vse moštvo in častniki, kateri niso še nikamor dodeljeni, kateri so na dopustu ali ki so vsled kakih ovir ostali v Ljub-fusni. takoj v šentpeterski vojašnici.
Vsak vojak, ki ga straža zasači na cesti brez begitimacije oddelka, kateremu le dodeljen, bo aretiran.
Vsi častniki, ki stanujejo izven Ljub-flane, morajo Javiti štaciiskenra poveljstvu v Ljubljani svoja bivališča. Oglasiti se Mm je tudi pri krajevnem Narodnem odbora in se mu staviti na razpolago.
Vse ono vojaštvo, ki je samovoljno na dopustu« se mora tako) priglasiti najbližnjemu orožniškemu poveljstvu.
Narodne straže imajo strog nalog, da s pomočjo orožniŠtva aretiraio vse dezerter]e in jih uvrste med narodno stražo.
Poziv civilnemu prebi-valsvu.
Ker se med civilnim prebivalstvom skriva mnogo vojnih ubežnikov, katere Narodna obrana nujno potrebuje, bodo vojaške straže v kratkem ustavljele tudi vse sumljive osebe. Zato opozarjamo civiliste, ki so v vofcioobveznih letih in so notno potrebni v svojih poklicih, da si dado Izstaviti tozadevne izkaznice. Ostali naj se dado uvrstiti za Narodno stražo, od katere bodo dobili potrebne legitimacije.
Poziv na Častnike.
Od štaeijskega poveljništva SHS. v UabilarrJ:
Vsi častnik se zbero danes. 3. novembra ob 10. dopoldne v Belgijski vojašnici na važen razgovor.
Položaj m razpoloženje v Trstu.
•  T r s t 2. novembra.
V Trstu tvori glavni predmet razgovora vprašanje, kaj je s torpedovko, ki se je odpeljala v Benetke ter se tudi danes, drugi dan. še ni vrnila, niti m do-šel odgovor iz Benetk, kako se razvijajo pogajanja in dogovarjanja. Splošna sodba je, da ni nobenega povoda za pesimistično presojanje položaja, marveč da gre le za zamudne razgovore. Tudi brezžičnega poročila iz Benetk še m in se trdi, da je linijski kapitan, ki je oddajal brezžično postajo, obenem z vojnimi ladjami poverjeniku pokrajinskega odbora Narodnega Sveta v Trstu ar.
Pybafu, dal pokvariti sprejemaine in oddajalne stroje te postaje.
V Trstu ie mirno. Ljubljanska orzo-javna poroeevalnica nam iavlja: (Govorice, da so se v Trstu vršili nocrromi na Slovence, da so Italijani nekaj S1 o vencev pobili in "da se med tržaškimi Slovenci in Italijani dogaiaio spora.:!, povsem izmišljene. Pač se >e pri lo nekaj prask med Slovenci in Ita ni, ki pa so bile povsem osebnega značaja in katere italijanska stranka iskreno obžaluje in kar najostreje obso?a. Prav tako obsoja taka nasilja neodgovor nih posameznikov vse zmerno italijansko prebivalstvo. Italijanska stranka je svoje obžalovanje izrazila oficijelno. Odbor za javno dobrobit nastopi zelo strogo proti demonstrantom ter je iz Jal oster razglas, v katerem obsoja vsak poskus kaliti mir in nositi razburjenje v sedanjih resnih časih na ulico. Ta odbor je izdal tudi še drug razg'as. v katerem odreja, da morajo biti iavni lokali zaprti ob 6. popoldne. Ljudje naj brez potrebe v nočnih urah ne hodro na cesto. Tudi je ukazal odbor za Javno dobrobit, da mora civilno prebivalstvo oddati vse orožje in municijo. Onim, ki se ttmu ukazu ne pokore, je zagroženo s strogimi kaznimi.
Podobne razglase je izdal tudi naš krajevni Narodni Svet za okolico. Oklic zahteva, da se skrbi za iavni red in varnost ter posebno, da naj Italijanov ne Žil lijo.
Ob 4. uri poftoldne je dospelo šest italijanskih letalcev, ki so leteli popolnoma nizko, zlasti nad pristaniščem. En letalec je letal posebno nizko, tako da se mu je pripetila nesreča, da je padel v morje, nakar ga je rešilni čoln pripeljal na pomol v Trsru. kjer ga je sprejela tisočglava množica. Ljudstvo ga je dvignilo na ramena in nosilo z velikim navdušenjem po me°tu, na 01 vni trg, kjer je moral govoriti z balkona namest-ništvene palače.
V mestu samem se zgodi Še zdai pa zdaj. da pade kak strel, tudi nekai ljudi je bilo ranjenih, posebno mnogo mladih, ki so se vsled neprevidnosti sami Poškodovali. Tako so se zgodile popoldne v mestu samem v bližini kolodvora štiri nesreče.
Trst. 2. novembra. Pilot, ki so ga pripeljali v Trst, je izjavil pred ljudstvom: »Jutri opoldne prispe italijansko brodovje v Trst in bo mesto od jutri naprej združeno z Italijo.« Vsled teh besed se je vršilo danes posvetovanje okrajnega Narodnega Sveta ter ie bilo za ta slučaj naročeno dr. Rvbafu, da pozdravi italijansko brodovje v imenu Slovencev. Posvetovania se Še vrše.
Oreaniiiranje na Štajerskem.
Iz C e 1 i a nam poročajo, da organiziranje dobro napreduje, če tudi še nekoliko počasi Narodne straže so izve-čine povsod že ustanovljene. Ponekod primanjkuje orožja, ki se bo pa v par dneh dobilo v zados-ni množini.
V Slovenski Bistrici ie šlo prevzemanje uprave popolnoma gladko brez vsakega odpora ali rabuk. V kraju vse mirno. Uradi, občina, vse v naših rokah.
V Mariboru vse nirno in se ie vse sprijaznilo z novim položajem. Samo kolodvor še ni v naši oblasti, kar pa se bo zgodilo, čim dospe tja naše vojaštvo.
JeseniSki predor.
Kakor nam javlja ljubljanska brzojavna poročevalnica. je vest. da je jeseniški predor skozi Karavanke razstre-Ijen, popolnoma neutemeljena. Jeseniški predor je nepoškodovan, promet skozenj je povsem reden.
