čudne razmere v domu na Grmovju ■ Priznanje za ljudi z veliico začetnico ON itop/e ^ * VtUKA V» igi tednika« ki Jy monte izrezati. PrdvMnosUkoboro^ÎBvifivp^ek. iS^apribi Ste. M Jo boste ^epA ^ pa nam posile V urednStw na|casneje Vfr^tftvo Novela tedntta in PMia C«9e-Puzzk Pre$efDOVA 19 ^^ 3000Cel)e PodrobnejšanavocňteigrePMzrien^dwertanaSisptetrristfanhwww>ft&v saj so leta 1998 v novogradnjo preselili operacijski bloÍ<, bolnike z oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo pa so morali vsa ta leta prevažati po dolgih hodnikih iz najbolj zahodnega dela bolnišnice, iz prostorov 120 let stare Gi-zeline bolnišnice. Tam tudi ni bilo mogoče zagotoviti ustreznih prostorov ne za bolnike ne za osebje. »Novi prostori so velika pridobitev za bolnišnico, predvsem pa za dva tisoč bolnikov» ki jih vsako leto zdravimo na oddelku, in za nadaljnjih deset tisoč» ki prihajajo na preglede. Bistveno boljši so delovni pogoji, največ pa je vredno, da se se- limo v bližino operacijskega bloka, obeh oddelkov za intenzivno terapijo in nego ter diagnostičnih objektov» zlasti rentgenološkega,« je prim. Jože AvŽner poudaril velike prednosti selitve na sredini slovesnosti. Na njej je pripadel slavnostni nagovor ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kuko-vič. Minisustvo je namreč v celoti financiralo izgradnjo novega bolnišničnega oddelka na približno 800 kvadratnih metrih površine. Grad-beno-inštalacijska in obrtniška dela so scala 884 tisoč evrov, izvedJo pa jih je podjetje Remont. Pohištveno opremo, vredno 103 lisoč Selitev Oddelka za splo-Šno in abdominalno kirur-gijo v nove prostore bo omogočila, da bodo v izpraznjenih prostorih začeli urejati negovalno bolnišnico, ki je zaradi nenehnega skrajševanja ležalnih dob več kot potrebna. Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo ima 40 postelj. Na njem je zaposlenih 8 zdravnikov specialistov* à diplomiranih In 1 višja medicinska sestra, 18 medicinsIUh sester oziroma'Zdravstvenih tehnikov m 1 administratorka. Letno oddelek sprejme približno 2.000 pacientov in opravi približno 1.500 velikih operacij. Število operacij je v zadnjih tridesetih letih poraslo za kar 23 odstotkov, povprečna ležalna doba pa se je v enakem obdobjo več kot prepolovila, saj se je z 12»5 znižala na 5,4 dni. V ambulantah letno zabeležijo 10 do 14 tisoč pregledov. Med bolniki, ki jih zdravijo na tem oddelku, je vedno več bolnikov z rakom. evrov, je dobasnlo podjetje Moliiere, ki je bilo izbrano tudi za dobavo medicinsko negovalne opreme v vrednosti 200 lisoč evrov. No, te še nimajo, tako da se bo oddelek na primer selil skupaj z več desetletji starimi bolniškimi posteljami. Ministrica je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da samo z materialnimi dobrinami ne moremo obvia-dovad zdravja. »Zadosten pogoj za kakovost so kadri.« je dejaia in predstavila prizadevanja ministrstva za pridobivanje novih kadrov z ustanavljanjem novih zdravstvenih POLETNI ČAS Avtobusarjem prekipelo Kazalce bomo premaknili s sobote na nedeljo. Sredini protestni vožnji avtobusov mimo ministrstva za promet so se z enim avtobusom pridružili tudi v Izletniku Celje, saj so glede linijskega prevoza potnikov povsem na enakem kot ostali slovenski avtobusni prevozniki. Minus v linijskem prometu morajo krpali s plusi dnigÛi dejavnosti, a v nedogled ne bo šlo. Država je namreč dolžna prevoznikom plačati razliko do stroškovne cene prevoza avtobusov, pri čemer polne cene Še nikoli niso dobili izplačane, obenem pa se od septembra 2006 ta stroškovna cena kljub vse dražjem gorivu in ostalim stroškom ni spremenila. Situacija je postala že nevzdržna, pravi direktor Izletnika Celje Darko Šaiarič. »Avtobusni prevozniki imamo za izvajanje javnih linijskih prevozov določeno ceno v višini 1,64 evra na prevoženi kilometer, stroški izvajanja le storitve pa so zgolj v zadnjem letu porasli skoraj za desetino. Plače zaposlenih smo lahko dvignili le za eskalacijo, zato imamo zaradi nizkih plač že težave pri zaposlovanju novih voznikov.« ROZMARÍ PETEK V Izletniku Celje so lani z 225 vozili prepeljali 7»5 milijona potnikov. Upad števila potnikov, ki traja že od leta 1992, se še ni ustavil, zato so v preteklosti Število nerentabilnih linij močno zmanjšali. Po novem linij ne ukinjajo veČ, saj manjši kraji morajo biti povezani s središči mest, pc^o-stost izvajanja storitve pa je določena v okWru Izvajanja gospodarske javne službe za celotno obmo^e Slovenije. šol, medicinskih fakultet in s skrajševanjem trajanja specializacij. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo celjska bolnišnica uspešna tudi na tem področju, ne le pri izboljševanju pogojev za delo. Potrdila je besede direktorja bolnišnice Marjana Fer-janca o hkratnem začetku novega naložbenega cikla, ki se bo zaključil z v celoti obnovljeno bolnlšnico- Celjskl župan Bojan šrot Je poudaril, da za bolnišnico sicer skrbi država, a je to hkrati celjska bolnišnica, na katero so ponosni. »Da je naša, potrjujejo prebivalci in pravne osebe regije ob donator-skih akcijah, ki jih podpremo v želji po napredku.