IZ ŠKOFELJŠKE HOJE
Nova naprava zagotavlja kvaliteto !
Hojina žaga na Škofljici je letos dobila novo na-pravo, ki bo delavcem zelo olajšala delo, predvsem pa bo hlodovina veliko bolj kakovostno razrezana in ostalo bo manj odpadnega lesa.
Računalniško vodeno mehanizirano hlodišče za lup-Ijenje, krojenjc ter debelinsko in dolžinsko krojenje hlodovine so na Žagi začeli postavljati lansko jesen. Vrednost naložbe pa je 85 milijonov dinarjev. Poleg Hojc so dali denar še v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, ki je tudi glavni dobavitelj hlodovine, denar pa je prispeval tudi Aerov tozd Tovarna celu-loze iz Medvod, ki bo zato od Žage na leto lahko dobil 3.000 prostorninskih metrov celuloznega lesa. z^mogljivost nove naprave je 30.000 prostorninskih metrov letno, kar je več, kot na Žagi za zdaj potrebu-jejo. Letno namreč razrežejo 25.000 prostorninskih metrov hlodovine. Nova naprava, ki so jo naredili v Mežici, je avtomatizirana v taki meri, da bosta ob njej delala le dva človeka.
Na Žagi pa imajo v načrtu tudi postavitev linije za decimiranje lesa, kar pomeni, da bodo les razrezali na take velikosti, kot jih končni proizvajalec lesnih
izdelkov potrebuje. Vse kar bo treba narediti je dokončno obdelati že izmerjeni in odrezani kos lesa.
Na Škofljici je zaposlenih na Žagi 75 Ijudi in delajo v treh izmenah. Delavci norme presegajo tudi do 60 odstotkov, na mesec pa skupaj z dodatki za nočno delo zaslužijo okrog 40.000 dinarjev. Letošnji proiz-vodni načrt Žage je 800 milijonov dinarjev prometa oziroma dohodka.
Lokacija na Škofljici ponuja možnosti za razširitev obdelave hlodovine, saj ima na voljo 14 heklarov površine. Naj povemo še to, da nobena stvar, ki ostane od hlodov po lupljenju in žaganju, ne gre v nič. Žaganje pridejo iskat kmetje za steljo, iz njega pa je skupaj z lubjem raogoče narediti tudi brikete za kurjenje. Zagin direktor Janez Cimperman je pove-dal, da se v zadnjem času tržišče precej zapira, saj lesna industrija zaradi prepolnih skladišč ne potrebu-je več toliko lesa. V priineru, da žagane hlodovine ne bodo mogli ponuditi domačemu trgu, bodo morda nekaj lesa lahko spet izvozili. Zdaj namreč nimajo skoraj nič izvoza prav zaradi usmeritve, da je treba najprej zadostiti potrebam domače industrije.