ZZ. tfnlTla._________________ IIMIM i wMi.g.)—|i lll?. ______________________Ltetn. ^l^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^S^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^H ^^^^^^H^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^H ^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^E ^^^^^1 l^^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^B ^^^^^^I^^^V ^^^^^^^^B ^^^^filKSl^^lr ^^^^vuS^vEgE^^^V ^^^^^^K »SoreocU Narod' Ttlfa pe pottli n Avvfao-Ogrslio: . u N«mOjo: erfo !«to skuptj sftprej . K 28'— I ćelo Uto naprej . . . K 3»— pol lcU - * ... 14"— I * ^_ . . . Ctrl Ictt I ^ . . ^ 7'- I " Amerlko i. vse mm ki-atoar: 1 aun vteok, fcv 63 mm Urok prottor: talent po t vinM dvalnt po 7 vta.t trlkrtt po • v. PotUno (eoak prostor) 16 vfn.t part« hi Mhval« (enak proitor) 10 fta. Pri rečjih tuMrdjah po dofovorn. Na pismena naroftla br«r istodobne vpostatve naročaine te ne oztra. „lt*r*4aa Uskanui" t •*»!»« M. 81. UpravnHtvu naj »c poitljijo naročnifte, reklamacije, insarati Ltd., to je admtaUtratirae stvari .Slovenski Narod* velji w M ubi Jani doctsvljea im dom ali £e se hodi panj i ćelo »«to Mprel . . . . K *»40 I fa«rt leta . ..li. fr«0 pol leta...... 13*20 | na meaec „ . . . . 9 2*20 ——— PttiMNM Aterllkai w\\m tO vtaarfev. ■ i - Dopisi naj m frankirajo. Rokopisi te oe vračala OrfttnUtToz bailara iUm 44. 5 (v pritilčjii Icvo.) telftfon *t 34. Dima], 26. januar ja (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Na južnom krilu armadne fronte general obersta nadvojvode Jožefa smo odbili v dolini Caslnu romunski sunek. Eden naših letalcev je 23. t. m. pri Kimpolungu v zračnem boju se-strelil rusko letalo. ITALIJANSKO IN JUGOVZIiODNO BOJIŠČE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalncga Štaba pl. H 6 f e r , fml. fleito ufadno oiaolo. Berlin, 26. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroća: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Na zapadnem bregu Mase so za-fririšali v odseku generala Infanterije von Francoisa pod poveljstvotn ge-neraJiajinania von der Bone prefz-ku&eni west?a!$ki in ue'i bađensklh polkov, ki so jih učinkovito podpirail artiljerija, pljonirji in motelci min, franeosko višfno 304 v širini 1600 tn. V boju na nož na pest je utrpel •ovraŽnik krvave izgube ter ]e pustil ' okroglo 500 vjetnikov, s tem* 12 čsst- I nikov in 10 strojnih pulk v naiih ro- ] kah. Ponoći so izvršili Francozj pro- j tinpp^d, ki se je ponesreči!. Na obeh J straneb napadenih tečk so imela pod- • vzetj2 ra Mort Homme m severovz- | bodno Avocourta zaželjeni uspeh. VZHODNO BOJISCE. Fronta generalleldmar-žala princa LeoDolda Ba« v a r s k « 2 a. Bof! ob rek! Aa so prinesli tud! TČersJ nai>adaiočini vzhodnoprusklm đlvfzijam popolen uspeh s tem, da so | bile osvojene nadalfne ruske ^ozicile | na obeh stranch reke. Na vzhoćnera brejcu so se poresrečiH sitni sovrazni i pro*!suflkt VJetih je bilo 500 sovrai-nlkov. Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa. V gororfu Beračke smo odbili t dolini C a sinu napade več rornuoskih kompani]. Armadna fronta general feldmariala von Macken- sena. Nlčesar noveira. MAKEDONSKO BOJISCE. Pri Bujuktas na pobo^ffh Moffle-ne so bolgarske &*te odbĐe sun«k srbskihsJL Prvi gtneraini krartirni moist«r v. LndtndorfL flem^o večerao poraHlo. BeroUn, 26. janutrja. (Kor. w.) V/otffov urad ^poroća % iinutrjt ivečer. Na zapadnem br#f n Mo-tt imo zavrnili franeoske napade, ob rtkiAaparask« protinapadt. Slovenci U/ilsonu. Pismo drla. ŠL^teriiča zunanjemu ministru. V odgrovoru »sporazuma« pred-sedniku Zedinjenih držav, v katerem odkiunjajo naši sovražniki VVilsono-vo povabiio. naj se lct:jo vprašanja miru, je meci od »sporazuma« naveden irm cilji njegove vojske navedena tuđi »oprostitev Lahov, Slovanov, Romunov, Cehov in Slovakov od tu-jega gospodstva.« To je napotilo deželnega glavar-ja dr. S u s t e r š i č a, da *e poslal ministru vnanjih zadev grofu Czerni-nu sledeče pismo: Njegovi ekscelenci vi sok o rod n em u gospodu grofu C z e r n ♦ n u, Njega Veličanstva tajni svetnik, c. in kr. mi-nister za zunanje zadeve in cesarske hiše itd., itd., itd. Dunaj. Odgovor »sporazuma« g. W«lso-nu, v katerem se navaja kot vojni cilj naših so'vražnikov tuđi osvoboditev avstrijskih Slovanov od »tujega gospodstva«, se mora po mojem mne-nju pravilno tolmaČiti tako, da se rr.zume pod »Slovani* pravzaprav Ju^roslovans, ker so Čehi in Poijaki itak nosebej omer.jeni. To m? daje povod, da naprosim \'aŠo ekscelenco, da blagovoli gosp. pred?sdniku. če^ar plemenit korak za povrnitev rr.iru je pri osrednjih drža-vrh naše! tako lojalno razumevanje, sledeče sporočiti: Slovenski narod protestira z vso odločnostjo proti temu. da se ga v noti »sporazuma« inplicite izrablja kot povod nadalje van i a te ostudne vofre. Slovenski narod ne živi pod nobenim tujim gospodstvom, temveč vod dednirn gospodstvom habsburške dinastne. kateri je vdan z nikdar vsahl.-vo ljubeznijo in z neomaiano zvestabo, kar se je tuđi z deistvi dokazalo v tej vojni na vseh bojišcMh. Pač pa hoče sporazum hrvaško - s!o-venskemu narodu tuje gospodstvo vsilfti, ker hoče kot prlpoznano veliko hrvačko - slovenskega o^emlja nridmžiti delorna Srbiji, delorrm Italiji! Hrvaško - slovenski narod zasle-dvilc svoje 'nt-re^e in ide^e edi^o !e j v okviru habsburške monarhije in je | vnet z neomai»nfm zaupanlem za to ; sttroslavno državo in njenega pre-| "zviSenega vladsrja, pod katerega *?7.}nm samo hoče fiveti. UpraviČen sem to izjavo podati tako kot načelnik »Slovenske ljudske stranke na Kranjskem«. najmo-Čnejše strankine organizacije avstrijskih Ju-goslovanov, kakor tudl v imenu vseh Slovencev kranjske dežele kot njen avtonomni glavar. Vrhutega sogla-šam z notoričnimi čustvi ceiega hrvaško - slover.skega naroda^ v katerega najsprednejših vrstah se borim in delujem v javnem življenju skoraj tri desetletja, Sprejmi Vaša ekscelenca zago-tovilo mojega najpopolnejšega vele* spoštovanja in odkritosrčnega či-slanja. Dr. Ivan Susteršič glavar vojvodine Kra.njske. Pismo drja. Koro^ca grofu Czernlmi. Poslanec dr. Koro5ec je kot načelnik hrvatsko-slovenskfi^a drŽav-nozborskega kluba poslal 19. t. m. zunanjemu mmistru grofa Czerninu sledeče pismo: Vaša ekscelenca! Kot načelnik hrvatsko - slo\enskega kiuba imam čast v imenu hrvatsko-slovenskega naroda, ki ga zastopa klub. VaSo ckscelenco zagotoviti, da je hinavsko zagotavljanje entente mi^tru WU-sonu radi osvoboditvo Slovanov v Avstriji vzbudilo pri Jugoslovanih le ogorčenje> ker je na5 hrvatsko-slo-venski narod kakor vredno, tako tuđi sedaj trdno in popolnoma odločen t sili in smrti ostati zvest in vdati mo-nsrhiji preiasni babsburšTci vladarski hiŠi. Zajedno pros;m Va^o ekscelenco. da rx)!jubno po lastnem-prendarkn norah:te to na*o 7P2fotovitev. Z iz-ra7oni najvdanejš*?a vdespoštova-nja dr. K o r o S e c Wilscn ne dob! odgovora. Ojrski rninistrski predsednik grof Tisza sr je o Wilsonovem ock>-ročilu ameriškemi! senatu izrekel si-cer previdno. a vendar nekako dobrohotno. Oficijozni »Pester Lloyd« pravi, da je Tiszova izjava nov dokaz, da so centralne države tuđi sedaj še od-očene nadaljevati svoja pri-zadevanja za dose^o pravlčnega, njihov: časti primernega miru. Zato je grof Tisza, ki je seveda govoril 5TX>razumno z ministrom zunanjih del, delorna prizna! V/iisonove nazore in sicer zlasti glede svobode na morJTi in narodnostne^a principa. V tem o^iru je dal grof Tisza dosti jasno pojasnilo npriranfa. kf velia v Av- stro-Ogrski glede varstva narodnost-nega načela. Pod temi pogoji se je daJo glede teh točk pribiti soglasje med nazori Avstro-Ogrska In to *o-glasje je dovolilo, da je mogel grof Tisza izjaviti, da je avstro-ogrska vlada pripravljena, nadaljevati ix-menjavanje misli o miru z vlado Združenih držav. S tem pa je izrečena samo principijelna pri pravi jenost in bila bi pcpolna zmota. če bi se iz besed grofa Tisze izvajala dana-merava A vs t r o- O g r s k a na VVilsonovo sporočilo senatu odgovoriti z določ-nim d \ p 1 o m a t i čn i m korakom, morda s kako noto. Kaj takega ni nameravno, že ker je Wil-sonova poslanica namenjena samo ameriškerrru sermtn. flngleški odgovor Ufilsonu. Poročali smo še na kratko o govoru angleškega ministra Bonar Laura na zborovanju v Bristolu. Sedaj razpošilja kor. ur. obširnejle poro-čilo o Lawovlh izvajanjih, o katerih pravi Reuter, da tvorilo po vsej prl-likl odgovor angieškcga kabineta na VVilsonovo poslanico. Konec vojne je mir — pravi Bonar Law. NemčUa nam Je poslala mN rovno ponudbo, kakor je to sama Imenovala. Nato je dobila od vlad raveznišklh držav odgovor, kakrš-nega je zaslužila, odgovor, ki je bll edino mogoč. Vcčina izmed vas Je pač čitala VVilsonov govor, ki Je bil včerat priobčen v Časopislh. To so odkrlte besede in prav je, da je vsak član zavezniških vlad, ko je govoril o tem, govoril z enako odkrltostjo. Nemogoče je, da bi Wflson presojal vprašanje z istega stališča kakor ml. i Poglavar velikoga nevtralncga naroda mora — pa naj bodo njegovi zasebni nazori kakoršnikoli — tn kakšni so, tega ne vem jaz ne kdo izmed vas — zavzemati nevtralno stallšče. Amerika je zelo daJeČ od grozot te vojne. Mi smo sredi med nfimi, Amerika je nevtralna, mi ne. Mislimo, da Je glavno vprašanje v tej vojni to — In je tako staro kakor r^odovina človeškega rodu sploh—: Razloček med pravico In krivico. Mi verujemo in vemo, d?i le ta vojna —> vojna nepriknte napadaželjnosti, da so zločini vojevanja, ki so bili 5tolet-ja svetu neznani, majhn? v primeri s temeljnim zločinom, da. se je pahnilo svet s preračunano hladnokrvnostjo v vojno, ker so tišti, ki nosljo odgo^ vornosti, menili, da se jim bo izpla-čalo, V/ilsonov dl] je sedaj, doseći mir In ga za bodočnost zavarovatL To )% tuđi naš cilj in edini naš cilj. On upa zagotoviti mir z mirovno zvezo in Wilson ni le govoril za tako rvezo, marveč skuša tuđi ameriški senat nagniti do tega, da bi storll za njeno uresničenje potrebne korake. Ne bilo bi prav, smatrati ta predloe kot popolno utopijo. Kakor veste, se je obdržal dvoboj skoraj notri do današnjih dni. Ravnotako, kakor Je sedaj izključeno, da bi se zasebni spori reševali z mečem, tako mislim, mo-remo upati, da priđe čas, ko bodo vsi narodi na svetu igrali tisto vlogo, katero je Cromwell označil za cilj svojega življenja, vlogo reditelja, ki skrbi za mir v občini. Ta čas bo, kakor upam, prišel, toda ćelo to vprašanje nikakor ni abstraktno vprašan)« bodočnosti, marveč Je vprašanje sedanjostl, vprašanje na življenje in smrt. Ob presojanjn vpra?anja al! se more doseči ta uspeh na potOi, ki Jfh Je predlasral WIIson, nikakor ne mo-remo pozabiti prošlosti. 2e tekom rodov so stremili človeško misleđ možje vseh narodov za. tern, da bi s haSkimi konvencijaml. mirovnim! konferencami In na vse magoće nt* čine onemogočili vojno ali vsaj om^ lili vojne grozote, ako bi izbnihnila vojna. S čim je mogroče vzdržati to oCTajo proti barbarstvu? Voju)oč! le ne morejo vzdržati, ako se enemu li-med njih poljubi, da se nanjo ne oz(-ra. Samo nevtralne države morelo zavarovati njeno veljavo. Kako f« bilo? Neposredno ob izbruhu vojne so Nemci pometi! v stran vsako sled te meje, raztrgali so pogodbe, katere so bili v miru sami podplsall, polagali so v ođprtem morju mine, izvršili na morju in na kopnem vsakorš-ne zločine proti haSkl konvenciji, katero so bili sami podpisalL Vojevali so se proti Ženam In otrokom in nevtralce so ravnotako brezobzirno pobijali, kakor svoje sovražnike. V tem trenutku se naha-Jajo na tem, da odvedejo prebival-stvo osvojenih ozemelj y suženjstvo rn kar je še hujše, oni $HI)o podložnike svojfh sovražnikov k temu, da zagrabijo za orožje proti lastni deže-li. Vs« to se Je dogodilo in noben ne-vtraJec ni mogel napraviti temu konec, nobena nevtralna sila ni proti temu Drotestirala. NastoDitl moramo LISTEK. Tov^riša. (Tilen Epplch.) (Dalje, i »Nimam rad ljudi, ker tuđi oni nimajo mene —« je pričel z besedo. »Tuđi i*2 ne —<« ie odgovori! Damjan.« Molčala sta spet đolgo oba. Lah-na sana je zavela iz gordov. »Kako lepo hladi —«. »Hladi. — prijetno bo —« Jt M-mrmral Damjan. »Za rana bova v mestn —« »Prav tako —« )• PokimaJ Damjan, Med njlvami Je stoptl kmet ln pred njim Je iletela jata tplašcnOi J^ reblc. Matevtek Je fledal mm. njlmi Ko sta hodila fe doka, te pregovor« spet Mitevfek: »Du« ponoći otas mofri »K«t tf * b0o?« }e vprmfca Dean Jen. »Klalo m% j* t trebahm, teko wm te —jrljelo, da nm nteiii na »mrt« »Tuđi meni ni bilo dobro po oni slanini.« »Eh — slanina nikdar ne Škodi.« »Mogoče, ker si preveč razgret pll vir;n?« Matevžek Je zastokal: »Spet me kolje, zavilo mi bo čreva.« Damjana je skrbelo. »K*l na bo Matevžtk? ali imava kaj brfnjevca?« »Nimava.« »Skoda.« Cesta Je Ha v ktanee. Pod klancem se je tistavil Matevfek. V obra« mu Je silila kri in usta Je stiska! od bolečin. - »Damjan —« te covorfl predr-eno, Izmučeno. »Damfane tn bora krenfla v ttnot Cesta rre navkreber, mene pa močf tapoičajo. Th pod klancem je bttfnjic*. pa ilofna pot le hodi sa mraof, taj ne bo hadegm.« DtmNm Je bfl ttmiillen. Ml fe. đt ee trese Matevfkn roka. h Ione te le pr1h*W veCeren hbđ. Zatonflo te sotnoe. StopnJa ita pod hrtbom, pošteni nied movtnM In p^nlki proti losL Na po» |e le legni irnt. Utr dniei motilo to tihoto. Zajavkal Je spet Matevžek: »Damjan, kakd to boli, kar k srcu sfli —« ▼ ustlh je lm«l polno vročih slin. »Pa počlvajva —■ Je prošli Damjan. »Ne, ne, Ie naprej, mo^oče bi bilo sfabše, ko bi sedel.