¥.b.b. Naroča se pod Kaslovom „Koroški Slovenec", Wien Y., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. u&t tu prosveto izhaja vsako sredo. ^ Stane četrtletno : K 5000-— Za Jugoslavijo četrtletno : 25 Din. Posamezna številka 700 kron. Leto 1!!. Dunaj, 18. jušija 1923. St. 29. Uradništvo in državno gospodarstvo. Devetsto šestdeset tišoč uradnikov in pen-zionistov državnih, deželnih in občinskih mora vzdrževati obuboženo avstrijsko prebivalstvo. Vsaki šesti človek v državi je uradnik, penzi-onist ali član uradniških družin, ki se plačujejo z davki. Tako je bilo povzeti iz poročila ministra dr. Kienbocka, ko se je šlo za povišanje plač državnih nameščencev. Skoraj šestina vsega prebivalstva v Avstriji živi torej na državne stroške. To so razmere, ki bi jih zastonj iskali po celem svetu in ki morajo, ako bo šlo tako dalje upropastiti državo. Ako je kmet zadolžen, mora skrbeti, siediti in delati, da se bo čimpreje izkopal iz dolgov, ne sme pa gospodariti lahkomiselno v en dan. Naši državni gospodarji pa so lahkomiselni in zanikerni obenem. Ne pomislijo ali nočejo uvideti, da je za dolgo časa konec tisti bahavosti in razkošnosti v kateri smo živeli in so lahko gospodarili v srečni predvojni dobi. Danes pa, ko smo takorekoč že vsi na beraški palici, pa je treba prikrojiti državno gospodarstvo dejanskim razmeram. Kmet si v sedanjem času ne more več držati toliko poslov in kmečkih delavcev, kakor jih je lahko imel pred vojno, ker jih ne more plačati. Poleg tega mora pa sam pridno delati in varčevati, drugače gre njegovo gospodarstvo rakovo pot. Avstrija je nastavila vse uradnike, kar jih je prihitelo po polomu v to mejhno državico. Veliko teh ljudi bi našlo brezdvomno dobre službe v nasledstvenih državah, ako bi se bili pravočasno priučili jezika naroda, med katerim so živeli. Tako pa je postala avstrijska republika pravo pribežališče vsega nemškega uradništva, ki mu je bilo treba dati službe in kruha. Tem nezdravim razmeram je pripisovati, da je nastavljanih na avstrijskih železnicah danes 21.000 ljudi več, kakor jih je bilo uslužbenih pred vojno. Potemtakem se res m čuditi, da se je nahajala država tik pred polomom in da obstajajo pri sanaciji še danes velike težkoče. l Državni poračun ugotavlja, da imamo po stanju z dne 31.decembra 1922 uštevši kurz-no zgubo 16„437.000,000.000 ali z besedami 16 bilijonov, štiristo sedemintrideset tisoč milijonov državnega dolga. Ako bi se ta dolg porazdelil na celotno avstrijsko prebivalstvo, ki šteje okroglo 6 milijonov ljudi, pride na vsakega posameznika dva in tričetrt milijona kron. in pri tej zadolženosti države je nastavljenih razmeroma mnogo več uradnikov kakor jih je vzdrževala stara Avstrija. Zato pa ječijo vsi davkoplačevalci, zlasti na kmečki stan pod neznosnmi bremeni davkov, ki jih požre predvsem uradništvo. Kaj pomaga tudi zazdaj „Abbau“, ko pa dobivajo vsi odpuščeni uradniki bodisi visoke odpravnine ali pokojnino. Ako se hoče državo res sanirati, potem je tudi -potrebno, da se reducira štgvilo uradništva tako. da se bo brez škode za narodno gospodarstvo lahko vzdrževalo. Ne gre. da bi prinašal žrtve samo en stan, dočim bi drugi živel na stroške prvega. Uradniki zahtevajo zopet zdatno povišanje plače in grozijo z štraj-kom. Verjamemo, da se jim ne godi predobro. Toda, komu pa se godi danes dobro v Avstriji? Ali morda davkonlačevalcem? Ako se zahteva od kmeta in obrtnika, da naj kljub slabim gospodarskim razmeram pridno plačujeta davke, naj se tem razmeram prilagodi tudi uradnik. Posmisli naj, kje naj bi iskal svojo plačo, ako bi začeli štrajkati tudi davkoplačevalci. Polovico manj uradnikov in te dobro zaposliti in dobro plačati, to bi bilo v interesu sanacije države. 58 85 ■ ■■■■■■■ »■ W»»*»«« ■»»('»»■«■■■■■■»«»■••«■''■■■•«ar«*' Zbirajte za tiskovni sklad! Seja dež. kulturnega sveta dne 6. julija. Podaljšanjenaredbevvarstvorna-j e m n i k o v. Poroča tajnik Washietl: Ko se podaljšuje naredba, treba spremeniti par do- ločb: Razpor, ki nastane iz najemniškega razmerja, naj se ne spravlja pred redna sodišča, marveč se naj poravna v občinskih posredovalnicah (Einigungsamt). In kar se tu ne da razsoditi, naj pride pred -komisijo za promet z zemljišči (Grundverkehrskommission). Veljava naredbe naj se podaljša za 2 do 3 leta. H e r n 1 e r -poroča o slučaju, ko ima v najem zemljišče neka tovarna, ki jo- varje ta naredba v škodo kmeta, ki bi zemejišče sam potreboval. Predlaga se sprememba, da naj naredba varuje le ljudi, ki dobivajo znaten del svojih dohodkov iz najemnine. Š 1 u d e r m a n predlaga, naredbo podaljšati kvečjemu za dve leti. Treba tudi zahtevati, da se dotični svet tudi zadnje leto primerno obdela Gaggi (Vetrinj) se pritožuje