Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Uprsvrištvo je na Marijinem trgu .....--------= štev. 8. Telelon štev. 44. : Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. — —.............Rokopisi se ne vračajo. .......................... *nr=: 151. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: ;elc ielo . K 360'~ fOi leta . . . „ 180 — četi i leti . . „ £0- — M ncscc . „ 3G-— Za inozemstvo: celo leto K 480 — fol leta. . . „ 240’— ietrl le la „ 120 — is mesec . B 40-— Poštnina plaJa?ia v gotovini. IV. leto. Današnja številka velja 2 K. \ V Ljubljani, torek 28. junija 1921. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. 2 dolarja "iirotuiki na: posiifajf rap^*/t, ■ nakazlitci. .aratnoajo pO prostora in sicer jk tet 55 mm ji za inkrai 2 K za večkrat popust. Konec ustavne debate v konstituanti. Beograd. 27, jun. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril danes ob 10. predsednik dr. Ribar. Iti opravljenih formalnostih so prešli na dnevni red. Prvi je dobil be-sado poročevalec dr. Laza Markovič, ki ic polemiziral s posameznimi klubi. Ko jc končal svoj govor. je zbornica prešla na glasovanje o osmem oddelku ustave, in siccr glede členov 90 do 108 incl. Proti členu 90 so glasovali dr- Trumbič, Ivanič, socialisti, zemlioradniki. republikanci in deset radikalcev proti členu 91 (odgovornost ministrov) dr. Trumbič, Ivanič, socialisti, zemljoradniki. republikanci in Zujovič, proti členit 93 dr. Trumbič. zemlioradniki. socialisti in republikanci, proti členu 94 dr. Trumbič, Ivanič, socialisti, republikanci, zemljoradniki in Žujevič, proti S/eriu 95 dr. Trumbič, Ivanič, dr. Rojc. Miloradovič. zemljoradniki, socialisti in republikanci, proti členu 96 dr. Trumbič, zemljoradniki, socialisti. republikanci, proti členu 97 isti, proti členu 98 isti, proti členit 99 isti. proti členu 100 dr. Trumbič in zem- Beograd, 27. junija. (Izv.) V zadnjem momentu se je vladi posrečilo pridobiti bosanske in južnosrbske muslimane za svoj ustavni predlog in sicer je koncedirala bosanskim prav ne v celoti, pa saj glede, oblasti. Tudi južnosrbske muslimane je pridobila najbrže za isto ceno. dasi se poteka kupčije še ni moglo z natančnostjo ugotoviti. S tem je seveda vlada prejudicirala tudi za Beograd, 27. junija. (Izv.) Na popoldanski seji ]e vlada silno hitela. Kot prvi Je govoril posl. Ivan Deržič proti 13. oddelku (prehodne naredile) za njhu pa dr. Trumbič, ki jc energično nastopil proti ustavnemu načrtu In Izjavil, da se bo proti tci ustavi boril z vsemi močmi, ker je to ena mdreakciouanicjšib ustav sveta. Centrirala se je vsled teh izvajanj polastilo s 'no razburjenje. Po govoru dr. Tnimbiča, ki je Beograd, 26. junija. Nocoj je predsednik zcmljoradniškega kluba g. Lazič imel sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem. ki mu je izjavil, da pogojev zemljoradni-kov ne more sprejeti, posebno ne^ kolikor se tičejo agrarnega vprašanja. ker vlada smatra, da mora biti v sporazumu, sklenjenim z muslimani. dosledna. Kar se tiče razdelitve na oblasti, ostane pri tem, kakor je bilo sklenjeno v ustavnem odseku, glede uredb pa je rekel g. Pašič. da sc bodo vse uredbe predložile posebnemu zakonodavnemu odseku v.revizijo razen uredbe o ltoradnik;, proti členu 101 dr. Trumbič. zemljoradniki, socialisti in republikanci, proti členu 102 dr. Trumbič in zemljoradniki. proti členu 103 dr. Trumbič, Ivanič, zemljoradniki. socialisti in republikanci, proti členom 104. 105 in 106 zemljoradniki, proti členu 107 zemljoradniki in radikalec Matič ter proti členu 108 zemljoradniki. socialisti in republikanci. Nato je bila seja zaključena in se bo nadaljevala ob 16. Na dnevnem redu je 13. oddelek ustave, ki se tiče prehodnih odredb. Beograd, 27. junija. (Izv.) V konstitu-auti se še vedno pretresa 13. oddelek ustave. Jutri se vrši glasovanje o celotni ustavi. Začasno govori šc vedno dr. Trumbič. Do sedaj bodo gotovo glasovali proti ustavi zemljoradniki, socialist!, republikanci in dr. Trumbič. Vladni krogi trdijo, da bo ustava sprejeta z 220 glasovi, opozicija pa pravi, da ne bo glasovalo za ustavo niti neobhodno potrebnih 211 poslancev. Vlada jc ukrenila vse potrebno, da pridejo vsi po. slanci k glasovanju. V slučaju, če bo videla vlada že pred glasovanjem neuspeh, sc bo odložilo glasovanje na poznejši čas. uravnanje mej drugod in bo imela ta koncesija še ostre spore za posledico. Žemljoradnike je potisnila vlada popolnoma v stran in so leti danes glasovali proti vsem oddelkom in bodo jutri glasovali proti ustavi. Vlada je to storila iz strankarskih koristi, vkljub temu. da so zemljoradniki pokazali veliko popu-stjivost trajal skoro do polnoči jc bila debata prekinjena iu se niso pripustili k besedi niti oni govorniki, ki so bili pripravljeni. Vlada sc namreč silno boji, da bi se ne razbil sporazum, ki ga jc ustvarila s tolikimi denarnimi žrtvami. Člen 13. in 14. sta bila pri glasovanju sprejeta, vendar pa vlada med večinskimi strankami močno nerazpoložene in zato je vladna naglica umevna. beglukih in uredbe o likvidaciji kme-tovstvu sličnih odnošajev, ki se bodo no predlogu vlade predložile ustav- j nemu odseku v sprejem. O. Lazič je nato odgovoril g. Pašiču. da so zemljoradniki storili vse. da bi dali priliko, da bi se sprejela ustava tudi z njihovim sodelovanjem. Ker pa se njihovi minimalni pogoji niso mogli sprejetis strani vlade, je izjavil, da bodo zemljoradniki odločno stopili v opozicijo in da bodo glasovali oroti ustavi. Po sestanku z g. Pašičem je g. Lazič nocoj ob 20 poročal zemljo-radniškemu klubu o stališču vlade. Tov, Emil Vodeb umrl. Jugoslovansko novinarsko udru-ženje »Sekcija Ljubljana« naznanja tužno vest. da je danes ponoči ob tri četrt na 10 po dolgi težki bolezni preminul, v starosti 41 let njegov soustanovitelj, bivši predsednik ln blagajnik g. Emil Vodeb, urednik Sl. Naroda. Pogreb se vrši v sredo. 29. Junija ob 4. uri pop. iz pred hiše žalosti. Rimska cesta št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnega blagega tovariša ohranimo v. hvaležnem spominu! Ljubljana. 27. junija 1921. Odbor. * Nocoj jc izdahnil svojo blago dušo tov. Vodeb Emil. Pokojni je bil rojen dne 27. aprila 1. 1880 v Ljubljani. Maturiral ie na ljubljanski realki 1. 1898, na kar se je posvetil filozofskemu in pravniškemu študiju. Dne 1. avgusta 1909 je stopil v službo »Narodne Tiskarne« ter je postal 1. 1910 definitivni urednik. Bil je od 1. 1915 tajnik v odboru »Društva slovenskih književnikov in časni-- kariev.« Po prevratu se je takoj zavzel za ustanovitev enotnega Itigo-slovenskega novinarskega društva ter se je po njegovi iniciativi sestavil pripravljalni odbor, čigar inten-cije so sq uresničile dne 31. marca 1919. Rajni je bil član treh odborov, in siccr od 31. 3. 1919 do 3. 7. 1920 odbornik, od 3. 7. 1920 do 16. 1. 1921. predsednik** od 16. 1. 1921 do 13. 3. 1921 radi obolelosti blagajnik, nakar sc je umaknil iz javnega življenja ter prepustil odborniško mesto drugim močem. Njegova glavna zasluga ie načrt bolniškega in pokojninskega zavarovanja J. N. U. Tov. E. Vodeb je umrl ob tri četrt 22. Pogreb v sredo ob 16. uri iz hiše št. 2 na Rimski cesti. ZVEZA NARODOV IN ALBANSKO VPRAŠANJE. Pariz, 27. jun. Svet zveze narodov jc sklenil, da se ne bo pečal z vprašanjem Albanije, ker je že poslaniška konferenca vzela to zadevo y pretres. Zastopniki Albanije so izjavili, da se bo njihova vlada uklonila odločitvi zxsi'.e narodov, da pa nc bo priznala poslaniškemu svetu zmožnosti za rešitev tega vprašanja. Albanska vlada bo torej to vprašanje predložila zvezi narodov. VOJAŠKA KONVENCIJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ROMUNSKO. Praga, 27. junija. (Izv.) Romunski šel generalnega štaba Christensen pride jutri v Prago. Vršile se bodo razprave o Izpeljavi vojaške konvencije med češkoslovaško In Romunijo. Tudi prihod romunskega vojnega ministra sc pričakuje v prihodnjih dneh. ČEŠKO MADŽARSKA POGAJANJA USPEVAJO. Bratislava, 27. junija. (Izv.) Listi poro-čaio, da pogajanja med Češkoslovaško In Madžarsko gladko napredujejo. DELO POSLANIŠKE KONFERENCE. Pariz. 