« Sla sta počasi Še zmirom naprej. Steže se ni dalo več videti, zato sta zašla med praprot hi gmničje. Tik pred njima je sfrlela ptica. Kakor bi kdo zagfnal kepo crne zemlje, je lete-la skoro pri tleh ter pađla blizu nek-jet brez šuma na zemljo. Mimo Ma-tevikoveflfa ulesa Je hulknll netopir, da te prestrašen posrledal navzffor. V zraku se ni ranflo. Tema Je polnlla kotline, padala na ravan, se zgostila med smrekami In hrasti da so se zdell ffozdovi kakor crne, težke za-vese, pre^rnlla s svojim zametom hrlbe visoko do vrhov. V fametno-črnf črez hi črez nad zemljo rnzpet balđahfn viite srebrne in tlate zvei-de so trepetale v to tiho pokojno no& Ko se te Matevf ek mato spod-taknfl. Je vpraia! Damjan: »Kalneda te 2e mrakfc Ma*r<*ek fe nđgovarfel tefto »Zašla sva malo, ker je noć.« »Ali ni lune? —* »Ni je — tam za lozaml se neka! sveti, mislim da vzhaja.« »Ne bova prišla do mesta, pa saj te toplo, prenoćila bova pod nebom. Tvoja roka Je vroča . » .« je omenfl Damjan. Matevžek je Ie komaj dihaJ. Si-bila so se mu kolena. »Ne morem več — kaj bo z me-noj Damjan? —* je skoro zaJokaL Ustavila sta se. Matevžek se je sesedel brez moči. Damjan je pokleknil na eno kolena, potem prav varno še na drugro. odpel termena in »pustil lajno 6 hrbta pol agom a na tla v resje. Vsedel se je na svoje pete, z rokami Je začel ti-pati kroj sebe, nategnil je vrat, k*-kor bi hotel kaj pogledati. »Mateviek. kje boli, povtf kje bon?€ Zahropelo Je pred njim. Ker ga ni mogel dotipati, Je drsal po kolenih naprej. Ko ga je poiskaL je vprašal sočutno: >KJe? pokaži, kje?« Matevžek je zajecljal komaj-sOlno: »Creva ~n*irf»fe-pri- arai- ^lr»ri 2.____________________________.Si-OVKNSKJ nakou', dn« 27. januvarja 1»17. 22. Stev. flruga pota, ako hoćemo v bodočno-Ui zasigurati svetu mir. Nemško po-nudbo, da naj se pričnemo pogajati, smo odbili, ne iz veselja do osvajanja, ali iz pohlepa po sijajni zmagi, nismo je odbili iz sovražne zavisti ali maščevalnosti, ampak ker bi bil mir, ki bi se sedaj sklenil, mir, ki br temeljit na nemški zmagi in tako bi bil mir, ki bi pustil nezlomljcn vojni stroj in mi bi ostali na polpoti za uspehom njihove obkrožitve. Mir bi pustil stroj v istih rokah, ki so se že ćele generacije pripravljale na vojno, ki bodo pričele z istimi pripravami in izbrale njim pripravni trenutek, da poženo svet v nov vrtinec, ki ga sedaj doživljamo. Naš cilj je isti, za katerim teži Wilson. Zato se borimo in žrtvujejo naši sinovi in brat je svoje življenje. Srca našega naroda hre-pe>ne za mirom. Za mirom težimo, ki nas privede nazaj dobro ohranjene, kar pomeni da tišti ki se ne vrnejo, nišo zastonj žrtvovali svojega življenja. Nemški vojni mlnisier o vojnf !n Netnšški vojni minrster o voinl In Berlin, 26. januarja. (Kor. urad.) !vVj|ni minister general von Stein se Je Izjavil napram zastopnfku »New York Worlda« tako-le: Le zmagova-lec bo mogel diktirati odloČileu mir. Mi se moramo boje vati naprej in moramo dobojevati vojno, ne da bi trenili z očesom. do ztna^ovhe-g a k o n c a. Ta duh vlada tuđi v vsej armadi. Ako menijo naši sovražniki, "da je Nemčija s svojimi rezervami ze Dri kraju ali da se bliža kraja in riko stavijo na to svoje nade, bodo silno razočarani. Mi delujemo v najožjcrn stiku z avstro - ogrskim, turškhn in bolgarskim vojnim ministrstvom. Pri tem pa ne podcenjuiemo sovraž-nika, ternveč skušamo izslediti, kje ie najboij močan ter ga tam poraziti Bivši francoski predseđuik o miru. »Dasler Anzeiger« objavi ja izjave bivšega francoskega predsodmka FaUJeresa, ki je baje dejal: Nemška mirovna ponudba je rcsno mišljena. Nemčija noće osvajati, ona se vojuje ljrez aneksijskih namenov. Glede Porjske bi se Nemčija in Ruska lahko ^orazumeli. Na neraški strani torej na ovir, da bi se mogei skleniti rmr. 2a Francijo, Rusijo. Anglijo, Itaiijo pa vejna še ni dozoreia. Le poraz Nem-SJtfe bi da! Angliji možnost izpoiniti yse dane obljube. Izgubljena vojna bi rjbmemla za Anglijo izgubo oblasti na aoarju- Mi Fraucazi bi posledice izgubljene vojne prej preboleli kakor Anglifa. Kadar bi svet ne verjel več v nepremap:!jivost Anglije, bi se po-4rlo angleško svetovno gospodstvo. Zato potrebuje Anglija Še enega ve-Ijkega uspe ha. čeravno ne odiočilne-ga ni potem bo bo!| pripravljena k miru. Morda bi )i zadostovaJa tuđi tjjjeviđezmi zmaga. L »Basier Anzeisrer« zatrjuje, da so tp Kiave bivšega franeoskega predsjednika naperjeoe proti pređsedniku Botncarčia in proti Anglijf. PaSlć o narodnostoem principa. - Bern, 26. Januarja, (Kor. urad.) V pogovoru z nekim sotrudnfkom VPetit Parisiena« Je izjavi! ministr-ski predsednik Pscmć med dragim: Tfenotno ne loči aliiraKcev in SrWv zobeno vprasnrtfe. Kadar priđe čas id raspravo o vseh visačfh profole-đtfh. đr*!mo po svojem rrepnčanni 3B bođočnost rešlterv, ngsđno skup-posti aMrarrcev. Mi želimo dolgo do-do mini, za đosego kat ere moralo aHirancl ako se hočejo poshifevatj iBKrSonalitetnecra prindpa, umeriti syo*e žette. kajtf prevelike zahteve y nasprotcrvaJc kieiam. ki nas vnđijo v tej vojna. To mesto rcuctarja »Petit PfrrisfetH z razrrtfm t!?kom. Wtkmm bo pred!a«al organfzaclio mirovne lhte. Berffai. 3/8. januarja. 'Kor. urad.) *P%rlineT Tasblatt« javlja: Iz \Vil-sooove okolice poročajo, da namera-va predsednik v dosrfeefnern času to-dbttJ volujočim se državam konkre>f predJoer. da naj mu sporočijo sve je dobro premišHene sklere zlede mi-tovne ffee, \d jo hoče ustanoviti. Cetrta vojna zima. Iz Londona poročajo: Minister Churchill je govoril pred premio ^opnfmi delavci o trajanju vofne. Iz-IttTii Je, da bodo prihodni meseci od-ločili, ali bo ententa zmagala že to pomlad ali pa bo treba prestati se eno vojno zimo. Francoska zbornica f« ođkTonfla nova prebiranja. Ptrte, 26. januarja. (Kor. nrad.) v 'Armadni odsek zbornice je zavrgel \ VSe dosedal pregledane predlože k zsdconu o naknadnem nrjvačonjn. Bffn, 26. januarja. CKor. urad.) V franeoiki zbornici je podalo več poslan cev predlog, da naj se pritegnejo vjsi, ki niio §c vpoklicani iz letntkuv sobUeni, k črnovojniški obmnbni službi v pisarnah, skladi§čih iB dc-lavnicah. Nemški uspehi pri Rigi. Zadnje dni so se vršili hudi boji ob reki Aa, kjer so bili Rusi pred dne-vi napredovali. Nemška protiofenzi-va Je predala Kuse skoraj iz vseh zavzetih pozicij ter je odvzela Rusom inicijativo. Rusi z bi rago sedaj na tej točki velike rezerve in je prica-kovati še za nadalnje tedne hudih bojev pri Rigi in južno od mesta, RUSKO URADNO POROClLO. 24. januarja. Zapadna fronta. Po silni artiljerijski pripravi so Nemci zapadno od Rige ob reki Aa z močnimi silami napadli naše nd-delke. Po opetovanih napadih se jim je posrećilo potisniti naše čete do 3 vrst proti severu. Tu se nadaljujejo ljuti boji. Kriza v Rusi]L Berolin. 26. januarja. ^Berliner Zeitung nm Mittag« javlja iz Kr)da-nja, da je bil M i 1 j u k o v aretiran. Carjevo lastnoročno pismo je napravilo velik vtis. Razpolcrženje prebi-valstva proti reakcijonarjcni pospe-šuje veliki knez Nikolaj Nikolaje\ič. Veliki knez ni, kakor se je poročalo, bolan v Titiisii, nego se mudi v Pctro-gradu in je tuđi posc^cl v začinje do-godke. Zdi se, da mu je nanirnjena znatna vioga. Stokhoim 26. januarja. Proti reakciji je opažati velfko gibanje med narGdorn, katero podpira tuđi veliki knez Nikolaj, katerega ugled neprestano narasča. Skrajna desnica zahteva od vlade, da spiah vcc ne skiiče durrte, ker je boij nevarrja, kakor je bila prva duma v dnevih revelucije, to pa za to, ker ji pomasta twdi državni svet. Prodsedn?k dume Rodzijanko ]e bil pokh'car! k carju v glavni stan. Iz Pariza poročafo, da so vlade ententnih dr.rav v dir4omat>cni cbli.cl sporocile v Pe^rosrrat! svoje potnisle-ke glede notranfe ruske križ«. Vojna z RarcunHo BOLGARSKO UPADNO POROClLO. 25. januarja. Romunska fronta. Brezuspesen sovrižni artiljerijski ogenj proti Isaceji. Dva so-vražna monitorja sta obstrrthvala iz toka Sulinc vas Pristavo vzhodno od Tulče, zapadno od Mahmudija. Pričdi smo z ognjem pusk, strojnih pušk in topov na sovražire enGte na severnem breg"u toka Sv. Jurja ter smo sovraznike razgnali. 26. januarja. Romunska fronta. Med Tulčo in Mahmudijem infanterijski in artilierijski og:enj na obeh bregovih toka Sv. Jurja. So-vražni monitorji so obstrelievali od kanala Suline sem Prislavo. Rusko uradno poročilo. 24. januarja. Romunska fronta. Do Donave ogenj in pohodi naših izvidnih čet. Ob Donavi na-sproti Tulči so izrabili nekako ea ba-taljon močni Bolsrari meglo ter zju-traj prekoračili tok Sv. Jurja. Naši oddslki so v sflnem nočneni napadu imicili, ne da bi oddali le en strel, oddelek, ki je bil prišel tja ter so vje-li 5 častnikov in 332 mož in srplenili 4 strojre puške. Naše izgube znaša> 1 častnik in 41 vojakov ranjenih, en vojak mrtcv. Zima. na Rod»mskeR3-London, 26. januarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Jassv 25. janu-arja: Intenzivni mraz onemogoČa vse vajaške cperacne. Ruski vo?nf minister &eljz*ev o v&o-ža*u na rr^sintskl fronti. Stokhoim, 26. januarja. i»Pctn> građskaja Gazeta« prijavlja vscbiilo pogovora z no^vim ruskim vofr*:m ministrom generalom Befjajsvem. Položaj na romunski fronti, je rekel Be-liajev, je roiren in trden. Gotovo je, da je ofenziva velilcanskih vojnih čet, ki jih je sovražnik korrcentriral na tej fronti, samo zadržana. Ob enem bodo vrzeH, ki so nastale v romunski armadi, na zadovoljiv način izpol-njene. Aliiranci opecirajo zdaj v so-glasnosti, kl postaja od dne do dne večja. Deiajo najvecje napore, da preskrbe Pusiji kar ji je treTia. Vse daio, kar Rusija potrebu}©. Beljajev je končal z izjavo, da je nemogoČe vedeti, kdaj bo konec vojne, a o po-polni «naei Rusije, da ni dvomiti. Makedonska fronta. BOLGAPSKO URADNO POROClLO. 25. j a n u a r j a. Makedonska fronta. Severozapađno od Bitolja o«crj P^šk, strojnih pušk in topov. V laku Crne žtvahen artiljerijski otfefij. V blizini Moglene ne- ocenj pušk in strojnih puik, na levem bregu precej žTvahen artiljerijski ogenj. Poskus sovražnih patrulj se približati se je ponesrečil v našem ognju. Na južnem pobočju BeiaSice planine boji patrulj. Pri kolodvoru Poroj so poskusile moćne sovražne patrulje prodreti ogenj pu§k in strojnih pušk pa jih je prepadi!. Ob Stru-mi slabotno delovanjc artiljerije. Južno od Sere?3 boji patrulj. 26. januarja. Makedon« ska fronta. Zapadno od Prespan-skega jezera slabotno streljanje straž. Med Prespanskim jezerom in Crno slaboten artiljerijski ogenj. V kolenu Crne posamni topovski streli. V okolici Moglene malo ognja pušk in meta! min ter posamni topovski streli. Slabotni sovražni oddelki so poskusili prodreti proti Burjuektar-su. artiljerijski ogenj iih je razpršil. Ob jušnih pobočjih Belašišce in ob Stri'.rrr slaboten artiljerijski ogenj. V Egejskem morju so sovražne ladje brez uspeha obstreljevale obal zapadno od izliva Meste. Vojna z Itaiiio. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 25. januarja. V tonaJskem ozemlju (dolina Camonica) nenavad-no delovanje sovražne artiljerije, na katero je naša živahno odgovarjala. V posinski dolini (Astico) je obkolil jeden naših oddelkov malo sovražno stražo in jo vjel. Na vsej ostali fronti je omejeva! silen sneg s presledkl vršeče se delovanje artiljerije. To je bilo posebno živahno v cismonskl dolini, v gorenjem Travignolu (Avi-sio) in vzhodno Gorice. 26. januarja. Včeraj je bil vzdolž vse fronte popolnoma miren d«.n. V astiški dolini je dalo delovanje naših oddelkov povod za malo bitko. V okolici Scaefari in severno Pedernle v travlgnolski dolini (Avi-sio) in jugo\-zhodno Gorice jako ži-vatme akc^e obeh artiljerij. Dvom nad močjo in voljo Italije. Lugano, 24. januarja. (Kor. ur.) Oficiiozna »Asrenzia Italiana« pi??e: Mir brez zmage je nemoFToč. Italija ne more opustiti svojih jadranskih aspiracij. Volja in moč Italije, da doseže svoje vojne cilie. se ne da tajiti. Sicer vsefcuje »SecoJokax. cfa se čuti cesar in njegova arma-da ter narod eno z rjemškim vladari em in nemškim narodom. S c^^ariem Karlom se je mudi! v nemskem glavnem stanu tuđi zunanji rmnister grof Czernin, ki je konforiral z nem 3kim državnim kaji-ekrjem Bethmann - Holhvegom in (frž. tagnikom Zimmerminnom. = Preureditev aotraniih rezmer v Avsiriji. Nemoći listi poročajo: Tekom 8 do 10 tednov bo vlada nared-benim rx)tom uredila češke razmere z ra2rdelitvi]"o ciežete v okražja ter %o uvecia nemški državni jezik. Na to bo sklican parlament, da zasliši ce-sarjevo prisego na ustavo in da skle-ne podf3l}šaT3je mandartov. Raizresjiev ^ališkefa \/prašanja bo odgođena na čas po vojni. = Avstro-ocrska nagodba. Nemški listi poročajo: Posrajcmia meti avstrijsko in ogrsko vlado so dospe-la tako daJec, da bo mogoče nagodbo začetkom februarja podpisati. Nagodba bo sklenjena na 20 let Ogrska k\Tota ostane zaenkrat kakor dose-daj: carina za uvoz živine bo znatno zvišana, veno^oiev svobodnegra narodneffa življenja. Želja za složnim delom prese-g^a ožie meje zadarskega sestanka, na katerem sta bili zastopani le dve močnejši dalmatinski stranki, ter ob-sega vse narodne stranke v Dalmaciji, ker sta v dalmatin-skem klubu državneea zbora zastopani tudl Hrvatska demokratska in Srbska stranka. Imperativna dolž-nost pravega rodoljubja je, da cd skupneza dela ne bode isključena ne le nobena stranka, temveč tuđi ne nobena skupina, nobeden posamez-nik. Tako sta postopala zavedna naroda, če^ki in poljski, tako postopajo tucM Nomci. =» Trst In Slovtncf. Na zboro-vaniu zaupnikov dne 8. januarja v Ćelavcu je izjavi! poslanec Dobemig nastopno: »Na vsak način prinesejo bodoče tvoritve za nas plan inče množino važnih vprašanj, tako predvsem vprašanje, kaj se ima zfcoj'ti s Trstom. Tu pa Je nad vse vređno pomi- telj krščanskih socijallstov princ Lichtenstein za to, da se to mesto iz-roči Slovencem.