Nai vojni plen.
Krško. 2. novembra. Tu ie bilo od krajevnega odbora vplenienih mnogo minometov in artilierijskega materijala.
Umikanje s italijanske fronte.
O umikanju z italijanske fronte se raznašajo razne vesti, med temi prav grozne. Sploh se v teh razvnetih časih fabricirajo vesti kar na debelo in ko gredo od ust do ust, se razvitaio v grozovita dejanja. Da je umikanje ob razmerah, ki so vladale na fronti, hudo, je
umevno sumo po sebi iu da vojak, se-siradnn. naveličan, razburjen, stori kaj takega, kar ni prav temu se tuJi ni čuditi. Za umik ie bila potrebna preskrba in varstvo s strani a-maclm ga vodstva in umik bi se moral voditi po načrtu. Ali vsega teg 1 ni b'fo. Slavni avstrijski generali so sami prvi bežali, 1:0 ga vojaštvo Je prepuščeno samo sebi N >kt| 1 ki so i? vrnil včerai repn! Ine iz Benečije breko Jesenic, mm rrinn-veduje. da ni slišal nrav nič o tem. kar se ie g vorilo no Ljuhlfoni, da namreč madžarski vo»aki koTjefo ljudi po rur-1 n:'i in na ^o*i se tačas. ko ie on še! in se vozil, ni rritrodilo nič nenavadnega. Vse rJere rre^o Gorice ^o Soški dolini, kar nn ,tt"p v:~ie oroti KoVo?1r1 mini ie navada na Vipavsko«oWmo. V Avčih na postaji so stali od petka zjutraj do sobote, notem so se sre'no zn^cli p orni-kari d^1:e. Tačas na so hodile po cesti mimo Počinje nad Avčami na desnem b resni Soče dolge kolone trena artilieri-ie. • infan*eristi. vse vnrek. Vse preveva misel, da bi le krmlu Prišli na domača tla, čeprav pri umiku nesmiljeno strada. Po Zraku brenčijo venomer ententni letalci, z'asti so se umikaioči voiaki bati, da bi iim ententni letalci razbili mostove čez Sočo Ko sem bil čez Sočo. je rekel dotičmk. sem se čutil že varnega, ko sem prišel skozi tunel na Jesenice, sem se oddahnil.
Iz Vrhovne oHlasti.
Zagreb. 2. novembra. Predsedstvo Narodnega V'eća v Zagrebu ie izvolilo Ivana Krste! i a v hrvatski vladi za poverienika za Dalmacijo, ki pa i*na sedai nnzivanie »Vlada Hrvatske. SktV^iie. Pa'mnciie in Istre«.
Zagreb. 2. novembra. Za novesa poverienika za zdravstvo pri hrvatski vladj ie bil izvoljen Radoslav Markovič.
Mobilizacij na Hrvatskem.
Zagreb, 2 novembra. Vlada je odredila po vsej Hrvatski prostovoljno mobiliz^ciio.
Prek! sod Hrvatskem.
Zagreb. 2. novembra. Preki sod. ki ie bil do sedai razglašen nad štirimi velikimi žunanijami na Hrvatskem, je bil sedaj razširjen še na ostale št^ri velike zupaniie in sicer na Varaždinsko. Liko Krbavo. Aiodrus Reko in Zacrreb in sicer za vstajo, umor. roparski napad in zločine proti tuii lastnini
Banske naredbe.
Zagreb, 2. novembra. Dosedanji naslovi »krahevski« so odpravljeni z bansko naredbo za vse zavode in činovnike. Druga banska naredba uvaja grb za Hrvatsko in Slavonijo brez kraljevske krone.
Zagreb, 2. novembra. Z ozirom na izredne razmere v jugoslovanskih de-/v1rih so bih odreiena tale izredna ime-novnma: I. za polkovnika sta bila imenovana dosedahia kapetana Mariio Petrovič in Br*>nko K os a n o v j č; 2. za mi? rje so bil' imen^v-mi bivši ka-^eta^i Velko 11 i ć, Dušan B o b e k, Ivan Tomaševič. Josio S p o 1 j a r in bivši nadporočnik Dušan G r u b i č; za kapetane so biM imenovani: bivši nad-ooročniki dr. Fr°n Zec, Aleksander Zec. Aleksander B a j i ć. Franko Bobe k. Milan Prodanović, Ante V i -škovič in Lazar G r r b i č. Imenrjva-nje ie izvršila vlada na predlog poverienika, za narodno brambo dr. D r i n -kov i ć a.
Bosanska narodna vlada.
Sarajevo, 2. novembra. Tudi v Bosni se je že ustanovila narodna vlada. General S a r k o t i č je izročil svoje agende pokrajinskemu Narodnemu svetu, čigar nredsednik ie Anatazii Šola. V nok'raiinski vladi je med drugimi tudi dr. S u n a r i č. Vlada je izdala vznesen razglas na narod.
Sarajevo, 2. novembra. ,Na slovesen način je bila včeraj opoldne izročena od generala Sarkotiča vlada Bosne in Hercegovine v roke Narodnega vječa . Narodno vteće je na prer'l"'r v»'n'sarir'''r"ro ^'*v»<"»t-n. Narodnega vječa imenovalo v narodno vlado za t
Bosno in Hercegovino tele gg.: Atana- i zii § o 1 a. prededstvo; dr. Josip S u-n a r i č. ooverienik za notranje zadeve; dr. r^nilo D i m o v i č. prav sod-je: dr. Melimed S p a h o, obrt, trgovi ia, po^ta, brzoiav: Vekoslav Jela-v i č. poljedelstvo i" rudarstvo; Sabo J e 11 javna dela in železnice; dr. Uroš Kruli, zdravstvo; dr. T'igomer A 1 a n n o v iorosveta: Stevo Ž a k u-i 1 a, n ana. Mesto poverjenika za so-cii°bio skrbstvo ostane rezervirano so-cii^HodpTT-o^rptični stranki. Za predsednika vrhovnega sodišča ie bil imenovan dr. HalifbeT H r a s n i c a.
Nnrodno vjeće ie odredilo, da se t?koi izrm*te iz ieče vsi nolitčni obsojenci v Zenici, Travniku in Banjalaki.