27. junija. Poslaniška konferenca bo tekom tega tedna razpravljala o kreditnih akcijah zveze narodov in o odgoditvi roka za privilegije na avstrijske aktive. GRŠKA ODKLANJA ZAVEZNIŠKO POSREDOVANJE. Atene, 26. junija. V svojem odgovoru na korak zaveznikov z dne 21. t. m. se je vlada zahvalila za ponudbo in Izjavila, da je položaj tak, da jo morejo edinole vojaški interesi voditi pri njenem zadržanju in njenih sklepih. ZAROTA EN VER PAŠE. London, 27. jun. »Daily Mail« doz-nava. od svojega poročevalca v Carigradu, da so tam zasledili zaroto, čije smoter je, omogočiti Enver paši. da vpade v Malo Azijo ter se tam polasti oblasti. Enver paša se prizadeva ustanoviti turško komunistično stranko. Pred sedmimi leti so padli v Sarajevu streli, k| so postali neposredni povod za početek svetovne vojue. Pred Sedmimi leti na Vidov dan! Mnogo se je od takrat spremenilo za naš narod. Mnogo smo pretrpeli, mnogo preboleli ali eno je danes dejstvo: Miloš Oblllč ni zaman žrtvoval svoje krvi — srbski narod je svoboden in z njlin svobodna cela Jugoslavija. Srbski narod ni klonil pred usodo. Na-rodua nesreča njegova mu je vlivala vsako leto novo hotenje In novo moč za nadaljevanje osvobodilnega boja. Kosovo polje le porajalo vedno nove junake, k| so žrtvovali sebe svoji domovini in dosegli osvobojenje svojim potomcem in svojim grobovom. Klanjamo se danes vsem padlim borcem in vsem žlviin, k] so z žrtvami svoje krvi priborili svobodo svojemu narodu. Vidov dan je tudi nam dan slavila večno zmagujoče narodne kleje In ljubezni do svoje grude. Ne bomo slavili letošnjega Vidovega dne z veseljačenjem. Preresen Je čas in preveč je dela pred natnl. Ker ni še dosežen končni naš cilj, ni še dosežen cilj vidovdanskih junakov. Dvojega pogrešamo Iu oboje moramo še doseči, da bo vidovdansko naše slavile čisto ln brez grenkostl: naše osvobojenje tudi na znotraj In osvobojenje naših zasužnjenih bratov. Na narodni praznik naj bi se sprejela ustava naše mlade države. Narod naj bi s« kronal na dan svolega slavlja s spreje- POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJl SE BOLJŠA. Berlin, 27. junija. (Izv.) »Manchester Guardian« prinaša daucs sledečo izjavo angleškega generala Stuarta iz Gornje Šle-zije: z uporniki se je dosegel sporazum, In se bodo v torek začeli umikati. Ako vse srečno poteče, kakor jaz upam, bo Gornja Šlezlja tekom enega tedna pomirjena, Mi nismo ukrenili vsega, kar Je Nemčija cd nas pričakovala, zato se tudi nismo zbali pogajanj z Insurgeuti. Da smo nastopili takoj s strojnicami, prizadeli bi mnogo škode narodnemu gospodarstvu in industriji. Naš cilj je bil vedno, da vspostavlmo mir brez prelivanja krvi. Berlin, 27. jun. »Vosslsche Zeitung« 'javila iz Breslave: Po poročilih lz Gornje Šlezlje se vrši umikanje nemške samoobra-ne iz prve stape popolnoma v redu. BOLGARSKI CAR OBIŠČE AMERIKO. Newyork, 27. junija. (Izv.( Ameriški listi poročajo, da bo bolgarski car Doris posedi Zvezeue države ameriške v znamenje hvaležnosti, da Amerika tudi v vojnem času z Bolgarijo ni pretrgala diplomatskih vezi. AMERIKANSKI KREDIT ZA IZVOZ BOMBAŽA V EVROPO. London, 27. junija. (Izv.) Finančni komite v VVashlngtoiHi dovolil je kredit od 1 milijona dolarjev, da Hnancira izvoz bombaža v Nemčijo in sosedne države. mom osnovnih zakonov svojega bodočega državnega življenja. Kako lepa misel! la vendar koliko trnja je v tej kroni. Velike vrste naroda ne proslavljajo danes odiaistva, ne proslavljajo danes vidovdanskih junakov, ker ni našel lctošojl Vidov dan narodnih voditeljev, kj bi v njih živel duh Milošev in bi bil) pripravljeni žrtvovati svoje koristi za notranje osvobo-jenje naroda. Ker niso ustvarjali ustave, k) bi bila po doseženem zunauje političnem osvobolcnju pomenjala za široke narodne mase tudi notranje osvobojenje in ta!lo bila zlata krona vidovdansko proslave. ln šc eno mora danes napolnjevati i bolestjo srce vsakega Jugoslovana. Tretjina našega rodu ječi v tujem robstvu, najboljše sinove so odtrgali od svoje matere iu kot je nekdaj rodilo Kosovo polje stoletno suženjstvo za stotlsoče Srbov, tako Je rodil Rapalo težko trpljenje za stotlsoče naših najbllžjih rojakov. Srbski narod jc črpal iz svoje narodne nesreče skozj stoletja nepremagljivo moč In zaklinja! je ob vsak! obletnici vernost svoj! ljubezni do svobode; In Koso. veniu polju je sledilo Kumanovo In Vido. veiuu dnevu Petrov dan. Zavedajmo se globokosti naše nesreče, praznujmo, kot so stoletja Vidov dan praznovali Srbi In Iz naroda našega se bodo porajali vidovdanski junaki, ki bodo dosegli končne naše cilje: tudi notranje naše osvobojenje In osvobojenje zarobljenih bratov. Takrat bodo zazelenel! grobovi vidovdanskih junakov. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. Beograd, Devize: Pariz 0—295, London 138.25—138.50, Solun 0-214, Ženeva 0—618, Rim 178.50—179.50, New York 36.50 —17, Prasa 50.20—50.30, Dunaj 5.31-5 35, Berlin 51.25—51—35, Solija 39—39.50, Bu. karešta 56.55—56.75. Valute: Francoski Iranki 290 -292, dolarll 36.30—36.50, lire 0—176, levi 39.75—40.25, !cjl 56.50-56.70, marke 53.25—53.50, avstrijske krone 5.85 —5.95. Zagreb. Devize: Berlin 204—205, Ita- lija 725-727.50, London 5552.50—555, New, York 149—149.50, Pariz 1183—1190, Praga 201.50—202, Švica 24&5-2490, Dunaj 21.10 —21.30, Budimpešta 58—59. Valute: Do- larji 144.50-145.50, avstrijske krone 22-50 —23.50, marke 207—210, leji 223-228, lire 710—720, češkoslovaške krone 202—204. Dunaj: Valute: Dolarji 709.50—713.50, marke 958.50—961.50, luntl 2650—2670, Ir, Iranki 5710—5750, lire 3500-3520, dinarji tisočaki 1862—1882, marke 3975—4175, švie. Iranki 11967—12015, češke krone — ogrsk«. krone 275.50—278. Curlh: Devize: Berlin 7.87 in t>ol, Newyork 602, London 22.18, Pari/. 4755, Milan 2955, Praga 8.20, Zagreb 3.90, Varšava 0.37 in pol, Dunaj 1.10. Zagreb: Elektl: Banka za Primorje 740—750, Jadranska banka 1800-1900, Narodna banka 575—600, Jugo&lov. banka 575 do 590, Ljubljanska kreditna banka 78—850. IZ USTAVNEGA ODSEKA. Beograd, 27. junija. Danes ob devetih dopoldne se je vršila seja ustavnega odseka. Minister g. Trif-kovič jc govoril o svojih predlogih glede členov 95 in 96. — Republikanec Gienovie je vprašal, ali bodo okrugi samoupravna telesa. Minister g. Trifkovič je odgovoril, da se to ne bo zgodilo. — Posl. Avramovič je nastopij zoper določitev števila prebivalcev ter se izjavil proti zgodovinskim in plemenskim mejam. — Posl. Pavle Angjelič in Vojislav Lazič sta predlagala, da se izpusti beseda »okrugi«. — Poročevalec dr. j Laza Markovič je pobijal izvajanja ionsl Avramoviča. — Nato so snm- jeli novo stilizacijo člena 95 in so prešli na razpravo o členu 96. — Poslanec Lazič se je protivil. da bi se dala mestom posebna samouprava in je zahteval, da se mesta izenačijo s seli.. Nato je bil z veliko večino sprejet izpremenjeni člen 96. Ob 10. se je seja ustavnega odseka zaključila. da bi se vršila konferenca vladnih skupin o izpremembah prehodnih odredb. OSTAVKA ITALIJANSKE VLADE. Rim, 27. jun. Vsled včerajšnjega glasovanja v zbornici Jc sklenila vlada podati | ostavko. Vlada bo danes obvestila zborni-1 co ln senat o svojem sklepu. 1 Rim, 27. Jun. Glolittlievo ministrstvo ic * odstopilo. Glavno glasovamfe o ustavi se vrši danes dopoldne. Vlada fe pridobila muslimane z koncesifo glede zgo devinskih mej. Gotova večina za ustavo. Dr. Trumbič bo glasoval proti ustavi. Zemlforadniki bodo glasovali proti ustavi. Vidov dan. Jugoslovansko-avstrijska razmejitev. Beograd, 27. junija. Ker se organizirane tolpe oboroženih avstrijskih scljakov ponovno izzvale incidente na obmejnih sektorjih reke Mure, moteč pri tem tehnična razmejitvena dela. se je razmejitvena komisija med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev ter Avstrije obrnila na poslaniške konference s prošnjo, da podvzame avstrijska vlada potrebne Izpraznitev zapadite Ogrske. Dunaj, 27. junija. »Parlatnentarko-rrespondenz« je sprejela od poučene s!rani vest, da so ententne sile poslale madžarski vladi noto s pozivom, naj oazi na to. da pri izpraznitvi Avsti;iji prisojenega zapadno-ogrskega ozemlja ne bo nobenih izgredov in da se preprečijo eventualni poizkusi upiranja proti izvršitvi trianonske mirovne pogodbe. Nadalje je ententa pozvala Avstrijo, naj nominira zastopnika za komisijo določitve meje v zapadni Ogrski. »Par- ko) ake v olajšanje razmejitvenih del. Poslaniška konferenca je sporočene razloge odobrila in dne 30. maja t. I. avstr. posl. v Parizu izročila posebno noto, v kateri je zahtevala od avstrijske vlade, da ukrene vse po^ trebno v ztuislu predpisov, predvidenih v členu 33 saint-germainske mirovne pogodbe glede pornirjenja obmejnega prebivalstva. lamentarkorrespondenz« dostavlja, da je pričakovati, da se bo predaja zapadne Ogrske izvršila v prihodnjih tednih. Kakor doznava druga korespondenca, bo za zastopnika imeno-. van dvorni svetnik Neugebauer. Dunaj, 27. junija. (Izv.) Naš dunajski korespondent nam po Izjavah dobro poučenih diplomatičnlh krogov poroča, da se Ogri hočejo v svoji politiki glede Zapadne Ogrske spametovati. Ogrska bo trianonsko pogodbo brezpogojno izpolnila ter Zapadno Ogrsko odstopila Avstriji. t Stran 2. } — Kosovska bitka. Kosovska bitka je brez dvoma eden najusodnejših dogodkov zgodovine. Odločila je usodo Srbije, hkrati pa tudi usodo Balkanskega polovka. Ogrske in vseh sosednjih deiel za dolga stoletja. Njena zgodovinska označba je v kratkem sledeča: Turki so si na tihem. v počasnem prodiranju prilastili Malo ^zijo. ki so jo Bizantinci branili s skrajno malomarnostjo m kratkovidnostjo. Carigrajski cesarji so celo jemali turške čete za najemnike ter z njimi bojevali svoje državljanske vojne in jih uporabljali zoper zunanje nasprotnike. Tako so se Srbi s Turki kot bizantinskimi najemniki bojevali okrog Soluna že za carja Dušana. V teh bojih so Turki. ki so bili takrat še sveže, mlado, nenavadno krepko, podjetno in disciplinirano ljudstvo, dodobra spoznali notranjo nemoč Bizantinske države 'in so se začeli smatrat! za poklicane, da postanejo nie dediči na polotoku. Ker pa je bila prva sila na polotoku tedaj Srbija, le moralo priti do spopadov med obema najmočnejšima državama. Leta 1354.. eno leto pred Dušanovo smrtjo, so si Turki samolast-no osvojili Or»liooli in si tako osnovali svoje prvo *yporišče na polotoku. odkoder so si v kratkem podvrgli vso Tracijo. Malo nato. leta 1369., je novi sultan Murat preložil svojo prestolico iz maloazijske Bruse v Adrijanopolj. To je bilo pač dovolj značilno. Priznati moramo, da so Srb! položaj pravilno presojali in pravočasno spoznali, da preti od turške strani glavna nevarnost. Toda nesreča ie bila v tem. da je ravno kritično dobo izumrla vladarska rodovina Nemanijčeu. Zadnji tega rodu. car Uroš. je bil slab vladar; za njegove vlade so imeli glavno besedo v