« »Karntner Tag-blattc pravi na to: »Ker se nam je ta Dobernigova izjava zdela neverletna, smo se obrrriii neposredno na princa Lichtensteina in dne 20. januarja smo> dobili odgovor, da stavek, da je princ Lichtenstein za to, da se ima Trst iz-ročrti Slovencem, je brez vsake pod^ lage. Princ Lichtenstein ni izrekd ta-ke izjave ne v časopisju ne drugače v javnosti pa tuđi ne tekom privatnih pogovorov. Sedaj ima zopet Dober-nig besedo.« — Nemškim strankam, ki neprestano kufejo nacrte za »reformo« države je napisal znani nemški plsatelj Hermann Bahr naslednje krepke besedice v album: So dve vrste ljudi; eni hočejo vreme »delati«, drugi se znajo po njem ravnati in je za sebe izrabiti. K drugim je pripadaj Bismarck. s prvimi je blagoslovljena Avstrija. Ti ljudje hočejo imeti tako državo, kakršno si izmišljajo, kakrš-no si narišejo na papir. Nevejo, da Je bila Avstrija že davno pred njimi, da se godi vse po prirojenih zakonih in da obstoji politična umetnost le y tem, prisluškovati zakonom in pomagati pri porodu tega, kar bo. Mislijo, da je mogoče državo ustvariti na-redbenim potom. Menijo da je to, kar je v aktih tuđi že udejstveno. Ter se potem čudijo, da se je porodil lo — paragraf. Od cesarja Jožefa sem je vsa naša zgodo vina boj med papirnato in resnično Avstrijo. In po-vsod sedijo med pravimi Av-strijci tuđi papirnati. Prvi korak bi mora! biti Čista secesija duhov: tu papir, tam resniciu Tišti, ki prizna-vajo resnico, ki se priznavajo k zgo^ dovinski, živi Avstr^jK k "bodočnosti, ki nam jo daje preteklost, morali bf p>ozabiti vse kar jih loči in bi moral! delovati skupaj, da bi izvršili testa-* ment Franca Ferdinanda. = Ogrska vlada zopet madžari-zira hrvatska iraeita. Ogrski notra-nji minister je izdal okrožnico, ki od-» rejuje, da naj ogrske oblasti pri ko-respondenci s hrvatskim! mesti in občinami sicer rablio oficijelna hr-* vatska imena, kakor je bilo to dolo-Čeno I. 1913., da pa se naj sicer v svojih poročilih itd. poslužujejo zopet »starih« madžarskih imen. V bodoče bo torej Zacrreb zopet Zagrab, Ko-* privnica Koproncza, Varaždin Va-rasd. Zemun Zimony rtd. Tuđi za kraje izven Hrvatske bodo rabili Madžari sedaj madžarizirana imena n. pr. Jajcza mesto Jajce, Zengy me-* sto Senj itd. = Italifani o Madžarlh. Zagreb* §ke »Novosti« priobčujejo pod tem naslovom članek, iz katerega posne-« mamo: Izmed številnih ententnih' nacijonalistov, ki se na vso moČ ogrevajb za »osvoboditev tlačenih narodnosti izpod dvoglavoga orla^i se skazujeta v Italiji zlasti publicista Pietro Sflva In Andrea Torre. Vsa skupina nacilonalistov se deli v glavn rem na tri dele: jedni hočefo. da bf bila Madžarska neodvisna, ali sama kot nenevarna balkanska državica, drugi bi jo hoteli vđušiti v neki jugoslovanski republiki, tretji pa hl med te spada tuđi Torre se ne spu-< ščajo v podrobnosti, marveč zahte-i vajo kratko in jasno imlčenje oziro-ma razkomadanje monarhije. Ker ne priznavajo »Madžarske kot samo-' stalne države«, se glasi njihov bojni klic »Austria est delenda«, pa četudi v bistvu mislijo v prvi vrsti na Mad-* žare. Madžarsko Časopisje pravi, da! sovraStva na madžarstvo ni v en^ tentnih narodih, ampak samo v neka^ terih nacijonalističnih frakcijah, pre^i vetih z varlHvimi iluzijami in be-* som. Pravi dalje, da so vsi ti ciljf mržnje samo posledica neovrglfivega dejstva, ker so sovražnjkom odpadll -* zobje, s katerimi so hoteH zadreti sa v živo meso Madžarske ter vračajo jednako trdo: Oderint, dum metnant, mrzijo na??, ker se nas boje. Posebnoj jih zadeva antnpatija s strani Italija* nov, kakor da so ti pozabtfi vse uslu« ge, storjene jim na Reki, in italijan« ski irredenti na sploh. in hudo zame-. rijo tujim listom, ki po ženevski *La Serbie« pogostoma navajajo, da na Ogrskem, ki je na oko napredna, obstoji najboij zaostalo volilno pravo, po katerem vživajo pravico glasovanja komaj stotine med milijonl in to ne vedno najvrednejže osebe. List »Vilag« prinaša rad članke iz »Corriere della sera«, ki trdi, kakor on ironično opaža, da Madžari pona-rejajo zgfodovino, zato pa hoče ta list povedati resnfeo. Prenašanje teh člankov ima informativen znača}, zato je Drav, da smo tuđi mi pozorni na nje. Pietro Silva je pisal povodom kronanja v Budimpešti o postooanfu Madžarov v Avstriji tako-le: Seda-nja mednarodna konflagracifa se more v resnici smatrati za avstrijsko vojno za nasledstvo. Da se sedanja kriza bolje razume, treba si poklicati v spomin kronanje v Požunu 1741, ko so Madžari izkoristili nasledstve- 9 22. Stev. ___________________.___________________________ »SLOVENbftt HAKOU', Me Jff. jmutVjrjl 1917. > _______ Stran 3. vojno pomoč z dovofftvijo vseh pri- j ▼flefijev, katert so zshtevali. L#U i 1916. je novi vladar plača! svoje kro- panje v Budimpešti i umirovlieniem Kčrberjeve vlade, s katero Tis/a ni bil zadovoljen, in moral |e sprejeti nasrodbo, ki lagocovlja Madžarom prednosti In mora! se je otn ezatf. đa bo prestofonaslednika vzgoffl v mad-šarskem duhu. Razven tega /im Je mora! dati ćelo vrsto koncesU, s ka* terlmi si oni hočejo utrdfti svoj ?>ofo-iai ▼ monarhiji. Sliva hoOe \z f?odo-vine dokazati, kako so Madžari, od-kar so v ivezi z Avjtrtjo, vedno de-lali za svojo neodvisnost in za nadmoć nad Avstrijo* Madžarski boj za •vobodo leta 1848/49 n! bf! nfć dnt-fega ncjro oboroženi poskus, da se madžarstvu osfcnira oMasr md sku-pfnami drucrfh pfemen v jedrrt polo-VicJ monarhijo. Nišo uspeli, ali ča»f j po voj-ah 18S9. in 1866 so rnnesli ! dualistlčno ustdvo in naodvisn^t. i Madžarska je varana na Avstrilo ! sarro s kr2Hevo osebc\ centr^racr- j |o vojske in vodstvom zursame poli-HkCk, In od takrat \zT9::V*ir* r*f»roea-tive vladajoče pasme nad Mrvat!. Rusfnt. Slovak!, Srbi in Ronnmi. To $e n( bilo dosti. Hoteli 30 vrdini položaj v državi. Leta TS7*. ?c M3Hfar Andrassv z Biimarckom od?očil okn-pacijo Rnsr* m Hercegovine, leta 1914. je Madžar T»-rg r-osTp! 5rh»H uftfma tnrn. V* fe pričei gedar*r> voji^ Sf?va rakPtrt-'iJt: >Kon?ro trebi priznati. Ć& ?o Madfar? n?!K:f?! rer>rija-teljf entente. Prve vHn« -resece so se fanaSif! na Ar^!:*i?rr mn^" i»a ' slučaj odcer>!|eria! Ma^rar^ke od At-strfje. A'« .Victttr $e fr/x^ tjr*?!| do *kfa?no«ti, Vrr c^bro ve^n, da oć zmasre je odvi«?!*, ?!* h~-** ie udalje grospodovalf rad f?n?!i*n! *"« Slo-ran« fer rađohit? hrrer^or>ik> v mo-narhHi. On! v*đisu %a rečeno: ; >Izku§n)a \\lu da fe zdruicnje več j Javnih mest v roka?! iraiega ^tevila ■< strankarskih voditrijev r-riresJa 5Ko- ! do še vsaki stranki, ki je dopustila tako zbtranje mandatov. To spoEna- • nje Je napotilo *Siov. tpdsko stran- \ ko« na sklcp. da »€ i^ibjidat državne- j ga poslanca nezdružijiv z mandatora I deželnega odbornika. Vsled tega I sklepa je bf! umrli ćrž. poslanec ravnatelj Povš« primoran, se odpovc-dati mestu dei odbornika, ravno tako je moral dvorni svetnik piem. Suklje, ko Je bil imenovan za dež. odbornika, odioi'tl svoj državno-^borsk* mandat. Načelnik stranke dr. Snsteršlč je vedno silil na natančno ?xpolnftev te?a sklepa stranke, do-Iclsr je šio z« iv^^v« *'var^e: sam pa se sklepa ni drž^t.^ Ko je po pre-senetljivem odstopu Snklje'a postal ; deželnf glavar, ni obdržal samo svoj j državnozborski manc*st, nego tuđi j mesti načelnika slovensko - hrvat- i »kesra državnozborskega k^uba in voditelja stranke. Dr SustcrSič ?e bil | idajt kar se pri drugih strankah ne j da lahko misliti, v eni osebi politični strankarski voditelj In istoCasno za-apnik krene. Te^a mu ni zaner^a samo slovensko - liberalna opozicija. nego je to tud! mno?o resnih prlsta-fev stranke ra/Ja^aio za pomanjkanje politfčnepa takta. Se'« po dol??m čašo se je odpoveda' dr. Sust^rS'č mestu načelnika državnazborskefa kluba, rbdržai ie pa vendar vzlic tfvederK* navadi kot defoini %\&V3T svoj državnozborski ira^dat in vodstvo stranks. Z združevanjem man-datov sta s! znala dr. Susteršfč fn dr. Lamne pridobiti reomejen vpliv. ker sta oba v vseh polit!čih vprašsnjih j skupno nastojala in se ništa brijala | ne za izvrSevsto! o'J^o^ strarke. r»e j %a deže'no?bor?ki klub. IzvrSev^Vii odbor stranke ni bil sklican ce^a leta, j?e rranf dežefnozborski klub. Dr. ŠusterSič, dr. Lam^e in čr. Pe$ran vladao od ?pv»?nl?.d? leta 1914 sam! __vzTfc temu. da fe većina dež. zbo- ra odgovorna vol'leem. za defeiro irpravo in ne večfna dež. odbora, kaU! to ?e fzvolila večfna dež. zbora in bf ta "rnorafa klubu več^e o svo iem delovanju poročati. Take raz* were moralo v strani provzročit, j fipalcdfo. rls^t! k<*r je ftrrajena na demokratični podlaci In tore} abso* h?tnes:a gospodstva ne more prena-iatl. Pr. 5ii5ter^C ie danes bojrat mnf; njegovo prpr^ož?^*« pa ne Iz-vira iz njegove odvetnf*ke prakse. S |K>inočto cerrenegra kredf% ki si ?a je !tvnj čas kat' nač^n** zadmfne ba^Ve iLfiids^a nosofnn'cac c?2t do-voifti, rt Je ▼ c?ni?bt « z^anfm rarko-5*^s^»tr»rn posf^tev rri^obf] vel'ke gra^^fne in Jfb z đobfčkom nar^ej proda1, ksr «i!i ?e ne^'o vf»?v (Jobf-Wi C« pri4^Q pa tak nać^ Oo gro~ [ molenja UuđJ«, ti y ^th«» ilvtktihi I n« terajo nobene vk«ev m rma davčne oblasti komai kdo imeni *« to. Načelnik denam«ca savoda in vodja stranka nm ne imt t*ko ranu-ti. nt da bi se izpostavl! kritiki v lastni stranki, da aavotja nad t«m ▼ stranki ni dobila Ie prej ttraza. trn to se ima dr. Suattrlfč 2ahva!iti tamo, 'okolšćini. da )e nal svojo absolutno moć jako sprttno povsod uvellaviti s tem« da )* javna mssta razdriii Ie na malo oseb. ki m mu brtZDf>f *>}no ▼dani in nastopajo kot soviiva!cl moči zanj. Vellkr skrk dala priita-šem stranke pred Tsern flninčao poslovanje def. odbora, 0 katerem sta 2* prej dva zan«sl)ivt phstaSa stranke, bfvlf posltnec Mandclj >n bivii dežclnf flavar ol. Suklj« izrekla unl-čufočo s^dbo. če bo dežeJni zbor xo-pet sklfcan na sasedanfe, bodo pač ieikn dobi!« vs« flnanclfalne odredba, ki Jih jt nkren?i dež odbor od za-Črtki vo'^e, soelftsao odobrenje 5*-dAnjt voCine. skiern sabora ;e p«*\ potL^jiae Kaaić interpelacijo o nekorektni caniivi majorata knt£a OJ«*.:alrhija ia o ao-deJovanjn ftdaaiegs minika tf^a ma^r^ta v ^tjb'^anskt armai. Hfdeirhte/ ia p!. Kra;worich, pa iako, đ* je catijeno pitro fe*n!ie ,vi 100 kr^-\ kr> je dejaiTtkp yradno r 5r«n« 1000 K dr> JKXK>. DaV^in« sw» sato otj-^erire čisto krfvo Krca ?norrnt Oda*c*;.?hU n«*van rofroda ^r«*njki, služi £3ćftf v ?^I»!anvk; armaii w *« tako bori v BP.Henii moiki flobf ,^0 Ist rrrt' ivo« ctoftirtriri. lnterr>^!ant za-hteva. da se vlastelina tro JS^Vo stavi poć. trkveater \n ?? drhodki nr pošiliajo r#c v ItsHjo t>oif*n 4Knaj-ske »rra^e kn?^ovf^ rr>«.eNcodvisni od-bor za ncmškl 71-,ir-- v ka;erem so sastopari tkzv; anoksiionisii^ni kro-Zi* je $k!eniJ rtsolticno. ki yravi: An-?Tifa in nj^ni siv^lniki so nam od- 1 r»r'j oči. da ?s s;ih^v kon©».n: efif po- j rolno po!2tic^o i« gospodarsko u ni- j oenje naief* ranida Ln naših »ares- I ■ikoT. On! računa-a. ds nas foif>o- ( darsko !zstradai>> m koOeio nas raa- | rrsati. To ?e nm ne posreči. Toda j obnavitsv poiitičaeca položaja, ! kakrtc?! & bi! pred vojno, bf pomenj'Ia katastrofo za semfko narodno tospodarstvo in bi ontmo-/ocila radaljti: ratzvoi Halepa naroda. Anf!::a *n Rurja bi ostali bogatu mi pa bi bili — ohdani od samih na-sprotnikov — izjnsblienš ako bi se vojna koačs^a v stnlsiu politike po-botar'ja s »kn^čijskim mirom«. Zato se moramo vojevali rtaprci in nii^iliti neprijatelje k miru ki nam zasiciira i»a*o boćocn-3«t. Da dofelttno zaže-l}«no ET;«?o st !^or^r^!o pociuzrti vsah poipodarskih lit vojnih sreti-stev. ki so aam ia razpola^o. Lc ć« orro5t!rr;o naie f*odmnr«ke čo!ne ozSr. njihove akcije vstk d-osedanj?h oniejftev, sjptm« pr?čakfrvFarif da bodeno skraffa?? ro}nn m *rvoi*yalf zrnato in skrrajln'i ir?r. Nikdo nam pri tem ne %rre vvč »topiti nasproti porivljajoč se na hurranaeto in civilizacijo. Vcjna je s strasno evident-no^tjo odkn-a slabosti na§e pozicije. Zato si moramo izvojevat* z razlir-ieniesr. naše cb!a?ti varnost in nemo-ttn notranjl ter Eiinanjf razvoj, ki od«rovarja ceni in veijavi naših duševnih in m&tv.'h sli. To varr.ost je mo^oće dmači ie 1. s tilnejšo nbram-bo in usrodnejSo rifuraciio naših xa-pad^?h m vzhndnih rne?; 2. z znatnim raisirjenjem za poljedelatvo rriprav-nogz or.errija bi vshedu, da rrrorcmo neodvisno od prekomorskoga avoui prcživljati nemško prebivaisrvo ter ćelavne silt. ki jih absorbira naša in-ch*s*r^a. nadomesttti z ra^množitvijo irmečkeara prebivelstva; 3. s prido-hitvfio o^ih 5ovražn!kr»v?h obir*ejnih kra?ev. kf s svojim rudninskim bogra-stvom ztsijsrtir^Jo na^ernu narod1! ra-dostno množ'no premota in ruć. potrebni zz vot^var:e: 4. s prdebit-vfjo fanderskega obrežja, ki da našemu broćovfu oporbe fer mu 0^0-gročf vzdrf2vatl svohodno r>o* na oc?an ter se t!$r*šro n^^t^vlti proti všpV? blokadi; 5. s političnim, gospodarskim In voJa?Vfn vrhovnim vodstvom Befsije \n Poijske. ker bi sicer hre] so*rraž^i?V rreko t^'i dr^sv nrru sto vrt vri vamđu na Nerrčijo; 6. s ko!or?Ha!no drf avo: 7. % tem, da prenesemo ve!*k del vo?r!h stroSkov na *fwra?rilVe v tom? đsnnv** odlV^-n?re a!f pa odstoo^tve ofemMa. Mir. k! bi ra tklrnilf. ne d* bf bHo vtem zporaj navedenim nenMiodnlin poiro-jem nstreSerio, bf Ime! v sebi kal nove, ?e bnf^e hi 5e bo?*» krvave vojna Mnč Je eđ^n^ temrf! resnfčne var-?»ost1; Vdar nnrovaH« potitlko, kl boce ns-iomeirtnf t» tenefl 1 dogovori fn T>?sm».niqrt nojodhami, ti prt-▼rem« ^jj#t3HM. *i Iratem bo mir sf ^r^**f# ^^Hi4 fin bo Storf?J draefli nmrod&v. PH^aJta|e«ia» 4« nam bodo vodJteli! države lepoalova-li a«inlki mdr. Prlčakujeim pa tudf •4 ajik, 4* hodo s«Trsili rsak po-iJtj« n*vtr&lnlk driav rplivati a* sk]*pAnj« mim. PripravUem «0141 a« »oritL, dakiar »• aniftcajno. =- Miai'te - 4oifti-Uuu V ^rofi IMMliuiiet atnerlikema senata pravi »reds+dolk NVUsoa tudt da aaj bi vw aar>i tveta prisvoitti doktrino pra^f^inika Monroea. Pod Monro- iNMn« f»el#: Amerika Amerikancem. Kaj wt4 lorti pomeal. ako priporoča VVitvOfl ^aak: n^o;dffa pr*an;ka v&em aarodomr Cvrooa KrrorMi. «aii! j« troba ve-rtefi, da rv^^«r:* iMc'nrooova doktrina r^3 kw drač??