BOSlTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSKMEZNA ŠTEVILKA 1-25 DIN ? HILAVSKA POLITIKA IIZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znoša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—, — Uredništvo in unravtu Maribor, Raška cesta 5 poštni predrt 22. telefon 2326. Čekovni račun tt 14 335. — Podružnice■ Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornico — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopiti te ne vročajo. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali »glasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1 — mat oglasi, ki lužija v fdaUe namene delavstva trn nam e ii e ne e m. vsaka beseda Din OM Žtev. 9 t Maribor, sobota, dne 21. januarja 1939 • Leto XIV Ote in sin ali dva brata V svoji 11. štev. »Slovenec« zmagoslavno oznanja »somrak krivili bogov«, to je političnega liberalizma, ki je po »Slovenčevem« mnenju oče socializma in anarhizma. »Slovenec« seveda ne pove tega, da ob tem dozdevnem sornraku nikakor ne vstaja v Evropi njegova zvezda, temveč nov »krivi bog«, ki uporablja v boju proti političnemu katolicizmu vsa drugačna, brez dvoma manj mila sredstva, kakor liberalni »krivi bog« in njegov socialistični sin. Zato bi imel »Slovenec« najmanj povoda, da se veseli »somraka starih bogov«. Gospodom v Kopitarjevi ulici lebdi sicer pred očmi ideal Hlinkovih čepic na Slovaškem, ker so že pozabili na usodo Starhembergovih in Dollfusovih klobukov v bivši Avstriji. Pa danes ne mislimo debatirati s »Slovencem« o novih bogovih, temveč hočemo razjasniti zadevo s starimi »krivimi bogovi«, ki še vedno trdno stolujejo tako ono stran oceana, kakor v velikem predelu Evrope in sicer v njenem najkulturnejšem in gospodarsko najmočnejšem delu. Pri »Slovencu« so zamenjali rodovnik teh starih »krivih bogov«. Kajti liberalizem in socializem si nista oče in sin, ttmveč sta brata, spočeta že pred štiristo leti, rojena pa ob veliki francoski revoluciji (jakobinci — Babeuf!). Meščan 16. stoletja ni mogel več prenašati tega, da' bi mu neka avtoriteta po svoje krojila podobo sveta. V krvavih verskih vojnah, na grmadah reformacije si je priboril pravico, da si sam razlaga sv. pismo, osvojil si je svobodo verovanja in vesti. V nadaljnjih^ treh stoletjih so svobodoljubni meščani priborili splošno duhovno svobodo, svobodno tekmovanje vseh prepričanj in naukov, enakopravnost državljanov pred neodvisnim sodi-scem. Vsaka zmaga v tem štiristolet-nem boju za svobodo človeka je pomenila istočasno novo zmago člove-čanstva. To resnico priznava tudi citirani »Slovenec«, ko pravi: »Liberalizem je v svoji borbi zoper absolutizem plemiške kraljevine pravilno poudarjal pravice človeške osebe, ki ima v svobodni vesti in prepričanju ter dostojanstvu svoj lasten nedotakljiv svet.« Liberalno meščanstvo je pa hotelo priborjene pravice izkoristiti samo zase: države so druga za drugo dobivale Parlamentarne ustave, toda poslanci v Parlament se niso volili s splošno, enako volilno pravico temveč volili so samo tisti, ki so imeli premoženje in kolikor več premoženja je imel kdo, toliko več je odtehtal njegov glas kakor pri delniški družbi. Nov ^ družabni razred, proletariat, ie pa terjal enakopravnost tako v politiki kakor na socialnem področju. In tako traja od vseh početkov pravda med premožnim liberalnim in proletar-s0cialistič,nim bratom. To je K nr za PT).I‘1(> i7'vedbo človečanskih pravic, ki jih ie proglasila velika francoska revolucija. V tej pravdi je socializem najprej zahteval splošno in enako tajno volilno pravico. To ie bila prva in glavna zahteva angleških chartistov, francoski delavci so izvoievali to’ zahtevo 1848. leta na barikadah, tem geslom' je zrasla pod Lassalom močna nemška socialna demokracija, v znamenju te Parole je vodila več let boj socialna demokracija v bivših avstro-ogrskih deželah in v slovenskih krajih sta se Spočetka upirala-splošni in enaki tajni Španski problem zopet v ospredju O Španiji in za Španijo Francova nacistična vojska se je dobro pripravila na sedanjo ofenzivo proti Kataloniji. Imela je časa, da so jo založile nje dobaviteljice s potrebnim vojnim materijalom. Glavne nacistične kolone so oddaljene le še okoli 60 km od Barcelone. Francove čete napredujejo tudi ob Pirenejih ter hočejo zasesti mejo med Francijo in Katalonijo. Zanimivo je, da so sedaj pričeli razpravljati o španskem vprašanju najprej v svetu Društva narodov, včeraj v angleški vladi in v francoski zbornici. S tem postaja špansko vprašanje aktualno mednarodno vprašanje, ki ga povsod iako živahno razpravljajo in se pojavlja že tudi javno mnenje, ki ima oči-vidno simpatije tudi v odgovornih krogih. Tako so imeli v Londonu več dni velike demonstracije, ki so zahtevale orožje za Španijo. V francoski zbornici je poročal Bonnet o rimskih razgovorih in iz poročila se je razvila zopet debata o Španiji. Predsednik angleškega poslanskega kluba delavske stranke je pisal Chamberlainu, v katerem je zahteval ukinitev prepovedi za prodajanje orožja republikanski Španiji, češ, da se nevme-šavanje z drugih strani ne izpolnjuje. Toda Chamberlain je rekel, da zahtevi ne more ustreči, ker bi se sicer vojna podaljšala. Odklonil je tudi skupno akcijo Anglije, Francije in Amerike v prid Španije. Obljubil je pa, da bo privatne akcije v tem duhu podpiral. Madridska vlada je javila v London in najbrže tudi v Pariz, da se vmeša- j vojske v Katalonijo, da podpre kata-vanje nadaljuje. Vmešavanje opraviču-j Ionsko vojsko v obrambi proti prodira-je, da tudi republikanska vlada dobiva: nju nacističnih čet, ki bi rade s sedanjo orožje. Iz Madrida so poslali večji del ofenzivo dosegle odločilen uspeh. Španija pred Društvom narodov Republikanska Španija prenaša v vojni veliko trpljenje. Čuditi se moramo obrambi, ki se upira Francovi ofenzivi, ker ima razmeroma malo vojnega ma-j terijala. Po nekih vesteh se' republikan-! ska vojska pa le pripravlja