« Na njegove besede, da je vesel ugleda bolnišnice, se je navezala strokovna direktorica Frančiška Škrábl Močnik: »Zaskrbljeni smo ob vedno večjih zahtevah In odgovornostih» ki jih moramo izpolniti, pa če to zmoremo ali ne,« je dejala. Razlog za zaskrbljenost so predvsem težave pri pridobivanju kadrov: »Perspektive niso rožnate, a moramo zdržati.« V celjski bolnišnici so tega navajeni, MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA m AKTUALNO Kratek stik na Grmovju Skupina zaposlenih v Domu Nine Pokom opozarja na čudne razmere - Direktorica zavrača očitke Dora Nine Pokom Grmovje je poseben socialno-varstveni zavod z 237 varovanci. Nudi oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo odraslih oseb z motnjami v dulevnem razvoju. Vsaj navzven velja dom za eno boljših tovrstnih ustanov, kar potrjujejo svojci in zdravnild, žal pa se je za zidovi očitno sprožil plaz nezaupanja med zaposlenimi. Nekateri med njimi so se zbrali v poznih popoldanskih urah v enem od šempeirskih gostida bi povedali svoje zgodbe. Po njihovem bi jih lahko strnili v danes lako moderno besedo »mobing«. Skupina zaposlenih, sedem se jih je zbralo, je prepričana, da v zavodu doživljajo prav to. čeprav v isti sapi priznavajo, da s konkretnimi dokazi ne razpolagajo. Razen z 58 podpisi pod zahtevo, ki je nastala kot posledica dolgoletnega dogajanja in razmer v domu. Naj povemo, da je njihova glavna zahteva uresničena, saj je strokovna vodja že podala odpoved. Zgodba se začenja pred leti, ko je delovno mesto direktorice prevzela Zdenka Ferlež. Da je razdelila sodelavke na dve skupini, znala pokritizirati preteklo delo, zaposlene Idicala na pogovore na štiri oči. seveda brez zapisnikov... Minila so leta, sodu pa je, spet po pripovedovanja zaposlenih, izbila dno zaposlitev strokovne vodje. »Majinaic zgodba Vsak od skupine je znal povedati svojo zgodbo, najhuje pa je bilo z - namenoma ji recimo Maja. V bistvu Maja pripoveduje o nenehnem iskanju njenih napak, kritiki dela zdravstvene nege, Čeprav po mnenju zdravnikov in svojcev velja za dobro. »Najhujše so bile besede, da so bolniki kot v kopalnici v Dachau, slišati pa je bilo še več drugih grdih besed. In to od strokovne vodje, ki je bila zaposlena osem ur na t^en, nje- t liUeEJfiJg t^t 1S25 Poslovna ettota Pivovarne Laško je s ponedeljkom, 10. ntan a začela poslovati na novi lokaciji. Gaji 2S Celju je odslej naslov, kjer homo zagotavljali se večjo kakowst svoji/t storitev in se swjim kupcem na tej lokaciji približali se z diskontno prodajalno. Dosegljivi smo na telefonski številki (03) 425-82-50 in preko faxa (05) 425^82-60. INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze zâ HUDA TROJKAI * Paket hitrosi int&meta 2MKbps / l2dKbps. Dodatne informocJ|e; 03 42 88 112 03 42 88 U9 e-maii: info@tufnsek.net na ocena pa temelji na zgodbi njenih študentk, o katerih bi lahko marsikaj povedali.« Drugi vrhunec sejezgodilpo ^žičnem napadu na Majo, ki se je na presenečenje mnogih končal z opravičilom nasilnežu, ki ga je direktorica prebrala pred vsemi zaposlenimi. Menda so se vmes vrstili sestanki, včasih je bilo slišati, da bodo »letele glaveu, ob tem nI manjkal niti poimenski seznam, govora je bilo o čustvenih invalidih, da je nekaj narobe v glavah zaposlenih, predvsem pa želje, da bi zamere uredili znotraj doma. Na enem od sestankov je Maja izvedela, da ji direktorici ponujata sporazumno razrešitev delovnega razmerja, v nasprotnem pa jo bodo odpustili iz krivdnih razlogov. Spet je menda Šlo za sestanek, sklican po telefonu, brez zapisnika in z očitki, za katere je odvetnik ocenil, da to niso napake, ki bi vodile do odpovedi. Seveda v teh zgodbah obstajajo tudi zapisniki. Eden med njimi je s februarskega sestanka sindikata. »Direktorica je povedala, da ve, da dobro dela. da pa je ne razumemo ... V dvorani je jokalo pol ljudi, nihče pa se ni postavil na njeno stran.« Tudi predstavnika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenje sta ugotovila, da je povsem porušeno zaupanje med strokovno vodjo in zaposlenimi. Ce bi očitki držali, bi morala odstopiti direktorica zavoda, saj so praktično vsi pogojeni s številom kadra in pomanjkanjem sredstev za delo, ugotavljata sindikalista. Strah Maja je povedala svojo zgodbo na enem od izrednih sestankov, na katerem je bil prisoten tudi predstavnik sveta zavoda. «Bilo mi je povedano. da ničesar o tisti odpovedi ni res. Da sem narobe razumela, mojo zgodbo Le želimo lahko, da bodo znali vzevodu preseči nesporazume. »S 1. 9. 