♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
;f-5'	v	•	!
MARIBORSKI OELllVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3$ 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjevai u-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
. J- j-.1-:
Letnik 1.
Maribor, dne 19. decembra 1918.
Štev. 23.
Socialna načela narodnega gospodarstva.*
Vsi znaia kažejo, da se bo dosedanji individualistični gospodarski sistem moral umakniti v marsikaterih točkah sopializiranju narodnega gospodarstva. V tem pravcu se bode r z-vijalo svetovno gospodarstvo. Gospodarske dobrine so integralen del narodnega obstanka in narod1 kgt politična suverena oblast bo de-kretiral, da se morajo obrniti njemu v prid.
V soglasju z novim svetovnim naziranjem morata postati sledeči socialni načeli geslo narodnega gospodarstva:
I. Brezpremoženjska prebivalstvo, ki živi od zaslužka svojih rok, mora biti preskrbljeno z najnujnejšimi' življenskini potrebščinami.
II. Telesno krepko, duševno razvito 1 ter-gospodarski .podprto prebivalstvo, ki bo zmožne intenzivno izrabljati prirodne darove, bo naj-
^višji smoter našega ‘ narodnega gospodarstva. ^Vsakdo mora imeti priliko, da udejstvi vse svo:e telesne in duševne moči.
I	N
Zadnja leta vojske je vladala lakota med dobro polovico našega naroda. A tudi pred vojsko ni imelo 15% našega prebivalstva dovolj dohodkov, da bi si preskrbelo dovolj kruha ter zadostilo drugim nujnim življenskim potrebam. Avstrijska politika pred vojsko je bila nesocialna, kar izhaja iz dejstva, da se je v prid madžarskim veleposestnikom postavila carina za najnujnejše ljudske potrebščine, to je za žito, vsled česar se je podražil kruh za 4 . do 5 vinarjev. Naše načelo pa mora biti': vsak-danja za ljudsko prejirano važna živila ter druge neobhodfte ljudske potrebščine morajo biti kar najbolj po ceni. v Kruh, krompir, riž in zabela, preprosta obleka in obutev, perilo ter kurjava mora biti tako po ceni, da si jili lahko nabavi v d^vpljni meri tudi ona skupina- prebivalstva, ki stoji socialno najnižje. Niti carina, niti davek ne smeta obremeniti teh predmetov, nasprotno se mora podpirati njih uvoz. Ti predmeti ne smejo pri nas biti dražji, kakor na Svetovnem trgu Železniški in drugi transportni tarifi morajo biti za te predmete nizki. Da ne nastane, preveč stroškov pri prekupčevanju, bo treba kolikor možno izločiti prekupčevalstvo. Kouzumenti se morajo približati producentom.
Živila in drugo konzumno blago, ki služijo več ali manj udobnosti življenja, se morajo obremeniti z davščino. Za ti? predmete se mV>ra predpisati visoka carina tor visok ližirninski
* Iz knjige M. Brezigarjeve: Osnutki slov. narodnega gospodarstva, str. 24. dalje.
davek. Tlidi transportni tarifi morajo biti visoki, j Zakonodajnim potom bo treba omejiti konzum. žganja.
Vporaba luksurioznega blaga se mora kq-likof možno -omejiti. Ista sivdstva kakor glede luksurioznih živil se morajo tudi tukaj vporab-1 jati. Vdiu tega bo treba podpirati izvoz teh predmetov.
Produkcija in izvoz dragih živil se morata podpirati. Tudi za te predmete bo treba predpisati carino in zmerne, davke, njih izvoz pa podpirati. .	'
Krvava justica.
(Dalje.)