*, kakrn* ^Amcriko A«tcrik«ici«i . Leta 1&2S* ie pročitaj takrstin* ^r^«W«{k Tam«K Monroe am#ryLV«ot« koa^va^« poafeaico, ki *r poiki mo9 >IAf>ro?o»ik fa*kirin&*i. V TLvrmpi )• *akrsit ffc-»p/>-dovmla vrv*!* aiiinnca^ Rv.m*c. Ar-strii« m Pnitij*. kot aaicitnica laF kn;** pc^ili^e r«akrU«, Vat eri }e sit*-i ia feudi ft vTt-#4mvanjem v netrame r2^nrwar« tajik sutiv. Proti tetn« m-.^orni ie H*.iiopn predsodnfk Moa-roe. df. obvtLnu* .4m«r:ko ia Ain^-r^kance reakcije«:arnesra vpliva ev-ronPe»!ti^ni ilstem svota sllja-ice je r*Hydtiomm druj, kakor mu amer&kf Na.^1 driar!jani so sWw 9nBnT§«fti, braniti na Se p-v UiićiMr irr#dl>« cr> skrajoostl. Iriavfti w^ra**o tor*5i d» hi srrjitraJe Zed?-rifene «iri»ve v^^l. p>«icus Dvcfiavit^ evrrx>f;ski ▼iffdalni >v-*st€!T» na našem j 4y^?f *e?rrti kof npasen 2« mir in var-wrm »%5o d~*MT*. Mortro_ovu doktrina te res olranfla Amer:k? rr?r. Znto »rirra ViKvjr. dk fcJ bffo »jo-no aTfil}avli^ie tnđi za r.vropo p*v i -e>*p^ T*."»e?i Mor^*ovo doktrine ;:t j »"»oTtičn! sistem ^robođe in samod<>-j Točbo i ^rTKk >/. T? s?;>i-am sr zč\ W?!-! .'^ttb e^K« *r*d3*^o ofiran'ti tveti? i *rs*5«p w?r Ta *^«?c T»rr>d t^j vrfja * r**-!*t*. eic. .?fro ?ivetf trk'* ktkrr f i:p««i»* *m:m ::* r^mvo ffi dohro. To je I :^»fi! V^Tsor, kn te pripcrr>č«1. r!a j ^»♦©»Trfli «?'i.r^r-. 2jr?dorffla bc ! tor ^\T^towcrrn doktrfmK. •- Jspp#«**? «*?ter«?f *e hi? ?f. fpnfii :5*ifei iFgfiiii jezik Dr. R. Traeh i« ampisal v pr«-S:eca ^Venkrjvu^: članak* ki dokn-zu'i*% da je maia država ^»dno od-k i & it i a I a gaiircva, da naj so pro* £i*L*i r.«mići;t» hm državni iezik, ker ?* ]• zaveoaiav aa bt bila Kvcdba nemfk- *St4i*t^.9f>racke« t ostrern uanr-rotjn a :w«Ć«j«ii ic ffiis^o dri*-vt fatiic. Poj em »dntftvm >esjit., je av^trij-*Jtš ^ak^>nodaii popolnoma fuj. Ne aahi«» se v noboneni veljavnera f> ludi v rvob^-rem 4^ oipravljenens rakone *« n-kdir n* prilto Se dč res-1 rr Izišla tiv.ie akcije 2» nvedbo nem^kega driarnfjr* leacika. Dec^mberska istara je itiairveč I>riwia!a v znan em čleru XIX popol-rr> r2Yr: oprava ost jw?kovr vseh av-$:riiskfh nmrnćcv in Strerr»tyrove j©-zfkovr^ ?jredbe * leta 1880. so Ie ko-di?W<-j»c;j^ no fvoJla^i čl. XIX. veJjav-ne pr«kte. Sf !e kot odeovor wa ?e naredbe »o r^aJi N#md clne ia maja 3S8O predlc«, ki vsebuje priznanje ncn»-^me kot c?rž&vne^a .fer.fka. ?eio po <-t;rih letth st j« !>*r!araejit peča] s 'em pr^dlofom, Toda kako? V seji c»i?e 29. janus-ja 1884 je drtavni zbor 3*l*nif, da © firm ^r»!nh ne ra«-prarljt tetnvec dn prebaja preko nj>t% rtt dr^trri r#d! Srori! j^ to ir 5f^f?fK c»ds^krrre?ra poročlfa (referom »e bi' r-m^anec MsdevskD, ki pravi: či*n XTX. d*je vsctn jerfkom v državi bJvaj^čih nar^dcv enaknnravnost f.f«*eva!i k? ifrerik^'i irnod rjfli. č?. XIX. orn-jtrie drža^^r?o rb!?st r pii-^cr fl^'-odfToeti? jvobodf držav^janov. ^•^?'o drf e^Ti jer.f!; ;> ^(^rei i\ *: -Tćr\t%\l\r z brseđiJoin in s m ? !. da je »rarrf irefnSrf ?W!t!k Aćf>H f^chtr r i*!si*t?. w«1a-r«^r! ur^^ikr* ^skr»tn«e» iraiSkesra -T^i^^rafa«, nrftnavm!, da bi btla v^ečb? ne^Vlne kct drfervnejra je>-r.fVa x« av»tr*^ke fiarocte raz!a-f I ? r * Nrer*^tT«f«3) w |e prtp-vročal. da *»♦ >n ncntfVK »trank** *ianr**n Hcr»w»UHm jsaVodont *m>B koticlli-Jautna. TaJfral ?% v parlament« ferefce! če^W ^od!*?1i Plaurer histnH^n« «vji-Hk>: No «JtMtv»fte od na« r*L^'* k) ft HM p^nilanj« ; dMff^au V A«tft]*r«. klf 9i (f*«i HJgaM Wmts*^V ^4^v-^»v Tfc i jaj* fr.j ^ijajaBaja^a^a^a^aaa^aaaHaH|aj|asajaj||^aHa^a^a^a^a^Ki i sriSMai jMrikl vs«ii arstrijikfh naro-! 4ov ludi 1« državno upravo, bi s« atogla »rta« sposobnost 1 0 t n 9 % a jttika v #ri«vmi svrhe !• s ipri-■ enko utiTt lamt. Pa tndl ▼ tent »1«Č4^« bi a«v«da za dotično narodnost, kater« jeaJk bi bil proglašen ea driaviW jezik, ac imd nastati nlkakieii pHvUefi). V ostalatn bi irredba driavrcaga ^««ika bila vedno nepopokui. Gotovo bi se ntnemike ielelt »a svojem avtonocrmem poJjn ■^kflar ne ikloaiU privile^ii« driav-ntfa jetiks. Trditev. At J» ar^đbai 4Ti*v**-ra mika driavna potreba. Je napač-n«. Ako to trdijo gotove stranke, ki se odevajo ▼ toeo, tk2v. Staatipar-tei, zftfnefijujejo (seveda savestno) Ie ."wvf^c ^trankarske « driavnimi interesi. Kako je opio* moffoče trciti, da *« dršcirneniv interesu odstraniti doftedairi« zakoni to itanfe« ki se je sijajritj ebreii'j, m o kaierem pravi prijatelj centralnih driav, Ivedski učenja-k Kjciieru dft Je v vojni obva-rorale monarhijo kavastrofs. Samobifcost narodov, njfh sa-mcz*v+st is njihovo stremljenje po ■covranent razvoju stavijo državi gotove rceje, k! jih mora rttpektirati, da estaneio njeni in njeaih UMiodor interesi v sklada. -Adi 12 insftRffi Mv Odiikoruafr twr*etnik pp. 97. Franc Š mu c is Se«Unc, sedaj dodc-U«n poveijatvu g. o, nadvoivode Josipa, ;e bil ?.e Jvakra: odlikovan. Pr-vikrai % bronasto svetinjo in sedaj % ititzaini fer U c em na traku hrabrost-ne svetinje. Tako ^e fcplnftno odlika-jc^o n&$i vrli kraški fantj*. Kako |e v Gorici? i#r m bilo đo^o Ca*a po sasedenja Gorice s strani Itaiijanov od ta.m nobene^a Slain ju ker so dopisi s fronie godili, da je it&lijansko armadr.o vodstvo odstranUo iz me^ta civilno prebiva!-itro, se je ^kleptics da so Italijani res odpefjaii iz Gode« v$e civ'lno prebi-valstvo. Pred par dnevi Ie je trdilo neko časniiko porDćfio s fronte, da v Oorid ni v-deti civllnega prebivel-»tva, da inorajo biti tam samo neka područna poveljstva in nekoliko vo-i*aJ « Gorice Pran Bratni, tiskarni-iki sluga i» ra«oa*aiec listj^r. Pra\*i, da se ma razmeronra dobro godi, da stanuje r ui?cj Sv. Ivaaa. njegov sin r>a da itudlra ▼ Vldmu. Ta sin je bo-^oslovec. Nekđo je hotel vedeti, kako je 1 njegravo hi2o v Gond. PisaJ je svojemu sina, ki je v ita?!janskem v?etn!fitvn \n ta }« potom neke osebe, ki biva t Gorici, i*vedoi, da je h:Sa atprta, vrata »bića, kaktw so Italija* n« storili pri vseh or:h hllah. katere 90 naiTf praxT?o, m baje *o narje pr!-" lepil? Ifst'ze z napisom, da so nahaja ix>s!of>je pod rojaikim varstvom. V Ooricf so ostali med drtj^lmi tr^ovec Ton % materjo v Semenflki ntici: Le-ban. kl Je vodi! hotel »pri jelenu*, tr-gtr/ee Koftnan v Pa-lteJu s družino. staii vpokoleni sodnik dr. Oblak in drugi; o ten se ne- ve nlč. kaj Je ž njlmf. Počasl pa borno menda Ie h-vcde'f, kje se nahaja ta a!: on! in kako Je v resr.ici sedaj v Oorid. »FHffido« str a li sedaj po Cador-ikMTi poročSHh. Frigao imenuje Vi-pavsko dclino. In ta Frigido hodl sedaj po nemlkih, Čefkih, hrvatskih fi-stih. kakor paČ ga čitajo v poročilu koresDondenčnejra urada, ki pa tuđi aan\ kakor znano, rabi za Čisto slo-vanske kraje v primorskih deželah la^Hca imena, kat era so se umetno ostvarila. Novi s«del gortSke^a dpžefhega cnfbora na Dunaju. Gorički deželni odbor se fe prc?e4H fz par!am«itnega poslopja v Jo?efstadt, osmi okraj, Schle$irifi:eiT>latz 2. DeŽelni nrad za be^unce posluje 5e nadalje v palači de^eitieifa odbora nižjeav^trijske^a, Kerrer!jjras?e I.. št 13. Samaritansko delo, Prečastlti forezo?kofljski kr^HcI ordinarijat v Celovec je posla! Posredovalnici za KoriJke beffu^ce v Ljubljani znatno svoto, ki Je b'ia nabrana povodom on Vekjet iz Gorke, 42 \tt star. v Sulmone FotP te d' Amore 2 Rep., VaJertln Vodičip is B*t (?), 19 iet star, v S. Maria £ V.: Ivan Forinta, iz Trsta, 20 let, t-Alta^nuri; Anton FranČelkia, te K# stanjevice, 32 let, v Astaari 1 Rea,; Alojzlj Jasnfč 12 Komina, 22 let stai. v Castel će! Trebro; Josip Jarstič* us Iđrskejra. 24 let star, v Sulmoni, toA« te d' Amore, 2 Rep.; Pefer Mažgoii, is Tc!m!na, 24 let star, je umri tj Francij! dne 8. mar^a 1916; Avjust Cok, iz Trsta, 21 let, se nahaja V Noto S. OJovannl: Andre] Zigon, 46 let star, v S. Maria C V. (kraj rc^-stra n! razviden). Na sramotili ođer % žlv!!ski£i| spekulanti In navljalcl cen! TržaSJtf namsstnik je razposlaJ vsem okr. po^-litičnim obiastim odlok, do katerom sa karanske razsodbe, gadevajoie spekulante m navijalce, razglase s tern, đa st nabijejo ra uradni deski politične oblasti in občine, v katerl biva kaznovana oseba. HujSI slui4fi se tmajo objaviti v Časoplsju. Poiiesrečil se |e 25. t. m. mežnac Anton V o I j a k. Pokopali so ga včav raj v Trstu. Razplsanfh Je 10 rne^t sklađfš^ n!b nadrornJkor pri državni Železnl-t ci. Pričcta plača 1000 K. slstemizir^ na stanarina in pristofbfna za služba no obleka Odsluženi podčastnikl naj vložijo prošnje do 5. febrjarja pri ravnate-jstvu državnih železnic, eft? pozftura Ljubljana. Treba je znanja nerrJČIne in enegra v obsegru c. ki ravnateljstva drž. že!nlc Trst doma-? čeg:a deželne^a jezika, Snes y Pulju. Po OorlSkem, Tf^ stn in Istri je radnje dni snežilo ia tuđi Pulj je dobil belo oblačilo. »His vatski List« pravi, da ker so v Puli« stlsnjeni v enoličnost Življenja tr& njavskegra mesta in vtrujeni od večr nega \-ojevanjat jim je bil ta za pulK sko mesto neobičajen gost. ki je $S severom krenil v istrsko pokralinol mil in dobrodošel . . . Pretresljlvi prizori so so.ođlgra* vafl pri potopitvi parnika »Zagreb^ ki je bil torpediran po italijansken} podmorskem čolnu ob dalmatinski obaJL Ivan Matijanić, ki se je rešil V5 Split, pripoveduje, da je on spal o^T krmi i 11. Kar naenkrat se je zbudil nsj morju, kamor ?a je vrglcx, ali k srečt se ie nahaja] na kosu ladje, kl je plah val proti bregm. Vrgll so mu na po* rrioč vtv, katere se je oprijel in se rt* štL S!i$al je strašne klice na pomoč in vidd neko ženo. kako je klicaJa tff molila, ali se ni mogla oprijeti rešilne] vrvi, tnarveč se Je vtopiia. Kapetan Ahil Tuhtan Je poginil skoro blizu kraja, Mnogo oseb se je potopilo % parobrodu. Zmrznlll na poti iz Kasfrat v Br-trudac. Kasttv, 25. Januarja. Vče* raj 24. januarja so Sli 1 mož in 3 fant* je, stari 15 do 16 let, iz Kastva prekq Učke in Planika domov v Brgudac Na poti wPlanik so v snegn oma^ali In zmrznili Ene^a fanta so iskale* našli danes zmrznjenega, a dnifi^b treh ne morejo najti: pokrll jih jtf sneg fn ne zna se^-na katerem kraju so ostali. Umri Je gosp* Ojnro Viđmai^ ravnatelj tobačne t>vame v Senjit priljubljen mož pri delavstvn in pn meščanstvu na Reku kjer Je bil dobro znan. Oljka v Datmacfl! brst! in začne skoro cvetetL Zadrški »Narodni List^ poroča: Oljka je počela fzvanredne^ tako brsttti, da čez mesec dni začne cvesti. Pojav, kakorSnega se nikdQ ne spomfnja, đa bi se to dograjalo v januvariju. Ali na]manj§! mraz uničl! brst In oljka ne bo cvetela in dala. sadu. Srečo ie napoveđovala na Rekl neka Marica Mestek, in sicer na ft-' žol; 21 Je bilo bellh In I črn in s temi. je prorokovala števflnim svoj?m po-setnlkom fn posetnlcam, kaj Jih caka v bodočnost!. Slednjič je izvedela za to policija in postavila veđeževalko pred sodnijo, Jd Je} Je prisodlla mesec dni zapora in 200 kron globe. Pri raspravi je trči!a Mestekova, đa se Je v Trstu vozila k njej rošpoda v kočfjatf In avfomohtlih fn niVcfo jej ni branfl tega. Na Reld Je T&stuMa 60 kron tra dan. K raspravf Je prinesfa s sebol ttKff f12o!čke, 21 betfh !n 1 čm*ffa, pae Je hoteta tuđi sođnikn nar>o^i>e*M wak^l»** ouc 27. januvarja 4*4 7. 22. st«v. Dnevne vesti. — Poklonitvena deputacija kranjske dežele bo sprcjeta od Nj. Vei, ccsarja v sredo 31. t m. ob 3. popoldne. Deputacija obstoja ii kor-porativnega dež. odbora, veC dež. poslancev vseh trch strank, Ijubljan-skega knezoškofa, ljubljanske^ župana ter več županov In občinskih svetnikov drugih kranjskih velikih obCirL — Novi kapttan cesarske arsiftr-Ike tetesne garde, cesar }© dcvoiil, fla stopi dosedanji kaptan arsijerske teiesne garde generaloberst grof 0tck t pokoj tcr je imenoval za nje-jove^a nasiednika generalobersta Viktor ja Dankia, kl vsled slabega cdravja ne more več delovati na boii-Ičih. Grofa Bečku je izreke! cesar s posebnim lastnaroćnim pismom laskavo priznanje in zahvalo. Generaloberst Dankl je prvi kapitan cesar-ske garde, ki ni plemić. — Podpls vojnega posojfla. C. kr. priv. občna zavarovainica Assicura-*ioni Generali podpisala j« na V. voj-Do posojilo za iastnl račun 23 milija-nov kron, vsled čestr se skupni pod-pis tega zavoda na do*e:!arrih petih votnih poso^ih sviša na 77,500.0)0 K. — Volak« 7. levskss* bataljooa, Jti SO se udeležili začetkom septembra 1915. bojev pri Sinkopa r vzhodni Galici!* in ki M mi megli poredati, ali je moj $vak Karei Vuni, enol. prostovoijec-četovodja 7. lov. fcat. 4. stotni*e. padel ali Je bll ranjen afi vjet, prosim lfpo, da mi to sporo-ffo* Rcbert Jarnštk, administrator L. Novfn. Brno, Moravsko. (.120) — Deželno gospejso poniež^o *r«$tvo Pdečcza kr'ži la Krarisko t Ljubljani ]c čestitalo NJ. c. in kr. Vlsokosti maršalu nadvojvodi Evge-au k podelicnju nafvigjega vojaške^a odlikovanja vc!ike?r»fo za letre dc?ne?ske po 4 kro««. Zvi??!a se je pe cbenern prirrerna vstopnina tuđi vsem tištim č!anom. kameri s:> erVrit za v?elei ra ce!i pc^reb vp»a5a!i po 72. 103, 105, 110. 120 ali M0 kron s tem, da doptačajo prirna^kijaj od te svote do meska 150 K, ina!e se j!m vstopnina vrn« ter prenehajo b-ti društveni č'ani. — Kadar pa nasta^?-jo zopet ugođnejie rarmere, bode vodstvo ertovo vse st^ri'o, da se vrlačil?. drn-Ttver'V'-m te-*! r>^:3l?jo. — M«?rr^?» z avtomoiilrni vr%<\ to^a^no tavwi!t>. Priče nesrečs pred tc^ačno tovarno na Trž-?.5ki cesti v nedcljo dne 6. svečana 1916^ pri ka-teri je b:!a od rckepa voja^kecra avto-mob^a povož*na m?sla de'-^ica, se prosijo, da so rbrceno pr!;av!Jr> tu-k?f5r'erru vtr>J&kemu sodiS^u k IX. rl. 5374/16 ali pa ogla-.ijo v Scntpeter-iki vojflnici, soha it. 61. — PoccČti 3e )e danes iro3rx>d dr. i Fren Lortr, c. kr. av-knltant, z fospiro SHvfJo Rc-.ar, hčerko c. kr. *oćn?jra svetnlka v Novem mestu. — Čcctitsm"! — Zdravstveno *tnn]* tnrstre i ob^no 1]i!blhn??:«. V Času od 14. do 20. t. m, se je radilo v Ljjbijani 2\ otrck, 2 sta bila mrtvoroj?r»a, umr!o fc 27 oseb, m?d nj!mi 14 domač'nov. Cn tujec Je umri za jetiko. Pazen teh Je umri 5c rn vojak za stižo. Obo!cli na 50 za t:furom 1 domaćin. 