čez sodišča, ki se ne ozirajo na krajevne razmere. Treba je, da se pritegnejo izvedenci iz dotičnega kraja. Pred posvetovanjem v stalnem odboru se je obravnavalo to vprašanje že v juridično-političnem odseku. Treba je kolikor mogoče ljudi obdržati na deželi, kp tako hudo pomanj-kuje poslov. Msgr. P o d g o r c je opozarjal, da je treba ljudem pomagati do lastnega doma, do hišice, podobne hišicam naših železniških čuvajev. Človek, ki- nima nič, je revež. Ko se je dajala svoboda sužnjem, postal je ta prost šele, ko je postal lastnik zemljišča. Pomagajmo hlapcu do hišice in zraven par oral polja, pa se bo oženil in ostal na kmetih: oženjen bo tudi ves drug človek, nego je povečini zdaj. Uradniki so vstanpvili svoja selilna društva, pomago.va-la jim je država, in sami so delali pri zgradbi, da je bilo ganljivo- gledati. Tudi hlapec bo sam delal, kmet mu bo posodil konja, da pripelje, in ljudi bodo dali gradivo kakor zdaj če kdo pogori; tako te gradbe ne bodo drage. Zemljišče pa se eventuelno vzame za 50 ali 100 let v najem. Zemlje je dosti, poglejmo Dobrlo vas (samostan) aji Helldbrffova in druga zemji-šča. Ce se peljemo -na Spodnjo Koroško poglej-| mo, koliko je sveta, in kako slabo- je obseljen! To vprašanje je dozorelo, naj se stari načrti vzamejo v roke, saj imamo zdaj tudi že druš-I tva -kmetov in poslov, katerih dolžnost je, da PODLISTEK Rutarjev Jur. Ljubi moji, jaz bi vam še večkrat kaj na-pisav v našem „Kor. Slovencu", ko bi mi samemu kuhat ne bilo treba, tako pa mi ta presneta kuhanja požre ves prosti čas in zraven včasih še za jesti nič nimam, ker mi vse skipi. Tako sem včasih pri tej kuhariji zmešan, da sem zadnjič še na solato dvakrat letel gledat v kuhinjo, kakor bi se bal, da mi še ta sfrči iz sklede. No, pa vsedno vam moram danes zopet kaj povedati. Tu enbart eno soboto opoldne smo sedeli trije: Čerejov Miha, Mrakov Ciril in jaz pred mojo kajžo in gruntali, kaj bomo jutre všti-hali, da ne bo dolg čas. „Eh,“ — je djav Miha, — „jaz že vem, kam jo bom vžgav, naj se pokadi, kamor hoče!" „Za tako plinkanje, kakor ti plinkaš okoli, jaz pa nisem," mu odvrne Ciril. „Jaz pa, če kam grem, najrajše grem k dobrim Slovencem, da se na novo navdušimo za našo Slovensko Koroško." „Prav, le pojdita, kamor vaju vleče." pripomnim nazadnje jaz, „saj zapeta sta dovolj, da vaju cel taičostereich ne zasuka!" V nedeljo zjutraj jo mahnem z vlakom v Celovec. Ko pridem okoli desetih od sv. Duha sem na Novi plač, zagledam veliko moških, kako s sivimi klobuki i-n -krivim perjem špan-cirajo mogočno sem in tja. Kaj spak — si mislim sam pri sebi, — da bi se pa jaz ne mogel tudi po tej modi nakširat, pa tudi ni res! Smuk k enemu klobučarju. Kmalu sva zglihala. Ker sem mu svojo staro kvamuzo tam pustil, mi je novega za malo boljši kup dal. Pogledam se v ogledalo. Ejduh, Jur, — sem djav sam pri sebi, — ti si pa še žavbrn, vsem fantom si kos! „Was, zu gross?" se je oglasil klobučar za menoj. „Nein, nein, nicht zu gross, ravno prav je za moj nos! Sika se mi tudi krivo pere — hab’ die Ehre!“ Tako se poslovim m grem kazat svojo najnovejšo modo na ulico. Pri vsaki izložbi, kjer je bilo veliko okno. sem se ogledoval in pri vsakem sem bil lepši. Pa tudi ljudje so radi gledali moj kloboik, da se mi je silno (imenitno zdelo. Vsak, ki mi je prišel naproti, je -pogledal na klobuk, nekaterim se je dom- , del, drugi so se pa zraven namrdnili. ,.Heil!‘‘ me pozdravi en možakar. Debelo ga pogledam, ne poznam ga. Ali me on pozna in me izziva? Medtem možakar nekaj zagodrnja in gre naprej, jaz pa tudi do drugega okna. „Ach Gott, Herr Jur! Endlich einmol!" za- slišim glas za seboj. Bila je frajlajn Cibi. ,.Mein Kumplament. frailajn!" še ji poklonim. „Kaj je novega?" „No, ^gotovo je to najnovejše, da ste vi, Herr Jur, stari trmasti Slovenec, stopili v naše vrste!" -mi veselo odgovori. V kakšne vrste sem stopil, frajlajn, jaz vas ne razumem?" „No, no, ne delajte se tako nevednega, saj imate vendar orgešov klobuk na glavi!" O tristo petelinov, kaka komedba! Popadel sem ta preklicami klobuk in letel nazaj h klobučarju. Pa smola je smola. Ko vstopim, sta ravno kupovala te klobuke naš frboltar in učitelj. „0 bravo, Herr Jur!" ni zakličeta, jaz pa sem se spet zasukal in bežal ven. da ne napravim novega škandala. Zavijem jo k „Tigru". sedem v kot, vzamem v roko prve cajtenge, naročim si glaž piva. Tam pri drugi mizi je sedela družba Ro-žanov. Kmalu so opazili moj klobuk, čeravno sem ga skrival, pomežikovali so si in se dregali in s prstom kazali nanj. Jur — sem mislil sam pri sebi, — sedaj pa svojo pamet vkup zberi, , kako se boš izmazal iz te šlamastike! Kaj bo, če te spoznajo? Rutarjov Jur — pa orgeš! V kak slab glas bom prišel pri naših