državi mogočni velikaši. ki jih je postavil še Dušan v pokrajinah za namestnike. Velikaši pa so morali tudi na svojo roko skrbeti za varnost države na zunaj. Tako so velmožje iz južne Srbije pravočasno spoznali nevarnost, ki jim je pretila iz Trači je. Zbrali so tedaj pod vodstvom bratov Vukašina in Uglješe leta 1371. precejšnjo vojsko in udarili proti Adrijanopollu. Prodrli so že v neposredno bližino nove turške prestolice: ker pa sovražnika ni bilo na izpregled. so se, zanašajoč se na svojo krepko, težko oboroženo vojsko, preveč udali brezskrbnosti Tafcp se je Turkom posreči! nenaden ponočni napad na srbski sabor, v katerem ie bila srbska vojska popolnoma razbita in sta Vukašin is. Uglješa z glavnimi voditelji padla. To je znamenita bitka ob Marici leta 1371. Nje posledica ie bila. da je morala lužna Srbija, to ie v glavnem ozemlje južno od Šarplanine priznati turško nadoblast, plačevati Turkom letni tribut in se udeležiti njihovih glavnih vojnih pohodov. V severni Srbiji je po smrti carja Uroša postal vladar knez Lazar. Bilo je oči mo da bo tudi za ta del Srbije treba biti odločilno borbo. Knez Lazar se je pripravljal nanjo in v to svrho. stopil pred vsem v zvezo z močnim bosanskim vladarjem Tvrdkom Tako ie bila Srbija pripravljena, ko se je v juniju leta 1389. zgrnila velika turška vojna po prostrani Kosovski ravnini: močne bosanske čete so bile prišle na pomoč in se Dostavile s srbskimi pod poveljsivom Lazarjevim nasmeti Turkom, ki jih ie vodil sam sultan Murat. V okolici današnje Prištine se je odločila na Vidov dan leta 1389. sil- , na bitke- v kateri ie srbska sila kljub začetnim uspehom naposled podlegla Osmanom Oba vladarja, knez Lazar in sultan Murat. sta v bitki izgubila življenje: tudi Turki so imeli velike izpube in na srbski strani je padel cvet plemstva. Novi sultan Bajazit ni po bitki prodiral dalie v Srbijo, marveč se ie vrnil nazaj na jug. da si zagotovi presto!. No na končnem učinku bitke se s tem ni ničesar spremenilo: Srbija je morala sprejeti iste pogoje kakor južni del po bilki ob Marici. Srbi so sicer ponovno nadaljevali ioj zoper Turke, toda Kosovska bitka je zlomila njihov trlavni odpor »..Vedno bolj se je utriala turška vlada v Srbiji, dokler ni Srbija leta 1459 postala navadna turška provinca. VSI NA DELO ZA »JUOOfAOVENSKO MATICO«! Za zbližanje češkoslovaškega-j u go sl o va Riškega naroda. PROGLAS. Po srečnem izidu svetovne vojne, ki nam je po težkih bojih in žrtvali prinesla končno osvobojenje. stojita danes dva bratska naroda. Čehoslo-vaki in Jugoslovani na svoji lastni zemlji kot svobodna gosoodarja v svojih lastnih državah. Obe državi, ki ju vežejo veliki spomini preteklosti in bratstvo, sklenjeno v najtežjih časih pod geslom »Zvestoba za zvestobo«. utrjujeta sedaj svoje zveze z državnimi oogodbami. Naša dolžnost je, da izpopolnimo te državne zveze s stalnim delom na polj« naše skupne kulture. V Pragi se je ustanovila Češkoslova-ško-.lugoslovanska Liga. ki si je postavila za program obširno delo za najožje zveze na kulturnem polju obeh narodov. Ker smo st svesti. da bo delo imelo uspeli samo tedaj, ako bo smotreno razdeljeno na obe strani. smo se odločili ustanoviti v Ljubljani društvo istega imena, naj b: posredovalo v važnih kulturnih zadevah obeh narodov. Skupno s praškim društvom hočemo pospeševati pri nas spoznavanje bratskega češkoslovaškega naroda. Pomoči hočemo našemu dijaštvu in širši iavnosti. da spozna njegovo narodno kulturo, kakor to delo vršj Liga v Češkoslovaški republiki o nas. V orvi vrsti hočemo skrbeti za našo mladino, da se vzgaja v tem novem slovanskem duhu, kajti v tem je naša bodočnost. Pozivamo torej vse prijatelje naše skutine srečnejše bodočnosti, da se priglase kot dani k našemu društvu. To je naša dolžnost, ki jo narekujejo resni časi. Prepričani smo. da ie le v tem delu spas. Vse drutre točke se natančneje določijo, na ustanovnem občnem zbora, ki se vrši čimpreje. Danes praznujemo v svobodi tretji Vidov dan. majnik v naši po-vestnlcl Položimo na ta dan temelj rovi zgradbi jugoslovansko - češkoslovaške vzajemnosti, ki bodi predhodnica združitve vseh slovanskih narodov v eno nerazrušno falango! Prijave naj se pošiljalo na prof. L Vavpotiča. Start tnr 30. V Liubljani. na Vidov dan 1921. Fr. Oovekar. svetnik in pisatelj, dr. Juro Hrašovec. župan v Celju. Matej Hubad, ravnateli »Glasbene Matice«. Ivan Jelačin mL. veletrgovec, prof. Frid. Juvančič, intendant kr. Narodnih gledališč, dr. Albert Kramer. minister n. r.. dr. Krivic, od-vet. kand. dr. V. Kukovec, minister so.c politike, dr. I. Lah. profesor, dr. Llpold. odvetnik, Maribor, dr. Drag Lončar, profesor, general H. Maister, dr. V. Murnik, starosta Sokola. dr K. Osvald, vseučjl. profesor dr. P. Pestotnik. profesor, dr. L. Pivko, profesor v Mariboru, dr. I PrijateH, trn. profesor. R. Pusto-slemšek. šef-redaktor »Slov. Naroda«. dr. R. Ravnihar, poverjenik za pravosodje dr. F. Sknbernč. vodja poverjeništva za uk 1* bogočasje. dr. N. Šlajmer, sanitetni svetnik. Franja dr. Tavčarjeva, dr. Ivan Tavčar. Ivan Vavpotič, profesor, dr. Vindišer. dr. Bog. Vošniak. posla-r*r V. M. Zalar tajnik fll. fakultete, dr. Žerjav, poslanec, Oton Zupančič. dramaturg, dr. Otakar Beneš, gei*i. konzul ČSR. Zelena knjiga. Rim. 21. junija 1921. Včeraj je italijanski minister za zunanje stvari, grof Sforza, predložil poslanski zbornici »Zeleno knji- tro« ki pod naslovom »Negoziati di-versi fra il Governo italiano ed il Governo serbo - croato - sioveno par la pace adriatica« obsega 102 listini, nanašajoči se na pogajanja od sestanka v Palknzi (maia m. 1920) do decembra 1920. Kakor vse take diplotnatične knjige tudi nova »Zelena knjiga« objavlja le tiste listine, ki odgovarjajo sedanjim namenom vlade. In zamolčujejo tiste, ki bi mogle izzvati kako kritiko. Jako objavlja pač vže ob- i javljeno rapalsko pogodbo, molči pa . o tajnem dodatku glede baroške luke. o katerem se tukaj v informiranih krogih ravno sedaj zopet mnogo govori. Zbirka začenja z brzojavkami, s katerimi je minister Scialoja iz Pal-lanze poročal takratnemu ministrskemu predsedniku Nittiju, o poteku pogajanj s Pašičem in Trumbičem. Trumbič je bil pripravljen priznati laško suvereniteto nad Reko. Izklju- či vši luko in železnico, ki bi bili pod jugoslovansko suvereniteto. Zahteval je vso Dalnjacijo in vse kvarnerske otoke. Zadru je bil pripravljen dovoliti avtonomijo. Na zapadu je zahteval Wilsoaovo Črtu z demilitariziranim nevirahrim pasom; priznanje, da spada Črnagora k Jugoslaviji in jamstvo za 400.000 Jugoslovanov, ki bi prišli pod Italijo. Scialoja je zahteval da se laška suvereniteta razširi na celi corous separatum. Da se Reka teritorijalno zveže z Italijo a železnica in luka da se postavi pod kontrolo komisije interesiranih držav. Ni se hotel zadovoljiti z VVilsonovo črto. temveč je predlagal, da se zasliši obojestranske strokovnjake; nadalje je zahteval otoke Lošinj. Unije, Vis in Pe-fljjgruž; oziroma mesto Visa Cres, Za Zader je zahteval »neodvisnost« in ni hotel priznati da je črnogorsko vprašanje vže rešeno. Do sporazuma ni prišlo, ker je Scialoja moral dne 15. maja vsled Ni-ttijevega poraza v parlamentu odpotovati. »Zelena knjiga« objavlja po^m nekaj brzojavk, novega ministra za zunanje stvari, grofa Sforze. pred in med konfereiicijo v Spa. DošJo je do sestanka med njim in Trumbičem, no biez v speha. Ugodni moment pod Nittijem se je bil zamudil. Nova laška vlada se je obrnila na Milleranda in Lloyd George In je od njiju zahtevala, da vršita pre-sijo na belgrajsko vlado v zmlslu popuščanja napram med tem razširjenim laškim zahtevam. Millerand se je takoj vdal in je proti naši vladi nastopal zelo energično. »Zelena knjiga« poroča, da je Trumbič interveniral pri Millerandu in *a prosil naj posreduje v pomirjevalnem ztnislu pri laški vladi; no Millerand da ga je neprijazno sprejel in zahtevano intervencijo odbil. Italiji pa je. kakor ip razvidno iz brzojavke laškega poslanika v Parizu od 2. novembra 1920 razvidno, priznal pravico na meio do Snežnika in izrazil le dvom. ali pristane na tako mejo Amerika. Obenem je v Belgradu močno pritiskal. Bolj se je obotavljal Lloyd George, ki je sicer izrazil željo, da se reži iadransko vprašanje; vendar ni hotel tako enostransko pritiskati na našo vlado. Laška vlada je morafa še enkrat v Londonu prositi. Tudi sedaj je britanska vlada, kakor poroča laški poslanik v Londonu pod 4. nov. 1920. v Belgradu le Izjavila, da pripisuje veliko važnost rešenju jadranskega vprašanja in da bi v slučaju, da ne pride do sporazuma, morala ostati zvesta londonskemu paktu. Očividno je Lloyd George sr.ia-ttal laške zahtev.e za pretirane. To potrjuje tudi znana vest. da niso hoteli v Londonu verjeti, da je Jugoslavija v Rapallu res sprejela laške pogoje. Francija pa je opetovano pritiskala tudi v Rapallu, in ... dna 10. novembra brzojavlja Sforzi v Rim »z veseljem, da je i ruuibič prišel javit, da sprejme«. Raoallska pogodba je bila podpisana in obenem tudi konvencija, s katero se Jugoslavija in Italija zavezujeta. da se bodeta politično In di-ploinatično podpirala d roti vsakemu Doskusu vrnitve habsburške dinastije. Ta konvencija je sedaj prvič v polnem besedilu objavljena. Za sedaj vam pošiljam le ta kratki Izvleček, ki je sestavljen na podlagi časopisnih ooročil. Knjige ^ame dosedaj nisem mogel še dobiti. Kedaj objavi naša vlada slično knjigo o celem poteku jadranskega vprašanja? Za samoupravo ljudstva in nedeljivo Slovenijo. Govor poslanca Brandnerja v fcon-stituantl 22. junija 1921. Gospodje poslanci! Jaz ne vem, kakšen smisel naj ima. da Vam tukaj govorim. Priznati Vam moram, da iako nerad govorim v tej zbornici, ker je vsaka beseda bob v steno. Ako bi vedel, da je mogoče s tehtnimi argumenti doseči vsaj trohico uspeha, bi z veseljem stopil na govorniško tribuno. Toda zavest, da ie ves trud zaman, ker vem vnaprej, da delo ne bo obrodilo nikakega sadu — ta zavesi, gospodje, je mučna in jako neprijetna. Tudi starejšim parlamentarcem in boljšim govornikom iz opozicije se nc godi drugače kakor meni. Ccntrum je kratkomalo gluh za vse naše besede, centrum ie kratkomalo nedostopen in če bi prišel semkaj sam Demosten ali Cice-ron. bi Vas ne mogel pregovoriti, ker se krčevito držite odredb svojega kluba, (ploskanje pri zemljo-radnikih. Milan Pribičevič: »Tako radi svaka večina.