Istočasno ie izšel proglas Narodnega V'eća. ki pravi: V tem najlepšem in n&HfVetfef^em času. ko orihaia veliki odmev od Vardnria do Soče. ko vstaiaio mrtvi iz grobov, da se poklonijo svobodni domovini, ko beli orli. obsvetiie-ni od solne, krožiio nad tvojo glavo, ko se sestre Sloveniia. Hrvatska in Srbija obiemajo in Doliubltajo v radosti, ko si daiemo roke v eni svoji državi, med tem, ko nam drhti še vsaka žilica vsled boi'a. se narod veseli dneva vstaienja in vzklika narod sreče, ki io ie fako dolgo in tako težko pričakoval. Toda v tem času bodi milostlnv. moj narod, bodi velikodušen, odpusti in pozabi vse ne-
zuode in vsa razžalienja. Ne pripusti, da bi ti kdo oskrunil zlato svobodo. Čuvaj imetie in last vsakega, čuvaj osebno s\obodo vsakega sodržavljana! Narod! Ti nosiš toliko odgovornosti! Ves svet srleda na nas. Pokažimo se vredne svoje svobde. SHS l Tvoja mati Jugoslavija pričakuje, da osvetliš njen obraz v času, ko se ona siiaina. velika in mila, ozira v višine, ko te poljublja in blago-slalia s svoiimi solnčnimi očmi.
Dnlmntlns i nobralinsbi Narodni .svet.
Split, 2. novembra. Za Dalmacijo je imenovana Narodna vlada. V predsedstvo so imenovani:
dr. Ivo K r s t e 1 j. dr. Josip S m o d 1 a k a, dr. Vekoslav škarica.
Za namestnike so bili imenovani: dr. Uroš Desnica, dr. Jarko M a c -c h i e d o in dr. Primislav G r i z o g o -no. Poverjeniki so: za nauk Macchi-e d o, sociialno skrb Grizogono, občila dr. Bul a t in trgovino 2imun Rak. Jutri izide proglas na narod.
V Splitu vlada red in mir. Tudi v Zadru ni prišlo do nikakršnih nemirov. Namestništvo v Zadru je prevzel dr. Stevo M e 11 i č i č.
Sestanek Jugoslovanov ii Ogrske.
Zagreb, 2. novembra. Tu so se sestali Jugoslovani z Ogrske ter so osnovali svoi Narodni svet in odposlali v Narodno Vjeće: Vlasa Stajica, za namestnika Petra Konioviča; dr. Pipana Tunić - Vojnifa, za namestnika Imro Ivković - Ivandekiča.
Italijani na obisku na Visu.
Zader, 2. novembra. Danes zjutraj je priplulo pred Vis italijansko brodovje, ki se je otoku pričelo oprezno približevati. Ker ni bilo nikjer nobenih znakov o kakem sovražnem namenu, se je poveljnik brodovja po kratkem optičnem razgovoru s postajo na otoku izkrcal in prišel v Vis. Čudil se je, da je bil ves otok v hrvatskih zastavah in izpraševal, kaj to pomeni. Poveljnik niti pojma ni imel o. tem, da praznujemo samostojnost in neodvisnost jugoslovanske države in se ni mogel načuditi, da so se vsi nekdanji avstriiski vojaki pridružili temu gibanju. Vršil_se je ravno velik sprevod in poveljnik italijanskega brodovja je čestital Jugoslovanom na njih osvoboditvi in osamosvojitvi ter iim voščil vso srečo v njih novi neodvisni j ugoslovanski državi. Ko se te vrnil na svoio ladio, ie d^i izložiti pekai vreč m^ke, nakar je flotilja nadaljevala svojo pot. *
Še en potopljen p a mik ¥ Pnljn.
Pulj, 2. novembra. V pristanišču v Pulju je bil poškodovan prav tik pomola tudi Llovdov trgovski parnik >A\ ien«. eden najmodernejših parntkov za vožnjo med našimi pristanišči in Akksandrijo. Parnik se je potopil tik obrežja, tako da bo parnik prav lahko dvigniti in popraviti.
Trst, 2. novembra. Tu se je raznesla govorica, da Pulj gori. Vest se je izkazala za popolnoma neresnično.
Puli, 2. novembra. Češki, poljski, maloruski in romunski vojaki so se prostovoljno postavili v službo Narodne obrane in Narodnega Vječa, da pomagajo v Pulju vzdržavati red in mir.
Pulj, 2. novembra. Tu je vse mirno. Življenje se vrši v popolnem redu. Neslo van sk a garniziia se polagoma odpošilja. Najprej se odpošljejo nemški in madžarski mornarji, vojaki in delavcL Javno življenje poteka povsem normalno.
Na razgovor na Krf.
Puli. 2. novembra. Poveljnik našega brodovia v Puliu ie dobil od Cle-meneeaua. Llovd Georga, Orlanda. in Pershinea povabilo,   da nat pride na
raZigovor na Krf. Obenem so bile sporo cene čestitke, da se nahaia. vse brodovi© v naših rokah.
Priznana jugoslovanska armada.
* Zagreb, 2. novembra. Bivši kralj Karel j e priznal jugoslovansko samostojno armado.
Narodno Vječe le dalo ukaz na naše čete. da naj gredo e n t e n t n i a r m a d i n a s p r oti in polože" orožje.
Pulj, 2. novembra. Iz Kotora poročajo, da je dospela ameriška in angleška flotilja v Koto r s k i zaliv.
uogoji ia premirje na
italijanski fronti-
Rim,   1. novembra.   (Kor. urad.)
Agenzia Štefani javlja: Pred našimi črtami se je pojavil častnik avstro-ogrskega generalnega štaba, se izkazal kot dovoljno poverjenega in želel začeti raz govar janje zaradi premirja. General Diaz je o tem obvestil sedaj v Parizu bivajočega ministrskega predsednika O r 1 a n d_a in ta je obvestil konferenco interaliirancev. Konferenca je pogoje, pod katerimi bi se moglo dovoliti premirje, vzela v pretres in jih je špecializovala. Ministrski predsednik Orlando je generalu Diazu v imenu zavezniških vlad ter vlade Zed in jenih držav ameriških naročil, naj avstro - ogrskim parlamen-terjem sporoči pogoje. Pogoji za. premirje se ravnajo po naziranju predsednika VVilsona, da se zlasti mora sovražniku onemgočiti, da bi zopet začel vojevanje, in zaprečiti, da bi premirje izrabil v svojo rešitev iz težavnega vojaškega položaja. Naš položaj na bojišču praktično izpričuje veliko vrednost teh poslednjih pogojev. Ker se zdi, da se avstro-ogrski parlamenterji žele o pogojih posvetovati s svojimi poveljniki, odgovora bržčas ne bo takoj.