slovenskih Korošcih in Korošicah! Ah, ven, ven, dokler ni se tega lotijo. Predsedstvo kulturnega sveta naj vzame to v roke in postavi to vprašanje na dnevni red ene prihodnjih sej. Preds. Šumy obljubi, da se ta predmet kmalu temeljito obravnava. Op. uredn. Prav je, da se varstvo najemnikov podaljša. Prišlo bo v prid mnogim najemnikom, četudi našim ne: tale naredba menda v Velikovcu ni našla veljave, ker se je s Helldorffovih posestev izgnalo veliko ljudi, vkljub temu, da so si skupno najeli odvetnika, kateri je čez nekaj časa, menda na pritisk stranke, odpovedal. Brez ozira na nato nared-bo so se vsi travniki, ki so jih imeli naši ljudi, prosto oddajali in licitirali naprej drugim ljudem! To vprašanje nam ni jasno. Kako je bilo to v Velikovcu mogoče? Drugod je šlo vse lepo pravilno, kakor se nam zdi, najemnike je varoval sodnik, kako je bilo mogoče da v Velikovcu naredba ni veljala za vse, zlasti za Slovence ne! Prememba poslovskega reda. Poroča tajnik W a s h i e 11. Do vojne dobe so države skrbele samo za svojo industrijo, meneč da se iz te dobi največ dobička. Tako so delale države vse, tovarne so se množile pri nas, v Ameriki, na Japonskem, v Indiji, v Avstaliji, in nazadnje je morala priti vojna, v kateri so se naše države podrle, kakor se po-. dre poslopje, ki nima zadostnega temelja. Temelj industrije je cvetoče kmetijstvo, je premožni domači kupec. Od 1. 68 že imamo poljedelsko ministerstvo, a izdatnega se za kmeta ni moglo storiti (ker mesta tega niso hotela). Napredovalo se bo šele, ko se ustanove kmetijske zbornice, ko bodo o stanovnih zadevah odločevali člani tega stanu, kmetje in -posli sami. V mali Avstriji je taka zbornica še posebno potrebna: v veliki Avstriji je bila polovica ljudstva v kmetijstvu zaposlena, zdaj le še ena tretjina, dve tretjini pa ste v mestu, ali v tovarni. Od spremembe poslovnega reda seve ni pričakovati velikih uspehov, treba je temeljitih reform. Razgovor se potem vrši zlasti o poslov-s k i h knjižicah in vprašanju prisilne organizacije. Socijalni demokrat Gaggi zahteva za delavce popolno prostost in ima poslov-sko knjigo za krajšanje te prostosti, potem zahteva za delavce pravico, ljudi tudi s silo prignati v svojo organizacijo. Odgovorja mu msgr. P o d g o r č: Spričevala se zahtevajo od ljudske šole naprej v srednjih šolah in na vseučilišču do konca študij in v teh spričevalih je dostikrat zapisan slab red v zadržanju! To je potrebno, da se mladina vzgaja in vzgoje je treba tudi delavcu in nihče ne more reči, da se mu krati prostost. Pridni dolgoletni posli sami mosijo spričevala in so nanj ponosni. Po.slovska knjižica naj se zopet uvede vsaj fakultativno, to je za ljudi, ki jo sami žele, kdor je noče naj dobi službeni listek. Svojih ljudi pa v socialnodemokratske organizacije ne pustimo siliti. Nihče rdečim prepozno! Vržem pest papirja na mizo in zbežim ven na prosto. Po svoji stari navadi grem jezo hladit in trošta iskat k lintvernu. „Oj ti preljubi moj !intvern,“ mu rečem, „Jur je pa danes zopet poka vst-relii, pa še le velikega! Klobuk me spravil je med orgeše, pomagaj mi. če moreš še!“ Pa lintvem se mi je smejal na vsa usta. da so se mu videli vsi škrbinasti zobje. Denarja za drug klobuk nisem imel dosti, kaj mi je torej ostalo drugega kot z njim se peljati proti domu. V 'daku se stisnem v kot. potegnem klobuk na oči in kažem drugim hrbet. Pa so me neki Slovenci tam od Pliberka nekje vzeli na muho, Bog jim ne zameri! „Tu-di en hajmatcucler!“ sem slišal šepniti debelo kmetico svoji sosedi. ..No; če so vsi tako korajžni kakor ta, se jih nam Slovencem že ni treba bati,“ je odvrnila ona in hihitali ste se. da je bilo kaj. ..Korajža na šnajd pa že taka!“ je pripomnil tretji. Meni oa je bilo sitno, da sem spravil klobuk že čisto na nos, zraven pa sem se vendar zahvaljeval svojemu patroni! sv. Juriju, da me te pliberške ose niso spoznale. Pa rešitev je prišla kmalu. Vlak jo je naglo pri-fural v Sinčoves, jaz planem ven in s klobukom pod pazduho romam proti domu. (Dalje sledi.) zaupnikom ne ho branil v uljudni obliki zagovarjati svoja načela, a če so naši ljudi krščanskega prepričanja, naj se jim pusti tudi svobodno. Socijalni demokratje pa naj bodo nekoliko ponižnejši in naj ne mislijo, da imajo le oni prav, vsi drugi pa ne, to ja fanatizem. Prostost je le tam. kjer je red, in kjer naj bo red, je treba se pokoriti. Tega redu se bo morala držati tudi socijalna demokracija, ki se je sploh k nam uvedla kot tuja rastlina in ne bo dolgo rastla. Šluderman poroča, da se med njegovimi delavci organizacijska svoboda izvaja s cepini. K stvari govore še S t r i e s s n i g, Smpersberg, Gruber in P i e t s c h n i g. Š a m y: Treba je redu, ki določuje