na ofenzivo, j Istotako prihajajo vesti, da je republikanska vlada sklenila dogovor z Anglijo, po katerem namerava po končani 1 vojni uvesti demokratični parlamentarizem v smislu izjav, ki jih je že podal predsednik dr. Negrin. Iz Ženeve poročajo, da je na seji sveta Društva narodov govoril francoski zunanji minister Bonnet o poročilu mednarodne vojaške komisije o odpoklicu prostovoljcev iz Španije. Rekel je, da je odpoklic prostovoljcev prva naloga vseh držav, ki jim je kaj za mir. To je potrebno, da se doseže mir. — Francija bo še nadalje nudila človečansko pomoč potom Rdečega križa. Prostovoljci morajo zlasti zapustiti nacionalistični tabor. Zaradi pomiritve v zahodnem Sredozemlju mora v Španiji, ki je njega bistveni element, ostati status quo kot predpogoj pomirjenja.. K tem stališču ministra Bonneta pripominjamo, da je republikanska vlada že pred meseci pristala na odpust prostovoljcev. Za neodvisnost Španije se je zavzemal tudi pariški jugoslovanski poslanik Purič. Španski zunanji minister del Vajo je dejal, da sestoji španska republikanska vojska izključno iz Špancev, ki se bore za neodvisnost svoje domovine. To potrjuje tudi poročilo mednarodne komisije. Iz poteka rimskih razgovorov in razprave v Ženevi bi smeli sklepati, da pričenjata Francija in Anglija resno razmišljati, kako naj se napravi konec vojni v Španiji. Blum vodi akcilo za otvoritev Soanske meje Francoska zbornica je imela te dni skala večina zbornice. Drugi dan 18. veliko zunanje-politično debato, v ka- t. m. zvečer je govoril Blum na veliki teri je prišlo do dramatičnega nastopa ljudski manifestaciji v Parizu, kjer je med zagovornikom osi Pierreom Flaiv dinom. in med Blumom., ki mu je pio- ponovno pozval vlado, naj odpre špansko mejo. Grof Ciano na Bellu Obisk predstavnika Italije v Jugcslaviji. Italijanski zunanji minister grof Ci- ter politična in gospodarska vprašanja ano je prišel v Jugoslavijo na državno posest Bel je. Časnikarjem je grof Ciano izjavil na akeku, da njegov obisk potrdi prijateljstvo obeh držav. Med državama ni vec posebmh problemov, ki bi jih bilo še razčistiti. Govorili bomo o splošnih in posameznih vprašanjih naših držav. V razpravi bo> seveda tudi mednarodni. položaj, predvsem glede Podu-navja. Sredozemskega morja v zvezi s Chamberlainovim obiskom v Rimu, od-nošaji med Madžarsko in Jugoslavijo med Italijo in Jugoslavijo. V Rimu ni bilo nič sklenjenega. Ta.ko ugotavlja francosko in večji del angleškega časopisja. Razgovori so 'bili zato dobri, da so zvedeli Francozi in" Angleži, kakšno stališče ima Rim do španskega viprašanja. Francija je postala pozorna in je že ukrenila nekaj priprav. NemSki gospodarski minister napoveduje bolkot Zedinjenim driavam Gospodarski minister Funk pravi, da je Nemčija najboljši odjemalec blaga v Zedinjenih državah. Tega odjemalca Zedinjene države izgube. — Nesrečna mednarodna politična obveznost kakor tudi valutne mahinacije, ki najprej izključujejo gospodarsko stabilnost, so vzroki, da se ne vpostavijo dobri od- volilni pravici tako dr. Ivan Tavčar kakor Mahničev »Rimski katolik«. Vsepovsod jc to pravdo dobil socializem. In tedaj šele se je liberalna država spremenila v demokratično. Ostal pa je kapitalizem, njegov gospodarski sistem in nadvlada nad delovnim ljudstvom1. Vendar je ta politična pridobitev mnogo koristila delovnemu ljudstvu. Prej, ko so volili po cenzusu, po premoženju, so si delili oblast v državi in se borili med seboj samo bogati: kapitalisti, ki so se opirali na zlato, in aristokrati, ki so se sklicevali na svojo modro kri (glas krvi,!). Zdaj so pa morale meščanske stranke v tekmovanju z delavskimi dajati koncesije delavskemu razredu, ki je osvajal vedno več terena; V ta boj so posegli po vojni tisti, ki so mnenja da se da ukrotiti ljudi z metodami izpred pet stoletij. Ta boj je zavzel take oblike, da so nasprotniki demokracije napovedali križarsko vojno ne samo politični svobodi delavskega gibanja, temveč vsaki svobodi sploh, svobodi tiska, svobodi govora, svobodi znanosti, svobodi umetnosti, neodvisnosti sodišča. Zato pa bosta v boju za politično svobodo šla premožni liberalni in brez-posestni socialistični brat skupaj, čeprav ostane odprta njuna pravda za dediščino, za .preureditev gospodarstva. Ta skupnost je potrebna, da se obvarujejo tiste pridobitve, ki jih je postalo človeštvo deležno v štiristolet-nem boju. Ker le na teh pridobitvah lahko svet še napreduje. nošaji v gospodarstvu. Mi bomo dobili surovine in trg na Balkanu in v Turčiji. Ali hoče svet to politiko imeti? Čimprej pride do tega, tembolje bo tudi za druge. — l uHd fc tmi.tUj* i, ■ ja Zblliavanfe med NemCIJo In Poljsko Zagotovila Nemčije Poljski glede Ukrajincev. Z ozirom na ukrajinsko vprašanje je Poljska kolebala in ni vedela, kje naj si poišče zaveznike, da ne izgubi svoje Ukrajine. Po naporih nemške politike se pred petimi leti sklenjena pogodba med Poljsko in Nemčijo, ki je bila sklenjena za deset let, ne opusti, ker se je izkazalo, da ustvarja bolj in bolj ugodne odnošaje med obema. V manifesta-cijske namene pride ob petletnici pogodbe nemški zunanji minister v. Ribbentrop v Varšavo. Poljski listi pravijo, da je to nova faza pogodbe, ki jamči mir na vzhodu Evrope. Proračun mesta Sarajeva bo znašal v, letu 1939-40 38 milijonov dinarjev. Zastoj operacij na katalonski fronti Od 17. t. m. so položaj na katalonski fronti ni znatneje izpremenil. Republikanci so na umiku v nove obrambne postojanke, v takozvani barcelonski obrambni pas. Nacisti jim le polahko slede, ker je zadnje dni nastopilo slabo vreme, ki ovira nacistične operacije. Kolikor je razvidno iz nacističnih poročil, so napredovali severozapadno od Tarragone ob morski obali. Nacisti bodo gotovo poskušali še naprej prodirati ob morski obali, ker je tu pokrajina ravna in podpirajo prodiranje tudi njihove vojne ladje. V Estramadurl ni nobenih sprememb Tudi iz Estramadure