Da se bodo prav razumela ta naša odkritja, mora,no, pojasniti, da je postavljen pri vojaških
v	#
todi^čih poseben takozvani komandant — nejunst, ki je imel pravico sodbo potrditi ali zavreči, nikdar pa ne pravice, izreči sam smrtno obsodbo. Smrtna kazen je bila izključena, ako je na razpravi le en član sodišča bil proti., taki obsodbi in se je potem izreklo, da se sodi obtoženec v rednem postopanju. Pač pa je imel komandant pravico, oprostilno Sodbo zavreči in odrediti novo Razpravo pred drugimi sodniki, ki pa nikdar niso mogli več izreči smrtne sodbe 1 Pa so se izgovarjali nekateri teh krvolokov, da so vezani na svojo prisego in . višje povelje Prvi izgovor kakor drugi je 'navadna lopovščina. Na kaj pa so prisegli ti 'ljudje ? Pač na to, da bodo izvrševali postavo in dali zakonu veljavo ! — in zdaj vprašuno : kedaj je še veljala povse nekaznjiva opazka »Srbi" imajo-prav« in naj jo razlagamo še tako neugodno za obtoženca. — po zakonu za hudodelstvo veleizdaje? 0<| kedaj pa je veljalo po zakonu nedolžno vprašanje, »ali cesar črni kruh je« za žaljenje Veličanstva« ? In ali lii načdlo »in dubio mitius« (to je: >v dvomu veljaj milejše«) najsvetejša in vrhovna postava za vsakega sodnika, ki jo mora imeti zapisano v svojem sreti? In še posebej v slučaju smrtne obsodbe, za katero predpisuje celo strogi zakon sam sogla; uo:;l! Specijelno povelje za posebne slučaje sploh ni nikdar izšlo, pač pa se je pritiskalo na Sodnike, da ‘ne smejo poznati obzirnosti in da bodo klicani radi neopravičenih prostqre-kov na odgovor. In-zdaj vprašamo j kateri vojak in še bolj kateri avditor ne pozna prvega dela Vojaškega ojjraviInika, v katerem stoji postavna določba, da noben vojak ni dolžan izvršiti povelja, ako isto vsebuje kak zločin, da se mora celo vpreti takem povelju? Lopovščina je torej tudi sklicevanje na vojaški opravilnik. Oba, zakon in vi>j 'ški <»pravi nik sta pravičnemu avditorju naravnost nareka a, da izreče v takih slučajih svoj »n;1* !■
In zdaj poglejmo, kaj se je moglo zgoditi
avditorju, ki je bil toliko plemeuit in možat, da ,je izrekel svoj me« in s tem rešil nedolžno življenje! JMč drugega kakor da bi ga bil pristojni komandant / prestavil- k divizijskeniii 'Sodišču na fronto. Ni ga torej' opravičila, ki bi moglo vsaj navidezno le kolipkaj opravičiti postopanje teh krvolokov in lopovov, *—• lopova lahko imenu- -jemo vsakega, ki bi 'jih skušal zagovarjati’ Kajti vsako opravičevanje le kažer, d£ 6icbif opraviče-valec v danem položaju ravrtal tako, — kakor one zveri! Riziko pravičnega avditorja je bilo Je žrtvovanje svoje komoditete in .nemilost predpostavljenega — torej prava sklede leče!
Bilo je torej tudi za grozovlade Friderika in drugih nadvojvod avditorju, ki je bil plemenitega srca, podana možnost, da se hi omadeževali krvjo nedolžnih žrtev radi takih malenkosti},' kakon je n. pr. žaljenje Veličanstva in radi klica »Živela Srbija« ter ni tiral itakih veleizdajalcev1 na morišče, —. samo če je hotel in ni bil 1— zverina!
Zato poglejmo, kako je tudi pod'Boublikovo grozovlado ravnal avditor, stotnik F.k, ki je imel 'toliko poguma iu srca izreči, da si ne bo nikdar obremenil svoje vesti le*z eno samo smrtno obsodbo, in naj se postavita Boublik in Landtoehr na glavo !	\	■	_
Naj ne ostanejo javnosti prikriti sledeči slučaji, ki so bili poverjeni' temu gospodu in ki kažejo, kako je sodil on, ki je imel — srcel
I. V Bohinju je neki Čeh, Vaclav Tyl, go' yoril javno v gostilni proti svojim bratom Čehom, da je neumno boriti se proti Rusom, ker so isti prijatelji Cehov in jim hočejo vzpostaviti in ustanoviti češko državo. Risal je pri tem na mizi karto ter kazal ljudem, kako mala bo nemška Avstrija in kako velika bo Češka, kako velika bo samostojna Jugoslavija — rovej naravnost grozme stvari za take ljudi, kakqr so bili Boublik, Landvvehr, Boroevic in tifibovi hlapci !• Kako resnično prav- je imel priprosti. Čeh Vaclav Tyl Stotnik F. pa ga ni tital radi veleizdaje prfcd preki sod. Smatral je, da je govoril Čeh Tyl vse te skrajno logične in pametne besede vendarle mogoče v. neki pijanosti in mu prisodil samo radi vinjenosti parmesečno kazen!