1 rujec in 27 vojakov. za prižo 34 vojakov, za vratico 1 domaćin in za trahomo 30 vojakoT. Srar:n« eziz^ća ca žclotem %o f^hiskat-' Ie so«eda in nm tadi pobrali rantfb reci. VefT^int^eini iolca Je vje! ▼ Tn! na Tirolskem, dne 21. jan^arja 1917 naš rojak fo§pod ^lavko PlemelJ % Bleda. Krasna lival lc tehtala 20 kr. V ijtem okniilu se nahaja Ie eden mnoro večfl ekiemr>!ar, kf bo tiid? to timo romal v kranskl nahrbtnik. Sul-d te vel'kost! so zeJo ređkl, ker Jim kanalizacije rek tn nne^nafenfe vode viled tadTistrlje enemogočuje ob-stanek. A-nerfika etnzacIHi ». . . mfkćn j ni tnil. od kod prtvedit in H pot.. +, i v ttJk«!^njem kino »Tf*e«l«. Panee i tol*rta. dne 27. «#HeH« daa 2S.. po- I »Ideal« atedta oćtakoTitl epored i predvaja: 1. «Zads|a mmdmm. Q+~ karda Dtmmmnt veatloigra - dvo-dejanka. Avtor, Helena Voss in Han-ni Dege v flavnih vlotrth. 2. »... alkdo ni taal od kod privodla |o |o pot.. .«• roman iz fivljenja ubofne ameriike deklice. Maki Marsch, Rr> bert Harrčn in VVod Lowrey, znani ameriški unietniki v flavnih vlogah. — Mladini ai primorao — Kino »ideaU. Nasla te ie denarnica s srednjo vsoto denarja in druge stvari. Izgu-bitelj dobi nazaj v t obalni to var ni Pii foftpodu portirju. -+■ Iz sele mfetae£a a^rovizač-neki ouv^Ma. dne *o. iAiiuarbi I Vi 7. Nakupilo se je in se se tiuRupi veCjo množino spctia in masti. Nekaj te niasti se bude ou^rudalu v kiat-tem v vojni prodaj^ifii na mašeobne karte, doCim je o&iaia zaio^i* fiaiiie-njcr.a za Case uajhujsc potrebe in po-b a■•jftaiija niasti »icstu^ apruviza-cuk bode pravoCa^au razgia^.la, ke-daj se oduaia mist in se občin&tvo na roia, ui s tozadevnnni vprašanji ne nauiefcuje aproviza^nih urauov, ker kc & tein Ie uelu obremenjuje in se 00 v za me urauu čas. ki bi se mo-ral porabiti za nujnejU opravila. — Velike neredno^ti se do^ajajo pri prodaji prasičjih izdeikov. Mes< in posebno Speh se skrivona izvaia v velikih množinah. Neobhod-no potreb::o je, d» dobi aprovizajija popolno kontrolo nad blagom razcJe-Urnim mesarjem. Z*:o se ponovna in nujno prosi deželno mesto za dobavo klavne Živine, da lakoj odredu da bo mestna aprovizacija sama razdeijfe-vala mesarjem prašlčc, kot se ie to gotii pri teletili in goveđih. — Krompirja ne bo. Dovoz je po-polnoma odpovedal in tuđi pričako-vati ni, da se v ćoglednem ća^u zboljsa. Mestna aprovizacija bode si-cer zastavlla vse svoje moči, da se odpomoro ternu udarcu prehrane posebno pri revnejiih slojih, ki nišo imeli sredstev, da si prc«krbe zaloge, vendar kakor rečeno vrjati ni. da se dovoz zboiila. Občinstvo se v last-nem interesu opozarja. da seže po nadomestku krompirja — kolera-d i. Aprcvizacija irra na zaJotf večjo množino kolerade in jo naroćf ie 10 vagonov. Koierado se dobi v$ak dan v aprovizEčncm skladišnu na Drnaj-ski cesti. Aorovizaciia bode rudi a f i ž 01 0 m skuiala odSkodovati one, k! nišo dohili krorrpirja in sicer na ta nnčln. da se bo ođdalo na odrczke za 10 k^ kromplrja 1 kg fžola. — De-želra vlada je prlvolila v rekvizicijo zelja i n repe pri ljubljanskih tr-novcih. Dri rrkv!riranepa Maja od-parle vojs^tvu. dcč!m Ie mestn? magistrat za ostalr repo in zelje odredi, ćv se s^? arodp^ati Ie na drobno na trrn. — Pekpr-i Ivan O!d-nj! 5?Ski se oćr-W ^d? nrične oddelje-vati nioka za peko kraha. Mlvč SfUOTL • OUe&e na Švedske?« so se r>o- dra^1!- 741 r^vpreino 50 cdstotkov, čevljl pa za ai odstotkov. Švedski Ii?ti so menda Mbo razburjeni. PaC Ie ne vtdo, kaj je draginjp ... • Patrole] v Budtar itl. Od 1. februarja bo v Rućimp^ti dobivati ^ctrolcj samo na nakazi!*. Liter bo vfljai 62 vina rov. Za stanovanja se bo doh!v«io na mesec dva litra, za kuhinje ©r. l:ter. • Vjmta ir.orSc«. Pred nekaj dne-V! je bila na ! ^unaju umorjena in oro-par« sro*Da Oise!a Loscbitz. Policija i« cotrn«'a. d« sta fzvršHa ta z!očin njena p^-strežnfea VfJjemina Lichten-erkar-in njen ljubimac Alek?p.nder Hirt. OSa sta pobesrr.Ha v Gradec, kjer sta bJ1a z**nj aretsrnna. • Pora:*e]a?*c voi*ik?h Izkfiinfc. V Parizu so arefraii neUe^a Chan-tunta rn več njegovih tovarišev, ki so :ler^rLerj2:Ti in drur;rn Ijudem. ki 50 «e hoteli feJ'ti vojf.?Vft Mužbe. izće-lovali DO-nrejcnt voj2ike izka^nice. n«l«!i *o K'ir r\M ć?Wo in si dali fal-rifika'f *j>.;V.o plače vati. • Umri h 25. t. m. v Berolinu biv- 11 aruvemer nen-Jke afriške kolonije Kan.erun von PuHkarner. jtnan radi svofe krutosti, ki je svoj čas dv!f-nlla mnoio prahu ter končno pro-vzroKia. da Je bil odrokltcan. Ka-merun&ko kolonijo %o takrat imeno-vaH »Puttkamenin«. Von Puttkamer je b!l 62 let star. • Prva mMsfrska tavica. V ^a" Jbo vlađt je stopHa kot prva r.infttr-sfca tolnica min Stfvenaofr. To Je pm grainfea v vtsoki drfavni s!»-fHf. M!ss Steveiison ft hfla doelef prtvatnt tij^fra m1»i!«tnlretfe Pre<*-seiinik« Uojć Otorzm. O njd poro-Cajo, 4* »e r*ii^a hirhtinla ^ iaa*- ■ureieta Puha, AhaJ^ P**110111'^ iola 4oWI lake poftođb^ da M m nore već dvicnJtl aa povrija» tedaj ae Doajnii poeladka ladnkta ere* atva: rctilnega aparata, ki stttoii U vreCe a kiaikom In pa » plavalncja ! telovnika. Tako opremljso mornar Llcie ii po4monkef a čolna, se okle-ne vrvi, na ka teri )e priveuna boja ta vzg6nf in hitro se začne dvigati proti vrhu. V vsaJtcm aparatu je ko-vinasta steklenica s krepčilno pijaco. V gotovi visini je pet minut odmora radi kroženja krvi, aato splava vojak na vrh. • Llteraraa produkcija |e »cd vojao seveda povsoU nazadovala. Leta 1VI3. je izlio v nemikem jeziku 35.0/O broiuranih spisjv, leta 1915.. pa ie 23.553. Večinuma so spisi posvećeni vojni. Na rrancoeketn je iz-iio 1913. leta 10.753 knji«. 1915. leta pa 8897. V Italiji je izlio 1914. leta 11.323 knjic. 1915. leta pa 11 431. Svi-c-a se je najbolje obnesla: leta 1914. je tzm izlio v raznih iezikih 1470 knjlg. leta 1915. r>a 1718. Med tem: je tuđi največ voinih in političnih spisov. Posebno se je pomnožila literarna prndt'kcija na Dmskem. Naj-s!ah*a pa Je bilo v Zdruicnlh dr-favah. • Zvesi pes. Na meki fronti je ime! neki nemiki ča^tnik lepega ov-čarskeea psa. Nekoč se je posrećilo Rusom vdreti v nemike jarke. Omc-njrni nen-.ik! Castnik Je ob tej priliki padel, niesovcmu psu je pa kroglja prebila zxdnjo nogo. ćez tri ur© so Nemci izvrllli protinapad in znova osvojili Jarke. Tu so naili nbitega častnika, polcg njeta pa ialostno tu-iećega njegviveta psa. Na nogl je irr.el rusko obvezo — oćivtdno je so-vr?.žnika ttnila ivestoba revne ži-vaJi. Le s silo so mo^li snraviti psa od trupla mrtvesa gospoda. Zveste-ta n*a so poslali svoicem abltega čast ni ki. • PovzroCevalec slatenice. »Times« poroča: Tskom vojne se je v ■raneoskin četah večkrat pojavila zlatenlca kot epidemija. Ravno uko tuđi med jaronskim vojaitvom v To-kiju. Japonski zdravnlki so začeli bo-irzen natančno preiskovati in odkrili nov mikrob, ki jt po obllki podoben vzbujevalcu »ifil. bolezni. po bistvu pa je rar.ličen od rje?a. Nori mikrob imenujejo splrochaeta Jcterohaemor-rrmgriae. Preiskave, ki so jih nato iz-vedJi tuđi na Francoikem. so podale enak uspeh. Morski praličkl, katerim so vhrizgr«li krl cboieiih vojakov, so v nekaj dneh dobili zlatenioo. Sedaj iičejo zdravilni serum proti zlatenici. Poizkusi s salvarzanom »o imeli po-pdnoma negative« uspeh, • Sleparska dmfte ▼ Lvov«. Prav čudno sleparsko dmžbo je lx-sledila policija v Lvovu. Sleparji so plenllJ zlasti manjSe trsrovce. Prišli so v kako trgovino, se izka*al! kot policijski funkcik>nani in rtklL da imajo nalogo. pregledati vse zaloge. Mnogi trgovci so se dali premotiti m so d3li »policijskemu komisarju« večje ali reanjSe zneske; najbrž nišo imeli čiste vesti. Vod]a te sleparske družbe je bil neki Harsch Saphir, kot policijski komlsar pa je nastopal neki Rc>hr. Sleparji so bili tako predrznl. dn %o r'eVaterim trgovcem, pri kate-r!h so nallf skrfto blago, naložili kar do 30.000 kron fiobe ali vm so blago 9zar>lenilic. a je proti po!o£!tvi pri-rreme kavcije začasno pustili pri do-tičntm trzoven. DosJej ima policija 5t?n te te druibe pod ključem, druge pa le ISč>. • Slađkor bi aahartn. Urađ za prehrano narrerava z razllčnimi od-redbami $e bolj omejiti porabo slad-korja. Prepovedal bo kavamarjem dajati kavo in le bolj omejil porabo sladkorja za izdelovanje slalčic in Ii-kerjev. V kavarnsh bo dovoljeno da-iati namesto siadkorja saharln. To je izdelek, ki nima nikake redilne vrednosti, pač pa posladi kavo itd. le bolje, k»kor pravi sladkor. Poslej Je bilo prodaja nje saharina sploh prepo-vezano, a le za to, da bi tovarnarji ir slađVoria lasrUc delali velike dobi-čke. Tuđi odslef na bo saharin pri-stopen »plošnemu komumu. V Av-5tHji irrarro !e eno tovimo «a Izde-tovanje «4ihar!na. T* N^tnčlj« so v na^o državo uvuŽall saharfn pred vojno v steklenicah, ▼ katerfh je bilo po ktkfh 300 drobcev, taka steklenica saharina je tedai veljala 2 K 50 Y, zdaj na vetia SK^r. • Mnflontka cotlaftia ▼ BcroIlifM. Omenfl? smo ie velikanske ioljuf»jef kl jlh je znala ▼ Berolin« vprizoritl vdova Marija Kupfer s poniočjo svoje hčere in s kateriml le raznt sta-rejle gospode otoljufala sa vefi kakor tri milljon* kron- Preiskava a tej coljufijf »pravlja na dan vedno nove posminlfnofttl. Marija Kut»fer hi njena ha »ta fiveH nad vse razVni-so. V kleteli njilu stanovanja je nalia policija v«£ tisoč stekienic aajflnei-lih franeoskik \m ntmlkfk v\n In ko~ njakov ter ćele tabnje na]dral]lh cl-faret *e bofatejla in draf)a f« «a> detia tiloe* oblek. kffl i« drugUi to- . fUimik stvari Tato M prl^ir Mđ i 1000 parov nofavic. Koliko ste. ttm* ski potratiiU kaže najden raCttn is neteca decembra; po tem racom sta izdali tjl svilene hlačice, snjce, Cip- N ! ke in drugo perito 19.000 marK. Spioh Je Marija Kupfer uprav blazno sa-pravUala Vsak dan Je povabila vs# polno ljudi in jik sijajno gostila. Računa se, da je potratila na mesec do 50.000 kron samo za gostijc. O Đo-tiCu je priredila sa revne otroke bo* iiCnico, ki je veljaia nad 30.000 IC Med irtvami Marije Kupfer ]e tuđi neki avstrijski veleindustrijalec. Ta je vložil v podjetje Marije Kupfer 500.000 mark in je dobiva] od svoje-Ka denarja mesečno 12 odstotne obresti. Ko je Marija Kupfer hotela veleindustrijalcu znižati obresti« stt se sprla in veteindusthjalec je dobli ves svoj denar nazaj. A vesel tega ie ne more biti, kajti zdaj ga tožijo. da mora denar vrniti. *. Aprovizacijske sleparUe ▼ Ba- oostnlce z uro In radium - iepne ure, v 100.000 Izvodih uvedene pri armađl in mornarici, Izvrstno služilo ter Jih dobavlja v nafboljS! kakovostl po najnižjfh cenah prva tovarna ur Jan Konrad, c. In kr. dvomi založnik, Most št. 1466, čeiko. Predno kupite, naročite po dopisnici bogato ilustro-van katalog, ki ga vsakotnur po-Šljem gratis in franko. Darila. Zamrli gospod Ivan Jasene, tr-gorec v Ljubljani, Stari trg. Je volD v svoji oporoki za Družbo sv. Cirila ;n M. v Ljubljani 500 K; knjižnici narodno napredne stranke pri Sv. Jakobu v Ljubljani 400 K ta za oelepelt vojake 400 kron. Družbi sv. Cirila tn Metoda Je Doslaia g. Olga Sirca pri Sv. Jurju ob Tabom 32 K 70 v, nabrane med od-kritimi prijatelji naše iolske družbo r procvlt v obmejnih krajlh zatirana, nadebudne slovenske mladina — Po g. Pr. Osetu Je prejela dnifba 16 K. katere Je nabral v pevsld družbi pri Cestnem Joleku o priliki godovanla ge. Mkike Podgorlek z moto: Pri Ceo- Za »Or>Hlke begunce«s Nelmo* ficrvani 24 K 60 v. ^fgna hvala! Biu?«ji Ust ibscfi 10 striiL kdaltMI \m odfovonri aredoiki Vafearhi Korttar. a 8ttv- _____ .SLOVENSKI NAROD«, dne 27. j«nuv«rj, 1917,_____________'___________'____________________ Stran 5 začeteico v trgovine * macinim blagart. Hrana in staoovaire v fch*l. !f e**o?» tafcftf ali 1- marca. Ponudbe rod x-i. 24«'33S na upravni^tvo Slovenskoga Naroda. 33 cd 56 litrov naprej SsfF"" fcupi A. OSET, p. Gušianj, Komško. Bavilo se tmdl stekleafco Milih Toria. Stavhsni Ses. VeČio množino bolj drobnega stavbenega '«a (sto ečega v zefo pn>>-avnem kra:u^ !• na proda! pri JOSI? Ć?3!f£, Zgornfa Č.&a itev. 39. 343 Dvonadsiropna ■ ■■•■***£ ■■ v mestu, z vrtom in 9 stanovanji sa preda KJe pove upfav. »Slov. Naroda« 333 ' i *«■ i i ■ Kapi se ===== -blcigGijnci — (Werifcef£ierica) šlev. 2 ali 3. Pooudbe pod „bi9«aina 341" na upravtSŠtvo »S:ov. Naroda". 341 Stalna stranka i&ej st&novf?t!3 MT za maj *^f obsto[tfc te kuhinje, 3 sob, poseiske sobe iq prftiJcfin, ako rrogoče z električno ali olinovo t&zsvetti&vo. Ponudbe sprejme upr i ». fteroda pod »fli 1S17 323.______|^ pofe-olef tko, •M«atoi kalraaasto. barrae ia raakt vrste barolo, kapi fiakt .aaoilno tvrtka ftAklB * Co, ifaMfaa«, FniM Jot#fa ooste *Uv. 5. 34« Malinov sok garantirano naraveo, v najbcljši rafi- nadi vkuhan, v po*tnih zavojih a kg brutto po 17 K franko rarponlja A. Tosek, Praga, Kral. Vinogrady 1274 La. I Za veČje dobave specnalni oferti. Trpv. sofrudoilc i vojaščine prost in dobro izurjena IsPRGDAJILKA:: v manufakturni Široki E2 SDFejSlcta iako| pod dobrimi pofjo.i. Ponudbe z natančno naredbo dosedanjega ?luž o-vanja nai se poŠljejo na urravo »SI-Naroda po ftt« 339» Slamnate lolne —— xa cfsra =— sam začel isdelovaff na debelo fn (ih pri^o^oča^a, k ot nađumesMo | za dra^o usmeno o!)n*^v p^seb^io za đelo v s9b?iL 225 Pcskusiie, ne boda 7ajs ial. tovarisa sla^ini!iO7 v Štaba, pošta Đosrtale pri Kifisbf'aiii- Potrebai« te ▼ več'I oficirski menatl ▼ Lfnbl aji ne&af ; in sicer za serviran e oro'dnc med 12—2 uro f ter zvećer med 7—9 rro Reflektira se samo na 2dravo, čisto ia poštena osobe, nem.