Zagreb, 2. novembra. Ententa }e sporočila Avstro - Ogrski pogoje za premirje, ki so zelo ostri in zahtevajo popolno kapitulacijo. Odgovor je bfl oddan prej, predno je ententa dobila noto o naši popolni neodvisnosti in o naši nevtralnosti.
Ogrska republika.
Budimpešta. 2. novembra. Danes se ie sestal ministrski svet Karolvieve vlpde. v katerem ie bilo sklenjeno, prositi kralia, da nai odveze ministre od prisesre. ker madžarski narod želi dru-sro državno obliko. Krali ie želii ugodil Ministrski svet ie sklenil splošno volilno nrf>viro in konctftuanto, ki naj proglasi Ogrsko za republiko.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 3. novembra 19ir\
259. štev.
Nadvojvoda Jožef —
republikanec.
Budimpešta, 2. novembra. Nadvojvoda ie izrazil želio, priseči zvestobo madžarskemu Narodnemu svetu. Zatrjuje se. da bo vlada v to privolila.
Boisanko - republiko.
Sofija, 2. novembra. Voditelj agrarne stranke Stambuliski je proglasil Bolgarsko za republiko. Kralj Boris se je odpovedal prestolu.
Razne vesti.
Potopljeni „Viri bus unitis".
Izmed Ljubljančanov, ki po bili ua dreadnoughtu >Viribua unitis«. se ni nobeden ponesrečil.
Lebring oplenjen.
Lebring. 2. novembra. Taborišče v Lebringu so vojaki oplenili in zažgali barake.
Izpremembe v Avstriji.
Dnnai. 2. novembra. Zim a ni i minister grof AndrasBT ie danes demisi-joniraJ. Demisija ie bila sprejeta. Njegove posle ie začasno prevzel sekcij-ski načelnik zunanjega ministrstva Flotow.
Dunaj. 2. novembra. Skupni finančni minister Spitzmtiller je podal svojo • lemisiio.
Dunaj. 2. novembra. Komisar za znnanic zadeve v Nemški Avstriji se ie predstavil danes nemškemu poslaniku grofa Wedlu.
Nemški in madžarski Častniki na Hrvatskem.
Zagreb. 2. novembra. General Mi-haljević ie ukazni. dn. >o morajo vsi ruti Častniki, Madžari in Nemci zglasiti na poveljništvu danes ob 6. zvečer. Ju-r zvečer ob 6. morajo biti pripravljeni, da se odpeljejo s posebnim vlakom čez mojo.
Slavnostna predstava v Narodnem kazalištu v Zagrebu.
Včeraj se ie vršila v narodnem gledališču v Zagrebu slavnostna predstava konte Voinovica >Smrti raaike Jugovičac Ko sta dospela v vestibul gledališča zastopnika vlade Pribičevič in dr. Pavelić. iima ie prirejalo občinstvo velikanske ovacije. Zasedla sta bivšo kraljevo ložo, godba pa ie zaigrala naše >Lepa naša domovina«, srbsko državno himno. >Naprej<. >Hei Slovani« in Marsellaiso. katere ie občinstvo stoje poslušalo ter iim ploskalo v silnem navdušenju. Na oder je stopil pesnik Tvo konto Voinović ter čital 4. spev >Smrri maike Jugovičac. oni monolog izza bajkanske vojne po osvobo-jenju Kosovega polja.
Zviianje plaž ogrskemu vojaštvu.
Budimpešta. 2. novembra. (Ogr-skl kor. urad.)   Vojni   minister ie na
podstavi ministrskega posveta določil, da naj se pričenši z 10. novembrom moštvena placa od dnevnih IG vinarjev zviša na 1 krone. Častnikom in gaži->tom do vštete stotniške stopnje naj se nlaca zviša za 10 odstotkov. Počenši že s 1. novembrom se zviša rudi plača štabnim častnikom in sicer prav izdatno.
Prvi shod v svobodni Jugoslaviji!
V soboto popoldne se je vršil ob 2. popoldne v Mestnem domu velik javen shod, katerega je sklicala Narodna obramba in ki se ga je udeležilo okoli 1200 vojakov in odraslih civilistov. Shodu je predsedoval dr. Oton Fettich. Na shodu se je razpravljalo o organizaciji narodne armade in o boju proti postopanju in eventualnemu Širjenju boljševizma Na shod so prišli zastopniki narodne vlade: dr. Ivan Tavčar, dr. Pavel Pestotnik, dr. Vek. Kukovec in zastopnik vojaškega oddelka dr. Lovro Pogačnik.
Dež. poslanec Adolf Ribnikar je opozoril na veliko nevarnost, ki preti vsem slovenskim pokrajinam, zlasti pa Ljubljani vsled razsula laške fronte. Proti tej povod-nji, ki preti opustošiti velik del Jugoslavije, se treba takoj organizirati in storiti vse, da se nevarnost zmanjša. V ta namen predlaga sledeče resolucije, o katerih naj se današnji shod posvetuje in sklepa. Resolucije so sledeče:
1. Po cestah je prepovedati vsako zbiranje in pohajkovanje. Pozvati je ljudi, da delajo in da naj ne postopajo.
2. Mladina do 17. leta sme zapustiti hiše le od 7. zjutraj do 6. zvečer, razven ob tem času sme mladina na ulice le v spremstvu staršev ali njih namestnikov.
3. Šolsko mladino naj se pokliče v šole vsak dan vsaj nekaj ur. da se jih času primerno vzgaja in odvaja od boljševizma.
4. Gostilne nai bodo odprte le od 11. dopoldne do 2. popoldne ter od 6. do 8. zvečer, kavarne pa do 9. zvečer. Prestopke je kaznovati z vso brezobzirnostjo.