« Dr. M. Ivanič: »Ne svaka!« Milan Pribičevič: »Ko hoče što izvesti, mora biti energi-čan.«) Gospodje! S takim postopanjem škodujete ugledu in morali parlamenta. (Odobravanje.) Če danes govorniki ne govorijo tako strokovnjaško. kakor bi bilo treba razpravljati v parlamentu, ampak govorijo za časopisje in svoje volilce. ni temu nikdo drug kriv nego Vi v vladni večini. (Milan Pribičevič: »Krivi ste Vi. jer kažete, da smo glupi.« Medklici: »Gluhi, ne glupi!«) Gospod Milan Pribičevič. jaz sem rekel, da ste poslanci vladne večine gluhi, to se pravi, da nič ne slišite, kar Vam govorimo. Niste glup. ampak gluhi za naše besede. (Predsednik dr. Ribar: Molim gospodu poslanike. da ne prekidaju govornika, jedva da je gospodin govornik za-počeo.«) Če bi bili Vi le malo politiki, bi drugače postopali. Vsai od časa do časa bi se uklonili in bi sprejeli kaKo zahtevo govornikov iz opozicije. V tem slučaiu bi se tudi njihovi govori gibali v drugih mejah in govorniki iz opozicije bi sl prizadevali, da Vam svoje nazore kar mogoče stvarno dopovedo, ker bi vedeli, da njihove ’ besede niso brezuspešne. Toda kon- ‘ statiratl moram, da se tekom cele načelne In tudi podrobne debate niste dali od govornikov iz opozicije niti enkrat prepričati. Mi smo ob sklepu debate jako razočarani in ne čudite se. če mi danes s tega mesta pozivamo Vaše volilce, da se pripravljajo na volitve, da tam z Vami obračunajo. (Ugovori poslanca Milana Pribtčeviea._) Gospod Milan Pri-bičevlč, mi bomo imeli pri volitvah lahko stališče, ker se nismo izneverili svojim načelom kakor Vi. (Odobravanje pri opoziciji Poslanec Milan Pribičevič: »Vide čemo. ko če imati večinu, Vi ili mi.«) V Sloveniji imamo mi že sedaj več nego Vaša stranka. Gospodje! Preden preidem na VIII. oddelek ustave, mi dovolite, da Vas opozorim na veliko napako. Ki ste jo delali ves čas ustavnega dela, namreč na to napako, da nosi Vaša ustava pečal strankarstva. Ako bi bili VI pametni politiki bi bili morali izpustiti iz ustave vse one določbe, ki so strankarskega značaia. ako Vam gre za to, da se ustava sprejme z ogromno večino. Vi bi bili morali napravjjti ustavo kar mogoče kratko, vse drugo (kakor vprašanje odkupnine zemlje Itd.) pa prepustiti zakonodaji. V tem slučaju bi vlada Imela gotovo večino, in ustava bi bila brezdvomno sprejeta z ogromno večino jugoslovanskega naroda. Toda. gospodje. Vi ste niste ozirali na potrebe naroda. Pred očmi Naši zastopniki pred »vetom zveze narodov. 25. t. m. ie svet zveze narodov zaslišal zastopnike Jugoslavije, Grške tn Albanije v vprašanju določitve albanskih mej. Zastopniki Italije In Anglije so Izrazili željo, naj zveza narodov pri poslaništa konfcrcncl zaprosi, da bi se to vprašatij-e čimprej prearesakt. Kakor se vidi dosedaj, ni verjetno, da b! se usodilo albanski zahtevi, po kateri naj bi se v Albanijo odposlala enketna komisija. Položaj v italijanski zbornici. Zbornica le dovršila adresne debato. Za glasovanje Je predložil Tnrati s tovariši predlog, v katerem izjavlja zbornica, da preide k dnevnemu redu, ker so smernice tn dejanja vlade na polju zunanje, kakor tudi notranje, gospodarske In socialne politike naravnost nasprotne njenemu staliSCu. Ministrski predsednik Glolitti Je odklonil ta predlog in zahteval zaupnico. Glede zima- ! nje politike Je bil predlog odklonjen v po- | + Novčanlce po 25 par pridejo te dni v promet. Novčanica je 92 mm dolga in &i mm široka. Na novčamci Je izdelana slika spomenika bana Jelačiča in slika otoka na Blejskem jezeru, + Kredit za zidanje »nalili hiš v Beograd«. Ministrski svet Je odobril ministr-i simi socijaine pditike kredit 100.000 dinarjev za zidanje stanovanjskih hiš za urad-ništvo in ostalo srednje meščanstvo. + Nai tenm prodan za 1 milijon mark. Višji inženir državnih ždeznic g. Dobri voj Božič, rojen v Kraljevu v Srbiji je nedavna izumil nov način pdklojdjetija in odkop-ljenja osebnih in tovornih vlakov s P> ste imeli samo interes svoje stranke ali paragrafe knjig, ponajveč tujih knjig, niste pa upoštevali toka živ-. Ijenja. Ustave niste prilagodili zahtevam, ki jih stavijo gospodarske, i socijalne in kulturne razmere naro-i da. ampak ste se ozirali samo na to, ■ kar prija Vašim interesom. Gospodje! Jaz se ne morem | ubraniti vtisa, da imate Vi vsi sku-paj — govorim tudi o tistih, ki so zapustili ta dom — avtonomisti in federalisti kakor centralisti pri vpra-. šanju razdelitve države pred očmi le lastno gospodstvo. Centralisti vseh treh plemen: srbski, hrvaški in slo-* venski, so hoteli izvajati svojo oblast s pomočjo Beograda, federalisti ali avtonomisti pa s pomočjo Zagreba ali Ljubljane. Niste torej stvarno razmišljali o stvari, niste delali na podlagi razuma ln na podlagi resničnih potreb naroda, temveč gledali ste samo na to. da vladate in gospodarite, eni s pomočjo cele države, drugi s pomočjo svojih pokrajin. (Milan Pribičevič: »Kako se to shw% sa Vašim prijašniim rečl-ma, da čemo mi kod izbora propasti?«) Saj nisem rekel, da to Vi hočete. da namreč propadate pri volitvah, ampak to se bo zgodilo proti Vaši volji. Vi mislite, da bodo baš v centrali demokratje vedno na vladi, ne pa v nekaterih pokrajinah. Gospodje 1 Kako pa misli v tem vprašanju pravzaprav ljudstvo: ali je narod za centralistično ali avtonomistično urejeno državo? Narod o teh terminih ne ve dostL V Ljubljani n. pr. imamo tednik »Avtonomist«. ki ga Imenuje preprosto ljudstvo »Avtomobilist?, ker ljudstvo teh izrazov ne loči in se pri njih ne spoizna. Toda to pa hoče narod, da bodi administracija dobra, čim najboljša. potem pa nai je kakršnegakoli imena. Narod pa se zaveda tudi tega. da je v 20. stoletju upravičen pri državni upravi soodločevati ln jo kontrolirati. Tega se narod zaveda, dočira se Vi tega bojite kakor vrag križa. Vi nočete, da bi narod pri upravi sodeloval in jo kontroliral. Toda jaz Vam moram povedati kot večletni organizacijski tajnik iz izkušnje, da edino le one organizacije dobro uspevaio. ki dajejo svojim podružnicam (filijalkam) čim več pravic in čim SlrSo avtonomijo. Kajti potem imajo člani posameznih podružnic interes na delu in podrobni organizaciji in tako se potem razvija cela organizacija. Čisto podobno ie v državi. v bistvu je država prav taKo organizacija kakor kaka stranka, se-stavliena iz različnih speciiajnih skupin. Ce hočete, da se bodo državljani in?e»esirali za državo, morate dati posameznim pokrajinam čim več ora-',c. da bo ljudstvo pri upravi s 'Tli-jčevalo in jo kontrolirala Ce se bo ljudstvo kar najbolj nepo- Imenskem glasovanju z 200 glasovi pro* 23 glasovom 6 jih ni glasovalo), ostali dei predloga je bil z veliko večino z dviganjem rok odklonje«. Roka. V »Corrieru deila Sera« od 23. Janija piše Olno Berri o sedanjem mišljenju Rečanov. Pravi, da napreduje misija visokega komisarja Italije ugodno. Rečani uvldevajo, da je Baroš izgubljen In da morejo Imeti vsi protesti te demonstrativen pomen. S položajem se je treba torej sprijazniti ln konzorcij je treba sprejeti. Toda predvsem pa je treba postaviti vlado, ker drugače je izključeno, da bi Jugoslavija tn Italija stopila v stik z Reko. Konzorcij jo potreben, toda po mnenju Rečanov naj ne traja konzorcij 12, temveč 50 let. Končno omenja tudi Gino Beri odgovor Pašiča na Interpolacijo glede Reke, ki da Je prijazen Italiji in Reki. Vidi se torej, da imajo Ita-ljaui žc pripravljen svoj načrt, ki "a mi pač ne bi smeli prezreti. močjo komproruiranega zrapa. Ta izum 3e prodal nemški tvrdki Kunze-Kriorr za 1 milijon uiark in stalni odstotek od proizvajanja. + Prodaja str«p°v. V smislu naredi« ministra za narodno zdravje št. 2751 od 25 januarja 1921 bo potrebno za prodajanje strupov oziroma strupenih snovi posebno dovoljenje. Poleg tega dovoljenja p« bodo morati prodajalci položiti predpisane ispite v poznavanju takih snovi. + Brzovlafc Dunaj—Trst. Od 5. julij* dalje bo vozil na progi Dunaj—Jesenice-« Trst reden brzoviak sredno zanimalo za državno upravo, bo to državi samo v korist, ne v škodo. (Dalje prfh.) Politične vesti. Gospodarstvo. 