Leto. 1L
Poštnina - * Sf. paviallrana.
Ljubljana, torek 20. januarja 1920.
ib iiniH m mn\j
Štev. 15.
Cen« po poiti:
»1 cele lete . E af— a pol lito . B Z5'~ u m leta. 8 13*-* ZB 1IBBSEC. . H %'SO
Uredniku Ib oprana: Bopitvjeii Bilca št. 6
Ondi filifsB Ittf. 50
Posamezna Številka 30 vin.
——	- -
NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 30 vin.
Dr. Žerjav razpušča.
Občanski odbor v Kropi razpuščen.
. Kropa, 18. januarja. Občinski odbor ,*te občine Kropa je razpuščen. Zadnjo ?®JO pri polni udeležbi vseh odbornikov 1® imel na dan 17. t. m., v kateri je župan P^čital dopis okr. glavarstva v Radovljici * dne 13, jan., št, 667/1 glede razpusta zastopa, ki se vzame naznanje in so-Slasao sklene sledeči protest;
. Podpisani odborniki zoper odlok okr. Stvarstva v Radovljici kar najenergičnej-Protestiramo. Izjavljamo spoštovanje in Vdanost svojim višjim oblastem, izjavlja-pa tudi, da ljubimo svojo domovino, vodstvo in državo. Zavedamo se, da smo K*0 k°* odborniki in državljani delali St besedi in dejanju v korist ljudstva in
države in si nismo v svesti v tem, kar se nam podtika, niti najmanjše krivde. Ker vemo. da ni za državo in ne za ljudstvo ne dobro in ne koristno, da se zvesti in dobri državljani na ta način žalijo in da je to v zasmeh hudobnim in državi nevarnim elementom, smatramo za svojo dolžnost, da zoper razpust še enkrat protestiramo. Ker okr. glavarstvo utemeljuje razpust s tem, da obč, odbor v svoji sedanji sestavi ne deluje v korist liudstva in
države, zahtevamo, naj se naše delovanje
5K<
strogo in nepristransko preišče, in šele potem izreče sodba ter nam da potrebno zadoščenje!
Podpisi vseh odbornikov.
Židovska nevarnost v Slovenili.
t Magreb, 19. jan. Židovska poplava “bSoslaviji je nepopisna. Po prevratu je Proilo na tisoče in desettisoče židov iz Ga-in Mažarske v Jugoslavijo. Večina ~®jrebšlah( belgrajskih, sarajevskih, novo-■pdskih in oseških tvrdk in bank je v ju--j^skih rokah. Od 28 kaznovanih oderu-T®7 v Zagrebu je 25 židov. Industrije so Popolnoma polastili,
.j. poskusili so se vriniti tudi v Slove-T***- «dali so brošurico, v kateri se Slo-lepo priporočajo. Toda trdna in jtfrava slovenska zadružna organizacija,
5.	ustanovil dr, Krek, je odbila te od slovenskega ljudstva. Sedaj so na drug način, ki na prvi hip ne
(Izvirno poročilo »Večernemu listu«.)
vzbuja pozornosti. Pod imenom raznih, zlasti hrvatskih bank kupujejo s pomočjo sedanje demokratsko-socialistične vlade industrije, fabrikc, gozdove ter vodne in j druge koncesije po Kranjskem in Štajerskem. Na ta način bo kmalu tudi slovensko ljudstvo suženj Židom kakor smo že mi Hrvatje.
Samostojna kmetska stranka, ki razbija enotnost kmetskega stanu, demokratska bankirska stranka, k' služi judovskemu kapitalu, ter od judovstva že prepojena socialna demokracija pomagajo judovski nadvladi na Slovenskem na noge. Slovensko ljudstvo, bodi previdno!
Volilni bo| na Hrvatskem.
Močna Ljudska stranka. — Jalovi upi demokratov ta
socialistov.
g, Zagreb, 19, jan. Volilni boj na Hrvat-®m je vedno večji.Gre za mestna in 6b-
čineir v®«no vecji.ure za mesma m
zastopstva. Najžilavejšo agitacijo krvatska Ljudska stranka zlasti kmečkim ljudstvom. Delavska organi-rf**,krščanskih socialcev je korporativ-
J.	P	---OVV1UIVVT JV/
j. Potopila v Ljudsko stranko. Pri ob-5®"“^ volitvah ni bila do sedaj navada,
volitvah ni bila do sedaj navaua, bi nastopale politične stranke, Navad-80 se organizirale krajevne skupine in ^ Potegovale za občinsko mandate. Sedaj 86 j® vnel že na celi črti oster političen
^•Demokratska stranka je tako brez i da se v malo mestih upa nastopati ampak se skriva za firmo trgov-^ obrtniške organizacije, ali pa dela jjPjj*, imenom »neodvisnega« meščanstva, kmeti in delavci sploh nima prista-se opomogli, vrgli so tisoče
^ kii »c opomogli, * i a— —. — -listkov z napisom; »Kmetje! Ne »Tj e volit, ker bi se tako morali odpo-
v	di se lanu uiumu
^•ati republiki. Prijatelji ljudstva.« Vsi
kmetje, s katerim sem govoril, so prepričani, da je to zvijača demokratske stranke, da bi se opozicionalni kmetje ne rdele-ževali volitev, in ne bodo šli' v past.