ne poročajo ničesar novega. Nacisti so poskušali na par mestih s protinapadi, vendar niso uspeli. Ozemlje, ki so ga pridobili republikanci z ofenzivo, je v njihovih rokah. Doma U% fta si/etu Z delavstvom — ne brez nlega Ukrepi brez sodelovanja delavstva. V vsaki ustavni državi, ki priznava na demokratičen način interese držav-1 Ijanov, torej tudi interes raznih plasti prebivalstva, se običajno razpravlja o vsakem važnejšem zakonu, naredbi ali ukrepu, ki posega v interese teh, preden se uzakonijo ali uveljavijo. To je potrebno, da se varujejo posamezni interesi in da se kaže volja dobrohotne objektivnosti. Vem sicer, da je objektivnost v razredni družbi nemogoča, mogoče pa je, da se vendarle v anketah, posvetovanjih in razpravah omili najhujše krivice, če so zastopani razni interesenti. Vse drugače pa je, če se sodelovanju interesentov zapro vrata ter o različnih interesih sklepa birokracija ali pa le ena interesna skupina v državi. S takim enostranskim ravnanjem se delajo interesentom krivice, ki zbujajo obenem vedno večjo nezadovoljnost in odpor- nost. Mi imamo strokovne organizacije, imamo delavske zbornice. Uvedel se je pa običaj, da teh merodajna mesta ne vabijo k sodelovanju, čeprav imajo deloma zakonito pravico do aktivnega sodelovanja. Delavske zbornice in delavske strokovne organizacije se morajo potegniti za svoje pravice, zakonite pravice, ki jih imajo. Nihče nima pravice, da te korporacije prezira in tudi korporacije same so dolžne, da se potegnejo za svojo zakonito pravico do zastopstva delavstva povsod tam, kjer se obravnavajo vprašanja, ki vplivajo ali so v direktni zvezi s svoboščinami na eni strani in socialnimi pravicami na drugi strani. Borba za to pravico je danes ena najvažnejših nalog delavskega razreda. Tudi Jaoonska krSI mednarodne pogodbe »O odprtih vratih na Kitajskem.« V Washingtonu je 1922 sklenilo devet velesil pogodbo o odprtih vratih na Kitajskem, kjer so velesile ustanavljale od Kitajske neodvisne kolonije ali koncesije. Japonska je pričela boj proti tem koncesijam, češ, Azija pripada Azijcem. Anglija je že nekajkrat grajala Japonsko zaradi politike, ki stremi za odpravo teh privilegijev velesil, kar pa ni zaleglo. Sedaj je Anglija poslala ultimativno noto Japonski, v kateri zahteva, da ne krši tega mednarodnega dogovora. Akcija Anglije je izvršena oči-vidno sporazumno z Zedinjenimi državami, ki imajo enake interese v Aziji. Sumljivo je tudi to, da zbirajo Zedinjene države svojo mornarico v sosednjih morjih. Prihodnja seja narodne skupščine in senata so dnevniki pred meseci istvar tako napihnili bo verjetno dne 6. februarja. Do takrat bo ve-j in že tudi določili prage, po katerih bi aaj rifikacijski odbor 'narodne skupščine izdela?; verifikacijsko poročilo v ^veljavnosti mandatov v skupščini. »Ali so volilci dr. Mačka glasovali za revizijo ustave in za federacijo?« piše »Samouprava«, glavno glasilo JRZ. V svojih izvaja- motorni vlaki vozili? Eden, ki se bori proti Mačku in ga je »Slovenec« rad večkrat citiral, je Joe Matošič iz Zagreba. Mož je bil sedaj lobsojen radi prekoračenja silobrana in krive prisege. O bogu so razgovarjali in živeli po določilih njih prihaja list do zaključka, da bi ne po- svetega pisma nazarenci v okolici Sombora, menilo, ida je dr. Maček prevaral svoje volilce,' kakor so trdili pred sodiščem. Sodišče pa jih ako bi se isporazumel z ivlado brez revizije je 17 obsodilo vsakega na 180 dinarjev kazni, ustave. Zlasti radi tega, ker niti pet od sto ker so jih varnostni organi naznanili radi ne-Mačikovih v,olilcev nima jasnih pojmov o tem, ' dovoljenih sestankov. kaj je ustava in federacija. — o»—t-. *>* Jugoslavija dobi svobodno luko v Trstu. V zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji pišejo listi, da bo Italija najbrž odstopila Jugoslaviji del luke Vihar, ki je napravil mnogo škode, je divjal ta teden v okolici Maribora, Razkrival je strehe, metal opeko raz hiš in ruval dreves. Najhuje je bilo na Ptujski gori, kjer je vihar odnesel velik del strehe na božjepotni cerkvi v Trstu. Jugoslavija bo preko te luke lahko in Tazkril tudi župnišče, usmerila ves svoj blagoivni promet v inozem-1 Novi direktor mednarodnega urada dela stvo in iz inozemstva, ne da bi to blago bilo John G. Winiauit je prevzel z novim letom 1938 podvrženo carinjenju ali sicer kakšnemu pre-1 posle direktorja. Prejšnji ravnatelj Harold But- gledu s strani carinskih in dnuigih italijanskih oblasti. To vest so sprejeli na Sušaku in v Splitu z mešanimi občutki, ker Ibi ureditev svo~ ibodne luke v Trstu težko prizadela pomorski promet, ki se razvija preko 1/uik teh dveh mest, S tem bi bili dokončno pokopani vsi načrt', ki čakajo že 'desetletja na uresničitev in se nanašajo na to, da bi se osredotočila vsa pre- ler je lani v juniju mesecu prijavil oidstap s koncem leta 1938. Novi direktor Winaut je rojen 1889 in je razmeroma mlad. Po rodu ie Američan. V Ameriki je postal predsednik v državni anketni komisiji ob veliki tekstilni stavki v Ameriki 1934. Leta 1935. je bil imenovan za podravnatelja mednarodnega urada dela. Roosevelt je pa zahteval, da se Winaut komorska trgovina preko luk na Sušaku in v vrne v Ameriko, kjer je postal prvi predsednik Splitu. V -.itiMJlt p* l ► f *♦ l‘8 in Odprta vprašanja, V zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji se govori, da bo posredoval glede -ureditve od-nošajev med Jugoslavijo in Madžarsko, o čemer da je bilo govora že .v Budimpešti. V Bu' zavoda za socialno sigurnost, ki vrši izvajanje socialnega zavarovanja. L. 1936. se je Wina-ut zopet vrnil v mednarodni urad dela. Winaut je bil torej Rooseveltov svetovalec, ki je izdelal v Ameriki socialno zakonodajo in pospeševal zakon o delu (Neiw-iDeal), 'ki je tako dimpešti pričakujejo, da se bodo uredila vsa pomemben za ameriški socialni razvoj. Upati odprta vprašanja med Madžarsko in Jugosla-j da bo vreden naslednik prvega direktorja vijo. V čem obstojajo ta odprta vprašanja, listi Alberta Thomasa. Madžarska z Nemiijo Madžarski zunanji minister grof Csa-ky je bil povabljen v Berlin, kjer je razgovarjal o gospodarskih in političnih stvareh Nemčije in Madžarske. V Nemčiji so mu povedali, da žele gospodar- j ske stike z Madžarsko ter da Madžarska vodi v soglasju z Italijo Nemčiji in j romirjenju v Evropi posvečeno politiko, j S temi razgovori so srčni in prijateljski odnošaji med obema državama postavljeni na trdne korenine. Csaky in Hitler sta govorila tudi o nemški manjšini na Madžarskem, ki naj dobi vse svoboščine. Tekstilni delavci za novo kolektivno pogodbo Pogajanja v Ljubljani. Organizacije, ki so sklenile 1. 