2007 se je v posebnem socialnovarstvenem zavodu Dom Nine Pokom Grmovje zaposlila strokovna vodja. Pomanjkljivosti na področju delovanja zdravstvene nege zavoda so se pogosto že v preteklosti obravnavale na kolegiju z opozorilom vodji domskega varstva, da se odpravijo v korist uporabniku. Z glavnimi pomanjkljivostmi dela in delovanja je bila vodja domskega varstva seznanjena tudi v individualnem razgovoru s strokovno vodjo in direktorico. V svetu zavoda so podali mnenje, da komisija z vodjo domskega varstva opravi ponoven pogovor. Določil se je 60-dnevni rok spremljanja področja dela. Osebno menim, da sem dolžna opozoriti na nepravilnosti delovanja zavoda, ki slabšajo položaj uporabnikov in zaposlenih, takšen način pa je samo ena izmed bolj humanih oblik poslovnega odnosa. Odpor nekaterih na negi je nastajal predvsem zaradi neustreznega podajanja s strani vodje domskega varstva za delo na negi. Zato so raztimeli kritiko strokovne vodje v primerih slabe prakse do uporabnika kot šikaniranje in ne kot objektivno dejstvo z namenom, da se praksa še izboljša. Sama sem prepričana, da zavod deluje dobro, vendar moramo odpraviti pomanjkljivosti, če želimo še naprej kvalitetno slediti zakonskim in strokovnim usmeritvam tega občutljivega področja.« Del izjave za javnost direktorice mag. Zdenke Ferlež pa je potrdila predsednica sindikata. T^idi v svetu zavoda niso videli râzlôga, dâ me razrešijo, ostala sem pri istem delu, razen tega, da sem dobila pomoč. In da moram dajati urruke v podpis direktorici. ki je bila že za prvi podpis na dopustu.« Tako je zaposlenim, seveda ne vsem, da ne bo pomote, prekipelo. Vso dokumentacijo so oddali na več naslovov in zdaj čakajo ... »Vsepovsod je prisoten strah, nihče se ne želi izpostaviti. Še sodelavci nas opozarjajo, ker ne verjamejo, da bomo kaj dosegli,« je omenila sogovornica. »V devetih letih je šlo iz nege U zaposlenih, kar se prej ni dogajalo.« Se več podrobnosti je pripovedovala skupina, ki se zaveda, dajo imajo za peščico nezadovoljnežev. Vendar je lista peščica v enem dnevu zbrala 58 podpisov pod zahtevo, da strokovna vodja takoj zapusti zavod, kar se je očitno zgodilo. Od direktorice Ferleževe zahtevajo, da se javno opraviči negovalnemu osebju, posebna želja pa je, da spozna svoje napake in jih začne popravljati. Premalo samokritike? Zgodba in videnje problema direktorice mag. Zdenke Ferlež sta povsem drugačna. Sicer njeno izjavo za javnost objavljamo posebej, v pogovoru pa je še enkrat poudarila, da ve, da v zavodu dobro delajo, da pa nekateri posamezniki želijo izničiti la trud. »Sama sem dolžna ukrepati zakonito ter odpraviti nepravilnosti v dobro uporabnikov in zaposlenih,« je poudarila Ferleževa. »Če nekoga opozorim, tudi zaradi uporabnikov, da se na hodniku pozdravljamo, ali drugega na neizpolnjevanje obveznosti, je to moja dolàiost.« Po mnenju članice sveta zavoda Ane Spat so problematični tisti 3 ali 4 posamezniki, ki so napravili problem. »Dejansko je nastal kratek stik,«Je menila Špatova in dodala, da so se v svetu zavoda strinjali, da bi morala vodja domskega varstva sama odpraviti napake oziroma posredovati pri stvareh, ki jih zdaj očitajo direktorici. »Očitno nekateri premorejo premalo samokritike,« je opozorila Špatova. Kritična je bila tudi do sindikalistov, češ da včasih pridejo na sejo nepouče-ru, direktorici pa niso dali možnosti, da bi se branila. »Še najbolj so prizadeti dobri delavci na oddelku nege. Veste, delo v domu ni enostavno, področje je zelo zahtevno in dogajajo se različni dogodki. Ni pa nič takšnega, kar se ne bi uredilo,« je poudariia Špatova in zaključila, da je v zadnjem času vdomu opazila napredek in izboljšanje bivalnega standarda. »Prijetno ni niti danes, ko se vsa zgodba praktično ponavlja. kot se je ponavljalo celo obdobje devetih let. Na vsakem sestankovanju z vami smo bili grešni kozli. Bili smo duševni bolniki ali smo to pravkar postajali ali pa bomo še zboleli. Bili smo manjvredni, ker smo pač Izhajali iz drugega okolja ali drugih držav. Zafadi našega videza oziroma stasa nas je bilo potrebno zasmehovati in obrekovati, kajne?...« (Odlomek iz pisma, prebranega na sindikalnem sestanku) Predsednica sveta Jelka Weber je po dolgih letih dela v zavodu povedala, da so zaradi dogajanja mnogi zaposleni žalostni, ogorčeni in prizadeti. Po njenem mnenju odnos do uporabnikov nikoli ni tako dober, da ne bi mogel biti boljši. V ta kontekst sodi tudi anonimno pismo, ki je prišlo z oddelka nege in v katerem so opisane nepravilnosti, na katere je odrea-glrala tudi direktorica. Da je v zavodu kriza, se je strinjala tudi predsednica sindikata Jožica Selič, ki meni, da so težave ter da se morajo določene stvari pogovoriti, da bo delo teklo normalno naprej, Eden teh pogovorov naj bi bil prihodnji teden, URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČER v raju Svete Eme Idilično naselje na hribu med Pristavo in Podčetrtkom - Sveta Ema postaja pomemben romarski in izletnišld kraj »v izdelavi je lokacijski načrt obvodne^ svsta Vo* oai^o iezen)> ki ga inu Občina Podčetrtek na skr-bi za svoje otaiočje,« omenja župan Podčetrtka, pri čemer omenja