Narodni klub ali Hrvatska Zajednica ima upanje, da bo izvoljena v manjših mestih in v Zagrebu, kjer bo celo liberalno uradništvo glasovalo za njo in proti ^demokratom« — ti so namreč s svoio neumno politiko nasproti uradnikom (zaprli so cel odbor uradniške Zveze), odbili vse te od svoje stranke.
Socialistov (Kristanova grupa I) na Hrvatskem ni, in zalo ne bodo mogli biti voljeni v občinske zastope. — Komunisti upajo na nekoliko mandatov v Zagrebu in Osjeku ter v nekih manjših' industrijskih mestih.
Morebiti je razen v Zagrebu, Osjeku in Varaždinu najbolj vroč boj v Karlovcu, kjer so kmetje Ljudske Stranke razbili žc zaupni shod ministra Lukiniča in nekoliko sestankov komunistične stranke. M.
Posvet čeških škofov.
®a	)an'	(CTU) Konferen-
je c?6 A*1’ moravskih in šlezijskih škofov ..dovršila svoja posvetovanja v Pragi in Soči &! ^e*ki m moravski škofje so stol- Do ^klenili, da se naprosi rimska
...	nai Hnvnli HnAraKrt mnfpnnpitn io>
Vaju *** znamenitih krajih Češkoslo-*ana£ opr?v|ia služba božja v staroslo-imer»«,fm ,eziku in da se praški nadškof za Vv<lCAZxi P°žlavarja katoliške Cerkve mu - .^koslovaško republiko in da se za to posebne pravice.
Bo, a n Ja |B posvetovanja v Briiiradu.
dne soVm^u^ra<*i' *an* Danes dopol-vič, VelK^Pr*eds.ta,vniki	Davido-
rač ^ r, • Marinkovič, Pribičevič, Ko-°Poz;ciie- rai^er ,konferenco z zastopniki Vičem 'p' 6. ^rotičera, Ninčičem, Jovano-» arucem, Lovrenčičem, Drinkovj-
čem in Lorkovičem. Razpravljalo se je ° sestavi ustavnega odseka. Do rezultata m še došlo.
LDU Belgrad, 19 jan. Ministrski svet je imel včeraj predpoldne sejo pod predsedstvom regenta. Na seji sta ministra Draškovič in Stojanovič referirala o uspehih v Parizu, ki so zadovoljujoči. Popoldne se je seja nadaljevala; razpravljalo se
je o zunanji politiki. Naposled se je raz' pravljalo o odgovoru vrhovnemu svetu o*
ekspoze italijanske vlade.
Nova francoska vlada.
LDU Lyon, 19, januarja. (Brezžično.) Popoldne je Millerand posetfl novega predsednika republike in mu je naznanil, da sprejme nalogo sestavitve novega ministrstva. — Po dosedanjih poročilih bo obsegala nova vlada 14 ministrstev m 9 državnih podtajnikov in bo sestavljena nemara tako-le; predsedstvo in zunanje zadeve Aleksander Millerand; vojna Andr Lefevre; mornarica Landry; pravosockt c Gustave L’Hopiteau; finance Maršal parlamentarec); trgovina Isaac '■ stvo Henri (neparlamentarcc).
Židovstvo.
Židovska nevarnost se nam bliža od vzhoda. Nam Slovencem doslej neznani židovski duh se širi po Slovenskem, židovska gospodarska moč se utrjuje med nami, svobodne slovenske kmetije padajo pod silo židovskega kapitala, slovensko kmetsko prebivalstvo hiti v judovsko sužnjost. Iz svobodnih kmetov postajajo bedni proletarci v službi judovskega gospodarstva. Z gospodarsko sužnjostjo prihaja v deželo židovska nemoralnost, kateri podlegajo doslej poštene slovenske družine. Nemoralno in gospodarsko propalo ljudstvo je namreč najlažji pien velikemu kapitalu. In noben kapital sveta ni tak mojster, da bi si znal ljudstva tudi moralno in duševno tako usužnjiti, ko zna to židovski kapital
Prihajajo med vas, v slovenske vasi se priseljujejo. S podjetnostjo družijo la-kavost. Naš dobri človek je kmalu njihova žr!ev. In če ne gre z lepa, imajo za seboj mečne zaščitnike. Žid se namreč dobro zaveda resnice starega pregovora, da noben zid ni tako visok, da bi ga n: mogel preplezati z zlatom natovorjen osel. Toda bclgraiski, zagrebški in ljubljanski zido i niso mii visoki. Osli korakvo čez nje.