5. Po 11. uri ponoči je prepovedana vsaka hoja po mestu, izvzete so le osebe, ki imajo dokazila za nujne opravke.
6. Tekom 24 ur je izdati ukaz za prisilni nabor vseh moških državljanov od 18. do 50. leta, oziroma pokličejo naj se takoj v obrambno službo vsi za to službo sposobni sodržavljani.
7. Orožje se sme izročati le odraslim ljudem in le tistim, ki ga znajo rabiti. Za nevešče ljudi, ki bi jih potrebovala Narodna obramba, naj se uvedejo potrebne vaje.
8. Za orožje nesposobni državljani ter drugi, ki so za delo pri narodni obrambi ter prehrani in preskrbi neobhodno potrebni, naj se nemudoma vpokličejo v službovanje.
9. Nasvetuje se preki sod za ropanje, samovoljne plenitve in druga hudodelstva. Pojasni naj se narodu, da so zaplembe, ki jih vrši narodna straža, narodova last ter premoženje države SHS.
10. Tujerodni vojaki naj se nemudoma in po možnosti s Dosebnim vlakom odpravijo iz mesta, kadarkoli se jih nabere, vračajočih se. od soške fronte v večjem stevfln.
11. TuJero<fflf volni vjernitf naj se fca-
sernirajo ter uporabljajo za dela. Srbski vjetniki naj se porabijo pri narodni straži.
12. Živila,   ki   jih   zapleni   državna I oblast, naj se takoj oorazdele pravično In enakomerno   med   prebivalstvo,   tako da bo preskrbljeno z najnnmelšrrrrt ŽtvtTl vsaj I za en mesec naprej.   Nabiranje   žhril po skladiščih naj se pa kar najbolj omeji.
13. Izdela naj se nemudoma obrambni načrt za varstvo domovine pred razsulom soške armade, ter odredi brez odloča vse potrebno, da se prepreči preteča grozota velikanske nevarnosti.
14. Za Ljubljano naj se ustanovi poseben policijski aH vojaški oddelek kot varstvena straža na konjih. Narodna obrana nai se prideH v pomoč in ojačenie mestni policiji, pod katere vodstvom nai se vrši njeno delovanje.
15. Ob cestah, po katerih le pričakovati vračajočih se vojakov, na! se napravijo zanje ob primernih razdaljah kuhinje, katere je založiti z živili, bodisi z živili lokalne produkcije, ali pa z državnim dovozom živil.
16. Radi pomanjkanja železniških voz in strojev, ki naj bi hitro odvažali bežečo armado, naj se obrne Narodni svet, ali pa Narodna vlada na nemško - avstrijsko vlado, ki ie na stvari enako interesirana.
Ribnikarjeve resolucije so bile predmet vsesplošnega pritrjevanja in soKlašanja,
Za Ribnikarjem je govoril poročnik S t r u k e 1 j, ki je povedal mnenje častnikov, ki istotako soglašajo z najstrožjimi odredbami in takojšnjo mobilizacijo. Vsi vojaki, ki so prišli domov, naj se takoj vrnejo k svojim kadrom. Nato sta govorila dva nad-poročnika poljske in češke narodnosti, ki sta tu nastanjena« in ki sta oba obljubila sodelovanje Cehov in Poljakov - vojakov, ki se nahajajo v Ljubljani. Oba sta bila burno pozdravljena.
Nato sta govorila dva nadpo-ročnika poljske in češke na-, rodnosti, ki sta tu nastanjena in ki sta oba obljubila sodelovanje Cehov in Poljakov - vojakov, ki se nahajajo v Ljubljani. Oba sta bila burno pozdravljena.
Za dr. P e s t o t n i k o m, ki je opozarjal na razne nujne odredbe, je govoril zastopnik vojaške oblasti pri narodni vladi dr. Lovro P og a č n ik. Izvajal je, da je vlada na. krmilu komaj 36 ur, da pa je že precej storila, kolikor je bilo seveda v sedanjem silno resnem času mogoče. Vsakdo naj se priglasi za službovanje in to tudi z vso resnostjo vrši. Ne kritizirati, ne verjeti vsem čenčam, ki se širijo po mestu in ki se kmalu izkažejo kot popolnoma izmišljene. Resolucijo bo vlada resno upoštevala.. Vseh ne bo mogoče izvršiti. Tako na pr. ni glede šoi nobenega upanja, da bi se mogle kmalu otvoriti, ker se bodo poslopja potrebovala za prihajoče domače vojaštvo. Še danes pride neki češki strelski polk, ki se je postavil naši narodni vladi na razpolago. Kader našega 17. pešpolka je tudi že na potu v Ljubljano. Odredbam vlade se je treba brezpogojno pokoriti.
Zupan dr. Iv. Tavčar govori, da je treba obdržati mirno kri. Sirijo se najneumnejše govorice, ki le škodujejo in se izkažejo za neresnične. Vlada skuša vse urediti- On je prevzel prehrano in skrbi zato, da dobi kar največ živil v mesta Manjka pa vozov in delavcev* V novi demokratični državi treba, da je vojaška oblast ločena od civilne. Vojaškega komandanta smo dobili danes. Častnike prosi, da se brezpogojno pokore tej avtoriteti. V službovanje treba vpreči civilne prebivalce. V Ljubljani se mora ustanoviti mestna obramba, v katero naj vstopijo tudi starejši meščani. Kader te straže naj obstoji iz dosedanje policije, sokolske in orlovske ter gasilske organizacije. Častniki naj organizirajo. Vladati mora stroga vojaška discipHna. On je proti vpeljavi orekega soda, ker se dosedaj še ni pripetilo ničesar, kar bi ga upravičevalo.
Za dr. Tavčarjem je zopet govoril še dr. Pogačnik v istem smislu kot prejšnji govorniki ter naznanil razne ukrepe vlade. Predvsem je pa pozival, naj se vojaki takoj z zla se v svojih vojašnicah in sicer kranjski Janezi v šempeterski vojašnici, gorski strelci v belgijski, vsi ostali pa v topničarski vojašnici. Narodna hramba se organizira v Narodnem domu. Nar. vlada bo takoj uredila tudi plače in prehrano za moštvo in častnike.