Številko 120 tisoč evnvv. »V naslednjih letih imamo na tem območju smele načrte in če bo država poskrbela za lokacijski načrt za vodni svet ter opravila Še druge svoje nalr^f» • pri tem naj spomnim na lansko obljubo ministra Podobnika -bo tod v naslednjih treb do Štirih letih ogromen premik,« Mlaja Mišja. Pri Sveti Emi, kjer so gostoljubni ljudjs, je na mizi M pijača in jedeča. Na fottgraftji 2 našega obiska Franci Strasak, Nataša Kampuš, Srečko in Dragica Gobec, Mimica Križan, Fanika Šket in Peter Mišja (od leve). lihodiiče glame peipoti k Sveti Emi je nekaj posebnega. Turistično društvo je poskrbelo za označevalno tablo ter počitek, pod kozolcem pa je c^o nevsakdanja lutka krave v naravni velikosti. Z vinogradi in gozdom poraščen hiib, ki ga na vrhukrO' na jo cerkev, župnišče in nekdanja Šola ... Takšno je središče naselja Sv. Exoâ» kot ga opazujejo turisti z glavne ceste proti Podčetrtku ali z bazenov Aqualune. Značilnega idiličnega Štajerskega naselja, ki je nduj posebnega. Ib spoznavajo vseštevllnejši obiskovalci Svete Eme, starodavnega romarskega kraja» ki jim avtomobilske^ vzpona ali pešačenja ni žal. Glavna zna-meniipst je doma In na tujem znana romarska cerkev svete Eme, ki je njena edina župnijska cerkev v Sloveniji (ter ena od komaj dveh v državi» ki Sla posvečeni svetnici s Piî-štanja). O Emini cerkvi ter veliki župniji» ki se širi med župnijami Kristan Vrh, Šmarje pri Jelšah» Rogaška Slatina, Zibi-ka, Podčetrtek in lirvaški Priš-lin» seveda ve največ njen župnik Franci Strašek. Med našim obiskom kraja nad Pristavo pri Mestinju je posebej opozoril na veliko slovesnost ob letošnji 70-letnid razglasitvi svete Eme za svetnico, ki bo junija na njihovem hribu. Župnik Strašek, ki je naslednje jutro odpotoval na ro- V akciji N0V1TEDNÏK V VASEM kraju bomo obiskali PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 31. marca, ob 16. uri v GĐ na Selah. kjer ji boste lahko zaupali za- Poflled na vrh naselja Sveta Ema izdeline, iz Pristave pri Meetinju. nimivD zgodbo ali pa ji predstavili problem, če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ail nas pokličite! manje v Rim, je Šentemski župnik skoraj četrt stoletja: »Sem Človek, ki se hitro vživi in tako je bilo tudi pri sveti Emi.« Njegov za Obsotelje značilni priimek izdaja» da Je doma iz teh krajev, iz okolice Rogaške Slatine: »Priimek izhaja iz turških časov» ko so ljudje stražili.« Kot šentemski Župnik ima na skrbi tako župnijsko cerkev kot njene štiri podružnice, ki so jih med njegovim župnikovanjem vse po vrsti lepo obnovili, za ureditev okolja pa je poskrbela Krajevna skupnost Pristava pri Mestinja Pri obnovi so pomagali ljudje od blizu in daleč. Med drugim so pomagali celo iz hercegovskega Med-jugorja, kamor je hodil Strašek maševat, ter Škof iz Ne-braske v ZDA, njegov stric, ki je po materi Slovenec. Veliko obiskov Za naselje Sveta Ema je najpomembnejše dejstvo, da je tu sedež velike župnije. Tako velike, da seže na sosednjo Rudnico, od koder so imeli pri Sveti Emi nove inaSe trije od štirih KraŠovčevih bratov duhovnikov, med njimi »najbolj izobraženi Slovenec« bib-licist dr. Jože Krašovec in ma-riborski Škofijski ekonom Mirko Kraâovec. To so kraji vinske trte in vina, zato ljudje radi prepevajo. Šentemski pevski zbor, župnijski seveda, vodi blizu tri desetletja Mimica Križan, pevci pa so vrsto let sodelovali na zborovskih revijah v Rogaški Slatini. Blizu dvajset pevcev redno prepeva pri nedeljski maši, Križanovi pa to po glasbeni plati ne zadostuje, saj je še Članica vokalne etno skupine Vaške pevke Pristava. Šentemčani so nasploh ustvarjalni ljudje, med njimi je bilo lani slišati za prejemnico srebrne medalje na slovenskem gostinsko turističnem zboru> za zelo mlado Nalašo Kampuš. Na tekmovanju Jo je prejela kot receptorka naj- boljšega hotela Term 01imia> Hotela Sotelia, kjer je našla svoje prvo delovno mesto pred letom in pol. Gosti jo marsikdaj povprašajo za okoliške znamenitosti in KampuŠe va jih med drugim napoti na izletniško Sveto Emo. »lb je pri-jeten kraj s prijetnimi ljudmi,« je povedala med našim obiskom. Kampuševa je soi-menjakinja nesrečne ugrab-Ijenke iz Avstrije, pri čemer je zanimivo, da je priimek Kampuš ob Sotli tako pogost, da je v Rogaški Slatini še ena soimenjakjnja. Pri Sveti Emi je od turističnih delavcev doma tudi direktorica LTO Turizem Podčetrtek Fanika Šket, ki je bila med drugim direktorica prvega hotela Term Olimia: »Sveta Ema je v prvi vrsti izjemna ra2^edna točka, od koder je videti več deset cerkva. Obišče jo veliko ljudi, predvsem pohodniki in kolesarji, pa tudi skupine romarjev z avtobusi.