Ko je proletarska množica enkrat že devolj izžeta in izmozgana tet hoče dati duška svojim zahtevam, tedi; se navadno zopet žid polastil tega gibanja. Pri nas v Slovencih to ni bilo tako očividno, ker srno doslej imeli premalo ivdetarstva in •>ič židovstva. Med hrvatskr socialno demokracijo pa igra židovstvo že večjo vlogo, tudi med Srbi so žiaie voditelji raznih socialističnih struj. Isto opažamo drugod po svetu. Socialna demokracija je podobna upregi: proletarec vleče voz, na katerem sedi in drži vajeti krivonosni jud.
Slovenska socialna demokracija je izšla iz nemško-avstrijske. Osamosvojila se je šele zadnja leta. Cel čas je slovenska socialna demokracija prejemala duševno in denarno podporo z Dunaja, kjer so imeli bič in vajeti v rokah Židje. Ti so v avstrijski socialni demokraciji od vsega početka igrali prvo vlogo. Tega tudi nikdar skrivali niso. In Dunaj je še danes privlačna točka za voditelje slovenskih socialnih demokratov.
Ko človek sliši, da se socialno-demo-kraški agitatorji hvalijo, češ, da so njihovi denarni viri neizčrpni, se spomni, da so dunajski judovski velekapitalisti s svojim denarjem ustanovili prvi socialno - demokratski list v Avstriji »Volkswille«. Žid Aron Scharf, znani lastnik kapitalističnega dunajskega lista »Sonn- und Montags-zeitung«, bankir Simon Deutsch in drugi so darovali v ta namen tisoče. — Zanimive podatke o tem poglavju nam daje glasilo »pravovernih in nacionalnih« pidov, ki hočejo ostati ločeni od kristjanov. Dunajska »Jiidische Volksstimme« je 1. 1901, prinesla o socialni demokraciji sledeče podatke: Gospodje socialni demokrati, katerih kandidat je bil izvoljen z židovskimi glasovi, so poslali na vse v e -l®industrijce prosjaška pisma za glasove in denar; pred ožjo volitvijo dr. Adlerja so bogate Žide telefonično prosili
za denar. r Židovski denar, židovski
glasovi, židovski agitatorji so sociali demokraciji na Dunaju pripomogli do zrnate.
velekapital vlada dane
m.
In zakaj vse lo? Židovstvo sovraži krščansko misel. Židovstvo je sovražnik vsega, kar nosi krščansko ime. Zato se jc framazonstvo, pod vodstvom židov, vrglo na delavske mase. da jih razkristjam s pomočjo socialne demokracije. Pa tudi nese jim to! Mislijo si: Le vpijmo prod farjkm in farski bisagi, da bo deiavec po-
zabil, kdo ga v resnici izrablja. Delavec naj ne zna, da ga izrablja veliki kapital, ki stoji ves pod vplivom židrrstva.
In zato tudi ni čudno, da danes n: Slovenskem niti ena stranka ne epozarj® na nevarnost, ki preti slovenskemu iiud-stvu, kmetskemu in delavskemu, od strani židovstva. Naša dolžnost je, da opo zorimo svoje ljudstvo na to nevarnost.
Stavimo, da nas bo »Naprej« za tfl zopet surovo napadel. Nič ne storil Plačan je za to. Mi pa ne bomo nehali bit’ klicarji, da je dolžnost vsega delavstva de. se organizira v krščanske-socialni de lavski organizaciji, ki bo v.xiila neizprosen boj proti kapitalizmu, naisib) ta ž« tbrezan ali krščen!
Proti židovski poplavi, proti kapitalizmu in njegovi nevarnosti, ki izvira is nekrščanskega duha židovstva kličem« delavstvo na plan!
Krščanske delavske množice, spre glejte!
Mirovni posvet
LDU Pariz, 19. januarja. (DunKU) — Agence Havas javlja: Vrhovni svet je pod predsedstvom Clemenceauja poslušali izvajanja delegatov iz Georgije in iz A^ser-beidjana o sedanjem položaju v Južni .Ru siji. Jutri bo imel vrhovni svet zopet sejo Clemenceau obdrži do ureditve tekuttit zadev predsedstvo.
LDU L7011, 20. januarja. (Brezžični). Vrhovni svet se snide danes dopoldneh seji, ki bo v prvi vrsti veljala rešitvi jab. dranskega vprašanja. Kakor doznava »Pe-tit Journal«, odgovor jugoslovanskih delegatov ne bo zadovoljiv, Belgrajskte vlade se obotavlja sprejeti novo rešitev tegr vprašanja, toda vrhovni svet upa .odstraniti zadnje težkoče, ki ovirajo, da se i-Kprej me rešitev, ki jo je bil odobril.
Teror na Ruskem odpravSflen.