151. štev. „JUGOSLAVIJA" dne 28. junija 1921. Stran 3. Dnevne vesti. — Vsled proslave Vidoyega dne izide prihodnja številka »Jugoslavije« šele v četrtek. — O oljčnem zboru »Kosine«. K tozadevni notici v »Jutru«, izjavlja naš poročevalec, da se mu je prvotno od reditelja izjavilo, da poročevalci nimajo dostopa. Šele. ko je poročevalec blagohotno opozoril gospoda. da naj ne delajo takih neumnosti in ne preprečijo kontrole javnosti pri občnem zboru najbolj zagrizenega nemškega bojnega društva v Ljubljani — sedaj pod sekvestrom —■ ko ima vsak državljan pravico kontrole, je odšel reditelj v malo dvorano iskat dovoljenja. Nato je moral poročevalec napisati svoje ime na kos papirja, dasi se je izkazal s poročevalsko izkaznico in smel oditi v dvorano. -- »Jutro« ima pač smolo, da se tsa Pri *nsaki laži takoj zaloti. — Najboljše informiran ljubljanski list »Jutro« v soboto še ni niče-čar vedel povedati o vladni krizi v Beogradu er jo je šele v nedeljo sramežljivo priznal. Pa ne. da bi posnel svoje vesti morda po poročilih »Jugoslavije«?! — Današnja številka »Jugoslavije« ima prilogo ter stane dve kroni. Z današnjim dnem smo začeli priobčevati tudi vele/.a-oiniiv roman »Nostradamus«. — Nov H*t. Dne 1. julija t. 1. prične izhajati mesečnik »Upokojenec« glasilo X Splošnega društva jugoslovanskih vpo-kojencev s sedežem v Ljubljani. — le zdravniške službe. Minister za narodno zdravje je Imenoval okrožnega zdravmka v Velcuju dr. Mih. Podlesnika za okrajnega zdravnika v Mariboru, dr. Boštjana Erratha za okrajnega zdravnika v Prevaljah, okrajnega zdravnika dr. Fr. Petka pa premestil iz Velikovca v Slovcnj-gradcc. — Umri je v soboto, 25. t. m. v deželni bolnici inž. Ivan Bešter. Pokojnik, rojen v Kropi na Gorenjskem, je študiral v revščini, a s svojo nadarjenostjo in železno vztrajnostjo je le dosegel zaželjeni cilj. Bil je zaveden in navdušen Slovenec in Slovan. Pri javnih zgradbah v vojnih letih (elektrarna v Kranjski Gori) se je prehladil in zdaj podlegel zavratni bolezni — jetiki. Bodi mu zemljica lahka. Povišane cene Izdelkom tobačne tovarne v Ljubljani. Na podstavi odloka upravnega odbora samostojne mooopoiske uprave z dne 16. maja 1921 M. br. «895 m odobritve gospoda fin. ministra z dne 5. junija 1921 štev. 3645 veljajo izza dne 1. lubja 1921 nove povišane cene za izdelke tobačne tovarne v Ljubljani. Najfineji hercegovski tobak, ki je stal doslej 12 din. 100 gr), bo stail 14 din., fini turški tobak, zavojček po 25 gr. bo stal 3 din. (doslej 2 din. 25 para), fini hercegovski, zavojček po 25 gr 2 din. 50 para (doslej 1 din, 62lJt para, domači tobak za pipo 75 para, cigarete bodo stale in sicer egiptovske 22 para, dame 12 para, športke 10 para, ogrske 5 para; smotke bodo stale io sicer trabuke in britanike 1 din. 50 para, operas 1 d bi. 20 para, vtf-žinke 1 din. 10 para, portorike 75 para, bru-zlike 75 para, viržinjoze 65 para, namešane inozemske 60 para, kratke domače 50 para, klobase bodo stale 1 kg 40 din. itd. — Jugoslovanska Matica. Pisarna pokrajinskega odboTa Jugostovcnske Matice v Ljubljani se je preselila na Pred škofijo štev. 21/1. (Poieg magistrata.) Uradne ure sc vsak dan razven nedelj in praznikov od 8.-2. popoldne Tukaj posluje pokrajinski odbor, dočim ima bivša glavna podružnica ljubljanska svoje prostore še vedno v Pra-žakovl ulici štev. 3, to pa toliko časa, dokler se ne ustanove za posamezne mestne okraje samostojne podružnice Jugoslovenske Matice, kar se zgodi v prvi polovici meseca julija.. — Podružnica Jtsgoslov. Matice v Logatcu priredi na praznik sv. Petra in Pavla pop. na vrtu hotela Kramar v Dol. Logatcu veliko ljudsko veselico z javno tombolo, godbo in plesom. — Imenovanja v državni službi. Pri gradbeni direkciji v Ljubljani so imenovanj s pravno veljavnostjo od 1. junija 1920: Deželni tajnik Ivan Škarja za vladnega svetnika v VI. čin. razredu in šefa administrativnega oddelka gradbene direkcije, stavbna svetnika inž. Rudolf Zajec in Ma tija Krajc za stavbna nadsvetnika v VI. čin. razredu, stavbni nadkomasar inž. Franc Eminer za stavb, vetnika v VTI. čin. raz rodu, stavbni komisarji inž. Ciril Pirc, Walter Ahlfeld, Janko Kukovec, Anton Dolenc in Franc Rueh za stavbne nadko-misarje v VIII. čin. razredu, stavbni ad-junkt Friderik Hauffen za stavb, komisarja v IX. čin. razredu, rač. svetnik Anton Bernik za rač, nadsvetnika v VII. čin. razredu in šefa računskega oddelka gradbene direkcije, rač. svetnik Mirko Češnik za rač nadsvetnika v VII. čin. razredu, računska revidenta Jernej Erman in Adolf Potokar za rač. svetnika v Vili. čin. razredu ter piš, adjunkt Franc Ahčin za predstojnika pomožn. oddelka v VIII. Čin. razredu. Grško - tur§ka volna. »Daily Expres« javlja iz Aten: Ministrski svet je ododbril odgovor, ki ga je dal kralj Konstantin za- veznikom. Odgovor odklanja zahtevo, da bi se grška akcija proti kemalistom ustavila ali odgodiila. — Zabavni večor krajevne organizacije NSS za Dvorski okraj se vrši v soboto, dne 2. julija v restavraciji pri Zlatorogu v Gosposki ulicL Nastopi sloviti indijski čarovnik Nyanya-Sahib, ki se slučajno nahaja na Bledu ter pride v soboto v Ljubljano. S vira taanburaškl odsek s »Bratstva«, poje pevski zbor. Brez vstop- j nine. Ljubljana. ~ Dan gradbe in cvetja Sokolu I. Odbor za prireditev se priporoča za cvetje. To zbirajo vodstvene dame na rajonskih sedežih, okrožni nadzorniki urejajo po potrebi izravnavo cvetja. Vsi sodelujoči dobijo na sedežu rajona društveno izkaznico za pobiranje. Narodne noše in sokolski kroji dobrodošli. Vsi sodelujoči so vljudno vabljeni na zaključni sestanek v petek, dne 1. Julija ob 8. uri zvečer v malo dvorano »Narodnegaa doma«, da dobijo zadnja navodila. — Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki se najhaiajo v civila, se morajo udeležiti slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi Sv. Nikolaja na Vidov dan ob 10. dop. Pravoslavna slovesna stužba božja se vrši ta dan ob 9. url v kapeli belgijske vojašnice, pri kateri Imajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z vsemi dekoracijami (kožne rukavlce in šerpe.) — Vidovdanska slavnost. Dijaštvo tehn. sr. šoie v Ljubljani priredi v proslavo Vidovdana dne 28. L m, ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Vičn akademijo, z nekoliko pomnoženim, predpokianskim Šolskim programom. — Kranjska deželna iw*ha se je preselila iz Deželnega dvorca Gosposka ul. v Selenburgovo ulico št. 4 v bivše prostore Szantnerjeve trgovine. — Zegnanie se vrši na dan Sv. Petra in Pavla ob priliki otvoritve društvenega lokata »Zidarskega in tesarskega društva« In NSS krajevne organizacije za Poljanski okraj v gostilni pri Turku za gradom. Sodeluje tamburašk! zbor »Bratstvo« in pevci. Začetek ob 15. uri. Vstopnina prosti. Vabimo vse tovariše I — Za šempetersko žegnank 29. t. m. se vrši na vrtu gostilne Draščck, Bohoričeva ulica 9. koncert (Zbornega Sr*n»l-kvarteta. Vstop prost. Na novo zgrajen paviljon za godbo. Štrakli. k Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju ra Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 12. do 18 junija 1921 del 211 moških in 5 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 245 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 224. — Promet od L januarja do 18. junija 1921. izkazuje 14.934 strank in sicer 7620 delodajalcev in 7314 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3858. — Dela iščeja: kovinarji, pisarniške moči, krojači, šivilje, trgovski sotriidnikl, prodajalke, natakarice, natakarji, dninarji, dninarice, peki, mlinarji, mesarji, strojniki, kurjač!, poljski delavci, delavke, kovinski strugarji, bolniške strežnice. hotelske sobarice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, kleparji, čevljarji, zidarji tesarji, opeka rji, strojni ključavničarji, šteparlce, peki, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Maribor. Proslava Vldov-daoa. Danes na Vidov dan ostanejo vse trgovine, kakor tudi vsi državni in drugi uradi zaprti Na javnih poslopjih so bile že na predvečer razobešene zastave. Zvečer je v čarobnem sijaju prvič zažarel vidovdanski kres na takozvani piramidi nad mestou. Razbercerjev častni večer. V sredo 29. t. m. praznuje član tukaj, gledališča g. Pavel Razberger svoj častni večer. Ker je bil g. Razberger v vsej sezoni igralec, ki je vsekdar vestno in zadovoljivo nastopal v svojih vlogah, se je nadejati, da se bo naše gledal, občinstvo la večer odzvalo v častnem številu in prihitelo počastit priliublenega umetnika. Stanovanjska mizerija, Dočim sc opaža v vseh drugih naših mestih, da se zasebna stavbena podjetnost začenja vzbujati iz svojega mrtvila, kaj takega žaitbog v Mariboru ni mogoče trditi. Tukaj se n« zgane nihče. Ne le to. Razmere se obračajo celo na slabše. Dan za dnem rastejo, kakor gobe po dežju, nove banke iz tal ;n vse se nastanjajo v prostorih, ki so doslej služili ali trgovini ali obrti. S prihodom novega nradništva se seveda stanovanjska kriza še poostruje. Ali ne bi bilo umestno, da hi oblasti dopustile naseljevanje novih denarnih zavodov samo proti obvezi, da bodo v določenem času pričele grad'ti lastna poslopja za svoje urade in za svoje uradništvo? Drugače bo vse pobijanje stanovanjske krize ostalo brezuspešno. Celje. Občni zbor »Narodne godbe« v Celju, katera počiva že od začetka vojne sem. se vrši v petek, dne 1. julija ob pol 9. uri v čitalniških prostorih Nar. doma. Ker postaja vprašanje dobre godbe za Celje in oko-lioc vsak dan bolj pereče, je pričakovati čim največie udeležbe vseh, ki se za godbo zanimajo. Mestna občina celjska bo vsled privoljenja dež. vlade v Ljubljani pričela pobirati sledeče davščine na vozila: od enovprežna ekvipaža 500 K letno, od dvo-vprežne 800 K. Od osebnih avtomobilov do vštetih 30 konj. sil letno 2000 K, nad 30 konj. sH 3000 K, od tovornih avtomobilov do 3 ton nosilne zmožnosti 2000 K, nad 3 fone nosilne zmožnosti 3000 K letno. Županska volitev v Vojniku pri Celju je bila vsled nekih nedostatkov razveljavljena. Te