« Zvezek v Emini cerkvi je resnično poln vtisov obiskovalcev iz celotne Slovenije ter iz sosednjih držav. v mm kraju V okviru evropskega projekta je bila lani obujena Emina romarska pot Čez naselje Sveta Ema, odpravili so se tudi na prvi romarski pohod od Svete Eme do Pil Stanja. ki bo vsakoleten. Sveta Ema je prav tako točka Evropske pešpoti- »Veliko pričakujemo od ponovne ojezeritve v Vonarju, kar bo ugodno vplivalo na celotno območje Svete Eme ter šir- še,« je še spomnila Šketova. Naj Še pripomnimo, da je Sketova vinogradnica, s štiristo trsi tik pod cerkvijo svete Eme. Boljša cesta T\jdi turistično društvo, ki ga vodi Srečko Gobec, si prizadeva za svoj največji biser, hrib Sveta Ema. Na vrh so trasirali označeni turistični poli, pripravljajo turistični romarski pohod med p eri mi cerkvami župnije (»ki ga seveda ne zaključijo v cerkvi«, je v Šali pripomnil nekdo od navzočih), pa Martinov pohod Čez Sveto Emo, odpravijo se 2 baklami k pobočnici pri sveti Emi... Naselje Sveta Ema je resnično lepo urejeno. Vsredišču vasi je javna razsvetljava, v zadnjih letih so obnovûi mrliško vežico in poskrt)eli za pokopališko parkirišče, je zadovoljen Gobec, ki je tudi predsednik KS. V naselju se vse bolj pojavlja Še potreba po ur^tvi zanimivega župnijskega gospodarskega poslopja, ki ni ravno v najboljšem stanju, predsednik si prav tako želi ureditve notranjščine nekdanje šo-ie (vnjej sta danes stanovanji), kjer bi radi imeii večnamenski prostor. Sveto Emo imajo radi tudi pristavški gasilci, ki se v njeni ^ipnijsld cerkvi zberejo med tradicionalno gasilsko mašo. skupaj s predsednico Dragico Gobec. Pri Sveti Emi je postavljena njihova sirena, s katero počastijo vsakega umrlega gasilca. Pri Sveti Emi lepo živijo, vendar težav ne manjka. Ljudi, na primer, moti slaba cesta- »Letos bo zëo pomembna prav c^ nova in Širitev ceste iz Sodne vasi k Sveti Emi, kar je dvoletna investicija,« odgovarja župan Podčetztka Peter Mi^ (zanimivo je, da je Mišja prane-Čak prvega slovenskega kardl-riala, goriške^ nadškoia dr. Jakoba Missie). Obno\djena cesta, ki bo speljana naprej proti Svetemu Vidu, meri v celoti kar tri kilometre. Župan napoveduje za letos med dru^ še začeďc gradnje kanalizacije pri Sveti Dni, nadaljevanje prpjďcta označevanja s krajevnimi označbami ter gradnjo pločnika med Aqualuno in cestnim odcepom za Sveto Emo. BRANE JERANKO Notranjost znamenite romarske cerkve svete Eme, ki je njena edina župnfiska eerkev v Sloveniji. Urban Jeriha in Jure fíadisek, avtarja obseřne analize vrednotenja tra$, v kateri izpodbijata predvideni projelct kot nestrokoven in pomanjkljiv (v sredini voditeljica Magda Šalameo) Z argumenti proti zavajanju Avtorja obsežne andlize vrednotenja tras izpodbijata izbrano traso F2 tiitre ceste člani Civilne iniciative Braslovće (CTB) so na sredini novinarski konferenci predstavili obsežno publikacijo z naslovom IVetja razvojna os, analiza vrednotenja tras avtorjev Urbana Jerihe, absolventa arhi-leklure, in Jureta Radiška, profesorja geografije in podiplomskega študenta fakultete za gradbeništvo. V njej 50 z argumenti podkrepili številne nepravilnosti predvsem pri vrednotenju predlaganih variant, o čemer smo podrobno pisali v prejšnjih Številkah. Od države sedaj zahtevajo, da resno preuči strokovna mnenja» upošteva napotke naročenih Ustnih recenzentov in opravi ponovno vrednotenje predlaganih tras. Jeriha in RadiŠek sta enkrat spomnila, daje bila predlagana trasa liltre ceste F2, od Velenja do Seniruperta, izbrana na podlagi Študije variaru s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo držaime ceste med autocesto Sentilj-Koperin mejo z Republike Avstdjo (študija Urbisa). Kljub temu, da )e bila študija javnosti predstavljena kot visoko strokovno in kakovostno delo, ob natančjiem pregledu razkriva vrsto pomanjkljivosti in napak, so prepričani v CIB-u- »Študija Urbisa nedopustno izkrivlja strokovne ugotovitve,« poudarja Jeriha. Da trase F2 ni mogoče ocenili kot najboljše, pa razkriva podrobni pregled študije, dodatne informacije recenzij in izjave zaenkrat šestih od drŽave naročenih in plačanih strokovnjakov, ki so skladne z ugotovitvami Jeri-he in RadiŠka. Spoznanja sta avtorja publikadjepodkrépila z dvajsetimi ugotovitvami ter predstavila prednosti in pomanjkljivosti samo dveh, za Braslovčane pomembnih variant trase FZ in vzhodne oziroma F6 variante od Velenja do Arje vasi. Med najbolj izstopajočimi so podatki, po katerih traso F2 dnevno prevozi okoli 6 tisoč vozil, medtem ko je na trasi F6 vsak dan okoli 20 tisoč voznikov, prva je od druge dražja za I2i milijonov evrov, je daljša za slabe tri kilometre in zaobide dve večji mesti, kot sta Žalec in Celje, F2 povozi kmetijska zemljišča prve kategorije, medtem ko bi vzhodna varianta zahtevala manj gradbenih objektov in kasnejše vzdrževanje le-teh ter je kmetijskim zemljiščem prizanesljivejša. Vse doslej so člani ClB-a naleteli na gluha ušesa okolj-skega in prometnega ministrstva kol pripravljavcev projekta ter naročnika revizije, Darsa. Zahteve ClB-aso usklajene s kar osmimi civilnimi iniciativami vzdolž predlagane hitre ceste od Koroške do Savinjske doline. Podporo CIB-u je izrazil tudi predstavnik Združenja civilnih iniciativ Viktor Vav-pot, pismo podpore je Bra-slovčanom poslal tudi profesor oddel^ za geograâjo ljubljanske filozofske fakultete Dušan Plut. V CIB-u bodo skrajšano obliko analize vrednotenja tras v teh dneh razposlali tudi gospodinjstvom v BraslovČah. Predvidoma prihodnji mesec naj bi okoljski minister Janez Podobnik seznanil vlado z optimiziranim predlogom najustreznejše variante. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ »Zatožiliff so državo »Šrot naj pripravi denar za preiskave krvi!« - Celje večkratni rekorder Koordinacijski odbor za ekosocialno družbo in Civilna družba Slovenije (CDS), v katero sta včlanjeni tudi Civilna iniciativa (Cl) Planinska vas in Brez j e-Proseniško, sta včeraj v Celju pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta izpostavila neodgovoren odnos predsednika vlade Janeza Janše in predsednika SLS Bojana Šrota do hudih okoljskih kršitev v državi. Prvemu zamerijo predvsem veliko ignoranco, drugemu pa dejstvo, da okoljski minister prihaja ravno iz stranke, ki ji on predseduje. Natančneje, Slovenija bi že pred leti, najkasneje pa do 31. oktobra lani morala začeli dosledno spoštovali posebno, že desei let staro evropsko uredbo, po katerih bi se morali največji onesnaževalci prilagoditi strožjim evropskim predpisom, sicer bi jih morali zapreti, pojasnjuje koordinator CDS Jožef Horvat. »Tako pa so si pri nas dodatno izborili izjemo, po kateri onesnaževalcev ne morejo zapreti, če pri izdaji dovoljenj zamuja ministrstvo. Glede na to, da je ministrstvo za to področje šele leta 2006 zaposlilo osem ljudi, od katerih vsak letno reši zgolj pel primerov, to ob še 150 nerešenih primerili pomeni, da bodo evropsko načelo kršili še štiri leta.« O naštetem so člani CDS konec leta uradno obvestili predsednika vlade, ministra Podobnika, pa tudi »njegovega« predsednika Šrota, pa od njih do danes niso prejeli niti vljudnostnega odgovora. Zalo so jih »založili« vsem pomembnih evropskih institucijam, »Ce evropske institucije ne bodo odreagirale, pomeni. da je korupcija tudi v Evropski uniji in od nje nimamo kaj več pričakovati,« meni Horvat. Obenem bodo to problematiko s protestnih shodom izpostavili 12. aprila na Brdu pri Kranju, kjer bo potekalo dvodnevno srečanje evropskih okoljskih ministrov. »Celje smo za predstavitev naših ležav izbrali zaradi rekordno visokega števila težkih kovin v izpustih okoli Cinkarne Celje, vloženih civilnih tožb proti drŽavi na sodišču v Strasburgu, zaradi rekordnih količin odlaganja odpadkov v naravno okolje in nenazd-nje, ker jevCeljudoma predsednik stranke, katere član je minisier za okolje,« je pojasnil Horvat. Na novinarski konferenci je sodelovala tudi predstavnica Cl Brezje-Prose-niško Marta Slakan, ki je izpostavila predvsem problem prašenja pri suhem odlaganju sadre, »še večji problem je to, da se v Cinkarni prašenja zavedajo, zalo bodo sadro rosili z vodo iz deponije, ki je, če upoštevamo rezultate analize izcednih vod, nasičena s težkimi kovinami. To bo pošastno dodatno onesnaževanje.« Drago Fortin iz Črne na Koroškem, neposredni sosed tovarne akumulacijskih baterij 1er topilnice odpadnih baterij, bo proti podjetjema vložil civilno tožbo. V njegovemu Šestletnem sinu so namreč ugotovili kar 700-krat prekoračene vrednosti svinca v krvi, zaradi katerega je dobil epi-leptične napade. Podobnih primerov naj bi na Koroškem biio še vsaj deset. Ttidi zato 50 na Bojana Šrota naslovili javni poziv, naj v30 dneh organizira in iz proračuna vsem zainteresiranim, še posebej pritožnikom, poravna stroške pregleda prisotnosti težkih kovin v krvi. Če bodo preiskave pokazale normalno stanje, bodo pomirje-lu, sicer pa bi morali obrate« ki onesnažujejo, nemudoma zapreti, še meni Horvat. ROZMAR] PETEK Foto: GREGOR KATIČ Marta Slakan, Johf Horvat tsr Drago Fortin, oce hudo bolnega fanti(a, so v začetku merca poslano pritožbo Bvropslúm institucijam predstavili ravno v Celju. Novem Car Interior Design, d.o.o., Lozoica 53 A, Žalec - it. 25-28. marec 2008 Borzni medired načenja žilice vlagateljem Padanje tečajev del vsakdana - Čas za nakup, ne prodajo Ne samo borzni špekulanti, tudi vse več borzno nepoučenih prebivalcev se je z vlaganji v vzajemne sklade, raznimi oblikami zavarovanj in še čim znašlo med »vlagatelji« na borznem trgu, ki zadnje tedne vse bolj zaskrbljeno opazujejo tečajnico Ljubljanske borze. Kaj narediti - prodati ali čakati na boljše čase? Kaj če slednjih še dolgo ne bo? Vsakršno napovedovanje, kako doigo bomo še priča padanju tečajev, je sicerzelo nehvaležno, â vseeno smo zanj zaprosili člana nadzornega sveta Ljubljanske borze ter izvrSnega direktorja CBH Zdenka Podlesnika. »Nimam nobenega zanesljivega podatka, na osnovi katerega bi lahko z gotovostjo odgovoril na to vprašanje. Ocenjujem. da do jeseni oziroma takrat, ko bo jasno, ka- ko se bo nadaljeval umik države iz gospodarstva, in bodo ponovno v ospredju družbeni in ne osebni cilji posameznikov. Vsekakor bo potreben obrat tudi na svetovnih trgih, katerih padanje je z zamudo svoj učinek preneslo tudi k nam.