LDU Berlin, 19. januarja. (DunKU)\ — »Achtuhr Abendblatt« javlja brezžično! ia Moskve: Revolncionarni vseruski komite za pobijanje protirevolucije je izrial tdjU odredbo:
Revolucionarni proletariat ugotavlja, da mu je po osvojitvi Rostoka in po porazu Kolčakovem podana možnost, odlo: žiti orožje terorja. Ako bi ententa z *nož jem ali z gmotno podporo protirevolucionarne armade poizkusila izpodkopavati trdne podlage sovjetske vlade bi s tem izsilila povratek terorja. Zato se odreja, da se odpravi smrtna kazen na podlagi ob sodb vseruske komisije v vseh krajnih or-ganiz.acijah.
Viljem se pritožuje.
LDU Berlin, 19. januarja. (DunKU) — Po poročilu lista »Berliner Tageblatt« iz Bazla javlja »Moraing Post«, da se je cesar Viljem v pismu knezu Furstcnbergi: bridko pritožil zaradi objave njegove korespondence s carjem. Viljem namerava po svojem pobočniku javno protestirati proti temu nezakonitemu postopanju.
Položaj v Nemčiji.
LDU Nanen, 19. jan. (Brezžično.) Ra* dek, spremljan po nemških uradnikih, je dospel na poljsko mejo. Nemci pričakujejo, da se izpuste v kratkem nemški talci, ki se še zadržujejo na Ruskem.
LDU Nanen, 19. jan, (Brezžično.) Poročila o položaju na Nemškem so povolj* na. Le na Saksonskem je opažati neko napetost, V soboto so jeli stavkati delavci na tovornem kolodvoru v Kamenicah. Saksonska vlada vztraja na stališču, da odpusti vse delavce, ki se ne bodo vmih do ponedeljka zjutraj k delu. Za Lipsijo »n Kamenice je določen ta rok za v ponedeljek popoldne.
LDU Nauen, 19. jan. (Brezžično.) So* cialnodemokrafska frakcija^ narodne skupščine se je v peturni debati posvetovala o notranjepolitičnih dogodkih in o zadržanju svojih vladnih članov. Govorili so mi-I nistri: Bauer, Noske, David ia Braun.
*v<fm& m, an« 20. \<m&i tm
mmmmmčmi	■■■	■	i-	—	   -..... ■■■■
Sfrao 2
odobravala program svojih vladnih članov. Demokracija naj se z všemi sredstvi varuje proti diktaturi z levic*; delavcem pa naj se da vse, kar je spričo današnjega položaja dežele le mogoče.
PoSltl{ne novice.
+ Dr. Žerjav bo energično nastopil —
to se pravi zapri bo vse, ki nastopajo proti znanemu šolskemu načrtu, ki ga je izdal znani prosvetni odbor v Belgradu. Dr. Žerjav se poslužuje uradnega dopisnega urada, da napada krščanske može in žene, ki so potom Jug. kmetske zveze protestirali proti temu načrtu. Pravi, da je to le hujskanje, ker vlada v resnici noče vreči verskega pouka iz šole. — Gospod deželni predsednik bi moral biti bolje informiran in bi moral vedeti, d« v načrtu nikjer ni govora o versko-nravni vzgoji krščanske mladine; v šolskih svetih bo vsak policaj imel več besede ko zastopniki krščanskih staršev in katehet Ljudstvo čisto dobre ve, da hi to pomenilo ne krščansko vzgojo mladine, zato protestira! Za mohamedance so belgrajski gospodje izdali še posebno zagotovilo, da se bo mohamedanska mladina vzgajala v šolah v Mohamedovem duhu. Za'krščanska otroke takega zagotovila ni. In to ravno zahtevamo mi. Če meni dr. Žerjav, da mora zapreti vse tiste, ki protestirajo, je to le znamenje, da se boji ljudstva. Naj gre in naj zapre sploh vse poštene krščanske ljudi v Sloveniji. Želja in volja za to mu je brez dvoma dana. Toda moči mu bo zmanjkalo. Te usode ne odvrnejo od njega vsi.^anergični nastopi«.
-f- O demokratsko-sociaHstični vladi oeremo *v »Jugoal. železničarju« pod naslovom* »Ali so zblazneli7«. sledečo označbo: »Ministrstva v Belgradu niso delala nič, saj tudi z najboljšo voljo niso mogla 'delati, kako naj bi delal lontač n. pr. čevlje, ko nima pojma, kako se čevlji delajo. Kako n. pr. bo delal uradnik v ministrstvu saobračaja, ko pa se mu niti ne sanja, kaj so železnice. Od pozna sicer morebiti vse laze samostalske politike, ampak o železnicah ne ve nič drugega, kakor da imajo vozovi kolesa. Sicer bi pa bil tudi neumen, ko bi se pečal z železniško stroko, ta mn ne prinese napredovanja, napreduje le potom politike, radi tega se briga le za politika Tako je bilo mogoče delati v mah Srbiji, ne gre pa to v veliki Jugoslaviji Posledice niso izostale in že po 14 mesecih se kažejo v strašni luči. Cel državni aparat je desorganiaran, vse, prav vse je nezadovoljno. Najslabše človeške strasti so se razpasle, kakor še nikoli in le težko bo zopet napraviti enkrat red Državni nameščenci so imeli najboljšo voljo, vzdržati red in delo. Ni se jih poslušalo. Ko so v skrajni bodi prosili od države pomoči, jih je ministrski predsednik navduševal za »postranske dohodke«. Pa pravijo v Belgradu, da mi ne razumemo »modernega časa«-. Bo#a. mi, mi ga res n« razumemo. Kako je treba z »najmodernejšimi« sredstvi kako državo uničiti, tega mi v resnici ne razumemo.« — Kaj, ko bi se zaplemb žejnemu predsedniku dr, žerjavu zahotelo zapl taniti tudi te vrste? Dr. Žerjavu bi bily» to čisto podobno.