-kega je^i BElBlaaBVv^?^«i^Bl9^ Jft""1*^^]! t ^^^aat^*9^^Ht^Bf3kr i I Povodom odkritosrčnemu sožalju k naši težki I izgubi, ki nas je zadela, izrekamo vsem daro palcem j 1 krasnih vencev ih obiiemu soremstvu naše ljubljene i I nepozabne mamice k zadnjemu počitku našo najiskre-nejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo Častiti đuhovščini, Zaštitim sestram sanatorija „Eiisabetinum" za ljubeznjivo poBtrežbo, kakor tuđi vodstvu bolnice Rdečega križa „Ljudski dom", gpsp. dr. Mahru, goep. majorju Kra-maršiču, gosp. upravitelju Strzelbi, gospej M pl. Groa, celemu mošt ni in cenjenim gusp pevcem za krasno žaiostinko. LJUBLJANA, 27. jamarfa 1917. FraiK. Mvgustt Leopold Jurjovec I Oospod đonaflii mš9 prazno SOBO i botj veliko, s posebnim vhodoa, ako se dobi tako dobra stranka, da bi jo odstopila, Ponudbe upravi SI. Naroda pod „liaiip tM«. i-----------:--------—-------------------------------------------—, : Enonadstropna = hiia = y ŠoStanju z velikimi gospodarskim! poslooji in prostori, v katerih se je nabacala nekdaj usnjarska obrt, se tsikof pr+dm. Pri hiši je tuđi nekaj vrta. Vpeliana ie električna raz-svetljava, Pojasnila daje: 330 :: Zadružna zveza v Celju. : : Prodam mali ometa* v Mariborski okolici z lepim stanovanjem, poipodarskim poslopjem, sadonosnikom in brajdami. V6de tuđi v suhih Časih dosti. Cena K .^00 Nnt-n'ne 'e pri Karl llovsk, Bo6e pri Maribora. 332 a€i.£fili! ifiiJLc vseh vrst in v vsak'i miožini bvpuje ver]nn ter plačnje cajdražje =rss Irgovska tvrdka == J. Kušlan. KranL Gorenjsko. 3729 affSS^C^fe^ifi'jg' ^^^^p^iri'islvr BBBBBBBHMaH Spreicieli se 1 ali ? energična ini rtiiia v stare zli 35 — 50 let v rade!io|i na Goic*;3ho. ?lača po dofjavorn. Ponucibe na u^ravnistvo »Slovtn-ske^A Naroda« pod nentTqlim9 3331- ^rel Linljesrt = ZiV&V ===== £|uliS|aB3f y*M& Zerezijc testa st. 7. Zzlo%3 vssh vrst tepaih ur, vr na K.I12I0 s ^cin£n) b!t|av, sten-Bhlh in brhin-5kili ur, bndilk. Nlkl'sste Toae era, ura v zapesfaicmh z rsdi erim kaKaisiliom n!! braz Biesja. ziln^a srsjrula £0 nikiiastu. nr „Ome-r^a«1 po Ea:n:id 2t. 101/336. ■ E^^flB^af^Sr^OaZKaaaKaBVBSSLlISBSRSI SB Bi I Najbolje ia zek* 135 Usne kite MfMJto s¥»IWf H W S, tt, II. 14 im 1$ krMs Us«« po4toya te ■Brt&ttee Tsali ^rst| ptltaift tarva za Ima* te ferasis) •« Br. DraH#« P« t te 4 E, teavi« ▼•*• te avatrtftf šieffan Strmoll Urtllana, Pod Traočo št L aB^^aBBB^^BBvBBakajS) B ^■haBBtSaBBBB^aaftA ^^_^^^^B^^^^^^a^^B^_^_KB^B^Bk ^BB BBBBBBaS^BB^aBBBBBH^Bh. ■kHBalaBavaaBBl^ a^ V^^U^ai &a^^ - ■ ^^^^^^^ *^^*'**^**™bj*j pv ■■■■■ e<*Bvan ■■■■sj ss Oonilne jermene dobavllW,i i£.,!^ZL Kattner & C9., Gradec 39. Stanovanje v novejši hišt obstoječe iz 4—5 sob z električno razsvetljavo ■• lićt za majev termin. Ponudbe pod VlMa]H 43#B na upr. Sloreo. Naroda. Pes beriardinec dober iuvaj, se proda v StrefiSki ulici Jt 26. 312 lif?vi FfiirPSIr sa tepac sretllko so var- stvano zauasaovaae. odločao sa^bollie. 3os MP" Doiie ie povsodl. •Landauer- dobro obranjen, ae proda. Poirffl se ▼ Ttlmtal ftorand v LfmHtttal _______ pri prtirfta._______aao 8profiB9 se -tobro tanrl«aa prodaj all^a v mešanem blagu, veSča tađ itleznliie« Hrana in stanovanje v hf5i. — Pismcot ponudbe z natančno navedbo dosedamega, službovanja naj se dopo51jejo na A. SminđC laloika a—ta *t tt, Hmbljama. $$: iz boljSe M5e in dobro Solsko aaobr**bo se sprejae v modni In manafafct frgovfiii B. StorniMld ▼ Celfai, Za stanovanje in hrano, za katero se tvtnt.^ plača, je treba i meti v Celju torodoikt oi\ znance. 384 Iilsi sailoiM za pravo jedio olie i za vsakovrstne saSate, si vsakdo sam; lahko pripravi, če kupi zavitek mojega islandskega Caraghee mahu zavitek 'za 1 Irtar oija garantirano izbranega . . I 1'—I zevitek za 1 Irter olja najfinejše vrste......K 1*30 zavitek za 2 iitra o!ja najfinejše vrste......K 2'4§ OoUm pri H. SPEHKO v Ljubljani, Kopifatjeva ulica. ka%er tnđl 4e pnvravl'sa ■adMMastak «tfa a« laha|i«)a «p«ralM; t Ilter 2 2'—■ (Tekoč nademestek se po poSti ne poŠilja). PaMMI BMKSM^j ta deaarne pMUlatv« Bal *• IMiOM« ■* ' Ivan Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulico 6. ____________________________________________________________________________________________________________I__,i v deželnem gledallfiču. V nedeijo 28. Jancar^a cb pol U- mi (topolom in ob t. ori |HM|t ▼ pMCdtllek 23. |aavar}« ob 3. vi p^puliBM ^^ ^t jffjpH jljp E793 aaaK^arVEIk ^aaaB^SaVS\ aaaaaMaaaaaaV iaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaV aaF^aaaaaaar aaaaaaaaaaaar alf ' 9 EC I^f9 liti F21 aNallSal ' 4i E\l (HlJlUiH llllstM # UeHUa siiafni zfođovlnsfea drama po IJMlMHPSJK)^ Taatdf BrfflfHlll ptfBfSpBDL V sab9i« 27. JaMttarla «4 6. in pol 9. nH zveier, t nadtffp M. f«*. ob 5^ 7. ia 9. uri z¥©čer, v ponđ#4j#k 29. (aa. rt 5M 7. te 9. nK^ KafiiTOcISa hi mli iilahnlli rtlajjautl: Nai zmagoslavni pohod skozi Romunijo. NsjbOlJil dOStai IZMN POMI«IM. PH «Nk jM^ltUJa. Pretresljiva filmska igra v % dejanim. Lotte Neumann v glavni vlogi. Pozor! Viaka predttava v soboto, nodelio in pomfeljati wm- trala 2 uri. *«■ Vftonjoi uiira iHB9 im 19 limar m eatftft Strtn * »JLUVtMMU NAKUtr. «B» ff. !■■■■ ■■!■ «»lT.__________________________________M- *tCv- ^^-^p^-^-^-—^-^-^^^.^-^^^-— ■^■^aa^afcaflB^B^a ^a^afe ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i prazne sode ltO fckt lildiT kkL — Ponudbe na A; UJI«, »masiafca —*m fttor. 14. 911 n 5 ti m isti u m K 21'— i£ Prage dobavlja po poTzetjn Tovavna itvB 57 KDLLEB * Co., Prag« VII, t8i. Čokolado, piškote ig paznoipstne slaitice, a« tetiva na drota* ia dafcalo po aliklb mm« pri B. SATffIX, Itbljana, St. Jakofca trj it 9. JP 3 vlnarfev i^^i^k (za tf«p!saico) stiae Vas noj SpT*" ^3 fliTs! katatof. kitcrefi se Vtm ^%/Jt^y •*?***!* ■* ia»tet6 breiskčao. ^^^^ Prea tivana «r ia Irni l i b. inr. ttn, M (M) UK. [rta. Niklia-te ali iek'ene ankarice K 6. 7, 8 ivJcarsUiRoikopfankarice K 7,8 *, vojno-srcmintke ure !x niklja ali lekla K 11, 2; aroaćn« rad jtve uSpliV •* airtvaibili •drih I f^^v3^ drsTtaaa oretllo«. ■ pHKM|^9|lialKe>r tvdl «ajfl- 9 i^^p^^BF nefi« dekeraeifska ■ .^-_- t^v* »w>aK^aw^av^avJjaLJ4avJjav^av^av jg. n i i Cl Alinkl" XVm letaIk I □ «Ma«aHa_aa.■_i_a»a_ J1^C Za T y književnost, umetnost in prosveto L H priobČaje pcami, romane, novele, povesti in razprave na]- R 3 feOl|Uk lUTMiklk fMrikov, ptoatolJeT Ia xmaa»tr©aikoY. J M Vaaka številka fv8UIVANA<< ima po 1 ali 2 ono- ta već- Kj M barvsl HMtelikl prUfi} r*pntokGl\* dol oa]Dollilb ffl n aHkar|av O«lr. Uparfav ter portrete pisateljev in umetnikov. H D Naročnina sa »SLOVANA« znaša za vae leto 12 K, pol leta 6 K, vjj Q sa dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite >SLOVANA« 3 □ ------------------------- tako]! ------------------------- U M Naslov: „SLOVANa, Ljubljana, Dunajska cesta 9. M M __________________________________g I Poriio UtelnaUc iimtinkiii nni. Poriio I a pjgn umtm ■ *• dotota I I OstonoiUeiK) 1866.. 1 I Mosko, damsko In otrosko L perilo , I S |^ lasinega izdslka "5*B | I a» nječ nuo lanal Uvtratft kraja, toteefa del«, zaenlfc cea I J prlporoća m \ = C. J. HAMANN = 1 9 dobavltoli perila ooa. in kralj. Visokostl, t. | 9 Aaatniških uniformirani, zavodov, sa« g I ,8 motianov i. t. d. w - | I * UUBLJANL | ■ Perilo po mepi so izgotavlja najhitreje* y = Istotam prva kraalska = h tfnikaliauei. i I 1 Motorni obrat. d Ia laittit wnwili Wfilt Ha]iwwiil M. * I I ' i Prisaaso i I I aalpoiteaalia postroiba. I I M\ UotillL ------------------------------- JP»ffl vninen. I I MtllM fflft. Oti il tDlL I 1 Stanje Tl«g koaerat aMfjMra Itlt B l»Mt4.7St-TB. Oaialea B 40,000.000-—. :tlZ Ceška lndnstrilalna banka rtl j I muntltonle nMHh Atn. :: LHtofmle Hw :: Knfltt a pnubgaK ukipe. I ViafcO¥r»taa »aai— toaaaakat|i ... — . Makaifla ¥«|alat »letaJkom. ^B — - .-------------------------------------------------' "--------------■---------———--------—---------------- — —------------»^-------,-----------------------yj__^_^_tMfc^^MMtMMM^i^^M^M^^MM^^M^^^,MMM^^M^^M^^^Jj 22. Me*. * .SLOVENSKI NAROD', dae 27. jonarja 1917. Stran 7. Boj za mir. Znani z Nobeiovo nagrado počašćeni pacifist dr. \. M F r i e d k napisa! v ?Neue Ziiricher Zeitung< za-nimiv članck o uurovneoi vprašanju. A. H. Fried je optimist in trcU, tfa so vrata k miru vendarle žc nekoliko ©d^prta. Mnogokrat da bo še izgledalo, kakor da bi bil ves trud zamaiL, toda kakor na bojiščih, tako moramo tuđi v boju za mir proglasiti princip: v&trajajmo! Prićakovalo se je, da bo pomenila ententina nota korak na-prej. Nasprotniki so jo sprejeli z za-ničevalnim posmehom in so jo z ogorčenjem odklonili. človek bi mislil, da je sedaj zbpet vsemu konec. Ali je to res? Ententa je naznanila svoje vojne cilje. Njene zahteve so prav objestne, toda ne pozabimo. da so to sumirane zahteve desetih dr-ž a t. Če naj deset držav naenkrat pove, kakšno nagrado morajo dobiti za vojne žrtve, postane seveda sc-znam zali te v prav dolg. To je psihološko umljivo in se da razlagati s taktičninii obziri. Dokler ne vem, ali priđe mir ali ne, se ne smem ničemur odreći, ne smem oslabiti elana svojega naroda niti za las. Toda moram si biti na jasnem, da s prvo zahtevo kupčija se nikakor ni sklenjena in da je not do podpisanega protokola se do&a. Življenje dela kompromise. Vojni cilji entente so jako dalekosežni. Toda baš ker so tako ob-scžni, je mogoče proti njim nastopiti. Saj bi se morala vojna za take cilje, kakršne objavlja ententa. š e 1 e p r i-četi; uresničenje teh ciljev je od-visno šefe od b o d o č i h uspehov na bojisčih. Državnik i centralnih držav bi si mogli biti svesti odobrava-r.ja vseh nevtralcev in lastnih narodov, ako bi vzeli te vojne cilje od pojutrajsnjega dne hladnokrvno na znanje ter vprašali entento, kakšne mirovne pogode bi stavila d a-n e s. Vprašanje bi se glasilo nekako tako-le: Za vojne cilje, ki ste jih proglasili, bi se morali bojevati nanovo, še dolgo in neznansko strahovito. Katere teh vojnih ciljev bi opu-sti&t ako bi mogli že danes doseći konec vojne?« Odgovor bi bil odlo-čilnega pomena. Prihraniti si novo vojno, to bi moralo biti v r e d n o znatnih koncesij. Temu spo-znanju bi se ne moglo zoperstaviti niti javno mnenje v ententnih drža-vah. Vojni cilji so vedno dalekosežni. I Mirovne določbe se od njih vedno I znatno razločujejo. Tembolj bi se raz-Joćevale od njih, če bi se sklepal mir, ne da bi ga kdo kot zmagovalec diktira!. Centralne države bodo gotovo tuđi naiznanile svoje vojne cilje. Ako bodo ti ravnotako dalekosežni kakor ententni, potem si obe skupini ne bodeta mogli druga drugi ničesar očitati. Dana pa jima bo priložnost, da medsebojno postavita svoje zahteve po koncesijah. Ako vojni cilji central- • nih držav nišo tako dalekosežni kakor ententni, ako se držijo okvira pravičnega in za vse sprejemljivega miru«, kakor je naznanila nemska vlada, potem bo ves svet z a -uie in ententa bo dozi vela težak diplomatičen poraz. Tišti dan, ko bodo centralne države objavile svoje mirovne pogoje, se bodo vrata k miru še bolj odprla. Zahtevam po odškodnifii in obnovi bo odvzet enostranski odij, ako se bodo stavile tuđi od druge strani. Pa tuđi zahteva entente po osvoboditvi< Italijanov, Slovanov, Romunov ne bo več tako oštra, ako izgubi z objavo vojnih ciljev centralnih držav svoj enostranski značaj. Ta problem ni ničesar drugega, kakor revizija inzasiguranje narodnostnega principa. Razpravljati bi se moralo o njem prav mirno. Ne bil bi več nesprejem-Ijiv. ako bi se ne govorilo le o »osvo-botfttvi« narodov, ki pripada jo centralnim državam, tem več tuđi o osvoboditvi onih narodov (in teh ni malo!), ki upajo na osvoboditev iz-pod jarma ententnih držav. Ta osvoboditev« bi se dala izvesti, ne tla bi se moralo eno izmed velesil uničrti alr razkosatL Saj je samo na *-ebi brezaimno, se tako pridno za-vzemati za vamost in eksistenco malih držav. pri tem pa ogrožati eksistenco velikih, historič-nih državnih tvorb. Stabilite-ta Evrope, ki jo zahteva ententa, se ne da doseći s tem, da se iztnrajo po-samezni narodi iz okvira velikih držav. Taka izvedba narodnostnega principa bi spremenila Evtopo za desetletja v pravo vražjo kuhinjo veđno novih nemlrov in novih vojn. Narodnostno vprašanje se mora na novo urediti in po-polnoma razrešiti. Temu spoznanju se danes ne more upirati nobena vlada, saj ie jas-ua kofikn nesreće je povzročilo ba$ narocfnostno vprašanje. Slo bo za to. 4a dobiio tišti narodi, fci ne tvorba I samostofnih držav, pravico zadošča-1 ti svojim potrebom vokvirn driav, \- katerih prebivajo potom mednarod-ne garancijske pogodbe. Tega var-stva pa morajo biti deležne narodne nianjsine vseh evropejskih držav. Ugovor, da so bili vsi tozadevni po-skuši dosecLij brezuspešni. ne vdia, ako smo odlučeni, ustanoviti po vojni mirovno zvezo z mednarod-i:o eksekutivo. Tišti dan, ko narodna misel in narodna propaganda ne bodeta več ogrožali varnosti •narodno-mešanih držav, bo narodno vpraSanje razre-seno in svobodnemu razvoju narodov v okviru katerekoli države se ne bodo stavile nikake ovire več. Od tistega dne pa tuđi ne bo nobeden narod več stremel za tem, da bi se odtrgal od historične države, v ka-teri prebiva. Narodi bodo v resnici osvobojeni, z njimi pa tutii države, ki se pod pritiskom irredente do danes nišo mogle čutiti varne. Tako kakor danes nobena verska družba ne Čuti potrebe se odtrgati od države, v kateri tvori manjšino, v bodoče tuđi nobena narodnost ne bo čutila v ena-kem položaju te potrebe. Versko vprašanje, ki je stalo toliko