« Kakšna so ugibanja o tem, kje bi se tečaji vendarle lahko ustavili? Glede na to» da so bile letne rasti našega indeksa vse do lani primerljive s svetovnimi trgi, menim, da je točka odboja vbiižini izhodiščnih tečajev začetka lanskega leta, korigirana za povprečno rast tujih trgov. Morda za primerjavo: SBI20 je lani zrasel za 78 odstotkov, pomembni indeksi, kol so Nikkei, DAX, FTSE 100, S&P 500» pa manj kot za 20 odstotkov. Zdaj se SBI20 vrti okoli 8.625, lani je bil konec marca 7.691 točk. Da- Zdenko Podlesnik nes je SBI20 vseeno približno 30 odstotkov višji, kot je bil prvi dan preteklega leta. Kaj priporočate vlagateljem? Naj delnice prodajo čim prej ali naj še počakajo? Če izhajam iz prejšnjih podatkov, lažje utemelju- jem, zakaj vlagateljem ne predlagam prodaje zaradi negativnega trenda in panike. Seveda je v prvi vrsti odvisno, kdaj je kdo kupil in iz katerega vira. Tisti, ki so kupili v prvem kvartalu, naj ne prodajajo, Tisti, ki so investirali v drugi polovici leta in so za to najeli kredit, je bolje, da se odločijo za prodajo prej, preden jih bodo obresti spravile v resnejše težave. Pogosto mi stranke zastavljajo vprašanje, ali se splača prodati. Moj odgovor je običajno: »Odvisno, kam boste naložili kupnino.« Skratka, v kolikor imajo naložbo, za katero menijo, da Jim bo prinašala več kot obresti na banki, in so vrednostne papirje kupih iz prihrankov, ne s kreditom, naj ne prodajajo, Pri prodaji je treba računati, da nastanejo tudi stroški. Tisti, ki imajo pogum in še kaj, lahko prodajo, počakajo mesec dni in nato ponovno kupijo, če bo takrat ceneje. Kje so glavni razlogi za padce? Deloma sem jih navedel že v prejšnjih odgovorih. Vsekakor je bistven razlog v preveliki rasti, kar potijujejo številke. Z večjo vpetostjo našega trga kapitala v tuje trge, tako preko različnih skladov kot direktnih naložb, je realno pričakovati tudi večjo odvisnost. Lani je bilo v bistvu prvo leto, ko so se pokazali prednosti in slabosti uvedbe evra ter vpliv prostega pretoka kapitala. Svoj del so tako dodali tudi izvedeni finančni inštrumenti (certifikati) glede naših delnic, ki so jih izdale in tržile razne nnančne inštitucije po Evropi. Govori se, da takšnih tečajev, kot smo jim imeli la- ni, v kratkem gotovo ne bo več. Se strinjate s to trditvijo? Prepričan sem, da se bodo tečaji vrnili na raven, kakršna je bila konec preteklega leta. Kdaj, ne vem. Vsekakor sem optimist. Ste si morda zastavili enako vprašanje lani? So lahko tečaji enaki kot predlani? Vsekakor je naktip delnic tvegano početje, še posebej takrat, ko se zanj odločimo kljub temu, da so se v tekočem letu že podražile za 30 ali celo 50 odstotkov. Vsem, ki pravijo, da je po bitki laže bili general, priporočam, da prejšnje besede ponovno preberejo in pogledajo, kdaj so se odloČili za nakup. In če zaključim, morda bi bilo glede na trenutne tečaje primerneje več razmišljati o nakupu kot prodaji. ROZMARl PETEK Vegradovi Celovški dvori sicoraj prodani čeprav so Celovški dvori, kjer Vegrad gradi eno največjih sosesk v Ljubljani, še zgolj gradbišče, so že več kot polovično prodani. Natančneje, zgolj v dobrem tednu so prodđli že 480 od skupno 833 stanovanj ter 19 od skupno 32 poslovnih prostorov, čeprav bodo prostori vseljivi Šele konec prihodnjega leta. S tem v Vegradu znova poudarjajo, da večino prihodkov ustvarijo na trgu in ne s pomočjo državnih razpisov. Po nerevidiranih podatkih je Vegrad lani ustvaril 201 milijon âsdh prihodkov, Usti dobiček pa znaša 1,1 milijona evrov. Če k temu prištejemo še podjetja, ki jim ima Vegrad v tujini, so lanski prihodki znašali 271 milijonov evrov, dobiček pa 2,3 milijona evrov. Dodali so tudi podatke o tem, koliko so lani znašali projekti, pridobljeni iz javnih naroČil. Ti so predstavljali 14,9 odstotka vsega prometa, od tega je bilo 8,5 odstotka naroči! s področja cestnega programa. Podrobneje se o minuli aferi Čista lopata v Vegradu ne želijo pogovarjati, saj so opazili, da vsak njihov odgovor v medijih pri bralcih izzveni povsem drugače. RP Obrambne pohvale Gorenju Med torkovim ogledom G oren j eve tovarne Indop v Šoštanju, kjer izdelujejo osemkolesnike za potrebe Slovenske vojske, je minister za obrambo Kari Erjavec zadovoljno ugotovil, da proizvodnja teče nemoteno. Tovarno so odprli lani septembra, v procesu izdelave pa je zdaj devet vozil. Po pogodbi naj bi letos Patria dobavila 13 vozil, od tega bodo štiri izdelana v Gorenju, vse naslednje osemkolesnike, do končne številke 122 v letu 2014, pa bodo izdelali v Šoštanju. Vrednost pogodbe je 278 milijonov evrov, od tega je 160 milijonov evrov pro-tidobav. '>Vesel sem, ker Gorenje uresničuje lerminskj plan. Delavci so ustrezno usposobljeni za delo, tudi vPa-trii so ocenili, da proizvodnja teče, kot je bilo pričakovati. Z