dni se 3« vršila nova volitev župana, pri kateri je bil ponovno izvoljen županom Julko Kovačič, pristaš JDS. Vidov dan se bo proslavil v Celju s štlrldejanko (osmih slikah) »Kralj Matjaževa vojska«, kateri mladinski igrokaz bodeta dne 28. t. m. ob 8. zvečer proizvajali mestna deška in dekliška osnovna šola v celjskem mestnem gledališča. Igro je spisala po narodnih pripovedkah Celjanka, Marica dr Scmečeva. Dejanja v igri kažejo naše trpljenje in naposled narodovo vstajenje ter so prepletena z devetimi pevskimi točkami. Ponovila se bo ta prireditev naslednjega dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. popoldne, da bo omogočen povratek z večernim vlakom ne-le v Savinjsko dolino, marveč tudi proti Ljubljani. Zanimiva pravda med posestniki v Ml-Kojuicah in crarjem 16. aprila 1920 se je v Mlgojaicah pri Grižah blizu Celja vsled Iskre Iz lokomotive rudniškega vlaka vnela slamnata streha hfše posestnika Firšta. Požar .se je tako naglo rasširil, da je 24 posestnikom vse zgorelo. Kmetje so vložili peotl erarju za odškodnino v skupnem zic-sku preko 900.000 K. Ker je zastopnik fin. prokurator e izpodbijal pristojnost celjskega sodišča, se Je te dni v Celju vršila razprava glede pristojnosti. Sodišče se je progir-silo za pristojno. Ko postane ta razsodba pravomočna, se bo vršila pravda o odškodnini, k| jo bodo oškodovani kmetje brez-dveinne tudi dobili. Izlet na Mrzlico priredi Celjski odsek Sav. podr. SPD jutri v sredo na praznik Petra hi Pavla. Odhod ob 4. uri zjutraj od kapucinskega mosta. VCUniJMSu bMVUJMEMnJarunau ‘ « O FRAKIH IN CILINDRIH fe naoisal kremeniti demokrat vele-učeno razpravo v »Slov. Narodu« zadnjo soboto. Zagovarja potrebo in umestnost nošnje frakov ip cilindrov ter pravi, da ie strašno neumno o »letošnjih zajcev«, da zmerjajo liberalce za — frakarje zato. ker nosi ta ali oni o slovesnih prilikah cilinder in boljšo suknjo. Zgodovina fraka in cilindrov ie splošno znana in vsakdo tudi ve. da možje, ki kaj re-prezendrajo. morajo tu in tam nositi frak in cilinder. Kremeniti demokrat naj nikar ne misli da imajo samo liberalci patent do nošnje cilindra in boljše suknje. V Pragi n. pr. splošno nosijo žakeje tudi nar. socijalisti in tudi soc. demokrati V reprezentančni palači n. pr. so bili pri neki prireditvi vsi go-spodie v črnih suknjah. Bili so obrtniki in tudi doktorji. Nikdo pa jim ne more očitati, da so frakarji. kajti zato. ker nosijo boljšo suknjo se še ne čutijo vzvišene nad drage ljudi. Pri nas se pa čutijo liberalci za vzvišeno gospodo nad drugimi zemljani. In to ie frpkarstvo. Kdor ie ošaben In nadut. ta ie frakar, pa naj si že ima cilinder ali navaden klobuk, pa naj si nosi frak. salonsko suknjo, žaket ali navadno suknjo. Premnogi ne nosijo cilindra in fraka, pa so pravi pristni frakarji; družba navadnih ljudi mu ie zooema. če ga pozdraviš na ulici, hladno-prezriljivo odzdravi ali pa sploh ne odzdravi: če ga v uradu česa poprosiš, te niti ne pogleda ali pa nemilostno posluša ter se te znebi, kakor hitro more, češ: »Ste že opravili, le pojdite«. Za potrebe in prošnje ljudstva nima zniisla. pač pa hoče biti v »izbrani« družbi »no-bel« gospod. To je — frakar in fra-karija. Da so se mladoliberalci v svoji samopašnostj polastili kazine v -Ljubljani da bodo tam lahko sami gosnodie in dame med seboj, da ne bo imel dostopa kak »navaden« zem-j lian. to je višek frakarije. — Še eu | slučaj. Pri otvoritvi Nar. doma svoj I čas v Ljubljani je sedel rejen gospod v veliki dvorani na dveh stolih, kme-' tiča pa. ki bi se bil rad vsedel na enega, je pa nahrulil: »Tu je za gospode. za kmete je spodaj v pritličju pojdite dol.« Čeprav ni bil ta gospod v fraku fn cilindru, je bil pravi, pristni frakar. nedemokrat. kakršni so tudi dandanašnji mladoliberalci v svoji — ošabnosti in nadutosti. Ne po obleki, Jem več po vedenju in dejanju se soozna — frakarie Primorje. Pohodi fašistov s« če vedno nadaljujejo. V Novarcl v Istri je dobila jngoslovcn-ska stranka 331 glasov, blok pa samo 19. Zato se hočejo sedaj maščevati fašisti. Navalih so se že drugič v Noverce. Poslednjl-krat je prišlo iz Vodnjana kakih 30 fašistov, ki so napadli v gostilni štiri naše kmete. Pričeli so jih tepsti In jih hoteli očlvidno ubiti. Ko so IzpoznaJi kmetje, da gre za življenje, je eden potegni samokres in ustrelil, drugi pa so zgrabili za stole .n pričeli udrihati po fašistih. Skoraj bi zagnali vseh 30 iz gostilne, Ca ni v tem trc-notku prišel oddelek finančne straže, ki jih je uklenil hi odpeljal v ječo, seveda naše kmete, da ne bo kdo mislil, da razbojniške fašiste. Istrski zdravnik — učenjak. Dr. Ante Grgurina, zdravnik v Opatiji, je imel nedavno na kliniki zagrebške univerze zanimivo predavanje o lastnih izumih na polju notranje medicine. Merodajni zdravniški činiteljl so izjavili, da je njegov fznm epohalen, s kakršnim bi se vsaki veliki narod ponašal. Šef zdravstvenega odseka je naprosil predavatelja, naj napiše čimpreje obširno razlago o svoji metodi, katera knjiga se bo natisnila na državne stroške v raznih Jezikih. Končno. Kakor poroča »Pučki Prijatelj« je bil končno vendar izpuščen iz mo-tovuuskega zapora župnik Šime Cervar Iz Zrenja. Voloska. šolska mladina v VoloskJ |e Imela obhajilo. Požrtvovalno »Zensko zedinjenje« v Volosk! je hotolo deco ob tej priliki pogostiti. Toda v cerkev »o se navalili fašisti in pričeli glasno groziti, da spuste cerkev v zrak, če se bo pelo hrvaško. Ko je bila potem deca obdarjena v samostanu, je prišel orožnik in na povoje fašistov Izgnal otroke. Vse to se dogaja nekaznovano v Italiji, deželi »kulture«. Iz Buzeta, V neposredni bližini župne cerkve v Buzetu je cerkvica sv. Antona kjer je bila vsako leto procesija, ki se je udeležil ves narod iz okolice. Letos pa so vsled fašistov vsi kmetje izostali in procesija je bila zato tako majhna, da niso mogli nositi niti vseh zastav, dasi je eno nosil — fašist. Ker pa procesija ni uspda pa so priredili — ples. Toda tudi tu ni bilo ljudi. Taki so uspehi fašistov. Mestno županstvo v Postojni je strogo prepovedalo popivanje in plesanje po privatnih stanovanjih. Fašisti nad državo. V konzumno društvo v Rojami so nedavno nasilno udrli fašisti ter odbornike z orožjem prisilili, da so jim prepustili prostore. Sedaj se po italijanskih ; listih razglaša, da ima nojaaska atcspiua fašistov svoje uradne prostore v nekdanjem slov. konzumnem društvu. Državne oblasti molče k ^emu nasilja. KONGRES GLEDALIŠKIH IGRALCEV v dneh 3.. 4„ 5. in 6. jul. Pri tej priliki pride v Ljubljano veliko število igralcev-delegatov, kateri bodo gosti ljubljanskega pododbora. Prireditev sama je zvezana z velikimi stroški, zato se je obrnil pododbor Udruže-nja s prošnjo na več uglednih in bogatih zavodov in oseb. Pododbor je računal, kar je razumljivo pred vsem na pomoč denarnih zavodov, prepričan. da bo le na ta način mogel dostojno pgostiti vse brate Srbe in Hrvate, kateri naj bi odnesli najlepše vtise in spomine gostoljubnosti Slovencev iz centra Slovenije. Danes pa žalibog stojimo razočarani v zadregi. Tam kjer smo največ upali, je ostala naša prošnja brezuspešna. Obračamo se zato tem potom najvljudneje na vse ljubitelje gledališke umetnosti za prostovoljne doneske, v svrho dostojno pripravljenega kongresa. na katerem nai se ne vrši samo zunanja manifestacija jugoslovanskega igralstva, ampak tudi smo-treno delo na polju gledališke umetnosti in organizacije vseh jugoslovanskih gledaliških igralcev. Apeliramo na vse, katerim je naša akcija kongresa simpatična in vse ljubitelje gledališke umetnosti, naj nam priskočijo na pomoč s tem. da zbirajo med seboj prostovoljne prispevke. Nabiralne pole so na razpolago v pisarni Udruženja v dramskem gledališču vsak dan od 3—5 ure popoldne. Sokolstvo. Bohinjski »Sokol«, ki je oživel to pomlad, priredi v nedeljo dne 10. julija 1921 s sodelovanjem bratskih društev iz Bleda, Jesenic in Radovljice ter zdraviliške sodbe iz Bleda v gaju »Danica« na Bistrici prvo sokolsko prireditev v Bohinju pred vsem v ta namen, da okrepi v tej divotni, za sedaj obmejni dolini sokolsko misel in pokaže Bohinjcem, kako neopravičeno je natolčevanie sokolskega dela. Ker Je članom JSS za ta dan dovoljena po državnih železnicah polovična vožnja, se Je nadejati, da bo ta prireditev obenem veličastna manifestacija Sokolstva v Bohinju. Nadaiij-ne podrobnosti objavimo pravočasno, Šport in turistika. Francoska nogometna reprezentanca t Zagrebu, Francosko moštvo, ka je odigran lo z našim moštvom nepričakovano z us. pekom 5:0 je podleglo zagrebškemu kanu biniranemu moštvu 1:2. Koledarska dirka Ljubljana—Vransk* 100 kra Pri nedeljski dirki Ljubljana-: Vransko in nazaj sta dospela kot prva iz* med lahkih dirkačev Šolar v 3 urah in 29 m. 40 s. to Ogrin v 3 urah 29 m. 40 s. is eno petino. — Med težkimi pa sta se vrnila prva Zanoškar v 3 urah 44 m. 36 4/103 in Pečnik v 3 urah 49 m. 15 s. Tekma Je z ozirom na hud protlveter in pa silno pr a. šenje ceste pokazala lepe uspehe naših dirkačev. Prvenstvene nogometne tekme 29. L m (Službena objava L. N. P.) Sparta S Jadran ob pol 17. uri na prostoru Ilirije, sodnik g. Jerala. — Jadran : Akademiki afe 18. uri na prostoru Sparte, sodnik g. Kepec. — Svoboda rez, : Hermes rez. ob 9. uri m prostoru Sparte, sodnik g. Hus. Ilirija rez. : Primorje. Na prostoru Hi* rije se vrši na praznik 29. t. m. ob 18. ixi prijateljska tekma med rezervo Ilirije in Primorjem. Mali oglasi. Proda ssss POLKNA, OKNA, ŠTOKI IN LESENE ROLETE •e proda Trnovska ulica 15, I nadstr. 