dolžnosti hlapcu i gospodarju. Sploh je poslovsko vpra sanje vprašanje plače. Da bo kmet mogel ljudi boljše plačati, treba je dvigniti gospodarstvo. Gospodarji naj se družijo in kar treba zahtevajo z večjo odločnostjo, s posli treba lepo ravnati; treba je skrbeti za naseljevanje poslov in se bomo o tem še obširno razgovarjali. Ljudska izobrazba na Koroškem hudo zaostaja 50% vseh deželnih davkov se porabi za šole. pa je toliko ljudi, ki ne znajo pisma pisati, ki ne berejo, ter so skoraj pooolni analfabeti. Treba bo poglegati vzroke teh razmer. Strajka ne deželi ne bomo pripustili, ker se tu ne gre za posamnika, marveč za splošno korist, za ljudsko prehrano. Ljudi v socijaldempkratske družbe ne pustimo siliti. (Dalje sledi.) H POLITIČNI PREGLED~i Avstrija. Končno se je vlada z uradniki pobotala: Indeks se odpravi za četrt leta. Vlada da ženam in otrokom nameščencev po 50.000 kron mesečno več in izvede preosnovo krajevnih razredov. Zato bo potrebovala država 241 milijard letno več. Po preteku treh mesecev se morajo začeti nova pogajanja. Uradniki so pristali na to predvsem vsled tega, ker je padel indeks za 5% . Nemčija. Pred kratkem je pobegnil iz zapora na smrt obsojeni kapetan Ehrhardt. Ker je pobegnil skozi troje vrat, se sumi, da ie bil beg od strani orgešov dobro pripravljen. Ob tej priliki objavlja policijski polkovnik Schiitzin-ger v ,,Vorwartsu“ članek o nacijonalistični vojni organizaciji. Med drugimi pravi, da je republika v vedni nevarnosti, ker razpolagajo nacijonalisti z zelo gibčno armado in imajo izdelan velepotezen vojni načrt, po katerem bi vdrli v Severno Nemčijo. Oni imajo sicer samo 20 do 30.000 mož na razpolago ali vodstvo je v dobrih rokah; vsak bataljon ima svojega generalštabnega častnika. Vsled izbornega' vodstva je ta prevratna armada zelo gibčna. Preteklo soboto je prišlo med policijo in nacijonalisti v Monakovem ob priliki povorke do pretepa, ki je trajal eno uro. ^ietja. je sprevod s sabljami in gumijevimi palicami razgnala. Nacijonalisti so vsled tega silno razburjeni. Položaj je tako napet, da izoruhne lahko vsak trenutek meščanska vojna. Porurje. Vsled napadov na vlake so okupacijske o-blasti odredile, da mora spremljati vsak vlak 50 Nemcev iz boljših krogov, da bodo v slučaju napada na vlak tudi oni zraven poginili. Francozi mislijo, da je to sredstvo najboljše proti napadom na železniške naprave in vojaške vlake. Reparacijsko vprašanje. Z veliko napetostjo se je pričakoval Bald-winov govor v angleški spodnji zbornici, ker je imel pojasniti položaj v veliki*antanti in razmerje do Nemčije. Govor Nemcev ni zadovo-111, ker so trdno upali, da bo Angleška s setri-co Italijo šla svoja pota. Baldwin izjavil, da hoče v kratkem predložiti odgovor Nemčiji članicam velike antante, ki ga bodo pretehtale. Upa, da pride do sporazuma. Nasprotno pa je povdarjal, da se mora Nemčijo prisiliti, da plača kar more. Zasedba Porurja ni najboljše sredstvo za iztirjavo reparacij, ker ugonablja nemško gospodarstvo. Obnova celega sveta je v nevarnosti in ne bo prej miru. predno se ne plačajo reparacije, ne tirede mednarodni dol- govi in ne postavi podlaga za mir v Evropi. Velikokrat smo imeli že priliko čitati o razpo-ru v krogu velike antante ali do razdora vendar še ni prišlo, že vsled mednarodnega položaja. Velika antanta je sedaj jaka sila, ki vzdržuje ravnotežje, v slučaju resnega razdora bi se tudi položaj Evrope jako poostril. Zato je skoro gotovo, da pride do sprave. V istem času je govoril francoski minister-ski predsednik: Francoska je bolj miroljubna kot kdaj poprej, ker je preživela vse grozote vojne. Ravno vsled tega Francija ne more delati drugače nego pristajati odločno na izvršitvi mirovnih pogodb. Ona ne more odstopih od tega, do česar ima pravico. Zelo živahno se beleži sedaj potovanje češkega zunanjega ministra dr. Beneša v Pariz in London. Sklenil je z Angleško trgovsko pogodbo. Vendar to ne bo edini cilj njegovega potovanja. Šel je v Pariz in London v najkritič-nejšem času. Zato se domneva, da je šel razburjene duhove pomirjevat, ker je pač tudi v interesu male antante, da ostane velika antanta složna vsaj v vprašnjih, ki zaznimajo vse te države v enaki meri. Angleška in Italija sicer mali antanti niste preveč prijazni ali vendar ima neko zaslombo pri Francozih, ki imajo v okvirju velike antante mnogo večjo moč kot bi jo imeli osamljeni. Defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Romunijo je bila podaljšana za dobo treh let. Pogodba se nanaša na slučaj neizvanega napada od strani Madžarske ali Bolgarije, če br nameraval iapremeniti mednarodni položaj, kakor ga določajo mirovne pogodbe. Sovjetska ustava uzakonjena. Na drugi seji osrednjega izvrševalnega