Končno se je oo predlogu dr. Pe-stotnika izvolil odbor, ki je prevzel v roko organizacijo narodne obrane. Ta odbor obstoji iz zdravnika dr. R o b i-d e, stotnika dr. Rupnika, dr. P e t -ticha, Kovačiča, Lovšina in Burgstalerja kot zastopnikov Sokola, PIrca in K r ž a n a kot zastopnikov Orlov, B a r 1 eta in posl. Turka kot zostopnikov gasilcev ter F a k i n a kot zastopnika dijaštva. Odbor je začel takoj poslovati.
Prvi shod, na katerem se je prvikrat razpravljalo javno o na*ih državnih zadevah in na katerem so prvikrat govorili zastopniki vlade, se je po dveurnem jako živahnem zborovanju končal ob 4. uri z vpisovanjem novih brambovcev.
Vojne vesti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. (Koresp. urad.) Italijansko bojišče. O* Italijanski gorski fronti se bodo nase čete, ozemlje izpraznujoč po načrtu, umaknile v postojanke, ki so lih Imele ob početka Italijanske vojne. V Beneški ravnini se umikamo čmz Tilment (Ta gl i amen to). — Skoro bo izpraznjeno vse srbsko ozemlje. — Sef generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bero lin, 2. novembra. (Kor. ur/) Zapadno bo i išče. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta: Na fronti ob Lvsi |e položaj neizpremenjen.
Poslednje dni sta se tukai posebno odlikovala bavarski pešpolk št 11 ter rezervni polk št. 13. — Južno od Devn-zeia smo se nadaljnjim sovražnim napadom izognili 9 tem. do smo se umaknili na Escautn. Premikani ki smo iih izvajali ponoči, sovražnik sploh ni opazil. Sledil nam ie po močnem ognju na i/prazni-i m- postojanke in zvečer stal vzhodno od Devnzeia in zapadno od Escaute v bojnem stiku z našimi prednjimi stražami. Močni angleški napadi iužno od Valeneiennesa Pri Aul-novju ie sovražnik vdrl v naše crte in udaril do južnega roba Valcneieniiesa. na Sati i ta j n ter preko Prćseauia. Z lastnimi oklopnim i voznu in z baterijami art. polka št. 71 krepko podit: t. orotina-nad hadenskih polkov v družiti s kra-ievnimi bojnimi odelki nam je zopet pridobil višine iužno - zapadno od Preseauia. Rovražnikovi popoldanski poizkusi, v združenem navalu od za nada čez Eseauto in od i usra zavzeti Va-lencieunes. ho se izjalovili. Ponori smo mesto zapustili ne da bi uaa nasprof-nik motil. — Voina skupina nemškejra prestolon islednika in crenerala v. Ga.ll-\itza: Silna artilierii>ka borba ie uvajala navale Francozov in Američanov ki nai bi odprli fronto ob Aisni ter med Argonami in Mozo Na višinah zapadno od A is ne med La 8elvo in Herpviem so se sovražnikovi nanadi izjalovili. Naše Čete so ondi v težkem bojo zopet dosegle poln u*peh nad Francozi. Vzhodno od I.o Relve ni mogel nasprotnik v učinkovitem ognjr bavarskih čet nikjer doseči na^ih črt. Tudi branibor-ski polki so sovražnika pri Malem St Queritina (St. Ouentin le PetiO ter za-itadno od itieira odbili pred svojimi črtami. Pri Bannognu ie glavno breme borbe nosil rezervni oešpolk št. 93. V trdem pobliniem boju ie tudi včeraj sovražnik poirnal nazai. Vzhodno od Re-eouvranca so pomerianski in poznani-ski polki sovražnika odbili pred svojimi črtami. Ts-r višinah nevero - zapadno od Phatean - Poreicna so odlični polki 17. pehotno ter 50. rezervne divizije tudi veer&i držali svoie pozicije proti težkim napadom. Odločni nastop nad poročnika BeIo>va od firenadirske-ga polka št 80 ie Ml za izid teh boiev odločilen. Vidina iugo - zapadno od Fergenxa ie večkrat meniala posestnika, po uspešnem protinapadu pa ie ostala v naših rokah Oh obeh straneh ie sovražnik pri Nanteniln in Amblvin začasno prispel na Aisnin severni brca:. Protisunki so era vrgli nazai na iužno obrežie. Z močnimi s»lami ie Francoz na široki fronti napadal ob obeh straneh Vouziersa ter med Aisno in severno od Grandpreia, Pri Billviu smo svoie prednie straže vzeli na Aisnin severni bre.*r nazai. Pri Voncqu ie sovražnik ndaril čez Aisno in na višave na njenem vzhodnem bregn. Nasprotnikovi poizkusi, izsiliti predor pri L»e Chesnu. so so izialovili. Obustavili smo gra pri Neuvilli in pri Terronu ter ob Aisni. Ob obeh straneh Vouzieresa mestoma po šestkrat obnovljeni nasprotnikovi napadi so se izialovili iz-večine že pred našimi črtami. Vzhodno od Vandvia smo sovražnika vrarli v protinapadu. Pri Fnlaisi ob Aisni se ie ustalil. Med Aisno in Grandprejem smo sovražne napade zavrnili pred svojimi črtami. Potemtakem ie Francoz tudi na tem delo napadalne fronte kliuh por^^* močnih sil mogel le neznatno na ozem-lin pridobiti spojo pri Voncon in pri Falaisi. Na 10 km široki fronti med Terronom in Falaiso so bile naše črte zvečer vse zopet v naših rokah. Na uspešnem odboiu sovražnika so Wir-temberžani in Bavarci, gard ni polki iz Hanovra in Ye<tfalskega. turinški ter lorenski polki, kakor tudi oddelki stroi-nih pušk ter ostrostrelcev enakomerno udeleženi. Pešpolk št 127 pod podpolkovnikom Schwabom se ie posebno odlikoval. Tudi že neka i tednov hudo zaposlene avtomobilne čete so s pravočasnim dovažaniem rezerv nripomojrlp, k uspešnemu izidn včeraišnie bitke. Med Aiso in Mozo se ie v ozkem napadalnem pastt zastavljenim ameriškim divfziiam posrečil vdor v naše p os to-iauke med rhamoiCTietillom in Aincre-villom. Oh obeh straneh Bavonvilla ie mogel preko naših artilierii*5kib črt nridobiti n*» ozemlin. Nasprotnikovi poizkusi, iz Bavonvilla našo fronto oma-iati in prisiliti k umiku v smeri The-norcens in Taillv so se izialovili. O mraku ie borba zastala na črti Cham-nisneulle - Sirv - aeverno od Buzavi.*v inžno - zapadno od Villersa devant Dun - severu - vzhodno od Aincrevilla, — Prvi generalni kvortiroi mojster: G r o e n e r.