(Konec prih.)
Političen pregled
i‘ '
Jugoslovansko ministerstvo. Javili smo
že listo ministrov. Danes prinašamo po »Glasu Slovenaca, Srba m Hrvata« statističen pregled. Resortnih ministrov je 16, ki tvorijo z mimster-skim predsednikom Pašicem in podpredsednikom dr. Korošcem skupaj 18 članov. .Med temi so 14 Hrvati (Lukinič, Pribičevič, Petncič in'dr. Su-j narič), 2 Slovenca (Korošec- in Kramer), 1 Srb | iz bivše Avstro-Ogrske, 1 Mohamedanec, 1 soci-i Jalni- demokrat (Vit. Korač), 1 general (Rašid)
Maribor, dne 19. decembra 1918.
Mariborski delavec.
Štev. 23.
kot vojni minister, in 8 Srbov, pristaši vseli srbskih strank razven soc. demokratov, ki so. zastopani že po Hrvatu Vit.N Koraču, ki ima skrb za socijalno politiko. O tej sestavi piše »Glas« z dne 15. decembra sledeče: S tem niso iskali v prvi vrsti najbolj zmožnih ministrov za poedine resorte; ministerstva so bila tako izbrana, da se strankam in skupinam, plemenom in pokrajinam omogoči upliv v vladi. Šli so za tem, da dobimo ne ravno močno (enotno) vlado, temveč bolj za reprezentativno vlado, namreč tako, ki bode viden dokaz,, da ob izvrševanju oblasti v državi sodelujejo vsi deli narod«, brez ozira na plemenske, verske in pokrajinske razlike. Seveda ta vlada ne bo primefna za praktično delo in da kot taka ne bo dolgo obstala, t oda za sedanji, moment, vko ustvarjamo temelj države, je potrebna. 1 Ce bi bila drugačna, bi imeli SC večje težkoče.r — Gre' torej zato, da Evropa vidi našo edinost, kajti nekateri naši prijatelji so že začeli sumiti p naši sposobnosti. O dr. Trumbicu danes list drugače sodi kakor pred par dnevi. Danes je zadovoljen ž njim, češ njega pozna ves svet kot Jugoslovana, in on se tudi najbolje spozna v razmerju proti Italiji, ve za prijatelje ' in neprijatelje. Mi priznamo, da bi vse to' o dr. Trumbicu kot pravilno veljalo, ako ni, kakor mislimo, podpisal tedanjega londonskega pakta. O tem pa še ni nobene gotovosti. Medtem pa je, kakor znano, Pašič odstopil. Zakaj in čemu, še ne vemo, ugibati pa' nečemo. Pašič je že večkrat odstopil, pa je vendarle spet ostal. V par dneh bomo* že več vedeli.
Kriza v novem ministrstvu. Iz vesti z Belgrada se še vedno ne da razsoditi, kaj je povzročilo nenadno krizo kabineta. Kakoršnje so že bile diference, ki so dovedle do krize, je po dahašnjih poročilih skoro gotovo, 'da se objavljena ministrska lista ne bo bistveno spremenila. Rešitev krize se pričakuje za č^rtek. •
Konferenca o italjanskl okupaciji v
Belemgradu. 15. t. m. so Ivkn Hribar, dr. Čok in Grisogono v belg^adsVi kazini poročali o zasedbi llaljanov v Sloveniji, v Trstu, Istri in Dalmaciji. Srbsko' občinstvo je pozorno poslušalo. Konferenca je zaključila 'z resolucijo, da. v Bel-gradu zbrani državljani Jugoslavije protestirajo proti italjanski zasedbi in se zaupajo vl^di kralja Petra I., da bode z vso odločnostjo odbil vsako seganje po naši ozemlji.
Stavka' v Trbovljah. V Trbovljah je izbruhnila nenadoma popojna stavka v pondeljek ob 2. popoldne. Vzrok stavki je neredno razdeljevanje živil in deloma-obnašanje nekih krogov, ki bi stvari lahko odpomogli. Rudarji niso dobili bele moke, cene slanini &o še vedno* bile nad 50 K itd. Rudarji zahtevajo večjo racijo moke, znižanje živilskih cen in še nekaj drugih stvari. Včeraj je bila posebna deputacija pri Narodni vladi v Ljubljani in je zahtevala ureditev teh vprašanj.