odbora sovjetskih republik je bila sprejeta ustava sovjetske unije, ki stopi v veljavo takoj. Ljenin je bil soglasno izvoljen za predsednika sovjeta ljudskih komisarjev. Za zunanjega komisarja je bil izvoljen Čičerin, za vojnega Trockij in za komisarja zunanje trgovine Krasim Na Španskem vre. Predsednik vrhovnega vojnega sveta v Madridu, Aguliera, je poslal raizžaljivo pismo vojnemu ministru, vsled česar je bil klican na odgovor. Agulier pa je iz-javil, da se bo postavil na čelo vojske in pometel s sedanjimi mogotci. Predsednik Albucema je izjavil, da ako bi kdo hotel nastopiti proti parlamentu, bi se moglo to zgoditi le preko njegovega trupla. II DOMAČE NOVICE B Sveče v Rožu. (Razno.) Naši fantje so prav izvrstno počastili sv. Cirila in Metoda s tem, da so na predvečer žgali kar 5 kresov. Tudi sosednje vasi niso izostale; kar mrgolelo je kresov po hribih, prav posebno pa so se izkazali Bilčovsčani, ki so počastili god naših apostolov tudi s topiči. — Našim učiteljem je postalo naše šolsko poslome naenkrat premajhno in sicer učiteljska stanovanja. Ti mladi gospodje pritiskajo na naš krajni šolski svet, da bi se sezidala poleg šolskega poslopja še posebna učiteljska stanovanja. Upamo, da se krajni šolski svet na bo dal premotiti, ker bi nas stalo to strašne milijone. Že teh davkov, ki jih nam nalaga država in dežela, ne moremo plačati. Pri obnovi države moramo pomagati vsi. Naj se tudi učiteljstvo malo omeji. Ce boste enkrat uničili kmeta — davkoplačevalca, bo uničena tudi država. j Marija na Žili. (Shod.) V nedeljo 8. julija se je vršil tukaj shod, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Kot govornik ie nastopili č. g. poslanec Poljanec. Poslušalci so pazljivo sledili govorniku, ki nam je razložil program naše stranke, položa naših poslancev v deželnem zboru, vzpodbujal k izobraževalnemu delu, opazoril na prihodnje volitve ter nas poživljal k treznosti. Poslancu se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njegov trud in želimo, da nas kmalu zopet obišče. Pliberk — Labod. (Naša cesta.) Nimamo še sicer železnične zveze, zato pa skrajno slar bo cesto. Ne vemo, je li cesta zato tako slaba, ker je v Avstriji, ali zato ker je ob meji? Celovški „Tierschutzverein“ bi našel ob tej cesti dosti hvaležnega dela! — Tudi v Čelov- škern deželnem zboru vedo zato silno slaoo cesto, pa kaj, ko ni ne denarja še manj pa dobre volje! Stavim predlog: Gospodje načelniki klubov: g. Gròger, g. Schumy, g. dr. Reinprecht in g. Poljanec darujte vsak po 20.000 kron in jaz jih dam 20.000 pa bomo naročili delavca, ki bo odstranil na vzor — cesti, posebno v klancih pri Dobu in pri Bošanku vsaj tiste kamne, ki so večji kakor otroške glave. Ali velja?! Sklenite to gospodje in ljudstvo bo videlo, da vsaj nekaj zanj storite! Pred volitvami bomo pri nas še enkrat poskusili svojo srečo, in nič ne bomo razburjeni, če bo zopet zastonj! — Po volitvah boste imeli — to vam obljubimo' — zopei tak mu pred nami. kakor ga ima naša cesta vedno pred vami! Podgorje v Rožu. (Razno.) 24./V. 1.1. umrl je po dolgi in mučni bolezni msestnik Stefan Vrolih p. d. Mežnar. Kako v obče spoštovan in priljubljen je rajni bil, pokazala je obilna u-deležba pri pogrebu. Naj počiva v miru! — Po dolgem času smo se vendar enkrat odločil’., da naročimo dva nova zvonova, in sicer 2600 kg in 1300 kg težka. Saj se spodobi, da ima cerkev, ki je največja v Rožni dolini in obe.mm romarska crkev, tudi res lepe in velike zvonove. Prosimo in upamo, da bodo tudi zunanji častilci Podgorske Matere božje prispevali za nje. Darove s hvaležnostje sprejema župnijski urad. — V nedeljo po sv. Ani, 29. t. m. se vrši pri tukajšnji ,.kapelici“ tako zelò oriljubjjeno ,.pranganje“. Ob 8. uri bode prva sv. maša. Fo maši obhod. In nato druga sv. maša. Pričakujemo obilne udeležbe. Vlaki vozijo jako ugodno. Od celovške strani prihaja ob 6. in 9. uri, in odhaja ob % 12. uri dopoldan in popoldan ob M 3. in K 7. uri. Drava (shod). Prav lepo je uspelo zborovanje naše stranke dne 8. t. m. na Malem sedlu; še pretesna je bila prostorna družinska soba pri g. Kržišniku ,pd. Petrču! Kot govornik je prišel gosp. poslanec Poljanec. Kljub hudi vročini so došli poslušalci 'obojega spola, stari tn mladi, in z velikim zanimanjem sledili poslančevim izvajanjem. Prepričal nas je s svojim prikupljivim govorom, da se slovenska poslanca v dež. zboru res trudita težnjam kor. Slovencev posebno 'kmetov ustreči kolikor je v njih močeh. Ta trud naših poslancev nam daje pogum, nas vzpodbuja k vstrajnosfi, k delu — kajti: „Brez dela ni jela“ in „Čič ne da nič1'. Pritrjevanje med govorom in burno ploskanje na koncu njegovih izvajanj je pričalo, da uživa delovanje slov. poslancev splošno