Dnevne vesti.
— Narodnih znakov nai se nikar ne daie kar na sploh voiakom, ki se vračaio. Naši znaki pritičeio voiakom iz Jugoslnviie. ne na. da iih dobivaio neslovanski voiaki. kakor se to godi na Notranjskem, kier oddaiaio dekleta naše znake kar od kraja vsem vračaiočim se vojakom. Vsded tega bi se mogli naai znaki zlorabiti v naso škodo.
— Urad za prehranievanie in pre-skrbovanje z živili. Razglas narodne vlade SHS: Narodna vlada SHS ie izročila prehranjevalne posle uradu za prehranievanie in nreskrbovanie z živili, kurivom, obleko, usniem in obutvijo. Ta urad. ki ie pričel danes poslovati, ima pravico, rekvirirati živila in druge gospodinjske potrebščine, uravnavati preskrbovanie ter izdaiati potrebne ukaze in izvršilne predpise. Dosedanji predpisi o prehranjevanju in preskrbovaniu ostanejo do preklica v moči. — V L j u b 1 i a n i. dne 1. novembra 1918. — Narodna vlada SHS. Poverjenik oddelka za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.
■— Dvojezične izkaznice za sladkor, kruh in moko itd. Izkaznice za sladkor, kruh in moko. ki so že natisnjene, se bodo za enkrat izdajale še dvojezično, ker bi se z novim nati-skom izdaie izkaznic toliko zavleklo, da bi občinstvo ne dobilo qekai dni kru- * ha in drugih živil. Nove izkaznice se bodo izdajale samo v slovenskem je- I
mini- "
— Prva žrtev naše Narodne obrane. Ponesrečil se je na službenem poto-vanu v Trst v ljubljanskih narodnih krogih dobro znani gosp. Pepi K 1 o p-čič, desetnik - šofer, sedai v službi Narodne obrane. Smrt ga je zadela nek-je blizu Brezovice in so truplo že prepeljali v Ljubljano t mrtvašnico pri Sv. Krištofu, odkoder bo v ponedeljek, dne 4. novembra ob 3. popoldne pogreb na pokopališče k Sv. Križa. Bodi *int-patičnemn in z a vodne in a mlademu možu, prvi žrtvi nase Narodne obrane ohranien liub spomin!
— Požar v domobranski vojašnici. Snoči proti 0. uri ie napadoma začelo goreti v tukaisnii domobranski vojašnici. Velikanski žar ne je dvigal nad Ljubiiano in mesta se ie polotil velik strah, zlasti ker so e>e raznesle po bliskovno razburljive vesti, da_ ie pričakovati veliko eksnoziio s strašnimi posledicami. Reklo se je. da je v vojašnici polno streliva in ako se to v n rime, gorje Ljubljani. Nevarnost pa ie bila za okolico vojašnice, ker ie potH banein. v katerega bližini ie bilo nekai 42 cm grariat. Naši gasilci so žli pogumno na delo in kmalu smo čuli. da ie nevarnost pri kraiu. Požar je nastal po nesreči in ni bilo tu nobene zlobne roke vmes.
\enwkutarski orožnik ustrelil rodbinskega očeta. Iz Žužemberka 31. tobra: Na dan narodnega praznika ie tukajšnji nemškutarski orožniški straž-mojster Kandutsch ustrelil rodbinskega očeta M.itiio Mrvaria iz Visejca. ker je vsled smrtno obolele žene o**tal doma dva dneva čez dopust. Cel okrai ie razburjen in posledice bi bile nedo-gledne, oe se morilca ne kaznuje. — Tako se glasi brzoiavk«*. Mrvariu se sploh ni bilo treba vračati. Kai ie torej iskal avstriiski orožnik nri niem in zakaj ga ie ustrelil? To >e pač čin po-surpvelega človeka, kakršne je -vzgajala Avstrija. Žrtev pa mora biti maščevana.
Izgubila se je na glavnem kolodvoru   denarnica s približno 20 kron
gotovine ter vec majhnimi kliučki in spomini, kakor tudi zlata damska ura
v. velikim monoerramom H. H. Pred nakupom se svari! Vrne nai se proti nagradi 100 kron pri M. Hočevarju. Sv. Petra cesta 23.
Narodna proslava.
NARODNI PRAZNIK NA BOHINJSKI BISTRICI.
Tudi tu smo praznovali 29. oktobra t. 1. narodni praznik. Na predvečer tega dne ie na lepo razglednem griču nad vasjo zoaet po dolgih letih zatajevanja z ap lam te i prvi kres. Pred občinskim domom se ie zbralo nad 100 Hudi. S himno »Lijepa naša domovinac se ie otvoril sprevod z bakli imi. z lampiio-ni, z narodnimi zastavami in godbo. Množica je skoro narastla nad GOO ljudi — vsa vas — in navdušeno klicala slavo našim voditeljem, osvoboditeljem in lepši bodočnosti troodinega iugoslo-vanstva. Ljudstvo je priredilo razsvetljavo samo od sebe. nepozvano, in obhod se ie vršil na zelo slovesen način. Pri kresu, kjer so pevci zapeli še nekaj pomenljivih pesmi, se ie narod raz-šel. Manifestantje so vzdržali vzorno disciplino in dokazali svojo zrelost in ume vanje. V torek so bile povsod raz-
obešene narodne zastave in »aprte vse gostiln in trgovine.
Gospodarstvo.
— Mednarodni   razpis nagrade.
Ustanova Travere - Borgstrom v Bernu ie razpisala mednarodno nagrado v naslednjem predmetu: »P o d r ž a v 1 j e -nje kredita. Kritična študija v razvoju kredita v gotovi deželi s predlog iz a izvedbo njega p o d r ž a v 1 i e n i ac. Za izvedbo so razpisane tri glvne nagrade po 25.000. 20.000 in 10.000 frankov ter 15 postranskih nagrad po 3000 frankov.
— Monopol na žganie. V nemškem reiehstagu je bil sprejel julija meseca zakonski načrt za monopolizacijo žganja.