4- Italijanska cenzura v Gorici je do
pičice podobna dr. Žerjavovi demokratski cenami v Ljubljani. »Goriška Straža«, ki izhaja v Gorici hodi po svetu pobeljena od italijanskega cenzorja v glasen opomin, kaka svoboda vlada tam Pri nas pa bele lise na »Večernem listu« oznanjajo, da imamo tudi mi svobodo besede — le na nepopisanem papirju.
-{- Soc. demokraika akcija t parlamentu. »Naprej« poroča, da je sklenilo vodstvo soc. dem. stranke, »da ima stranka nemudoma započeti veliko akcijo za oprostitev jugoslov. vojnih ujetnikov in sicer tako v parlamentu, kakor tudi z agitacijo med masami.« — Za agitacijo med masami in v parlamentu je v tem resnem vprašanju že davno poskrbela V. L. S. Hvaležni bomo pa soc. demokratom, če oni to akcijo v parlamentu še podpro. Radovedni smo samo, v kakem parlamentu bodo za počeli z veliko akcijo? Morda v tistem, ki so ga Kristan, Korač in Bugšek pomagali razgnati? Meščanski list »Naprej«, odgovoril
+ Meščanski Uit »Naprej«. Kristanovo glasilo poroča: »Meščansko časopisje je zadnje dni veliko pisalo o tem, da je vrnitev naših ujetnikov iz Italije že gotova stvar. Temu pa ni tako.« »Naprej« je pa 6. januarja tudi prinesel poročilo: »Vrnitev vojnih ujetnikov iz Italije. Belgrad,
6.	Jugoslovanski poslanik v Rimu, gosp. Antonijevič se je sporazumel z italijansko vlado glede ' repatriacije jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval transport 2000 mož. Bržkone presega število vojnih ujetnikov vsoto 30.000 mož. Vojni minister Hadžič je ukazal poveljniku 4. armade v Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za prejem teh jugoslovanskih vojakov.«- Torej se »Naprej« prišteva med meščansko časooisie) Čestitamol
+ Veleposestniki proti agrarni reformi. 13. t. m. se je v Pragi vršilo zborovanje čeških in nemških velih in srednjih posestnikov, na katerem so razni govorniki kritizirali zakon o agrarni reformi in njega izvrševanje. Govorniki so med drugim na-glašali nevarnost, ki preti prehrani mest, ako preide zemlja iz strokovno izšolanih rok v kmetijsko neizkušene roke; izpad bi znašal letno 30.000 vagonov žita. Grof Ledebur je zaključil svoj govor s pozivom na predsednika republike Masaryka, češ da bo zabil prvi žebelj v krsto češko-slo-vaške države, ako ta zakon sankcionira. Vsi govorniki so se izrekli posebno tudi proti sedanjim kolektivnim pogodbam, ki se jih delavci sami ne drže in vsled katerih bo kmetijstvo zaključilo leto z 2 in pol milijarde izgube. Sklenili so osnovati skupno organizacijo vseh veleposestnikov na češkoslovaškem brez razlike narodnosti in strank ter sprejeli resolucijo, v kateri med drugim zahtevajo: Odpravo 8 urnega delavnika in kolektivnih pogodb v kmetijstvu ter ustanovitev mezdnega urada kot najvišje inšt&nce; prosto trgovino za žito in druge poljske pridelke. — Uboga agrarna reforma, ko jo vodijo pri nas in na Če-šekm stranke s takim socialnim obzorjem.
-j- Zadoščenje mažarske vlade Jugoslaviji. »Pravda« javlja: Mažarska vlada se je po 9vojih zastopnikih opravičila za incident v Prekmurju in obljubila, da se kaj takega ne bo več pripetilo. Nadomestila je poveljnika polkovnika z drugim, degradirala poročnika napadalca in odpustila podčastnike: plačala bo odškodnino za škodo in ranjence. Jugoslovanska vlada bo dopustila, da se izvaža hrana v Ma-žarsko.	♦
-j- Češka vlada o Rusiji V politiki čehoslovaške vlade proti sovjetski Rusiji se je izvršil preobrat. Uradni list' čehoslovaške vlade »Československa republika« piše: Zadnji dogodki v Rusiji so bistveno pripomogli k temu, da se obrača vsa pozornost k tem deželam. Kolčakova armada je propadla, Denjinkin se umika in čete sovjetov javljajo uspehe z vseh fron*. Vse kaže, da se je v kaosu sovjetske Rusije jelo svitati in da so se ruske not-anje razmere okrepile. rAko ostane to tra;no in ako se voditeljem moskovske vlade posreči da pridobe zase tudi one sloje ki so jim bili doslej sovražni, potem je Rusija na najboljšem potu, da ozdravi, kar mi kot ljudje in Slovani iz srca /«Umo. Potem pomenja to za sovjet Rusijo in mene zastopnike velik dobitek, ne le v notranji politiki, temveč tudi napram vsemu svetu.