zaupanje tudi pri Slovencih naše občine. Potem ko je podal sklicatelj in predsednik shoda, gosp. Gastl, še mnogo dobrih misli, — za katere smo mu srčno hvaležni in bi sploh želeli, da bi večkrat prišel v našo sredo, kar po- slancu ni mogoče — je zaključil predsednik sijajno uspelo zborovanje. Pripomnim še razveseljivo dejstvo, da nam druge stranke niso delale nobenih težkoč pri zborovanju. BHčovs. Gospod urednik Kor. Slovenca bo naj brž mnenja, da je v bilčovski republiki taka suša, da se je posušila celo tinta, ker ni več nobenih poročil od nikogar. Rekel sem, to je pa že črez kurje rese, če že nihče ne piše, bom pa jaz pogledal, če je še kaj črnila. Pa rečem vam gospod urednik, ni se posušila tinta. Kako tudi? Vsak dan skoraj smo imeli dež. Pa novic je pri nas, da jih vam danes nikakor ne morem vseh povedati, ker bi bilo poročilo predolgo. Saj danes, ko ima vsak polne roke dela, nihče ne bere rad dolgih poročil. Nametal bom kar eno na drugo, toliko da ne boste mislili, da koj spimo, saj noči so kratke, dan dolg. treba je delati, da kaplja od čela, če hočemo imeti pozimi jesti. Za vše to nas pa še Strašijo z „Warenumsatzštajrom“. Res dobri časi, ko bomo plačevali še od tega denarja davek s katerim plačujemo davke. — Letina ne kaže ravno slabo, vendar normalnim razmeram smo še daleč zadaj. Žita bomo komaj zase pridelali. — Na predvečer sv. Cirila in Metoda smo videli pač nekaj kresov no Rožu ali lahko bi jih bilo več. Tudi pri nas je gorel kres In pokali so movžarji. Sveče-Mače vrle fante hnate! Daj Bog, da bi kresovi v naših srcih goreli naprej. — Pripravljamo se tudi na igro »Domen**. Kdaj se uprizori bomo objavili v listu. Vabimo že sedaj sosede iz Roža in okolice na obisk. — Naša republika šteje glasom šte- tja od 7./1II. 1.1. 779 prebivalcev, od teh 7 Nemcev in 772 Slovencev. Štelo se je pravično za obe strani; 'kakor je kdo zahteval, tako se je tudi pisalo. ,So pač šteli naši ljudje. Leta 1910 je bilo pri nas 36 Nemcev. — Za danes končam pa drugikrat spet. Št. Lipš. (Nov zvon.) Spomina vreden bo ostal za našo župnijo 1. julij, ko se je blagoslovil novi zvon, 500 kg težak. Zelo lep je bil že njegov sprejem na praznik sv. Petra in Pavla popoldne, Spremljalo ga je iz Sinče vasi na vozu mnogo belo oblečenih deklet, precej fantov na okrašenjih konjih in na čelu sprevoda več kolesarjev. Tudi domača godba je svirala na jx>tu k cerkvi. Še lepši je bil dan 1. julija, dan blagoslovljena zvona. Nikdar še ni bila cerkev in njena okolica tako okusno okrašena kakor pri tej slovesnosti. Pri slovesni sv. maši je sodelovala dobrolska godba. Pridiga je bila na prostem. Globoko v srce segajoče je govoril preč. g. župnik Weihs. Ob mnogoštevilni asistenci duhovnikov je blagoslovil prem. g. prošt. Randl novi zvon. Bodi vsem, posebno pa Jegartovim, za njih velike žrtve Bog bogat plačnik! Št. Jakob v Rožu. (Novi zvonovi.) V petek 6. t. m. smo slovesno sprejeli tri nove zvonove, katere nam je vlila livarna na Jesenicah. Veliki in lepi so novi zvonovL Največji z zvon z glasom C tehta z vsem skupaj 2348 kg, srednji z glasom E tehta 1270 kg, mali z glasom G tehta 951 kg. Nedeljo nato smo jih pod vodstvom livarskega mojstra brez posebnih težkoč potegnili v stolp. Blagoslovili se bodo v nedeljo 22. t. m., na praznik sv. Jakoba, našega cerkvenega patrona, ko obhajamo „že-gnanje**. Zvonovi, katere smo v vojni zgubili, so bili na isti dan 1. 1875, to je pred 48 leti blagoslovljeni. Kako veličastno bodo novi zvonovi zadoneli po Rožu, zvedeli boste prihodnjič. Sreje. (Poroki.) Za ugledno pd. Kobentar-jevo hišo je bil 1. julij izredno prazničen dan. Obadva še neoženjena sinova imenovane hiše sta ta dan obenem stopila s svojima nevesto-ma v podružnici Št. Peter pred oltar k poroki. Gospodar hiše, Miha, je pripeljal pd. Voznikovo iz Sp. Borovelj, Anico Arnejc, njegov brat Janko pa Knezovo Katico, tajnico Marijine družbe iz Podgrada. Želimo jim srečo, zadovoljnost in blagoslov v zakonskem stanu. Korte. Ljubi „Koroški Slovenec**! Iz našega tihega kraja še menda nisi poročal nobenih novic. Se pa v tem zakotju tudi nič posebnega ne zgodi Le v nedeljo 8. julija in v pondeljek nav.rh je bilo v Kortah vse živo. V nedeljo smo obhajal: žegnanje, v pondeljek po po dolgem času zopet enkrat ojset, pa še le prav luštno. Smrtnikov Francelj se je naveličati samskega stanu in poklical je svojo izvoljenko Uršiko Čope iz sosednje selske republike. Prišla je rada in z njo lepo število svatov. Tudi Jezerjani so poslali svoje zastopstvo, tako da so bilt- na ženitovanju pri Pristovniku zas opane tri gorske republike: korška, selska in jezerska, pa med njimi ni bilo nobenih prepirov, marveč odkritosrčna prijaznost. Zvečer so prišli gledat