1135 GRAJŠ&NA krasna meblovana z mnogimi gospodarskimi stavbami za luksus 40 oralov aroa-diranega posestva vseh kultur zarašentm gozdom, velikim parkom, veliko pritiklino bHzu mesta in kopališča proda pisarna Zagorski Maribor, Barvarska ulica 3. 1123 KOMPLETNA MLINSKA NAPRAVA s 6 kamni in stopami se proda. Kje pov» upravništvo. 1134 TANKA SVINJSKA ČREVA po 2 K meter fz lastne čistilnice, postaja Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105 POZORI TRGOVCI IN PEKI. svež dunajski kvas dobavlja 43 K za kj/ vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Glavni trg 3. Brzojavni naslov: Rog, Maribor. lllli PRODA SE lep, velik dobro ohranjen točilnik za piva na dva predala. Cena 10.000 K. Ivan Lončar, Tržič, Gorenjsko. 1113 DELNICE »UNION« PIVOVARNE večje števlo se proda »o ugodni ceni (pol notranjo vrednostjo). Samo pismene ponudbe pod »Union« na upravništvo tega ttsta. U14 SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE umjetničke, historičke, ljubavne itd. -v Papir svake vrsti uz vrlo jeftlne cijene nu» dl Češkoju gostove« sk a knjlžara J. Hereik« Zagreb. 1983 Slufba: IZURJEN ŽAGAR k cirkularfc za akordno delo se išče. Oglasiti se je pri Lad. HerSIČ, Akacijeva cesta štev. 10. 1137 PRODAJALKO za v trgovino z moko na debelo se sprejme. Izučena mora biti tudi v knjigovodstvu Cenjene ponudbe pod »Samostojna« na Hpravo »Jugoslavije«. 1134 SPREJME SE KONTORISTINJA, M Je prav dobro izurjena v nemški, slovenski stenografiji to strojepisju proti dobri plači. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega Usta. ReSSglOS VSLED BOLEZNI se odda v najem špecerijska trgovina na jako prometnem kraju s 1. Julijem. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »trgovina«. 1136 Z 15. JULIJEM se odda na račun ali po dogovoru dobro vpeljana gostilna z mesečnim prometom 3C—40.000 K. Prevzeti je zalogo vina, deloma tudi inventar. Potrebni kapital 30 Jo 50.000 K. Upoštevajo se samo starejše samostojne natakarice alt gostilničarke. Naslov v upravništvu. lili JIRASEK: FILOZOFSKA IfISTORlJA. K 39.—. Sjajni bistorički i ljubavnl romiK Upravo izašao. Naručite si odrnah kod Ce-škojngoslovenske naklade J. Herejk, Zagrel). 1 1080 MEBLOVANO STANOVANJE z uporabo kuhinje ozir. s hrano v vili ko. pališče Orliaa pri Trstu se odda za dobo poletne serije. Naslov: upravništvo. 1138 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražite cjeriike ruskih originalnih knjiga od Ceškojugcsloyenske naklade J. Herejk, Zagreb. 1031 Zenita ponudbe MLAD OBRTNIK išče gospodično ali vdovico od 18—30 leta, katera ima mogoče že vpeljano gostilno ali kaj sličnega. Ali pa razpolaga z nekaj kapitala za prevzetje male obrti — isto-tako Je dobro če ima sama pohištvo. Cenjene ponudbe pod »Obrtnik« na upravo Usta 11,33 Zelena luč. (Dalje.) Ko sem prišel drugo jutro ob devetih k zajtrku, je sedela žena — kakor vedno — že na svojem mestu in me je smehljaje pozdravila. Skrivaj sem jo opazoval. In videl sem, da jc njen obraz bled in vpadel; njene oči pa so bile polne strašne žalosti, čakal sem. Mr. Jenkins. dolgo sem čakal in upal. da začne govoriti in mi razodene vse. Toda molčala je trdovratno in strmela tjavendan. kadar jc mislila, da ne gledam nanjo, venomer s tistim izrazom brezmejne potrtosti na obličju. To se ve, da bi jo bil lehko naravnost vprašal, kaj ji je. Večkrat me jc že imelo, da bi zinil. Toda kolikorkrat sem ji pogledal v bledi obraz in v obupne, turobne oči. mi jc zastala beseda v grlu. In končno, ako sama ni hotela govoriti, ako ni hotela povedati resnice, mi je gotovo ne bi bila priznala, da sem jo vprašal. Toda — moj sum ie bil vzbujen. Slučaj je nanesel, da je imel klub, ki sem njegov član, minulo soboto svoj pVs. Dve leti zaporedoma sem bil z ženo na tem plesu, in vselej sva se prav dobro za.bavala. Povsem naravno je bilo tedaj, da sem jo topot spet povabil s seboj. Odklonila je. Ni se počutila dobro. Ko sem nato izrazil namen, da bi tudi jaz ostal doma. me je silila na vse pretege. »Le pojdi,« jc dejala, in zdelo se mi je. da so se ji pri tem napolnile oči z nemirom, »preveč bi mi bilo hudo, ako bi si zaradi mene odrekel veselje. Zabavaj se kar najbolje.« Zvečer mi je celo sama pripravila frak. In šel sem. Za vsak slučaj sem se peljal res na veselico, da bi lehko rekel: bil sem tam; toda odšel sem že ob eni, dočim sem doma napovedal, da se vrnem ob treh. Točno ob eni po popolnoči sem | okna; in tedaj —. tedaj — se je ma-poklical avto in se .odpeljal na Vik- homa zablisnila .« torijino galu, cesto. Izstopil sem na vo- Iliša je ležala v globoki temi. Dvakrat, trikrat sem šel mimo; nato sem se zavihtel preko vrtne ograje ob vili, ki stoji nasproti moje hiše, in sem se stisnil k zidu. Žive duše ni bilo na ulici. Nobena zvezda ni sijala na nebu, ki se je preprezalo s črnimi oblaki. V daljavi je odmeval zdajpazdaj samotni korak zakasnelega pešca. Drugače je bilo vse tiho kakor v grobu. Neprestano sem opazoval okna svoje hiše; odevala sta jih molk in tema Zdajci pa se mi je zazdelo, kakor bi se bilo nekaj izpretnenilo pri oknih moje pisalne sobe. Na prvi mah sem zaman pomislil, kaj bi bilo, a v naslednjem hipat se mi je zasvitalo: zavese! Nekdo jih je bil pravkar zadrgnil! Vročično sem upiral oči v svoja (Dalje prih.) Pošljite naročnino! n 4« NENEMSUIV Tri kompletne brivske oprave z amerikanskimi stoli se prav po nizki ceni proda. Naslov v našem upravništvu. APNO po najuižji ceni nudi Miloš Iiiin. Sartie. Promet tetin. In indust, podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gractlife 9. jako poceni zaradi premenjene dispozicije 8fV proda 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 800 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalogo jedilnoga orodja, jeklenega in aluminijevega, polne košare, čov-jarskega orodja, vineic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje In sedlarje pri Plana. Sv. Mia nasip 1 Naj večja izbira! Nizke cenel NA VELIKO IN MALO ! .Triglav’ slatino kavo kaviite konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini i« ji tovarna hrana? v Smarci p. Kamniku Kupuje tudi tozadevne surovine. PoStiosumijasti obroča za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile KoBota Avtomobili najceneje. J. Goreč, Ljubljana. Gosposvetska cestsa 14. Počsane, miti. stenice in Pragi Bita pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspebom Oblastv. konccs. nul za iftM mm I.juliljlna, Stritarfcra u. 7/111 Spričevala na razpolago. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni stroji in stroji za Me. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji ,Adler4. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirkopp, Styria, Waffenrad. JTampilT ' vseh vrst CIRIL SITAR LJUBLJANA ‘etra c e®? Zahvala. Preminul je gospod inženjer Ivan Bešter po dolgi mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 27. t. m. ob 18. uri na pokopališče k Sv. Križu. Iskreno se zahvaljujem vsem spremljevalcem na zadnji poti, vsem c. g. pevcem in darovateljem vencev. Ljubljana, dne 27. junija 1921. Žalujoči ostali: Ana Bešter, žena. Janez in Marija, otroka. Lenard Bešter, oče. Ing. Lenard Bešter in Vel. Bešter, brata. Rozalija Bešter, sestra. Dunatska cesta 38»!. Billi, 1 ŠTAMFILJE kateri želita ostati več let v eni službi se iščeta za fino obitelj v večjem mestu Hrvat-ske. Ponudbe naj se pošljejo na: Em. Ebenspangerja sin, Bjelovar. Filip Pečenko Zaloga galanterije pletenin. Lastni uvoz. Ljubljana, Turjaški trg 1. ANT. ČERNE LJUBLJANA SFohbt troJ firn^ža Tovarna ir HcunantaMum SaeeHctfsh? tvrdka ni m na RAKEKU oskrbuje točno, ucjliitrejSo vse v spe-ilicijsko stroko spadajoče posle, »enrinienje. tudi Britof pri Kranju (Slov.) Sklidilie: Ecojrrad. ftlliIRt: Novlsad. Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni fimež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavit ZABRET, KKfiML -ws Rili Si kfiKRMIi mr _____ zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu drž. razredue loterije. Nad 1,200.000 kron so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije kupljene pri Zadružni Gospodarski banki Ljubljana. Žrebanje se vrši v prvem razredu 15. In 16. Julija 1921. Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 din., polovica 24 din., četrtinka 12 din., osminka 6 din. Sr-ižžfce prodaja Mii HlKa Ulili Cunajska cesta 30-1. (hiša Zedritise zveze). Sprejme se takoj vee sekačev (Štancerjev) k sekačneinu stroju. — Plača najvišja. Tovarna „Petovia“ za usnje m Breg pri Ptuju, čevlje Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Srrva mila" Ivan Ferlež, Celje, Narodni doni Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Na j večja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdku J. Dolenc Ljubljana Millerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljSe inštrumente izvrstnih tovaren po najsolid-nejsih nizkih cenah. Aprdura . Lak. . . . VaseSSna . Krema (terp.) VošžlE© . . PBiViE© . • za usnje za usnje za usnje za čevlje za parkete za perilo liiijltoij&i kvaliteti proizvaja I. Keber Tacen pri Ljubljani tvornfca kem. :t Izdelkov :: Glavnike, lesne laponke, koščene aap*snke, N©2e, vilice, £Hce, lesno robo; Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine; Veziva, čipke, v; vice; Trakove za čevlje, steni, naramnice; Brošc, prafare, ukane; Gumba, sukanca; Svlnčnlr.e, peresa, gobe. Scefc&e vrst! in sv© ostalo galanterijsko in nlrber^ku reb©! Froefafs sshužj na velik© I Predaja senso na velik©! Brala Smetil, Zagreli' Telefon 23-44. PetrinjEk0 ul. S. Telefon 23-44. očiščene in rezane sušite ter ponudite z vzorcem „HERBA“ zadruga za izkoriščanju zelišč s. o. j. Palino-tičeva ul. 10, Zagreb, katera kupuje vsake količine in plača najvišje cene. (gobe) PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista. Prvovrstni čevljarski klej po K 24‘— za kg v pločevinastih škatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju Ivos-nica kem. • IMBKvtB« e: iidefiiov. t: Tacen prit LjMlrSjj®n5, (Slovenija) Pri večjem odvzemu popust. Odgovorni urednik: Dominik Ccbin. Telefon štev. 508. SSctr. polt. čekov, urada SMS 12.051. Obrtna banka v Ljubljani ICorigrasrci trg Stav. 4. I daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih p°g°Pk pospešuje ustanav-” ijante obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transr.kcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 10 'M od dne vloge do dne dviga. EEE Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Priloga k »Jugoslaviji« torek dne 28. junija 1921. Izjave jugosloven* skifi poslancev v Rimu. Naši ljudski zastopniki so v rimskem parlamentu podali tri izjave, ki bodo spadale gotovo med najvažnejši listine politične zgodovine primorskih Jugoslovenov. I. izjava. Skupina jugoslovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni v novih pokrajinah, podaja sledečo formalno izjavo: Jugoslovenski ljudski zastopniki poudarjajo, da imajo pravico, se posluževati pri izvrševanju svoje naloge svojega lastnega jezika, posebno kadar govore v zbornici. Ta pravica obstoja, ne da bi bilo potrebno, da jo kdo posebej priznava. Zakaj 'ta pravica je predpogoj in posledica najenostavnejše svobode, ki sodi ljudskim zastopnikom in njihovim volilcem. Izvrševanje te pravice je najbolj neposredno in najbolj zakonito oči to vanj e njihove narodne zavesti in dostojanstvenosti, ki se ne da zatreti. Ta pravica obstaja tudi zategadelj, ker je v 62. členu ustave izrecno priznana ista pravica francoskemu jeziku v prilog ljudskim zastopnikom in senatorjem, ki so iz krajev, kjer je v rabi ta jezik. Zato moramo smatrati, da obstaja po neizbežni naliki ta pravica tudi za jugoslovenski jezik in za zastopnike onih krajev, v katerih se ta jezik govori in ki so bili priklopljeni kraljestvu šele po razglasitvi ustave. Jugoslovenski ljudski zastopniki so uverjeni, da se jim bo ta pravica tudi izrecno priznala. V tem pričakovanju in pridržujoč si pravico, da se poslužijo lastnega jezika v vsakem trenutku, kadar se jim bo zdelo to primerno, se bodo za sedaj omejili na to, da izrazijo svojo misel v italijanskem jeziku. II. izjava. Jugoslovenski ljudski zastopniki -imajo čast podati sledečo izjavo: Suvereniteta italijanskega kraljestva se je pravno raztegnila na pokrajine, ki se nahajajo na severni obali Jadranskega morja, šele z rapallsko pogodbo od 12. novembra 1920 in s sledečo aneksijo, ki je stopila v veljavo 5. januarja 1921. Vse to se je zvršilo brez pravilnega privoljenja in v nasprotju z narodnim značajem ljudstva, ki med izlivi Soče in novimi mejami v pretežni večini ni italijansko, temveč jugoslovensko. Prazno se je izkazalo upanje, da bo Italijansko kraljestvo, ki je zgrajeno na narodni enotnosti in ki je nastalo iz ljudskih glasovanj, spoštovalo tudi v tem slučaju narodnostno načelo in pravico narodov, da odločujejo o svoji lastni usodi. Protest proti temu ne bo mogel nikdar utihniti ' v srcu Slovanov, ki so bili podvrženi Italiji. Ta protest ne more biti po krivičnem ravnanju z nami še bolj opravičen, kakor je, ker bolj opravičen sploh ne more biti. To ravnanje z nami, ki sicer ne nasprotuje formalnim jamstvom, ki so nam bila zares izrecno zanikana, pač danim svečanim obljubam, je naš protest le poostrilo. Slovanski ljudski zastopniki so složni, dati ob začetku svojega delovanja na tem mestu izraza temu protestu. Zato izrekajo za sedanjost in za vso bodočnost naličen formalen in slovesen pridržek v imenu Slovanov iz novih pokrajin, ital. državljanov, pokornih zakonom, toda zvestih lastnim idealom. III. izjava. Slovanski ljudski zastopniki imajo čast podati v imenu slov. prebivalstva in v svojem lastnem imenu sledečo izjavo: Slovani, ki so postali sedaj italijanski državljani, se natančno zavedajo svojega položaja. Oni vedo, da jih veže na eni strani s plemeni srbskih in hrvatskih dežel, ki se sedaj imenujejo s skupnim imenom Južni Slovani ali Jugoslo-veni, naravna skupnost plemena, jezika, čustev, kulture in sporočil, na drugi strani pa, da jili sedaj veže z ital. prebivalstvom silna vez državne enote. Novi ital. državljani slov. narodnosti so odločeni in pripravljeni izvajati iz tako določenega položaja vse posledice. Kakor imajo pravico zahtevati zase najzvestejšo skrb in najgloblje spoštovanje do vsega, kar se tiče njihove narodne zavesti, tako sprejemamo nase tudi vse obveze, ki izvirajo, iz samega dejstva, da( živimo v eni državi. To bodo pokazali s tem, da bodo po svojih lastnih močeh in v okviru svojega posebnega položaja sodelovali, tla se dosežejo skupni ideali človečnosti in kulture ter nravnega in stvarnega napredka. To je stremljenje in razpoloženje njihovih rojakov in zato imajo slovanski ljudski zastopniki pred seboj jasno začrtano pot, ki se je imajo držati tako pri splošnih nastopili kakor in v prvi vrsti pri čuvanju in pospeševanju posebnih koristi, ki so jim bile zaupane. Iskreno in lojalno bodo zastavljali pri skupnem delu svoje četudi skromne moči in si bodo tako prizadevali, da se izkažejo vredne ne le zaupanja svojih volilcev, temveč tudi čustev tovarištva, ki misli, da ga bodo tu srečali in iz celega srca vračali. Volitve na Deželno- in državnozborske volitve so končane. Koroški Slovenci so dobili za deželni zbor koroški dva mandata. Izvoljena sta: Krajger Ferdinand, posestnik v Štebnu v Podjuni in dr. Fran Mischitz, profesor v Borovljah. V državni zbor slovenska stranka ni dobila zastopnika. Po občinskih volitvah se je že lahko predvidelo, da bodo tudi pri teh volitvah zmagovalci — socijalni demokrati. Žalostno pa je dejstvo, da je mnogo Slovencev kljub temu, da je bila lastna slovenska stranka — šlo z soc. demokrati ne glede na to, da se stranka prav nič ni zavzela za Slovence, ko so jih podili iz tovarn, od železnice itd. ter jiii preganjali po navodilih Ueimatsdiensta. Dosti je Škodovalo PodgorčeVo raz-krajalno delo med Slovenci samimi. Izid volitev je sledeč: /. Državni zbor. Velenemška stranka 16.138, dobi 1 zast.. Baucrnbund 28.570, dobi 2 zast. Socijalni demokrati 60.768, dobe 4‘zast. Krščanski socijalci 25.995, dobe 2 zast. Slovenci 9863, dobe 0. Komunisti 734, dobe 0. Oddanih je bilo 142.077 glasov. Volivno število je bilo 12.997. Slovenci so imeli toraj 3134 glasov premalo, da bi dobili poslanca. 2. Deželni zbor: Zg. Koroška. Kršč. socij. 10.437 (3 zast.). Soc. detnokr. 24.575 (8 zast.). Baucrnbund 11.439 (4 zast.). Velenemci 5495 (1 zast.) Slovenci 2484. Komunisti 99. Vplivno število je 2859; Slovenci dobili le za 375 glasov. Sp. Koroška. (Natančni podatki manjkajo.) Kršč. socij. dobili 5 zastopnikov, Velenemci 3, socijalni demokrati 11, Bauernbund (2), Slovenci (2), komunisti (0). so se Podrobni pregled o slovenskem delu Koroške: Občina S u * pustila najbolj pereča vprašanja bodočnosti naše države kratkomalo ob strani. V četrtem odstavku 117. člena je deklarirano, da so rude, zdravilne vode in vrelci ter prirodne sile svojina države. Mi vsi smo pričakovali, da bo vladna večina vsaj v enem paragrafu ali vsaj v dveh ali treh vrstah, če že ne v celem paragrafu, v ustavi zajamčila, da sc bo s časom evolučnim potom ne samo podržavilo, ampak direktno socijaliziralo vse orto bogastvo, katero leži v naši zemlji in katerega bo jugoslovansko delavsko ljudstvo vzdignilo iz te naše zemlje. Pričakovali smo vsaj to; vsaj to deklaracijo naj bi bila vladna večina dala. A niti tega ni hotela dati. Cfbspodje! Če Vi pravite, da sc bo to predpisalo z zakonom, da se bo v zakonodajni skupščini sklenil poseben zakon, kateri bo uredil vsa ta vprašanja: vprašanje rudnikov, vprašanje naše veleindustrije, vprašanje našega kapitala in naših bank, potem jaz dvomim, da bo naše jugoslovansko ljudstvo dobilo ta zakon tekom prihodnjih 50 let, namreč tak zakon, ki bi odgovarjal potrebam našega delavskega jugoslovanskega ljudstva. Cisto gotovo je, da bo jugoslovansko ljudstvo tudi še pri prihodnjih in poznejših volitvah dalo svoje glasove zastopnikom meščanskih strank, ki bodo med tem časom izpremenile eventuelno ime in naslov, tu in tam tudi kak paragraf svojih tako-zvanih načel, vendar bo v bistvu ostalo vse pri starem. Te stranke se bodo na vsak način trudile, da ostane vse to bogastvo v rokah privilegirancev. Če se bo mogoče pozneje po težkem boju sklenil zakon, ki bo reševal vprašanje naših rudnikov in naše industrije, se jaz bojim, da bo ta zakon, če bo sploh kdaj prišel, prišel prepozno. Jaz za svojo osebo se bojim in imam zato razloge iz dosedanjega delovanja vladajočih strank, da bodo medtem prišli iz vseh delov sveta razni ljudje v našo državo, da si bodo ti ljudje potom našega in svojega kapitala, ki se bo strnil v eno falango, prisvojili vse naše rudnike in vso našo narodno industrijo. Ce bo potem la narodna skupščina na podlagi čleua 117. hotela skleniti zakon o razlastitvi (nacijonalizaclji in socijalizaclji), se bo našla vladna večina, ki bo rekla: gospodjez"“