Angleško delavstvo in Rusija. Iz Londona poročajo, da je angleška delavska stranka objavila manifest, kjer svari vlado pred vsakim novim vojaškim nastopom v Rusiji in naglaša nujnost potrebe, da se nemudoma sklene mir z moskovsko vlado.
+ Revolucijonarno gibanje na Španskem. Agence Havas poroča: Policija je presenetila tajno zborovanje približno 60 sindikalistov. Dva so zaprli na trdnjavi. Zaplenili so listine in velike vsote denarja.
DELAVSKI ČAJNI VEČER V LJUDSKEM DOMU.
V	četrtek 22, t. m. ob pol 8. uri zvečer se bo v Ljudskem domu vršil delavski čajni večer, ki ga prirede ljubljanske skupine JSZ.
Vspored je naslednji;
Šaljivi prizori, šaljiva pošta, srečolov ter prosta zabava.
Vstopnice se dobe vsak dan od 8. ure dopoldne do 8. ure zvečer v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Jugoslovanska tiskarna, H. nadstropje. Vstopnina 2 kroni za osebo.
Tovariši, tovarišice, vsi prijatelji kršč, delavske organizacije, pridite!
Dnevne novice.
— Krščansko socialno delavstvo! Vsak organiziran tovariš naj bo naročnik dnevne izdaje »Večernega lista«. Vsakdo naj si smatra za dolžnost, da mo pridobi Se saj enega naročnika! Na delo!
— Zopetna zaplemba. Dr. Žerjav je včeraj zaplenil naš članek, v katerem smo pisali o pogajanjih v Parizu, kjer se o Gorici in Trstu nič več ne govori. Obžalovali «nn način, kako se rešuje jadransko vprašanje. Da o tem ni več dovoljeno pisati je tudi znamenje sedanjega sistema naše vlade.
— Umrl je v Horjulu dne 19. januaijif ob 8. uri zvečer znani posestnik in trgovec France Leben. Pogreb bj v četrtek ob 9. uri dopoldne,
— Goljufija z našimi prekolkovanimt bankovci Naši valuti mnogo škoduje uvoz bankovcev iz tujine, kjer s ponarejenimi kolki in z žigi preskrbujejo kronske bankovce, katere potem kot prave vtihotapljajo v našo državo. Ena taka »žigosnica«. je v Bukarešta, na cesti Dala Victorei Toda v Ljubljani so ljudje, ki poskušajo
»*.unajoč na zaupljivost poštenih ljudi,
spravljati v promet nepravilno kolkovane in žigosane bankovce. Navadno pisemsko znamko prilepijo na bankovec in jo z modro barvo na dolgo pomažejo. Kljub colkovanju in prežigosanju bankovcev naj jostopajo ljudje pri sprejemanju kronskih jankovcev skrajno previdno.