to veselo konferenco treh republik tudi avstrijski vojaki in bili z nami dobre volje ter so nam obljubili, da se bodo takoj zopet lotih dela na novi cesti. Novoporočeni par bo prevzel naš grandhotel in bo gotovo dobro postregel z jedjo in pijačo vsakemu, ki obišče našo republiko. Bilo srečno! Tinje-Gorce. (Nesreča.) V torek 10. julija se je pripetila pri Hinku up Gorcah velika nesreča. Zvečer okoli 9. ure so našli mladega posestnika Franceta, ki je šel pop. v električno centralo popravljati jermene, mrtvega, zvitega med kolesi in vsega polomljenega. V četrtek smo ga ob obilni udeležbi spremili k zadnjemu počitku. Mladi posestniki so izgubili vzornega gospodarja in mladi tovariši, bivši sošolci, najboljšega tovariša. Njegovo značajnost v vsakem oziru si lahko stavimo vsi za vzgled. Gospodu Hinku in vsem sorodnikom umrlega izražamo na tem svoje najiskrenejše sožalje. — Osebni prijatelji umrlega Franceta. Sele. Naše skalnate gore so zopet zahtevale smrtno žrtev. V nedeljo 8. julija popol De je padel na Velikem vrhu čez skalovje in mrtev obležal turist Maks Muste, črkostavec iz Celovca. Ponesrečenec je rodom Nemec 'z Saškega, star komaj 23 let. Pokopan je ✓ Selah. Mlince. (Smrt.) V soboto smo pokopali Jerneja Anko pd. Pruglnovega, ki je padel 10. t. m. s češnje in podlegel poškodbam. Imenovani se je udeležil kot častniški sluga v letih 1918 in 1919 vseh osvobodilnih bojev na Koroškem, vsled česar nam ostane trajno v spominu. Bodi mu slovenska zemljica fahka! a GOSPODARSKI VESTNIKE Gospodarska opravila v mesecu juliju in avgustu. Na domu i n p r i živini: Pripravi in skrbno osnaži žitnico in skedenj in druge shrambe za žito (kvošte itd.). Živino drži čisto in če ti je mogoče jo kopaj. Živina mora imeti tudi vedno dovolj sveže vode in se ne sme goniti po nepotrebnem po vročini. Na njivi, travniku in pašniku: Žetev je v polnem teku. Žanje se rž, pšenica, jari ječmen, in tudi oves. Žito ne sme biti premalo pa tudi ne preveč zrelo. Prezrelo žito se rado osiplje. Ko si zložil snope v razstave (hajflne ali kekarje) hitro zorji njivo ter posej ajdo ali pa repo. Hitro skušaj soraviti žito pod streho, da ga ne doleti še kaka škoda. Travnike pusti sedaj na miru. Le ob deževnih dneh jih zalivaj z gnojnico. V čebelnjaku: Rojenje se mora ustaviti z uničevanjem matic. Slabe roje je združiti. Treba je ubijati trote, posebno letos ko je mnogo dežja in ni dobre paše. čebele prenesi zvečer (zataknjen panj) na drug kraj, kjer veš, da imajo več paše. Če je huda vročina, pokrivaj panje s ško-pami (snopi iz slame). Trošenje hlev s (k ega gnoja na njivi: če vozimo gnoj od doma, ga moramo jemati iz kupa, katerega imamo doma, vedno navpično, da se dobi kolikor mogoče enak gnoj. Na njivi naredi v vrste enako velike in približno 7 m drug od drugega oddaljene kupe. Gnoj se mora hitro raztrositi in zaorati. Kolikokrat vidimo pri nas v Podjunski dolini, da leži gnoj v kupčkah po osem in še več dni. Tak gnoj izgubi mnogo redilnih snovi in je slab. Ce gnoj ne moremo hitro podorati, ga je treba pokriti malo z zemljo, da ne gre najboljše kar je v gnoju, to je dušik, v zrak. Goveji in svinjski gnoj je dober za njive, kjer je pesek, mnogo k a m e n j a in apnena zemlja. Konjski in ovčji g no j pa spadana mokre in ilovnate njive. Za bregove in travnike uporabljajmo pogostokrat gnojnico, katera mora pa biti pomešana malo z vodo ker je sicer preostra In bi rastline osmodila. Posevajmo njive z apnom in pepelom. To je zlasti letos dobro, ker se nam ni treba bati suše. J. K. Dunajski trg. Živina: voli 10—16.000, biki 10—16.000, krave 9700—14.000, teleta 17 23.000, ovce 7—13.000, mesne svinje 24—27.000, pitane 22.500—24.000 kron za kg žive teže. Meso: goveje 16—44.000, telečje 22.000—34.000, zrezek 42.—54.000, ovčje 1*1—30.000, svinjsko 32.44.000, povojeno 22—48.000. konjsko 12—20.000, slanina 28—32.000, maslo 36—38.000, sirovo maslo 44—60.000 kron za kg. Zelenjava: lanski krompir 7—80a letošnji 1600—2000, zelen grah 2—4000, zelen fižol 5600—12.000, kumare 5—8000, špinača 4—8000, hren 8—12.000, čebula 1800—4000, česen 4—5000, jedilne buče 1500—3000, jurčki 30—32.000 kron za kg. Sadje: češnje 8—16.000, breskve 12—18.000, jabolka 8—12.000, hruške 8—12.000, orehi 8—8500, slive 8—.10.000, borovnice 6—8000, malinje _30—J5.000 kron za kg. Jajce 1380—1450 kron. Konji: lahki vprežni 4—6 milijonov, 'težki 7—13 milijonov, kočijaški 5—8 milijonov kron. Krma: seno 90—135.000, detelja 100—135.000, slama 160—170.000 kron za 100 kg. Borza. Dunaj, 16./VII. Dolar 70.560, nemška marka 0,29, funt šterling 323.700, francoski frank 4085, lira 2975, dinar 734, poljska marka 0,53, švicarski frank 12.255, češka krona 2109, ogrska krona 4,60 avstrijskih