1936. kolektivno pogodbo za tektilno delavstvo, so jo odpovedale za 31. januar 1.1. Pogajanja so se že pričela. V zvezi delodajalcev tekstilne stroke je 42 podjetij, delavce pa zastopajo Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, NSZ in JSZ. ne pišejo. — hi« ii*. J*-1' * r *— - * - " Uvoz sladkorja. Iz Beograda javljajo, da bomo morali letošnje leto vendarle uvoziti okoli 1000, če ne iveč vagonov sladkorja, ker ga sami nismo dovolj pridelali. Za ta sladkor bomo morali seveda plačati devize, ki nlttiRff'-*' /.!»V f I K . !•. Po 400 dinarjev dividende na delnico bo izplačala Narodna banka svojim delničarjem xa 1. 1938. Dobiček banke je znašal 52.9 milijonov dinarjev. V zadnjih desetih letih je banka izgubila 184 milijonov dinarjev na posojilih, ki voljen socialistični kandidat s ^ 1 proti reakcionarnemu kandidatu, ki je dobil Bluni pri Daladieru. Blum je bil pri ministrskem predsedniku Daladieru. Interveniral je, naj vlada čim prej predloži zbornici zakon o amnestiji vseh privatnih in državnih uslužbencev, ki so bili kaznovani ob generalni stavki. Govorila sta tudi o zunanje-političnem oo-ložaju, ki narekuje složnost Francozov. Zato je pa treba popraviti protidelavske odredbe oziroma ukrepe. /macn francoskih socialistov. Pri nadomestnih volitvah v okraju Bordeaux je bil iz- 5429 glasovi jih je dovolila brez pravega pokritja raznim privatnikom. Po 60 para pri vsaki marki bodo izgubili nafti izvezničarji vsled padca vrednosti marke na naših borzah pri blagu, ki so ga izvodili v Nemčijo. —* Zadnje dni se oglašajo v listih zastopniki poklicev, ki žive od letoviščarjev in do- _ kazujejo, da bi Narodna banka morala držati se Že 20 1et brez kazni krši),o m trgap diplo- tečaj nemške marke in če še toliko doplača, 3940 glasov. Predsednik francoskega senata Jeaneny je rekel na otvoritveni seji senata: Na Francijo preže od zunaj. Zato moramo napraviti konec« notranjim prepirom in da imamo pred očmi duhovno edinstvo domoivvne. V Evropi, kjer Ali sl ie poravnal narol-nlno! Ako Se ne, stori tako| svolo dolžnosti ker sicer Nemci ne ibodto prišli rv naša letovišča, ako bo marka tako irtalo vredna. t‘ Motornih vlakov v Sloveniji zaenkrat ne bo. Zagrebška trgovska zbornica poroča, da se motorni vlaki v Sloveniji ne bodo uvedli zaenkrat, ker se niso poizkušmje vožnje obnesle zadovoljuje s poslanstvo z uspehom. Zagrebška jaivmost se je že vese- [ nem imperiju, lila, da se uvedo motorni vlaki na .progi Za-1 Konoplje primanjkuje. Evropska vojna indu-greb—Ljubljana—Jesenice, sedaj pa je padla i striia porabi ogromne količine konoplje. Sov-nada v vodo. Motorni promet na tej progi bi jetska Rusija, ki je doslej zalagala mednarodni bil potreben zlasti v letni sezoni. — Le če#nu I trg, je izvoz konoplje docela usitavšla. matski akti in mednarodne pogodbe, kjer je toliko moralnih pojmov izkrivljenih, kjer veljajo želje kot pravica, kjer vlada in od’oča sila — v tej Evropi je danes zelo ogrožen mir. Francija želi mir in stopa po trnjevi poti, da ga ohrani. Ne želi nobene tuje zemlje in se v svojem kolonijal- C. Nordhoff in J. N. Hall: 9 HURIKAN Terangi ga je mirno poslušal in izgledalo je, da bo dobro mišljeni nasvet tudi upošteval. Kljub temu pa Nagele vendarle ni bil docela prepričan o tem, da bi bile njegove besede napravile nanj kakšen vtis, Poznal je može s Tuamotov, zlasti še Terangija; zato jc imel le malo upanja, da se bo mladenič potrpežljivo podvrgel strogemu redu v jetnjšnici. Izkazalo se je, da je bila njegova bojazen utemeljena. Istega dne, ko bi bila morala jadrnica odpluti, je zvedel, da je Terangi ponoči ušel. Policijski predstojnik s še par svojimi ljudmi je preiskal jadrnico, tik predno je ladja dvignila sidro. Bil je zelo vljuden in se ponovno opravičeval. Toda izključeno ni, da bi se ne bil Terangi skril kje na krovu. On, komisar, vsekakor dobro pozna kapitana Na-gleja in ve, da bi v kaj takega nikdar ne privolil; pa tudi mladenič sam najbrž ne bi hotel povzročiti Nagleju kakšnih sitnosti... Toda dolžnost je dolžnost, in kapitan mora to uvideti! Stvar je bila v redu, gospod kapitan je to uvidel. Po prav tako temeljiti kot brezuspešni preiskavi iadje se je komisar ponovno zelo vljudno oprosti! in se podal na kopno. To je prvi Terangijev pobeg, katerega Vam moram omeniti. Štirinajst dni potem ko je bil ušel, so ga našli; kajti takrat je imel še preveč zaupanja v ljudi. Že dolga stoletja si niso bili prebivalci Tahitija in Nlizkih | otokov preveč prijateljsko razpoloženi drug napram drugemu. Nek lovec na divje prašiče visoko gori v dolini Punaruu je sprejel Terangija v svoj šotor in mu dal jesti, kmalu pa je spoznal s kom ima opravka. Lovec je povabil Terangija v svojo niso doli ob obali in ga, ko je ta spal, izdal policiji, tedanji vodja jetnišnice, zelo dostojen človek, je naložil Terangiju štirinajst dni poostrenega zapora, najnižjo disciplinsko kazen, ki je bila po disciplinskih predpisih mogoča. Govoril je z njim kot da bi bil njegov stric, kratko in malo, povedal mu je točno vse to, kar mu je bil rekel Nagele. Gotovo pa veste sam prav tako dobro, kot jaz, da poostreni zapor ne ostane brez vpliva na človeka- za mioža kot jc bil Terangi je to