— Rokovnjaška tolpa.. Med raznimi novodobnimi rokovnjači je posebno na sla« jem glasu tolpa, katero so vodili brata Andrej in Anto Rant in Martin Gostinčar iz Dobrunj. Brata Adreja in Antona Ranta je obsodila lani meseca maja ljubljanska »orota v 2 leti zapora, toda nepridiprava sta ušla od dela. Skupno z Martinom Gostinčarjem in Ivanom Jančarjem iz Do->runj in z Jakobom in z Matevžom Risom iz Cirknice so nato izvajali zločine v Ijub-janski okolici, na Dolenjskem in na Notranjskem. Zadnjo tatvino sta brata Ranta izvedla pri Ivanu Končina v Dolenji Vasi pri Zatičini, kjer so ukradeno blago nalo-: iili na voz, da ga odpeljeta v Cirknico, od-;aan pa čez demarkacijsko črto v zasedeno ozemlje. Ker so rokovnjače ustavili vojaki, so spravili blago p*i Bavdeku, toda orožniki so jih izsledili in dobili ukraden voz pri Keršiču v Cirkniški okolici; voz so dali Keršiču za to, da jim je prodal ukradenega konja. Nekaj dni potem so ustavili orožniki nekega sumljivega moža, katerega so aretirali. Prijeti rokovnjač je rekel orožnikom, da je Krohovac iz Pivke; ko so ga peljali orožniki v zapor, je pa okušal >obegniti. Orožnik je sicer klicai za njim, da naj obstoji toda ker je bežal naprej, e streljal za njim in ga je prestrelil skozi irbet’ Takrpt še po imenu neznani rokovnjač je padel na tla, prenesli so ga k zdravniku, kateri ga je obvezal in izjavil, da je aretovanec v smrtni nevarnosti. Sodišče v Cirknici je ranjenca za to zaslišalo, toda vkljub temu, da je bil na tem, da stopi pred Večnega sodnika, je mož še lagal in trdil, da je Krohovac iz Pivke in da je kupil konja v Žužemberku. Pri tem je tudi vztra-jai ko so mu z ozirom na njegovo tetoviranje na rokah A R. in na prsih I. R. 17 povedali, da bi bil služil pri 97, pešpolku, in ne pri 17., če bi bil iz Pivke in da se tudi črki A. R, ne ujemata z njegovim imenom, katerega je napovedal. Rokovnjač, ki se je boril s smrtjo, je lagal naprej. Potem šele, ko je prišla v Cirknico Končioo-va hčerka iz Dolenje Vasi katera je spoznala ukradenega konja in ko je prišel v Cirknico tudi orožnik, katerega je osebno poznal, se je udal, da je Andrej Rant. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je ozdravil in zdaj čaka sodbe v zaporih deželnega sodišča. Kmalu za njim so zaprli tudi Jakoba in Matevža Risa; Gostinčar Martin je v vojaških zaporih; Anton Rant je pa pobegnil čez demarkacijsko črto in živi na Reki. Ker varnostne oblasti t vso odločnostjo zasledujejo novodobne rokovnjače, upamo kljub hudim sedanjim časom, da bodo modemi rokovnjači prej ugnani v kozji rog, kakor njihovi predniki pred dobrimi sto leti
— Požigi v Polhovem Gradcu. Dne 13. t. m. je bilo požgano poslopje nekemu kmetu. Ko so hiteli sosedje gasit, je neznani ropar in požigalec prišel v drugo hišo istega kmeta in zahteval od neke stare ženice, ki je ostala sama v hiši, ves denar. Starki je grozil s smrtjo, nakar mu je starka vsa preplašena, izročila ves denar, kar ga je imela: znesek 14.000 kron.
— Za invalide v Dalmaciji. Splitski listi prinašajo poziv narodnemu ženstvu, naj se z vsemi silami zavzame za to, da se more s pomočjo občine in zasebnih prispevkov v najkrajšem času otvoriti v Splitu za invalide in otroke ortopedična bolnica z delavnico za proteze in invalidsko šojo. V to svrho naj bi občina odstopila starinsko zgradbo Martinis - Mflrchi z vrtom.
— Tiskarska stavka v Zagrebu. Včeraj so zagrebški tiskarji zopet stopiti v stavko. Zahtevajo, naj se jim plačajo prazniki, zahtevajo po 5 letih shižbe 6 dni dopusta, po 10 letih 12 dni dopusta na leto. Gospodarji zahtevajo, da dajo stavci vsak
račun o svojem delu. Včeraj sta izšla le dva socialistična lista.
— Kuge ni v Belem gradu. Iz Prage poročajo 19, jan.: Naspmh vestem nekaterih listov, da je v Belgradu izbruhnila kuga, je tukajšnje ministrstvo za zunanje posle dobilo obvestilo, da so te vesti ne-resnične.
— Kuga v južni Ameriki »Berliner Tageblatt« poroča iz Bazla, da je v raznih
pokrajinah Argentmije izbruhnila kuga,
— Eksplozija na Francoskem. Ena
izmed največjih francoskih pirotehničnih tvornic in sicer v Aix-les-Bains je uničena vsled eksplozije. Mrtvih je 40 in prav toliko težko ranjenih.
— Jugoslovanska krona je na dunajski borzi 19. t. m. imela naslednjo veljavo: 100 jug, kron za 27.5 do 2*10 avstrijskih kron.
— Valuta na zagrešiti borzi 17. jan.: Dolar (100} : 8900 K; avstr, krona (100) : 42.K; lev (100) : 180 K (blago}; carski rubelj (100) : 11S K; češka k r o-na (100) : 138 K; dinar (100j : 392 K; 20 kronski z 1 a t : 330 K; franc. £r*nk
___________________________ Sev.	15._____
(100) : 860 K; marka (100)': 238 K; lej (100) : 218 K.
UubUanske novice.
lj Dobrim srcem! Bolnišnica v Kandiji pri Novem mestu, katero oskrbujejo usmiljeni bratje, je prišla v velike stiske. Zato se obrača vodstvo bolnišnice do dobrih hudi s prošnjo, da priskočijo na pomoč.