Dr. Masaryk o jugoslovanskem vprašanju. Med predsednikom Masarykom in italijanskimi oblastmi v Padovi se vrše pogajanja glede jugoslovanskega vprašanja. Predsednik se je izjavil, da je stališče nove jugoslovanske države zelo težavno, ker Srbija ne more priznati londonskega pakta, sklenjenega med * Anglijo, Francijo in Italijo v Londonu 26. aprila 1915, ker se je na teh pogajanjih sklepalo o jugoslovanskem vprašanju, ne da bi bila navzoča Srbija*, ki je na tem vprašanju najbolj interesirana. Srbija se drži le svoiih rimskih dogovorov, ki so za njo obvezni, 'če se uveljavijo londonski dogo-. vori, se mora Srbija obrniti do Wilsona, čigar načela se morajo uveljaviti. Anglija in Francija delujeta z vsemi silami na to. da se Italija od pove svojim, v londonskem paktu ji zagotovje-' nim pravicam.
Predsednik Masaryk v Italiji. Predsednik dr. Masaryk j« dospel I 7. dec. v tf im, kjer ga je na kolodvoru sprejel-sam italijanski, kralj Viktor Emanuel. Izkazale so se predsedniku češke republike vse vojaške časti, ki mu gredo. Dr. Masaryk je s svojim spremstvo^ gost italijanskega kralja. ’
Med Poljsko in Nemčijo so diplomatski odnošaji prekinjeni.
Osemurni delavnik v Nemški Avstriji. (Duhaj, 17. dec.) V tovarniških-, državnih, deželnih in občinskih obratih se je uvedlo osemurno delo.	/	\
Položaj v Nemčiji. Položaj v Nemč ji je vedno bolj opasen. Naraščanje protirevolucijo-narfiega gibanja na eni strani in boljševiške propaganda na drugi grozita pahniti Nemčijo v razmere, ki so se slabše kakor v Rusiji. Nihče ne ve. kdo pravzaprav vlada, nihče, koga naj uboga Javna var'uost je -vedno manjša. Poroča se, da bodo nemški delegati na mirovni konferenci prosili, da antantne čete zasedejo Nemčijo v svrho vzdrževanja mira in reda.
Nemške izgube Listi priobčujejo statistične podatke o nemškjh izgubah v vojni. Nemčija je imela 1,600.000 mrtvih in 4,064.000 ranjencev. Pogreša se 2,030.1)00, v vjetništvu pa je 618.000 mož.
Vojna odškodnina Nemčije. - Predsedniku Wilsonu so predložile antantine države svoje odškodninske zahteve prot.i Nemčiji. Zahtevajo 2M3 milijard vojne odškodnine.
Ogrska.- Obsedno stanje se je,. proglasilo po celi državi radi vedno bolj se množenih j ropov. V Kapošvaru je -vojaštvo, uprizorilo po- ■ grome na žide, oropalo trgovine in umorilo več ljudi. — Ogrski škofi so sklenili prositi papeža za pomoč Ogrski.
Na portugalskem so začeli stavkati usluž- ’ benci vseh železnic. Poroča se, da se jim pri-' družijo tudi delavci.
Mariborske novice.
Shod J. D. S. v Mariboru bo v nedeljo 22. decembra ob 10 predpoldne v "Narodnem domu Govorita ljubljanski župan dr. Tavčar in poverjeni* za prehrano dr. Vek. Kukovec j Včerajšnja bakljada se^ ni Vršila. Kakor smo izvedeli, vsled povelja g. generala Maister., Kedaj bodo cene živilom in blagu ■ sploh nižje? Splošno se pričakuje znižanje, cen. Vojna je nehala in sklep o miru ni več daleč. Vendar ostajajo cene potrebščinam skoro enake kot pred letom (jlni, 'če niso nekatere še | Višje Z ozirom na. to je Narodna vlada sklenila na predlog poverjenika za socialno skrb Ant. Kristana, da se začtie z vso energijo delovati za tem, da se cefte znižajo Na soboto dne 21. t. , m je sklicana v Ljubljano , enketa ■/. dnevnim : redom: ureditev blagovnih cen. K tej enkiti povabi poverjništvo za socialno skrb 6 zastop-'-nikov konsumentov, poverjeništvo za trgovino in obrt, šest zastopnikov trgovine in obrt’ in poverjeništvo' za kmetijstvo šest zasopnikov poljedelcev, vinograd nikov in lastnikov gozdov. —:-Upati je, da se s tem začne nekaj res dobrega za težkq preiskušune konsumente.