pomenilo neznosno muko. Pet dni je vzdržal, potem pa je vlomil ključavnico svoje celice in ponovno pobegnil v gorovje. , , Po štirinajstih dneh so ga zopet vlovili in mu podaljšali kazen na eno leto. Prvi zanimiv poskus pobega je tvegal, ko je bil dodeljen neki delovni koloni. Pobeg iz ječe je bila seveda druga stvar, ki je ni bilo mogoče tako milo kaznovati! Ko je prihodnjič zopet pobegnil, si je prilastil v jetničarjevi sobi vojaško puško in strelivo. Zivlje-nej v neobljudeni notranjščini Tahitija ni bilo lahko, i Rabil je puško, da je mogel loviti divje prašiče, toda oblasti so domnevate nekaj drugega, to je, da ima Terangi namen, da bi se s puško branil. Postal je za ljudstvo neke vrste romantična figura, takorekoč pravljična prikazen. Ker se je vedelo, da je oborožen, si ga je policija seveda lahko predstavljala kot nasilnega desperada, ki ogroža varnost gorskih predelov. Ko so ga ponovno vjeli, mu je bila kazen zopet podaljšana, to pot kar za pet let. Ne bi imelo pomena, pripovedovati vseh podrobnosti njegovih dogodivščin iz te dobe. Zadostuje naj vam, ako vam rečem, da je v prihodnjih petih letih osemkrat pobegnil. Pokazal je premetenost in istočasno zagrizeno odločnost pri zasledovanju svojega cilja, da bi si pridobil svobodo, da policija na Tahitiju kaj takega še ni doživela. V ječi bi ga bili mogli pridržati samo s sredstvi, ki bi, ako bi jih trajno uporabljali, delovala nečloveško; oblasti pa niso popolnoma pozabile malenkostnega vzroka, radi katerega je prišel za zapahe. Zaman so poskušali. da bi ga z grožnjami spravili k pameti. Komaj j je bil med jetniškimi zidovi nekoliko bolj prost, že | je našel nova sredstva in pota, da je pobegnil. Pre-bivalci Tahitja, četudi so ga vedno znova izdali, so gojili zanj neke vrste prikritega občudovanja in I zlasti mladina na otoku ga jc smatrala kot nekega junaka. Orožniki, ki so bili primorani slediti za njun v divjih, neprehodnih predelih, so ga videli seveda še vedno v drugačni luči. On jc bil, ki je izpostavil policijo zasmehu vseh otočanov. Med tem so mu povišali kazen na šestnajst let. (Dalie prihodnlil) 1 & HOŠiU Ucaiev TRBOVLJE IZ SEJE OBČINSKEGA ODBORA Dne 12. januajra t. 1. se je vršila IH. redna seja občinskega odbora. Navzočih je bilo 30 občinskih odbornikov, manjkalo jih je šest. , upa,i se je spomnil umrlega občinskega uslužbenca Juvana Valterja. „ Zgradba občinskega doma je, kakor je poročal župan s. Klenovšek, zagotovljena, ker je banska uprava potrdila tozadevni sklep občinskega odbora od 16. novembra 1938. Dom bo stal na občinskem zemljišču, nasproti občinskega kopališča. S tem je konec intrig in neutemeljenih prigovorov s strani protivnikov zgradbe občinskega doma. Občina je prejela 20 idejnih osnutkov za zgradbo občinskega doma. Nagrajeni so bili trije: inž. Ravnikar Edvard iz Ljubljane (din 8000), inž. arh. Sever tmlan iz Ljubljane (din 6000), inž. arh. Med-veseek Emil in dipl. teh. Kuglič z Ljubljane 'din 4000). Osnutki so razstavljeni v občinski Posvetovalnici do 26. t. m. Občinski odbor je sklenil podpreti akcijo stavbinskih delavcev, ki jo vodi Zveza stav-binskih delavcev Jugoslavije za spremembo uredbe o podpiranju brezposelnih delavcev, glasom katere so sezonski delavci izključeni °d Prejemanja brezposelne podpore, dasi v času zaposlitve vplačujejo prispevke za borzo uda. Mezde stavbinskih delavcev se gibljejo med din 2.50 do din 3.50 na uro in je popolnoma izključeno, da bi si tak delavec mogel kaj Prihraniti za dobo večmesečne brezposelnosti v zimskem časn. Prispevek za nakup pšenične moke za revne kmetovalce. Občinski odbor je sklenil prispe-v’ati din 1000 za nakup enega vagona pšenične moke za revne kmetovalce, nadaljnjih din ■000 pa občinskemu kmetijskemu odboru za uakup enega vagona koruze. Novoletna podpora upokojencem, občinskim revežem in brezposelnim. Občinski reveži in upokojenci dobe 50 odst. dodatek k redni mesečni podpori oz. nnkojnini kot božičnico oz. uovoletno podporo. Pa tudi brezposelni so domu za božič po din 40 in za vsakega družin-kega člana še po din 10. Dodatek občinskim uslužbencem. Za novo le-i S-1 spenilo izplačati vsem občinskim uslužbencem po din 1000 enkratnega dodatka, sklep pa morajo odobriti še nadzorne oblasti. . Dodelitev stanovanj. Občina ima na razpo-n * i? ?*anovanj, ki jih bo dodelila stanovanja potreonim strankam. Nadaljnje tri občinske “tovanjske hiše bodo dograjene v maju in Do tedaj na razpolago nadaljnjih 12 stanovanj. Skupaj je^ bilo zgrajenih v dobi županovanja s. Klenovška šest štiridružinskih stanovanjskih wViri bodo’ kakor zgoraj omenjeno, dogo-tOMjene v maju, za časa županovanja s. Si-terja pa je bilo tudi zgrajenih šest hiš s 24 stano\ anji. 1 oda še vedno ie premalo stanovanj in občina bo morala graditi še nove stanovanjske hiše. c ** *•-" ** *• .........- Raznoterosti. Obč. odbornik Pust je predlagal, da se izvrši popravilo ceste v Retje, ki jo je dolžna urediti TPD. S. Pliberšek pa je vprašal, kaj je s preložitvijo ceste pri cementni tovarni. Kdor se hoče zabavati. »Vzajemnost« prire-v aede'j°' dne 22. januarja ob pol 4. uri popoldan veseloigro z godbo in petjem »Smuk-smuk«. Pridite v »Delavski dom«, ako se hočete nasmejati. — Odbor. ZAGORJE OB SAVI Opozorilo volilcem Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da veliko število volilnih upravičencev ni bilo vpisanih v volilnem imeniku in zato tudi niso imeli volilne pravice. Posebno mnogo je bilo teh z Bevškega, Kisovca, Lok in Brezij. Ker se do 31. januarja t. 1. volilni imeniki izpopolnjujejo, naj vsi on1, ki so stari nad 21 let in stanujejo v občini že nad leto dni gredo na občino in pogledajo, če so vpisani, sicer pa zahtevajo, da se jih vpiše. S seboj je prinesti delavsko knjižico. UspeSno zaključeno mezdno gibanje v Samotni tovarni v Štorah 100 odst. organizirano delavstvo si jepriborilo 8 odst. povišanje mezd in dopust Štore, dne 18. januarja 1939. Že od 1. 