— Podržavljenje električnih naprav na Saksanskem. Saksonska država je nakupila večino akcij Elektra - ak-cijake družbe v Draždanih. S tem je prišlo,mnogo električnih naprav in električnih železnic v državne roke.
— Podržavlienie produkcije in prodaje alkoholnih piiač v Antfliii. Anglija, klasična dežela gospodarskega liberalizma stopa z orjaškimi koraki v so-ciialietični gospodarski red. Med drugim hoče prevreti drava v svojo upra-
vo alkoholne piiace in obenem izvesti dalekosežne reforme na sociialnem, hi-gijeničnem in etičnem poliu, kar je v ozki zvezi z alkoholnimi ntiaeaoi* Prevzem vseh obstoiefih obratov b* stalo državo 20—25 mil 11 af d mark. Komi si i a za Angtllo th Wales 1© oklenila enoglasno, da se nai obrati podrtavilo. izdatke aa njihova okroiia so izračunali na 8 milijard mark. V svrho Stnolia in predpriprav so po.«-tavliene tri komisije in sicer: aa Anglijo ta VValea, za Škotsko in Irsko. O poročilih obeh zadnjih konusi i še ni ničesar manega.
— Nemška državna banka L t!) 17. V preteklem letu je imela državna banka 97*2 milijonov mark čistega dobička, drsava je imela od banke 206*9 milijonov čim.'ga dobička.
— Preiskovalni institut na tekstilno industrijo e bogato subvencijo so ustanovili na Saksonskem. _
— Kovinarske strokovne organ iza-rije. Števila članov teh delavskih organizacij ie začetkom volne padlo, votno pa si Irm naraslo. Organizacija Ua jejo: v Angliji 633.000, v Nemčiii -100.000. na Norveškem 200.000. na Danskem 179.000. t Avstriji 124.000, na Ogrskem 80.93L v Švici 62.000. na Švedskem 60.600. na Holandskem 15.000 članov.
— Delavske strokovne orcaaiaaci-
ie na Ogrskem so Imele pri izbruhu voine 107.486 članov, danes jih imajo 215.222. Najmanjše število članov med votno je bilo 55.838.
— Angleška poštna hranilnica. Angleški generalni poštni ravnate!1 1e največji bankir na svetu. V poštnih hranilnicah in v takozvanih občekorist-nih hranilnicah ie 260 milHociov vlog. kar ie J* vseh bančnih vlog v Angliji Upnikov imajo te hranilnice 11 milijonov. Druga največja angleška banka ie London Citv and Midland, ki ima 147 milijonov dol. vlog in pod i 4 milijuna upnikov. Denar obreienie po 2%.
— Poštni čekovni promet. Ena izmed prvih ie vpeljala ta promet avstrijska pošta, v Švici so ga vpeljali L 11*06. v Nemčiji 1909. v Belgiji 1913. Mednarodni dogovor iz L lf>14 je spojil te dežele v čekovno zvezo s približno 300.000 konti in prometom 6 milijard doL Avstrija šteie 150.00. Ogrska 100.000. Nemčija 100.000 kont. L. 1915. je obsegal čekovni promet v Nemčiji 47 milijard mark L i. aa 26% več kot leta 1914. Anglija ne pozna postno čekovnega prometa.
— Narodnogospodarski referat, ki ga je Imel znani naš narodno gospodar-1 ski strokovnjak na gospodarskem posvetu »Narodnega sveta« v Ljubljani 18. septembra t. 1. ie izdala »Slovenska Socijalna Matica< v svoji zbirki >Pro-pa*randni spisi< kot S. zvezek pod naslovom:
— »Pogled v novi svet«. Brošura
stane 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Naroča se pri >»3k>\\ Soc. Mai.< v Ljubljani, dobi se jo tudi po vseh knjigarnah. Ko prečitaš to brošuro, se ti zazdi, da ie padel po dolgih, dolgih letih teke more zopet enkrat topel in svetel arek sobica na te. Odpre se ti zopet svet ta vellltf širni svet, od katerega so te bili odločili tvoji dolgostoletni gospodarji tn te zaprli v trdjnavo. Človek, ki ni imel prilike, da bi bil prišel do potrebnih v?-rov. bo strmel, ko ho prečita] to majhno brožuro. katere ogromne izspremembe so se izvršile v gospodarskem fivtieniu v širnem svetu. Velika ideje socijalizma, ki niso nič drugega kot velike ideje na gospodarskem polju so na potu uresničenja. Anglija, ta klasična defcefa gospodarskega individualizma Is ena izmed prvih napravila ta vatikanski korak. Ni ga sicer napravila prostovoljno, prisililo jo ie vojna in delavstvo. Anglež je sicer v svojem bistvu konservativen, on daje prednost temu, kar obstoja napram ouenm kar obstoja napram onemu, kar nastati more. Toda poleg tega ima Anale* silen čut za resničnost in na nepretrgan razvoj dogodkov. In v tem lezi ženiionalnost angl. naroda, uganka njegovih silnih uspehov. Angleška država ne ie pogodila s podjetniki in prevzeta v svojo npravo nad 6000 obratov, ki iih vodi na lastni račun. Podzetnikom je zajamčila 4% obresti. Poleg tega jim ie obljubila dele* na morebitnem čistem dobičku. Anglija pa hoče i po vojni ohraniti kontrolo nad vso produkeiio. soodločevati hoče pri cenah in dajati direktive na uvoz in izvoz. Kakor Anglija ista pota hodi tudi Amerika. Splošno se opaža, da skuša poleg tega koncentrirati en-tento valutno vprašanje, sirovine iri sploh vse gospodarske sile.
Izdajatelj In odgovorni un Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«
Brir posebnega obmUh.
Tugepolna naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem  in  znancem pretresujočo vest,   da se je najin
srčnoljubljeni
PEPI
desetnik-šofer v službi Narodne Obrane
v izvrševanju svoje službe ponesrečil kot prva žAev naše Narodne Obrane.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil r ponedeljek, dne 4. novembra 1918 ob 3. popoldne
iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubemu pokojniku blag spomin! ▼ Ljubljani, 2. novembra 1918.
Alojzija Klopčlč, mati. Anton Klopeie, šofer .Narodne Obrane" brat.