kron. Curi h, 16./VII. Avstrijska krona 0,0081)4, nemška marka 0,0025, poljska marka 0,0048, ogrska krona 0,06)4, dinar 6,20 cent. RAZNE VESTI Kratke vesti iz sveta. Mussolini misli upel-jati v vojski tanke. — Vlada Cankova je komunistično stranko na Bolgarskem razpustila m obenem zaprla 800 komunistov. — Turške oblasti so v Carigradu obsodile na smrt 17 o-seb. ker so pri umiku Turkov podpirale Grke— Fašisti in socijalisti se v Trstu pogosto spopadejo. — Nemška državna banka bo začela izdajati bankovce po 1 milijon mark. — Pasivna resistenca državnih nameščencev je prenehala. — S septembrom se poviša pošta. — V Jugoslaviji se obeta letos zelo dobra žetev. — Največji moški na Dunaju meri 2% metra. — V berlinskem predmestju Schòneberg sta treščila skupaj dva vlaka lokalne železnice s tako silo, da je lokomotiva in pet vagonov skočila s tira. Vagoni in lokomotiva so težko poškodovani. Med potniki jj». 63 ranjenih, od teh 3 težko. — V Nemčiji se bo določal indeks tedensko. — StaVka kovinarjev v Berlinu je prenehala. — Vsa'1" letošnja škoda po toči znaša v ilgoslaviji 312 milijonov dinarjev. — V Jugoslaviji je še 1 milijon 800.000 hektolitrov neporabljenega vina. — V Vihtilbanca na Rumini-skem seje pripetila velika železniška nesreča. Osebni vlak je treščil v tovornega,, ubil 120 in poškodoval 250 oseb. — Ko smo mi pretekli mesec zmrzovali, so Amerik; ci umirali od vročine. Sedaj pa bo menda obratno. V Parizu je v enem dnevu zbolelo 40 oseb na solnčarici, 9 od teh jih je umrlo, v Londonu je umrlo v istem času 18 oseb, na HolandsKh 60 in c£lo v Linču eden. — Ejna zopet bruha. — Vojaški zveza med Jugoslavijo in Rumunijo se 'je podaljšala za 3 letaT— V 1. okraju pride na Dunaju na 100 moških 144,63 žensk. Italijani se boje slovenske kulture. Italijanske oblasti stikajo za dvema slovenskima knjigama in sicer za Matačičevo ..Na krivih poljanah" in Jelenčevo „Spomini iz svetovne vojne 1914—1918“, ker se boje, da. bi ljudstvo ne izvedelo njihovega obnašanja kot kulturni narod napram barbarskim Slovencem. Kupna cena za zlate in srebrne novce. Od 9. julija naprej veljajo sledeče cene: kronski novec 5200, dvekronski 10.400, petkronski 27.900, goldinar 14.300, dvagpldinarski novec 28.600. desetkronski zlat 131.100, dvajsetkron-ski 262.200, stokronski 1,311.500 papirnatih’ kron. Protidraginjski izgredi v Berlinu. V okolici Potsdama je prišlo v pondeljeH, do velikih protidraginjskih izgredov, pri čemur so delavci nekatere prodajalce živil prisilili, da so prodajali živila po znatno znižani ceni. Policija, *. ki je prispela iz Berlina ni' bila kos demonstrantom. Več prodajalcev živil je bilo pretepenih in njih trgovine izropane. Osnovne šole v Jugoslaviji. V celi dižavi je 6660 osnovnih šol z 8741 učitelji in 7484 učiteljicami. Lani je obiskovalo šole. <200.089 dečkov Ln 987.984 deklic. Hrvatska^e. imela lani 1726, Srbija 1477. Vojvodina 766, Sloveni ja 822, Bosna in He.rcegovina 508 ,’Dalrifecija 540, Orna gora 260 osnovnih šol. V Sloveniji je obiskovalo lani osnovne št^e 80.160 dečkov in 86.392 deklic. Albanija. Te dni je bilo zopet mnogo govora o Albaniji, ko so bili poročali o vstaii katoliških Albancev, ki so jih vodili Italijani. Vstaja pa je bila v kratkem času popolnoma udušena. Tukaj navajamo par podatkov, ki jih je podal pravoslavni arhimandrit Visar o Albaniji. Albanija šteje okrog’o 1 milijon prebivalcev OJ teli je 200 tisoč katolikov, 300 tisoč pravoslavnih in 500 tisoč mohamedancev. Pravoslavni so dosedaj spadali v verskem oziru pod (^jirigrad. V zadnjem času pa so se proglasili versko neodvisne. Vsi Albanci, brez ozira na vero so dobri nacijonalisti in vseskozi versko strpnh Zanimivo je, da ne nosi noben Albanec več turškega fesa, temveč vsi samo albansko narodno čepico. Osrednja vlada se nahaja v 1 i-rani. Vlada je parlamentarna in republikanska. Predsednik republike je Ahmet Zogu, ki uživa v vsej Albaniji, kljub svoji mladosti, velik u-gled. Parlament šteje 75 poslancev, od katerih je 61 za vlado. Ostali so razdeljeni v manj iz načelnih ali pa, kar je po večini iz osebnih razlogov. Albaflska vlada ima torej zelo trdno stališče. Nad vse zanimivo ie dalje, da ne nosijo Albanci, ki včasih brez orožja sploh na ulico niso šli, danes nobenega orožja več. V zunanji politiki so Albanci odločno proti Italijanom in za popolno neodvislost Albanije. Albanija je edina.srečna država na svet”, ki nima nobenega državnega dolga. V Albaniji se plačuje edinole z zlatom in samo v Albaniji je mogoče, da odkloni .kmet ameriški dolar, ker da ni toliko vreden kot zlat denar. Albanija je naravi, kljub svoji poljedelski zaostalosti zelo bogata dežela in sicer zaradi rud in vodnih sil. pirjem se potem drgne umazano bla