1935. draginja stalno narašča. Delavstvo to dobro občuti, toda navadno je preslabo organizirano in premalo zavedno, da bi si razmeram primerno izboljšalo svoj položaj. Delavci v Samotni tovarni smo se organizirali 100 odstotno v Zvezi kovinarjev Jugoslavije (SMRJ) in smo tako povezani med seboj pričeli akcijo. Potom našega SMRJ smo predložili podjetju svoje zahteve. Stvar pa ni šla tako gladko. Podjetje je branilo svoje interese, mi pa svoje. Zato je bilo potrebno, da so se sestali predstavniki našega delavstva in podjetja trikrat na razgovore, predno je prišlo do sporazuma. Zadnja razprava se je vršila dne 17. januarja t. I. Navzoči so bili gg: sreski podnačel-nik iz Celja in tehnični ravnatelj ing. Ulaga, za delavstvo pa oblastni tajnik SMRJ s. Šov-l.ianski ter obratna zaupnika ss. Flis Ivan in Stojan Anton. Dosegli smo 8 odst. povišanje mezd in pa 3 dni dopusta za delavstvo, ki je do 5 let v tovarni ter 5 dni dopusta za delavstvo, ki je nad 5 let v podjetju. S tem mezdnim gibanjem si nismo samo izboljšali svojega položaja, ampak tudi utrdili svoj ugled pri podjetju, ki je imelo priliko prepričati se, da smo res enotni in solidarni. Mogoče se bodo iz tega našega primera kaj naučili delavci v sosednji železarni, ki spijo spanje pravičnega, kakor da je za nje vse v redu in vsaka organizacija odveč. Dokler bodo ondotni kovinarji poslušali nekega B., bodo pač živeli od milosti in drobtin, ki padajo z mize^ ubogemu Lazarju. Veseli nas, da imamo v Samotni tovarni žene, ki jim je petdeset let, pa se zavedajo pomena razredne strokovne organizacije, žalostno pa je, da o delavcih kovinarjih v železarni ne moremo kaj takega trditi. Pa ni treba misliti, da se v železarni ne da | ničesar napraviti. Da se, samo vztrajnosti je ! treba. Spomnimo se nazaj, na čase, ko so de-| lali v tej tovarni zavedni sodrugi, kakšna elita je bila to. Vzdramite se, mi iz Samotne pa vam bomo pomagali! Družnost! Preko 200 tekstilnih delavcev in delavk neprostovoljno počiva Tekstilna tovarna Bergmann in drug v Celju je že za časa krize v Češkoslovaški odpustila skoro večino delavstva, ki ga je bilo okrog 250, z izgovorom, da ne dobi potrebnih surovin od tam. Komaj so se delavci in delavke malo pomirili, pa je prišel s strani vodstva tovarne nov udarec. Zopet so odpustili nazaj sprejeto delavstvo iz motivacijo, da ne dobe zadosti surovin iz Sudetov, češ, da Češkoslovaška ne dovoli prevoza teh surovin preko njenega Celje, 16. januarja 1939. V tovarni je ostalo okoli 25 do 30 delavcev in delavk. Ostali pa tavajo sedaj sredi zime, brez sredstev in moledujejo za delo. Pri odpustu se ni oziralo na socialni položaj odpuščenih, ampak se je storila zopet velika so-cijalna krivica. Tisti, ki bi se še nekako preživeli, ker imajo stariše ali so s kmetij doma, so ostali na delu, drugi, ki pa nimajo pod milim nebom ničesar, so pa na cesti. Sedaj bi bila najbolj potrebna strokovna organizacija, pa jo vsled šikan vodstva in neza- ... , - “ I- .1 ’ oiwu. omuii ' 17UU l ' U ju 11 ozemja. Mi pa temu ne verjamemo, ker če vednosti delavstva ni. Upamo, da je to preprl- , Pi. ^ v osnove, bi jo lahko čevalen opomin delavstvu, da brez organiza- dobila tudi več. Mogoče je samo eno, da jo i cije ni zaščite in tudi ne pravice. Organiziraj- od tam ne pošljejo radi pomankanja surovin. I te se! LJUBLJANA PTUJ Delavski obrambni dopoldan se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja t. 1. ob pol 10. uri v dvorani »Vzajemnosti«, Panonska ul. 5. Govo-r|la bosta ss. dr. Avg. Reisman in urednik »Delavske Politike« Adolf Jelen o vsem tem, kar..dal,es naibolj zanima delavca iz njegovih zaščitnih zakonov. Ne samo delavci, tudi delavke, ki so najbolj zapostavljene, naj pridejo, 1 jS0 ravno delavke utrpele največ škode vsled nepoznanja delavskih zakonov. Delavci Pa naj pripeljejo s seboj svoje žene, čeprav niso v službi, da bodo tudi one slišale, kako je dandanes zaščitena delavska rodbina. Pa tudi sa odrasla delavska mladina spada na takšna Podučna delavska predavanja. Duševna zane-larjenost je največji sovražnik delavstva. SELNICA OB DRAVI sprotnild^so 6jJe( n,e(J>°.lžnost- Znani naši na-delavca Franca ?, ,» > • 1 1 • ‘ ^ spravil iz dvorane. Še pri vratih pa je ženska tožila, da so Kerecu roparji odnesli tudi misijonski križec in rožni venec in ga nato pustili pol mrtvega in golega sredi ceste v hudem mrazu. Nam se je zdelo vse to skrajno čudno in neverjetno, ker ne razumemo, kako da bi imeli takšni roparji, ki so baje Kerecu tudi razparali trebuh, še zanimanje za rožni venec in misijonski križec. Predvsem pa nas zanima, kako da more ta ženska celo po sodišču nabirati prispevke, ne da bi pokazala potrebno oblastno dovoljenje. Povrh tega pa vsako leto najmanj enkrat prihajajo take ženske nabirat za g. Kereca in vsako leto pripovedujejo kake strahotne zgodbe, kako so nepoznani roparji napadli g. Kereca, ki je le za las ušel smrti. Kako, da se ravno g. Kerecu dogajajo vsako leto enkrat take strahotne reči? Mislimo, da bi bilo umestno, če bi oblast stvar preiskala, ker smo delavci s podobnimi takimi in drugimi zbirkami že itak preobremenjeni. GUŠTANJ CANKARJEVA SPOMINSKA SVEČANOST Preteklo nedeljo je guštanjska »Vzajemnost« priredila svečanost v spomin Ivanu Cankarju. V predavanju je očrtal lik Ivana Cankarja s. M. Mencej iz Šoštanja; nastopili so še: jeklar-niška godba, pevski zbor in igralci »Vzajemnosti« z recitacijami in s 3. in 5. sliko iz kolektivne drame »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Velika dvorana je bila polna ljudi, katerim se je vtisnila v srca podoba Ivana Cankarja, kakor ga je pokazal Mencej: borca za pravico ponižanih in zatiranih, upornika proti krivici in laži, katerega vsaka beseda, ki jo je napisal, je kakor kaplja njegove krvi, ki jo je dal za boljšo bodočnost svojega naroda. JESENICE Občni zbor SK »Kovinarja« se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja ob 3. uri pop. Dnevni red zelo važen in je udeležba za vse člane dolžnost. — Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. Občni zbo*- se bo vršil v »Delavskem domu« na Savi. Izredna skupščina Bratovske skladnice se bo vršila v nedeljo, dne 22. januarja t. 1. ob 10. uri dop. v srednji dvorani »Delavskega doma«. Skupščina je zelo važna zaradi odločitve zgraditvi nove bolnice Bratovske skladnice, o potrditvi izbere sveta in o nakupu tega sveta. Vsi skupščinarji naj se te skupščine udeležijo, da bodo lahkp sodelovali pri tej važni odločitvi za jeseniško delavstvo. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek ob 8. uri /v. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm 13 stolov« z H. Ruh-rnannom in H. Moserjem v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film in Pararnountov zv. tednik. — Sledi »Zloraba zaupanja«. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Del. kolesarsko društvo, podr. Pobrežje vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 22. januarja 1939 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Kren (Klemenšak) Pobrežje. — Družnost. Zvočni kino Pobrežje, 21. in 22. jan. velefilm zelo napete vsebine »MED DVEMA ZASTAVAMA«. RUŠE Žalostna preselitev revne vdove. V naši občini živi že od novembra 1919 delavka Terezija Vigec, kateri se je leta 1929 v duševni razrvanosti obesil mož, tovarniški delavec in jo zapustil s tremi otroci brez sredstev. Tere-zja Vigec pa se je kljub temu pošteno trudila, da se vzdrži v življenju in ie v vsej skromnosti s pridnim delom pri posestnikih vzdrževala sebe in tri otroke. Ena hčerka je med tem odrasla in že služi, tako da ima še vzdrževati dva otroka v starosti 9 in 14 let. Ženska je torej pridobila v občini že avtom.itiC no članstvo, ker je prebivala tukaj skupna 7. ko dovoli velik nemški narod, ne pa mi. Bilanca naše zunanje trgovine bo toraj v letu 1939 zelo odvisna od tega, na kak način se bo rešilo pri nas židovsko vprašanje. Zapad razume. da ne moremo vzdrževati vse židovske emigracije iz Nemčije, Madžarske in Poljske, toda čaka, da bomo rešili te probleme s taktom, brez odvišnega hujskanja in kričanja. Sirite naS list! Zadnje vesti vse druge delavske zahteve, dasi si silno skromne. Izg-leda, da bo z 31. januarjem na stopilo v tekstilnih tovarnah breztarif no stanje. To seveda ne bo niti v inte 15.000 tekstilnih delavcev In delavk brez tarifne * ' pogodbe ^ Ljubljana, 20. januarja 1939. Pogajanja, ki sp se vršila v Ljubljani radi sklenitve nove kolektivne pogodbe za delavstvo v tekstilnih tovarnah so bila prekinjena. Podjetniki odkla- resu 15.000 delavcev, pa tudi ne pod njajo vsako povišanje mezd, pa tudi [jetnikov. Železni pas okoli Barcelone, v razdalji okoli 15 km, grade na posebno odredbo vlade. Tak železni pas je zgradil tudi Franco okrog Bur-gosa. Barcelona torej še ne misli na predajo. Predsednik nemške nar. banke dr. Schacht je bil 19. t. m. odpoklican s svojega mesta in bo baje poverjen s posebnimi posli. Mesto dr. Schachta je prevzel trgovinski minister dl Funk, ki pa ostane tudi še za naprej ministe., Volitve v deželni zbor v Podkarpatski Ukr2» lini bodo 12. februarja. Volili bodo 32 poslail cev. Čehi bodo postavili lastno listo. Vse smučarske tekme so odpovedane, kei je odjuga pobrala sneg. Delavski pravni svetovalec možem že čez 10 let, na vsak način pa bi dobila domovinsko pravico v kratkem tudi radi tega, ker je po moževi smrti že sama prebivala v občini čez 9 let in bi imela jeseni tudi že sama 10-letno bivanje v občini. Tega pa so se menda nekateri socialno čuteči Rušani zbali in se trudili pri občini, da bi revo spravili še pravočasno iz občine proč. Kam naj reva gre, seveda nihče ni pomislil. Tam, kjer je bil poprej mož pristojen, v Št. Vidu pri Ptuju, vdova Vigec ni imela nikogar več. ki bi skrbel za nijo in zato tudi tja ni hotela iti. V sredo zjutraj pa je naenkrat prišel pred hišo g. Ivan Jug z gospodom Nekrepom in sta izjavila, da bosta imenom občine s tovornim avtom trgovca Požarja odpeljala Vigečino pohištvo v Ši Vid. Govorjeno, storjeno, čez dobro uro ie bilo stanovanje Terezije Vigec že prazno in avtomobil je z njeno ropotijo oddrdtal proti Št. Vidu. Tukaj so ji pustili le še drva in krompir, katerega s.i je pridelala na najeti njivi. češ da si mora to sama odpeljati. Sirota Vigec je za enkrat našla zatočišče pri kovaču Lopiču Jožefu, kjer je v poletju delala in se je radi deložacije pritožila na sresko načelstvo. Dvignite knjige »Cankarjeve družbe«. Nekateri naročniki še niso idlvignili knjig »Cankarjeve družlbe«, ki so jih naročili potom poverjenika s. Janko Frica. Poverjenik opozarja vse prizadete, da takoj dvignejo knjige, ker jih bo sicer poslal v Maribor, kjer knjig primanjkuje. Odpoved in napačno izpričevalo Vprašanje: Bil sem zaposlen v nekem podjetju več kot en mesec, pa so mi pozneje odpovedali na tri dni. Razen tega so mi v delavsko knjižico vpisali, da sem bil dninar-zidar, kar pa ni res. Ali lahko zahtevam popravo izpričevala in mezdo za 14-dnevno odpovedno dobo? Odgovor: Lahko zahtevate oboje. Če Vam podjetje ne bo hotelo zlepa izplačati mezde za 14 dni, odnosno še za preostalih 11 dni odpovedne dobe in Vam popraviti izpričevala, ga lahko tožite. Nezgodna renta (Konjice) Vprašanje: Moj mož se je pri delu v podjetju smrtno ponesrečil in sicer se je zastrupil na roki. ter je na posledicah tega za-strupljenja umrl. Ali imam pravico do rente za se in za otroka? Odgovor: Prijavite zadevo okrožnemu uradu za zavarovnnje delevcev, ki Vam bo priznalo rento, če je smrt Vašega moža smatrati za posledico obratne nezgode. Zasilna pot (Zabukovca) Vprašanje: Kupil sem parcelo, na kateri nameravam postaviti hišo. Do te parcele ne vodi nikaka javna pot. Prejšnji lastnik pa je hodil in vozil poprej že 10 let na to svojo parcelo in z nje preko sosedovega zemljišča, kar pa sedaj sosed meni zabranjuje. Ali lahko prisilim, da mi dovoli pot? Odgovor: Če do Vašega zemljišča ni nikakega primernega dohoda, Vam je v smilj slu zakona o zasilnih poteh dolžan sosed doji voliti pot za hojo, gonjo živine in tudi za vož« nje, v kolikor je vse to potrebno za primerno rabo Vašega sveta. Če Vam sosed poti ne do?