krvi, že dolgo ni veC: faktor mednarodnega nemira, odkar je v vsem kulturnem svetu izvedena verska svoboda. Tako bo tuđi narodnostno vprašanje prenehalo biti vir vseh bojev in več-nega nemira, ako se posreći bodo-čemu kongresu vetika zgodovinska naloga, izvesti in zavarovati svo-bodo narodnega izpove-danja. Vojna je dokazala, da obstoje-čih velikih državnih tvorb ni mogoče uničiti, da se napredek s silo ne da doseći. Osvoboditev narodov se ne da doseći z vojno, temveč 1 e pogodbenim potom na način, ki ne zahteva uničenja obstoječih držav. Društvo za otrašho varstvo in mladinsbo skrb. Generalno varstvo. Občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb«, ki se je vTŠil dne 24. januarja t. L, je bil posvečen enemu samemu veli-kemu vprašanju, ali kaže društvu prevzeti s cesarskim ukazom z dne lj. oktobra 1914 zaukaz^no generalno varstvo ali ne. Občni zbor je otvoril društveni tredsednik deželnosodni predsednik v p. p 1. L e v i č n i k ter podal članom društva obširno utemeljeno po-ročilo o dolžnostih in delokrogu ta-kega generalnega varstva. Občni dr/avijanski zakonik vravnava varstvo po načelu, da bodi vsakemu varstvenooblastvene skrbi potrebnernu otroku postavljena po-, samezna oseba za varuha (individualno va rstv o). Imovitim ne-doletnikom ali takim iz dobrih dru-žin ni težko dobiti posameznega varuha. Drugače pa je, kadar gre za nezakonsko ali tuje, neimovito dete. Zlasti v večjih mestih se je v tem pogledu v nemalo kvar varstva potrebnih otrok boriti s silnimi težko-čami, kajti uspešno izvrševanje varstva čez tako deoo iz ub^>žnih slo-jev daje dokaj opravila, kakršnernu posamezni varuh ali sploh ni kos ali pa se mu skuša na vse mogoče načine umakniti, saj osebne požrtvo-valnosti dandanes ni preveč na svetu. Naloge varuha pa s» obširne; ne le da naj določi otroku način vzgoje in jo skrbno nadzoruje, tuđi za sredstva prehrane naj mu skrbi, v to svrho dosega izterjavo dalžne pre-živnine, po potrebi se obraća na javne in zasebne dobrodelne naprave in zastopa naj otroka v vseh stvareh pred javnimi oblastvimi in uradi. Za vse to pa je treba izurjenosti, izku-šenj in mnogo časa. Ra priđe tem nedostatkom v okom, je varstveno sodišče ljubljansko že pred leti samo naše vzelo skrb, da ima vsak čas na razpolago sposobnih osebnosti, ki drage volje prevzemajo sleherno varstvo in ga tuđi vestno opravljajo. Naše društvo je pri tej napravi takozvanoga vkupnega varstva v toliko udeleženo. da od sodišca postavljenim vkupnim varuhom v priznanje požrtvovalnega njih delovanja na-klanja skrorrme nagrade. — Vkupna I varuha sta bila skraja dva, njih šte- I I vilo se ie pomnožilo potem na 6. toda od 1. 1914. se je zopet skrčilo deloma v sled odstopa zaradi starosti ali drugih ovir. delama vsled smrti, tako da sta zdaj na razpoiago zopet le dva, ki jisna je, kakor je posneti iz poro-čila okrajnega sodišća na ljubljanski mestni magistrat, naprtenih 1018 varstev z 1302 otrokoma — od teh je 937 nezakonskih, 365 pa zakonskih. V S cesarskim ukazom o3 12. oktobra 1914 št. Z7t) drž. zak. o delni noveli k občnemu državljanskemu zakoniku se je stvar slednjič zakonito uredila. Potemtakem je dobil § 208 o. d. z. napis »Generalno varstvo« in se glasi: »Ako sposobnih varuhov, ki so pripravljeni prevzeti službo, ni na razpoiaganje, ali ko je to potrebno, da se upešno branrjo pravice in koristi neimovitih varovancev ali oskrbovancev, se more varstvo izro-čiti sposobnemu organu javne uprave ali združitvi za mladinsko varstvo«. Natančnejše določbe o general-nem varstvu so v rzvrŠitvenem ukazu od 24. junija 1916 št. 195 drž. zak. Po § 1. tega ukaza je prepuščeno volji občine ali druge korporacije — med slednjo spadajo tuđi društva za otroško varstvo — da ustanovi generalno varstvo. Prvo je torej vprašanje, ali tu-kajšnje razmere v istini zahtevajo ustanovitev generalnega varstva. Da je to vprašanje potrditi, ne more biti dvoma z ozirom na dosedanje iz-kušnje, ki so, kakor povedano, že davano prisilile v ustanovitev vkup-nega varstva, katero temelji bistve-no na istem načelu kakor generalno varstvo. Temu vprašanju sleda drugo, kdo naj ustanovi generalno varstvo, ali mestni magistrat ljubljanski ali kaka tukajšnja združitev za mladinsko varstvo. Druge korporacije za sedaj ne prihajajo v poštev. Po zakonu in izvršitvenem ukazu se generalno varstvo sicer lahko izroča tuđi »varstvenemu svetu«, ali šesta va, postavitev in poslovanje varstvene-ga sveta se dosedaj sploh še nišo uredila ukaznim potom. Obrnilo pa se je v predmetni stvari okrajno sodišče ljubljansko iz lastnega nagiba na mestni magistrat in v dotičnem pismu nasvetovalo, naj se generalno varstvo izroči Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ijubljan-skem. Slovom dopisa mestneg^a magistrata na okrajno sodišče od 29. oktobra 1916 št. 16.431. je občinski svet pritrdil ustanovitvi generalnega varstva po našem društvu in se hkratu izrekel pripravijenega, da pri-speva k tozadevnim stroškom vrsako leto 4000 K, kateri znesek naj torej macistrat vstavi v proračun za leto 1917. Po prej navedenem izvršitvenem ukazu je hkratu, čim se sklene ustanovitev generalnega varstva, tuđi določiti krog varovancev. čez ka-tere mora generalni varuh prevzeti varstvo. Ta krog se bo strinjal s kro-gom onih varovancev, katerim se je dosedaj namesto posameznega po-stavijal vkupni varuh; kajti na me-sto vkupnega varstva stopa baš generalno varstvo. Dosedanje posle vkupnih varuhov prevzame generalni varuh. Potemtakem bo jemalo generalno varstvo pod svoje okrilje ne-zakonska, neimovito kakor tuđi v svoji vzgoii ogroženo ali zanemarje-no deco, v kolikor ji ne bo na razpolago sposobnih posameznih varuhov. Z istega stališča bo določiti tuđi kra-jevni obseg onega kroga. Kakor dosedaj vkupnim varuhom, se bodo torej izročala generalnemu vamhu varstva ne le čez deco omenjenih vrst iz mesta Ljubljane, ampak tuđi iz njene najbližje okolice, to je iz Zg. Šiške, Most, Sela, Vodmata. Vica in Gline. Ti kraji se vrste tik ob mestu, življenje v njih je v najožjem stiku z me-stom, njih značaj se ne loči kaj od mestnega ob meji; tem manj jih kaže izločiti, ker je po njih gosto naseljeno delavstvo, ki se nestalno premika iz kraja v kraj, in je po dose4anjih izkušnjah baš v teh slojih posasmez-no varstvo nedostatno in uvedba generalnega varstva posebno nujna. Krajevni delokrog generalnega varstva bo potemtakem obsegal po- IUctiski okoliš ljubljanski, izvzemši kraje Oravlje, Kamna gorica, Kose-. ze, Peržanje, Zapuie, Hrastje, Šmart-no in Oblije, kateri kraji so itak od* daljeneiši od mesta in imajo docela ali vsaj zvečine kmetsko prebi-valstvo. Oeneralnega varuha vežejo splo-šne določbe državljanskega prava o dolžnostih varuha in opravljanju varstva, izročala pa se mu bodo varstva od slučaja do slučaja, kakor se izro-čajo posameznim varuhom. Paragraf 2. izvršitvenega ukaza dopušča sicer izjemo; na predlog občine ali druge korporacije, ki je ustanovila generahio varstvo, more namreč predsednik dežeinega sodiŠča v po-razumu s političnim oblastvom zau-kazati, da se generalnemu varuhu izroči enkrat za vselej varstvo čez vse ali čez določene skupine nezakonskih otrok v njegovem okolišu, ki nimajo zakonitega zastopnika in na katere naj se razteza vodstvo generalnega varstva. Toda za predlog v tej smeri za sedaj še ni stvarne pc-trebe. Koliko bo provzročila stroškov ustanovitev generalnega varstva, se ta hip niti približno ne da povedati, ker ni izkušenj v tem pogledu. Pri-čakovati je, da bo generalni varuh za svoje poslovanje in zanj aporablje-ni čas zahteval nagrado, težko bo koga najti, da bi se brezplačno lotil tega posla. S tem, da generalnega varuha plačuje, si društvo vsaj zasi-gura pravico, da sili na vestno izpol-njevanje službe. Visina njegove plače se danes ne da s številko določiti, umesten bo v tem pogledu prosti dogovor z generalnim varuhom. Na naše vprašanje je okrajno sodišče v Ljubljani spročilo, da je otrok, kateri naj bi se postavili pod varstvo generalnega varuha, sedaj približno 1335, dočim znaša tozadevno število varstev 960. Jasno je, da generalni varuh ne bo mogel vseskozi sam obi-skovati svojih varovancev in jih nad-zorovati, oziroma njih materam aH rejnikom dajati potrebnih svetov. Spričo navedenega števila otrok je to čisto nemogoče, pa tuđi ni potrebno. Saj reč ni taka, da je delo najbolje opravljeno, ako vse sam storiš. Kakor § 4. izvrš. ukaza izrecno pravi, se bo generalni varuh za oskrbo-vanje svojih nalog lahko posluževal pomoći drugih oseb in se je bo v na-Šem slučaju tuđi moral posluževati. Njega skrb bo, da vsakega svojih so-trudnikov postavi na pravo mesto, skratka. da preudarno izvede načelo razdeljenega dela. Društvo se bo bri-galo, da si pridobi sotrndnikov, mo-skih in ženskih, ki jim bo poverjeno opravilo zgol častna služba. Ali v kolikor ne doseže takih, bo moralo poseči po plačanih. Tuđi te pomožne moči bodo provzročale stroške. Vrhu tega bodo razni pisarniški izdatki, zlasti skraja. 5mašali nemaihno svoto. Vsemu temu seveda Iastna sredstva društva daleko ne bi bila kos brez oškodovanja njegovega pogla-vitnega namena. Več, nego žrtvuje že sedaj za nagrade vkupnih varuhov, ne bi moglo društvo utrpeti pri najboljši volji. Društvo bo torej moralo stroške, združene z ustanovit-vijo generalnega varstva, pokrivati s prispevki občin, spadajočih v delokrog generalnega varuha. Mestna občina ljubljanska je, kakor že ome-njeno, velikodušno obljubila v ta namen letni prispevek 4000 K. Z ostalimi tremi občinami — Zgornjo Šiško, Mostami in Vičem — se društvo še ni pogajalo, pričakovati pa je, da ne odrečejo prispevka, primer-nega številu svojih prebivalcev. V tem okviru se bodo potemtakem do-ločile nagrade generalnega varuha in drugih pomožnih oseb in se plače-vale pisarniške potrebščine. Potemtakem torej društvo, ustanovljajoc generalno varstvo, ne prevzema de-narnega rizika, pač pa izpoln.fuje socijalno dolžnost, izvirajočo vsaj posredno iz društvenih namenov. K beseđi se je oglasil nato deželnosodni nadsvetnik Šturm po-zdravljajoc snujoče se generalno varstvo, ki je poklicano izpolniti vrzel v skrbi za mladino in žeieČ društvu mnogo uspeha. Deželnosodni svetnik g. M i 1 -č i n s k i je orisal težkoče, ki iih imajo sedanii vkupni varuhi ter je na-glašal potrebo nadziranja varstvu I izročene mladine* skrb za njih vzgo-^ jo in razvoj. Zastopnik dežeinega odbora dr4 P e g a n je svetoval, da se društva takoj v polnem obsegu loti dela, ka^ kor mu omogoca že subvencija mest-* ne občine ljubljanske in za kar bodo okoliške občine Zg. Šiška, Vič up Vodmat eventualno v skupni seji ia s pritegnitvijo občinskega referenta dežeinega odbora po predložene« proračunu brez dvoma imele odprtis roke. Obljublja tuđi pomoč deželne* ga odbora. : Na predlog predsednika »Dru^ štva za otroško varstvo in mladi** sko skrb« deželnosodnega predse^* nika pL L e y i č n i k a je bil nato so* glasno sprejet predlog, da dr«-štvo ustanovi general« p varstvo in naroči izvrši* tev tega sklepa društvene* mu odboru v smislu poročila, ka* tero je podal društveni predsednik. S tem si je naložilo društvo čast-no, pa tuđi važno iij težavno naloga* ki si jo upa srečno*dognati, ako mi bof kakor je pričakovati, s svojo po-niočjo ob strani stalo prebivalstvo. Spominjajtc se rodbini vpoklicanih vojakov in „Rieccga križa". LEPA POLT obraza in rok, ki jo občudujemo pri mnogih ljudeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, raehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta čistota ia mehkoba omogočujeta nemoteno dihanje skozi polt. Dalje napravi lepota obraza in rok na druge ^rt^Ns. r~ V^ ,, ^^*-1 škodljivo. Te hibe t ^^^__^-^^--> \ ^°ži motijo tuđi di- ^"^^^^^^\ hanje skozi polt in to ^^-^teT^^^^ je nezdravo. Mnogo t\? /^vwi>l rabljazanegovanje« V^ // { Vvk varstvo kože Feller- ^^^A^-* VlM>W I/D ievo P^eizkušeno Tar- fi^^ffi&TrJTik stveno mazilo za 6- ^///MmSX^tS3 braz in kožo .Elsa-, m l£^^^^^ ?*velja le 2 K <2 !o»- rJi^^^^SSS^^ cka 5 K poštnine pto- - £^&^^^^^ sto^ v nasprotj« z ' T^^^^fe raznim i lepotili, ki •• «^^3^»Q^^^^^ pogosto škodljiva, je JSr\^(k~- llSW *° P°polnoma nešk»- f(CL^\^P^i] dljivo. Ono odstrani \£%ffix^^sj napake na polti ter Vv^JUjfi^^--^ varuje pred solnČa- luVi ^^^^/A ^co> Pe.SaiT1*» odstrani lVw \^RV>v ^*<<(I dr, Namesto oštrih, ^^^rigg^L >s pogosto škodi jivik ^"rtSS!a::!::^BE^>\ mil naj se rabi za o- ^^O\ braz Felierjevo liU- \^^-Fellerjevo boraksovo tev- milo (80 vin.) in toaletni umivalni prašek (boraksov prašek 1 K). Predvojne cene! Bujna rast las ki vsak obraz napravi lepši, se doseže z goji-tvijo las s Fellerjevim pristnim tanokinamaziloat za rast las .Elsa". (En lonček št. I 1 K 60 h. močnejša vrsta Št. II 3 K). To mazilo krepi la-sišče, preprečuje plešo in predčasno osivelost. povzroči novo .ast last mladostne barve, krhke lase napravi mehke in elastične, da se jih lahko sčeSe. Ono nima v sebi nobenih škodljivih snovi, vsled česar ima prednost pred škodljivimi izdelki, ka-kršne pogosto priporočajo Ijudje, ki nišo lekar-narji. Za gojitev brk je Felierjevo mazilo za brke (50 vinarjev). Naroči naj se naravnost pri E. V. FELLEB-jBf lekarnarj« Stnbica Elsa trg št 238 (Hrvatsko). Preiv F Ratiol ^* Gorici. I. DaljCl Gorki. Ljubljana, Stari trg št 28. § DVOKOLES |> £ Sivalnih strojev - § GRAMOFONOV | ~ Zepoih električnih svetHk jjf M. kompletnih že od 2 K. =■ a V zalogi vedno par tisoč. ~ 1 Najboljše BATERIJE. .1 1 Proboj bMh ma za prepiajata. l f Prsne bole«%i# orlovski kaselj. itadutMu influenci« ^ I Kdo naj jemlje SiroNn f V t Vtafc. ki trpi nm fr«jnem ka^iu. > 3t Vadušlitvi.KafeHm Slrolln %nmino ^^ X OMM • Kronienkn K«/«fom bronK»j«v, I «. Sl^o^uzo. ofroči.pri k«lWnh *&f%k%j£3*o*m f ^ Smdb&w stran 3. »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. janturjt 1917. ». sicv. Tofmopoštne dopisnice. K 3*0 za 1000; 100 vojaškik ali ljube ženskih It 5 —; umetniSkih razgledaše K 6 razp#5il|t po povzetju 29§3 S«hl«ier-fe¥a zatoga razglotaic Ak« ne ugaja, dcaar nazaj. Zimske ter letne otročje nogavice »Patent« in gladke v v$ph M**vtl*ah, nzpA^ilja na debelo Osvalđ Dobe«Gv aVfmbljazia, Martinova cesta št. 15. }st»urr -> proda 100 tnc mo&kih #vratnlaoT 5, 51*. 