V	ta namen bo te dni nabiral po Ljubljani darove za bolnišnico br. Gervazij Vidmar, katerega toplo priporočamo.
lj »Charleyevo teto«, veseloigro v treh dejanjih, prirede Šentjakobski Orli v nedeljo 25. januarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Med odmori bo igral dijaški orkester. — Vstopnice se dobe od danes naprej v trgovini g. Češnovar, Slan trg 16, v nedeljo 25. jan, pa v Šentjakob-•kem prosvetnem društvu, Sv. Ftorijana ulica št. 15,
lj Tihotapstvo s tobakom. V Kolodvorski ulici je bil ustavljen Alojzij Škr-ljevec iz Gradiške, ker je nosil tobak, katerega je nameraval iz tihotapiti.
lj ZPoper navijale« in verižnike. Državni urad zoper navijalce cen, verižnike-itd. objavlja: Urad zoper navijalce cen« verižnike in tihotapce dobiva dnevno ovadbe, da se ne držijo trgovci in obrtni-., ki naredbe. vsled katere mora biti zazna-movano vse blago s prodajno ceno, Urad-^ no se je opazilo, da sosebno branjevke , opuščajo zaznamovanje blaga s cenami in sicer posebno na živilih mi,ne dnevne potrebe, kakor fižol, jajca, moka itd., ded tem ko označijo s cenami pomaranče, limone in smokve. Zakaj se godi to, se ne bo tukaj preiskovalo. Opozarjajo se vši trgovci in obrtniki na tozadevno uredbo celokupne vlade razglašeno v »Službenih.,, novinah kraljestva Srba, Hrvata i Slove-naca« št, 142, uradnega lista za Slovenijo, št, 750 iz leta 1919, vsled katere se ima kaznovati gori omenjeno opuščanje ozna-menovan;a cen z zaporom do enega meseca in eventualno tudi z zaporom blaga ali zaloge. Urad zoper navijalce cen, verižni-, ke in tihotapce bo odslej postopal z vso • strogostjo v smislu te naredbe in bo izref kel v slučajih ponovne kazni radi tega pre-1 stopica tudi izgubo pravice do obrti. To velja tudi za gostilničarje, krčmarje, kar > vama rje, prodajalce kruha, kateri imajo • razstaviti v smislu navedene, uredbe ceni-'; k e na vidnem mestu. Vsi varnostni organi dobijo istodobno ukaz, naj ovadijo vse Xo~ i zadevne prestopke.
lj Tatvina v Žitnem zavodu. Nocoj p? , noči je bilo v pisarni Žitnega zavoda uk^s^, , denih 20.000 kron, samih bankovcev po 23 ;• kron, ki so se nahajali v vrečah, katerm. ; ni bilo mogoče spraviti v blagajno.
lj Požar v tivolskem go2du. Nad ho» telom »Bellevue« so zažgali otroci te dni gozd; pogorelo je 40—50 m2- stelje in male smreke. Domačini so požar hitro zadušili.
lj 46 vojaških odej je zaplenila policija nekemu trgovcu na Glincah.
lj Amerfkanec in tat. Istrski begunec Ivan Hleba je ukradel nekemu Atnerikan-cu dva kovčka. Hleba je policija aretiralaf tajil je, kar je mogel, toda nič mu ni po-magalo, ker je Američan povedal, da je Hleba oblečen v tisto obleko, katero je bil ukradel iz njegovega kovčka.
lj Ljubljančani pred deželnim sodiščem in pred poroto. V preiskavi je letos dozdaj zaradi deliktov, o katerih sodi deželno sodišče, 40 Ljubljančanov, kateri stanujejo na levem bregu Ljubljanice, lj Na Dunaju aretirani tat iz Ljubija* ne. Nedavno je neki Tolcrvic v družbi še nekaterih tovarišev, izvabil neki stranki v Ljubljani večjo množino svile. Predstavil se ji je kot finančni stražnik in ji rekel, da mu je naročeno zapleniti svilo, kar 0» bila zacarinjena. Stranka je nepravemu finančnemu stražniku res izročila svilo, katero je »firma« Tolovic prodala, Tol o-vicu se je posrečilo, da je pobegnil v Nemško Avstrijo na Dunaj, kjer ga je pa dunajska policija že aretirala in ga bo izr®" " čila našim oblastem.
Narodno glediSte.
DRAMA.
2Xy fan., torek: »Oče.« Abon. B
21. jan,, sreda: »Oče.« Abon. E.
22. jan., četrtek: »Hlapci.« Izven abon. Uradniška predstava.
23. jan., petek: Zaprto.	_
24. jan., sobota: »Korenček« — »ženitev«. Abon. D.
25. jan., nedelja, popoldne: »Pepelka.« krcu abon,
25. jan., nedelja, zvečer- »Hlapci-* Izven abon. Delavska predstava.	s
OPERA
20. jan., torek: »Hoffmanove PrlP^' vedke.« Izven abon. Uradniška predstav’
21. jan., sreda: »Mignon.« Abon- ** J.
Odgovorni urednik Jo*« tUt**-Izdajatelj konzorcij »V«£«rue4» il*u*
Tilka »Jugoslovanska tUkarna« * M*	-
Sirite Jfeierai list" •