‘ voli prostovoljno, napravite prošnjo na pri' stojno okrajno sodišče, ki bo razpisalo razr pravo na licu mesta in izdalo nato v stvari odločbo, s katero bo soseda prisililo, seveda proti primerni odškodnini, ki jo bodete morali plačati Vi, da Vam dovoli zasilno , pot. Zzstarel dolg (Hrastnik) Vprašanje: Pri nekem trgovcu sem S'_ že v letu 1930 zadolžil in sem mu plačal tega leta tudi zadnjič na račun. Trgovec me je: r\ozne.ie opominjal, on sam pravi, da tudi še v letu 1935, o čemer pa jaz ničesar ne vem in mi sedaj naenkrat grozi s tožbo. Ali bom mo' ral plačati? Odgovor: Ako dolga v zadnjih treh letiff niste niti priznali niti plačali ničesar na ra» čun, bo morala biti trgovčeva tožba zavrnje-? na, ker je terjatev zastarala. S samim oporni^ nom tudi, če bi bil izvršen v zadnjih treh le' tih, zastaranje ni bilo prekinjeno, . ker je zj prekinitev zastaranja potrebno, da dolžni' dolg prizna ali pa, da upnik vloži tožbo. Kino Dom • Celje 21. januarja »Grofica VValevska. 22., 23., 24. in 25. januarja »Gospa Milijonarka*. 26. in 27. o januarja »Človek iz Eden bara«. — Vsaki teden novi Popej.__________________________ Književnost Koržetove Uudske igre so se priljubile tudi ameriškim Slovencem; meseca novembra so igrali Koržetovo »čigav je grunt« v Milvvau-keju, sedaj v januarju pa isto igro v Čikagu. Obetajo se predstave še drugod, Korže je sedaj gostilničar na Bregu pri Ptuju. Pisateljevanja pa kljub temu ne bo opustil, kolikor mu bo dopuščal čas: zaupal nam ie, da pripravlja novo ljudsko igro, z zelo zanimivim, sodobnim sižejem. Krožek hrvatskih književnikov Medžimurja, Podravine in Zagorja je v petek, dne 13. t. m. priredil v Varaždinu literarni večer, na katerem so čitali svoja dela sledeči književniki; Mihovil Pavlek Miškina (kmečki pisatelj samouk), St.iepan Banek, Stjepan Bence, Stiepan Galinec, Stjepko Ostroški, dr. Bruno Steiner in Vilko Ivanuša, ki ga poznamo po njegovih prispevtkih v »Svobodi« in v Cankar.ietvem koledarju. Dela teh pisateljev se odlikujejo po socialnem in svobodoljubnem duhu. Da se kljub današnjim neprijaznim časom aktivno udejstvujejo, je vredno zanimanja in pohvale. Frizersko valenko sprejmem tako Pirc Šell, Maribor Rotovški ti He vemo ne ute - ne dneva. V zadnjem času ie »KARITAS« med drugimi izplačala cele zavarovane vsote ob smrti sledečih članov in članic: i • Kogovšek Franc, Šk. Loka, Poljanska 13; Marinšek Neža, Ruše 114; Kirbiš Franc, Zerkovce 40; Tratnik Marija, Zagrad 79, p Celje; Kocelj Anton, Vodice 62; Petrič Ana, Gradac 97 pri Metliki; Sever Marija, Črnuče 3, p. Ježica; Kristan Franc, Vrba 2, p. Žirovnica; Orehovec Martin, Celje, Gosposka ulica; Sinko Ana, Dragotine! 31, p. Sv. Jurij ob Šč. Vasle Marija, Podvin 5, p. Polzela; Kolman Ivan, Turnišče 55; Šink Ivana, Stražišče 51; Bano Regina, Metlika 1; Oblak Jakob, Topol 10, Begunje pri Cerk.; Blažič Janez, Hom, p. Št. Janž; Roblek Gregor, Zgornja Dolina 104, p. Tržič; Razlag Jožefa, Ljutomer 53; Lederer Ana, Počehova 4 pri Mariboru; Rozman Jurij, Ravne 7, p. Boh. Bistrica; Šket Marija, Sv. Tomaž 16, Šmarje p. Jel.; Podlipnik Franc, Boštanj 35; Repinšek Ana, Celje, Ipavčeva 16; Masten Marija, Maribor, Kopitarjeva 12; Seglič Neža, Zgornja Hudinja 37, p. Celje; Volčič Marija, Jesenice, Podmežakla 35; Menard Janez, Fužine 5 b: Aleš Marija, Rašica 13; Dornik Marija, Nevlje 26, p. Kamnik; Bregar Marija, Šmartno pri Litiji 17; Kokalj Jera, Stražišče 94; Parkelj Marija, Mirna peč 20; Ločičnik Ferdo, Celje-Gaberje, Lastni dom 2 Voršič Amalija , Celje, Dečkova 1; Šentjurc Peter, Studence 34, p. Hrastnik; Poberšček Fr., Ljubljana, Cesta 29. okt. 5; Vrhovšek Terez., Dobrina 18, Loka p. Žusmu Pletz Pavla, Ljubllana, Pred škotljo 6-II; Matoš Apolonija, Studenci pri Hrastniku; Toš Neža, Brengova 32, Sv. Anton v Sl. g.; Prašnikar Alojzij, Golčaj 1, p. Lukovica; Celarc Jera, Vnanje gorice 6, p. Brezovica; Soklič Marija, Ljubljana, Sv. Florjana ul. 35; Kunstlj Leop., Podlog 31, Sv. Vid p. Planini; Čeč Martin, Brunška gora 6, p. Radeče; Ledi Maks, Celje, Gosposka 1; Škrabi Alojz, Maribor, Kreinpljeva 8; Semlič Ignac, Lokavec 28, p. Marija Snežna; Brenkuš Anton, Zg. Besnica 59, p. Kranj; Hegeduš Jožel, Petanjc 72, p. Rankovci; Štirn Nikolaj, Zapoge 22, p. Smlednik; Terdin Franc, Lačna gora 34, Oplotnica; Jošar Štefan, Mur. Sobota, Aleksandrova 7; Helmicii Marija, Dvor pri Žužemberku 14; Čmak Jožefa, Gomilsko; Toporiš Marija, Tržič, Ljubeljska 31; Stefanclosa Uršula, Vrh 19, Sv. Rupert na D.; Dolenc Ciril, Ljubljana, Tavčarjeva 12-1; Topolnik Marija, Murščak 3, Slatina Radenci; Šolar Ana, Dražgoše 79, p. Železniki; Burkelc Matija, Kaplja v. 44, Št. P. p. Preb.; .Majcen Blaž, Radeče pri Zid. mostu 65; Podgoršek Ivana, Ljubljana, Križevniška 9; Pohar Marija, Črnivec 18, p. Brezje. Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti sledečih zavarovancev; Sirovan Terezija, Stara vas 64, ker je umrla za opeklinami; Žirovnik Jera, Britof 20, p. Kranj, ker se je pri padcu po stopnicah udarila na sence in zaradi tega kmalu umrla ter Zupan Franc, Hrušica 45, p. Jesenice, ker se je po nesreči udaril na roko in je po 10 dneh zaradi zastrupljenja umrl. Brezplačno zavarovalno vsoto je KARITAS Izplačala ob smrti 13 letne Doroteje, hčerke pri nas zavarovanih staršev Jamšek Albine in Marjana Iz Ljubljane. V decembru 1938 je »KARITAS« izstavila 1.394 novih zavarovanih polic >«« 99 KARITAS1 99 KARITAS ft« Maribor, Orožnova ulica 8 Ljubljana, palača Vzajemne zavarov. I« k*nttrti) itd*!* In ar*tal* A4*U Jelen * Martfinru. ~ Tt*k*: ljud»k* tiskarna, 4. 4. i Mariboru predstaritell Viktor Eržen * Mariboru.