6, 6'/2. 7 cm po S 4aS0 za en turat- 264 KrepKeSD učenco ! iz poštene hi£e, sprejme ▼ svojo trgovino z meSanim blagom J. KraSovic v Žalcu. K3 500 kron! ^^P? ^fi^^B [,Vre le pismene ponudbe z navedbo cen. jtti^jz--* %n * v« n. pr. rdeča koža, ocrei, izpuscaji, gube in a£«^fe- h IlifVfilri I IlO I II rt ohlaPna koža* vse kožne hibe »zginsjo za-Mg3gSr*%Mi Hulili U IUlLIIU jamčeno z desetletm preizkušeno lb$ Jff^^ dr. A. Rixa pasta Pompadour ^^1 Popolnorca neškodljivo. Poizkusni lonček K 11 U, večji lonček K 3 30 B. A. 3isa biserno znleko, tekoč ruder rožnat, bel fn naravno rumen. Stcklemca K 3 3> Razpo5!ianje diskretno Kosmctiknra dr. A. Rixa laboratorij aa Dnaaja IX- Lakrcrer-g«sse € E. — Zaloga' v Ljubljani: Partumenja A Kane in dryperi»a -Adrija« (Cvančara) Acstilenshe namigne in stropne suetiljUe jamske in ročne sveiiljke' i s žgalce in pritikline : '^. | -------------- dobavlja najcenejše -------------- ^lfll|^% ■ A. WEISSBERG, Dunaj II, I^S , Untere Donaustrasse 23 3, Odd. III. .%jS£ i Katalozi gratis. 28^7 Slovenska korespondenca. m^g0 L Edna posebnos'H J\ likerja je | ^MiHHliiiJlf.BI 81 Zdraviik išta \ je posebnost lelodčnega likerja iz idravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostint ▼ ielodcn ter radi tega ¥ nobeni dratini ne bi smel maajkati« Prosim, oglejte si predle2e*e oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika Čevlja ne bme biti poljubna, temveč obfiki noge popolnoma prilagođena, Ćioveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuSen, veščaka. 61 Poskusite pri ] Cron C7oti4noriii specialistu za ortopedićns in anatomična I lidll 3ZdlllIICI JU obuvala^ Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. . Pi Ul illl DROGERIJA ^ oarl'unieriia, fotoerafična manufaktura itd. DUo iuiiODn pna imw. Ustanovljena luta 1897. Snton Kane L|nU|anaf Židovska ulica 1. Cenikt na lazpolago Ceniki na razpolago. %^ umetni in trgovski vrtnar ^ 1* iiizMtji sl f. i. (Kiintn. li u nteji B(q»i c % cveflični salon % samo Pod Tranio ft 2 \ gt> poleg Cevlfankega »•sto. \ ^^ Velika zaloga suhih vencev. . ^^ Iztoovanje iopkoir, vencev, trafcov i. t. 4. | [^ ZnoaDja narotlla totoo. . i Vrtnarija na Tržaški cesti St. 34. \ dNiiiit rjJl^k vseh vrst za urade, ^HSSL^^^ društva, trgovce itd L ^^fi 1 ^0B Ćcrnc, ^^^ ^^J graTcr in izdelo?atelj ^^^m^^^ kavčakovil štaapitij LJUMfli DionKi ng ilei. 1. * Franc Furlan * * isltfcik Fasthiignt rtne :^ | ključavnfčarstvo I . zaloga štedllalkov " :- se nahaja: 125 * I jNmbrožev trg štev. 9. J Hl" i LHaiii ODijska testa IL Velika zaloga steklenlne, porcela- aa, svetllk, zrcal, šlp, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. arno barvarstvo I ter kemično čišćenje in [T snaženje oblek. II Apretura sukna. ^ !JOS.REICH! IPofiaifti nasip - Ozla urica šU. ■ Sprejemališče [ Sslenborgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. L. xx| x |x x| MILO dobivate v specijalni trgovini za milo Hi lunar Ljubljana Sv. Petra ceito Z8. Istotam ar«ief krema xa 6e¥lfef toaietna mila, pralni praiki L t C na debelo in drobno. Različne bonbonc ▼ papirnatih škatljah, imam vedno ▼ zalogi ter razpošiljam mm đetelO. Osvakl Dobeic, Lhddiua, MaHtaova c««ta U. «. 268 Leseno ali stekleno steno kupi 163 jHojzij Cerar v Iikovtci pri Somžalah. : vreč : kmpi wlaUgu¥l»a *■!■■ K«leac, «elfe. Vaienet ali vajenka zmožna obeh deželmh jezikov, 5e takoj sprejmeta« 296 Predstaviti se )c pri Emilu ■avin6ek9 brtvet za gospode, dane in gtedai&ki brivec, Še!enburg«va ulica 1. 1000 parov suknenih čevijev, debelih, visokih, za dame, s močnimi Sivanimi pedplati št. 37—42 per par 9-50 K. — Pri naročilta tucata samo t76 9 K za par. Badolf IVerdisheim, zaloga čevljevp dradec, Sporgasse št.l. Za voiaške aprovizacsie dobavlja I nižjeavstrijska specijalna vina I istotako prima ogrska rdeča vina I kot tuđi priftnega tOkajCa (dokler traja zaloga) I Hnbert Spitz, posestnik vinskih kleti, Klosterneuburg. I Trgovcem, ki prodajajo 2M ćeulje z lesenimi podplafi nazĐaa|am svojo veliko zalogo in |im prlporoiain w nakap po lzvasrednl nizki ceni« Bajavo ali črao vrhnje oanje iz ====== eaega koia. =========== „Znrnl", H. Seljak, žjnbljaaa. Trgovski sotrudnik vofaščine prost in KONTORISTINJA Sprejmeta se takoj. Ponudbe ▼ nemškem jrziku na reletrgoviao ; Henrik Kenda v Ljubljani, : QA7A« linilAmilll Po Pr^doisu izdelane, vojnozelene Sttko|ene rOžUI UnilUnilc! bluze a K 38—, snknlene hlafce (doig i tA 3 %f i ^^ i'6 ^r.. C-/ ^c^s i^ ..... f ,^^^r Sa blona s 16 monogrami, pr'" merna za namizne prtey scrvi- ete, žepne robee in vseh vrst peri Io se dobiva pri TONI JAGER I £j ubijana, Židovska ulica štev. 5 |M Roji x i modni otelile : za gospode : Lfnbljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in| uradniškej s uniforme: Vpo meri v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I a1e2nikow i ft solnčnikov« I Popravila se izvršujejo točno in solidno. lobtMga »ovitka cea radi obila salafa. >^& _a_ /MattBB«) K?'*lVtt9 velefine kakovosti, takoj za vporabo, brušene a BBI^, a^ B'ff^HiaaW , * i^ o j e ^; ^^^V a^Bv ^^^^ Bi li li I aparati, S. Gtfette, v elegantnim ntkeljastern H /^V JK>^ etuiju s 6 rezervnimi klinami K 6— in K 8 80; v finih H oW /-»—im kasetah z ogledalom, čopičem itd. s 6 klinami K 7* 50 HaV /^^*^ft irt 12 K. — Najbotjše Im. spedaltt« garmmcijske kline H^BT I/—£~\jŠ tucat K 3 60. 288S HV >** a^? T^ u Soliagar strofi za atrlianfa laa z dvema Česaloma mm ^9 WE£ \ K 750. Pošilja po povzetju. Vojno poštne poSiljatvc pro- If b ^^S ift ti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. ^m h B_fSS \ Specijalna trgovina za solinske jektene predmete I* B - A. MTEISSBERG, Dunaj II., • ■- Untere Donauttrasse, 23 lll.t oddelek IV. Kat alogi in zaznamki eo groš za prodajaIce gratis. Slovenska korespondenca. Zastopniki se iŠčej« I Tovarna pohfštva J. J. Nag'as i Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 i Hama zalooa poltva' [| za spalne in ;edlLae sobe, salone In gosposke | S sobe. Preproge, lastorjl, modroci na rzm^l i :| Umnafl modroci, otroski vozlču itd. I •j^l^^^^^^^^^ awa^^Tun»ljše S g| kaktfvsti. Naprodaj samo pri ■ i| S JULIJI STOR, Ljubljana Bj^ . ^ Presernova ulica št 5. Xriz~^\ ^L Goysserski čevlji za turiste, higijenićnl S^r1* ^r\ ^L čevljf za otroke in Lawo-tennis-£ev1ji. i* ,s J Najveija slovenska hranilnica! Ma bnmiliiica iljaia LJUBLJANA Presernova nlica itev. 3 je? imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000 — hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000 — rezervnega zaklada........„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°. ■ "■ f večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pnpilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. Posofa na zendJUća ta poslopja na Kranjskem proti 5% lsvea Kranjske pa proti 5 % obrestlm ta proti najmanj ----------- 1#. oiiroma %•, edplaievan}n na dolg. ----------- y. V podpiranje trgovcer ta obrtalkov ima ustanovljeno :; ■v Kreditno društvo. *«■ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani « D«»Hižka 9l»,nic, »,000.000 kn... » StrltaPJCVa UHĆS ŽteV. 2. a«»er,nl fonJi ekroglo 1,000.000 hron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. .Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstuf Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju^ Sprejema * al O/ I *"*•* *" pr—l*i ™ **■*• vrcdsastalk paplrlev, financira erarilne dobave in dovoijuje vio ge na knjižice in tekoii ratun A /a aprovizacijike kredite. Stran 10. .SLOMIO NAROD", «K ». jMHUljl 1»I7. 22. ŠtCT. ■olailkl kapital E IMIMM —. ^— ^ W ttDB • ' «Mje **. * i pIlš m bar3un- oblike. A0»X ^ACW iK- Veli/čartera •}A?O TiV v^»5 t .v šporimh čepić :: fVJ** Atifi -<^ ^- ■£S" 5^/A» blago, ^risnano niske ^JrtjL^ ^V0^ 1)>)0 V)V\* cene boravka točno m ceno *SB I ^^J lJl ^^^ ^a^n' klobuki vedno v "salogi. I ^r Zunanja naročita na 13btro 3 obratno pošto, I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Mv^^^HMVM^^^MMM^M^^MMM^^^^HMM^^^HM^^^^^MBv^^Ha^H^^^ai^Ba^^Ba^^^^^BaBaaaa^^^^^H^^^B^^B Milo za pranje od da ja v zabojih orig tovara. teJa a ca. 60—75 kg proti predplafcii«. Razpošilja tuđi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka Anton KuSlan, Ljubljana, Karlovska cesta it. 15. M- Schubert preje Bilina & Kasch, LfnUlana, Židovska nL 3- priporoča veliko zalogo tkanin ta ■Iaca-rakavle, modno blago » gospode in dame, raznovrstne Dao parfume, rohnm. đela in materilal« ldrargitao predmete. 4t3 Moderna predtiskarija. iKdeloTaate preoblefeenihtpimbT. L Podplati H se ohraniio, te se na nove ali malo poli nošene tevlje pritrdifo naMtM Iz nsnla. V Za ea par z iebl|itU eeaa 232 m za otroke za dame la deike za fjosp+de P 20—35_________30-42__________40-40 [ S 120 K 1-50 K 1-M Dobe se v lalogi {evtiev „PEKO" PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Brea. naioroti Sv. Jakoba mostu. 100 litrov zdrave domače pijace I^ I osvežujoče, dobre in žejo ^^J «^ gaseče s: lahko vsak sam C^fJHic^T priredi z mali stroški. V I IImIKSf* zaiogi so snovi za: ani- IfliRliGBlBsml- Bas* Jaboltnik» grenadivc. l/c^^PB*^^s\ malinovec, poprova meti, (g^^ff mnškitelec. pomeraiičnik, dišeča perli, višnjevce »kasaj »« ne more. Ta domača pijaca se lahko pije poleti hladna, potimi >Toča, naroesto ruma in iganja. Soo»i z natančaim na^odilom stanejo K tr>-- franko po povzetju. Jan OroUch, irtitriji pri aifdi. Ini 639, ■•ni li 500 kroti v zlatu ^^1^™*^"^^"^™^ čc ne odstrani hrCBMI ^dBbv ^H^L Arolteli x zraven spada- vBĐ^ ^^^*B jo£'m milom vse a«lBCa« ^^Br^Sr S^BT ^B7 BCSCl BftSP#ĆS« BStalSBS ^JT^^^Th^M ^^k r<*ftin> itd. tn ne ohrani ^^^^^^aa^^BSaSS^BSa ^0^0 mladostno sveto in S^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^SS^ nerno. Cen* K j 7^ s ■HMI^lMM^M^BHaJ poitMBO »red. 3 pOTCtje »taacjo K 16—, 6 porcij K. 30 7u. Vse bres kakih nadaljnkh «ro4kov. Naslov za narobila: iU iMJOL Mvija pri auli. fen UL lm. Dijamanti za rezanje stekla I laateklarielaeesaee I ^^ | I rabe. Št. 1 za steklo v 0^s«s^^B> I okmh K 3 50. St 2 za O«^a^M9 I nav. moČno steklo K530. -___^^^s^ I St. 3 za vse vrste brus. W=**^s^P I stekla K 8 10. Št 4 za M^^^s^a« I močno btuSeno steklo, ^P^**^*^H^ I neobdelano, in za zrcala ^—■—^bmmJ I K 11.70. Povzetje 55 vin. več. I Za reelno in solidno blago jamči I JAH HMUairilgriia pri atjili. Ina 01 fcrai | ■U-^_j|ll| je sredstvo sa pomla- f^S^^™" I • »■■■^■i1« jenjelas,kirdeće, svete ,gy_ I in sive lase in brado za trajno temno po- ^fiHfc I barva. 1 steklenica s po^t. vred K 2'70. Vfl I f—^l Rydyol Jj I \Cj^&^ "^1 iivo pordeći bleda ^" I JSL^^^^m^^m^ Bca- ^ćinek Je i»d«>VI* 1 stekle- ■ mca s poštnino vred K 2 45- I Jaa Orelteh. droženja pri anfeltt. I vizitmcB njjom Gonoktein. ' NajnovejSc, i^kušeno sredstvo brez vbri gavanja proti kapavcu (tri- perju). belemu toku, črevesnemu in mehurnernu katarju itd, priznan na klinikah in uoeljan na teh le zdrav* niskih znanstvenih receptarijih za leto 1915. 2130 Berliner Rezept-Taschen- buch fur Pracktische Aizte na strani 17 in 128. Berliner Allgem. med. Zentral - Zeitungsre^ept- Taschenbuch na sUani «S. Budapester Orvosi Zseb- naptar es Kozikony na strani 12 in j 153. From mes Oeste rre i c h. Med. Kal. und Rezept. Taschenbuch na str. j 53 in 129. Leipziger und VViener I Therapeutische Leistungen. Let 1913# i na strani 68. Praški receptanj čeških zdravnikov na strani 171. Prager Rezeptarium des Zentralvereines | deutsch. Artzte in Bohmen na str 172 i z opazko: Da es die Magenschleirn- ■ haut nicht alteriert, besonders beim ; | langerem Gebrauche wie bei Cystidis i zu empfehten. Schnirers Taschen- | buch der Therapic na str. 230. Stein Schneiders Arztlichcr Taschenka- ; lender. Verzeichnis der neuesten Arz- ! reimittel na str. 28. VViener Rezept- Taschenbuch fQr praktisebe Arzte na str. 17 in 222. Wiener Rezept-Ta- schenbuch fur Ziviiarzte na str. 127. WQrzburger, die Neberrvvirkungen der modejnen Arzneimittel. VII. Gruppe Na su. 157. GONOKTEIN ne kvari ! želodca, na draži iedvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6 — Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: trt ai ■■ Trtlks)CS3f« ; Zagreb: LafcarM „telvator11. 8. ■tttftstatfep Jilltlttv trf* I Proizvaia: ParsMMeškM PMJjaj. laNra-I tm .HERA-, Pfifi-VrSttice 5«. | »^avttali wjmmw wtiml*tntwm ta | ▼•!■# mđi ■■■!■•—>■ livsilnla. EWm~ Nad BO let obstoječa ~^m I irna barvarij a inkemieno snaženje oblek _____ *— u* I ^^^ apretura sukna ^^^ I LinbMaiia, flntnnRnf GUnce' I nbvf*T> «L •■ HlllUlI DUV Barska ulica 4«. I ■to ■•■•■■•«»■•«»««. I •str«iba vtsta« In točna. nafalije ceae. I ^*xipoxcča.iaQ.o *peciia.lia.o I domslio in otro!bo konfekcijo zelo solidne tvrdke I Ml. Kristbfic-Bucar 1 Ljiibljaiiii, Stari trg 6tew. 9. — Lastna hiia. I V»pif^f4to BssT" KOSTUME ~V( NainoTOiša I liLU£faLp^te^9^o^ltK I UHVsVM kUlrake in stezaike. lllllMn I Otmške iblekke u obleke a mladenko. Mflmlta# pwlla ia tfmge potroMćIne sa novoroleiičke* I Wtr Poiilja na bebiro tuđi na deželo. ^M I s^sjsaHsjsjsjs^sflssjBSjBS^ili^iHss^BJsSsSBssSHHssVsVsl^^ i Kmetsku posolilnlco ljubljanske okolice o Ljubljani. 4M J/ Ql brez odbitka rentnega Žavka. sll*T 10 Ustanovljena leta 1881.