Tukajšnji magistrat je še v di o v nem-, ških rokah. Pri gospodi na magistratu je samo opažati neka. nervoznost. Bržkone se pripravljajo j na predajo. '
Blatne ulice so v Mariboru, kakor v kaki’ gorski vasi. Nihče sc ne briga za snaženje Prej so se vedno izgovarjali s pomanjkanjem ljudi, sedaj menda ta izgovor ne velja več.
Vrednost krone v Švici. Minoli teden je imela naša krona v Švici vrednost 28 centimov. Tako nizko še dosedaj avstrijska krona ni padla.	,
Opozarjamo občinstvo, da je vsak izver. blaga in živil iz naše države brez dovoljen a prepovedan. Obratno tudi Nemška Avstrija ne dovoljuje izvoza in se v\ši v Lipnici kontrola v vlaku. Nska gospa nam poroča, da so ji vzeli v Lipnici celo otroške igrače, katere je imela seboj za svoje male.
Mariborski nemški trgovci, ki so bili ves č;ts vojne oproščeni, in so si na ta način pomili žepe, med tem ko so slovenski trgovci služi i na fronti, so vedno jadikovali* da ni blaga. Sedaj pa naenkrat vidimo v izložbenih oknih polno blaga izza časov pred vojsko Ker jim je sedaj nemogoče drtbiti blago od zunaj, morali so imeti po magacinih skritega. Seveda je blago še presneto drago. Ali bi se ne dalo kontroljrati. kako drago so blago kupili ?
Hud sovražnik slovenske zastave je tukajšnji lastnik »dunajskega bazarja« H\valetz na Grajskem-trgu. Kljub .temu pa kliče s slovenskimi, letaki naše ljudi na svojo ..božično razstavo. Torej naš denar mu je dober, a naša zastava ga bode v -oči
Tiskarja Mostbocka so v to^ek popoldne proti kavciji izpustili iz preizkovalnega-zapora. PTeizkava zaradi veleizdaje se vrši naprej.
Tatovi, so udrli v noči na 14. deč. yma-gacin konzumnega društva in odnesli povojene svinjine, sladkorja in fižole v vrednosti okoli 30.00 K.
Vlom v vilo. V Qrubitschewo vilo v Kam- •
nici so.vlomih neznani zlikovci in odnesli posteljnine in perila v vrednosti 2500 Iv.
• garte za sveče se bodo izdajale v soboto 21. dec. samo proti izkazu hišnih list.
Prodaja jabolk. Od petka naprej prodaja tvrdka Himmler jabol a v zabojih. Kilogram stane 1 60 K.
Spreliga mizarskega pomočila “J&fr
cerkvenega dela. Ivan Sojč, kipar, Maribor, Reišer-
jeva ulica 26.	S—1
Lovski pes se je izgubil it
na 5. decembra na vožnji od Špilja do Maribora. Psica je rujavo-tigarske barve in ščetinastih dlak ter sliši na ime „Reka“. Kdor jo odda na postaji Pesnici dobi 200 krtn nagrade.	,	'	3—1
||Mn(|n_ ni>il!bal Večja množina, slovenskih ugodila pnilKa . trakov, finih možkih srajc,
več novih močnih vrec je na prodaj. V. Weixl, Maribor,-Glavni trg 22.
Razglednice,
govina IVANKA W EI X L, Maribor, Gosposka ulica 33.	2—1
nozir* dekla se sprejme takoj, r U^lrcZllIla Pogoji ugodni. Oglasi se naj v Carrteri-jeui ulici 3/1. nastr., Zapečnik. 3—2
Slovensko služkinjo, m. S
iščem za takoj. Magdaienska ulica 17, Regoršek.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom' in. premogom Sodnijska ulica 17
se priporoča .občinstvu.
haloga vsakovrstnih oblek za moške in fante v
veliki izbiri po zmerni ceni.' Točno izdelovanje po meti
Ignac Božič, Krojač, leoetttiollova cesta SL 34
Urar Franjo BureS, Tesetttiotlova cesta 39
prevziihje vsa popravila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna : Kari Rabitsch v Mariboru.