vozili bo Slovenska vojska lahko spoštovala zaveze Nata in jih uporabljala tudi za potrebe domaČe obrambe,« je poudaril minister Erjavec. Za testiranje osamkalesnikov so pred tsvamo v Šoštanju zgradili strni idanec, na katarem so tudi v torek prikazali sposobnosti osemkolasnika. Osemkolesnik naj bi bilo eno najbolj varnih vozil, ki so ga, sicer finskega, v torek testno preskusili tudi na poligonu v Počku. kjer se bodo izvajala usposabljanja pripadnikov Slovenske vojske. Do leia 2012 naj bi v bataljonski skupini usposobili 120 vojakov. Za izdelavo vozila se je na Finskem šolalo 50 Go-renjevih delavcev, tudi testni vozniki imajo vse potrebne certifikate. V tovarni v Šoštanju, kjer imajo vse nacionalne in EU certifikate, veljajo posebni varnostni ukrepi, pri izdelavi pa sodeluje ISO zaposlenih. »Ce- - it.2S-28. prav v celotnem prihodku Gorenja pomeni izdelava vozil samo majhen odstotek, je to zanimiv projekt in mogoče začetek še večjega delovanja na tem področju.« je omenil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. US Prodaja Term Olimia se odmika Terme Olimia še ne bodo prodane, saj nadzorni svet Kada na sredini seji svoji upravi ni dovolil prodaje Ka-dovega deleža v matični in hčerinski družbi v Podčetrtku. Pri tem jo je zadolžil, da mora pridobiti dodatno cenitev, saj s sedanjo cenitvijo, ki znaša za vsako delnico po 41 evrov, niso zadovoljni. Kot smo že poročali, gre za decembrski razpis za prodajo S3-odsiotnega diiavn^ deleža v matični družbi Terme Olimia. ki je v lasti Kada, Soda in Slovenskih železnic, ter za prodajo 49-odstotnega dižavnega deleža v hčerinski družbi Terme Olimia-tjazeni v izključni lasti Kada. O prodaji državnega deleža morajo bid sočasni vsi uije njegovi solastniki, pri Čemer je upravni odbor Soda prejšnji teden že dal takšno soglasje. Sicer znaša knjigovodska vrednost delnice Term Olimia 35 evrov, toiiko kot so tudi ponudili ponudniki za odkup državnega deleža» med katerimi so konzorcij Zvona Ena (ta je v Podčetrtku že 20-odstotni lastnik), bližnje Tame Čatež, Tripex Celje, NOX Velenje in MTC iz Grčije. Kot je mogoče slišati v zakulisju, naj bi imela največ možnosti za odkup državnega deleža konzorcij Zvona Ena, v katerem sta tudi vodstvo Term Olimia in Občina Podčetrtek, ter Terme Čatež. V slednjih naj bi bili blizu krogom okoli gospodarskega ministrstva, katerega prvi mož je iz Posavja. BRANE JERANKO S franšizami tudi Tuš Telekom Podobno kot so se pred letí širile IXiSeve trgovine, se bodo širile tudi T\jševe telekominukacije - v tem tednu so odprli prvo franšizno trgovino v Kočevju» zgolj v naslednjem mesecu jih bo sledilo Še osem. Med njimi bodo franšizno prodajalno odprli v Laškem, v vseh pa bodo potencialni kupci storitve preizkusih. V trgovini bodo prav tako na voljo vsi mobilni aparati iz Tušmobilove ponudbe. Kot je znano, je Tušmobil poleg Celja odpri svoje trgovine Se v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, v prihodnjih mesecih se bodo pojavih Se v štirih večjih slovenskih krajih. Do konca leta načrtujejo, da bodo zagotovili pokritost in poprodajno podporo po vsej Sloveniji. RP wwiitf.novitednik.com marec 2006 (aLUII mffncrimilMjSimvHmom AKCIJA POZORt HUD PES Smešni ste fioifjon Sezgovse/f \e svetoval da je treba uživati ne preveč kuhano zelenjavo z veliko vode, namesto krompirja naj nasitijo testenine iz polnovredne moke, kuhane -al dente". Dđ v trado tudk vsm (fdile ^ /r\ In Trlr^M/rv 5lTOin»bostenauřlllpířpfavé d IKU lil ZU dVU rubrlU otqavljall rmpte cista zelenjavna «"«íJtnDWohainBwgcvikí juha z zelenjavnimi biseri Za 4 omIm potrebujemo: 1,51 zelenjavnega zavreikd ali posnete 6ste mesne juhe, 50 dag poljubne zelenidve (rumeno korenje, bu^ke, grah, rdeČ korenč^, paradižnik}, sekljan peter^llj ali druga zelišča po okusu, Priprava: poljubno zefenjavo lepo oblikujemo ali pa dekorativne narežemo. Vse kvalitetne ostanke in Zrezke tešemo v zelenjavni zavretek ali juho in zavremo. Po potrebi doza^inirno z nam najljubšimi začimba in prevremo. Juho preo in v nje) na zob skuharno oblikovano zelenjavo. Na zob pomeni, d3 je zelenjava kubana, vendar $e vedno čvrsta. da imaš premalo dela. je to seveda več kot odlično za delodajalca. S tem ti je pravzaprav dokazal, kako zelo si nepotreben, da si pravzaprav tam zgolj zato, ker je delodajalec milega srca. socialno dovzema oseba. Id le preživlja iz golega humanizma in nebeške dobrote. Skratka, kot imamo v telesu slepo črevo in tisti štrcelj od trtice, imamo tudi v našem timu slepo ulico, ki se zunanje manifestira skozi birokratsko I05-ko, ki je nekaterim bedakom še tako blizu in celo modus Wvendi. Vseeno pa, za preventivo, Če vas kdo vpraša, kako ste kaj, ne boste zgrešili. če odgovorile: ajajaj. delo. delo in delo. INTERVJU Fotograf z dušo sanjača in mentaliteto poeta Herman Čater v vsem išče lepoto - Umetnik na različnih življenjskih področjih - Sibirska pravljica v Laškem Celjan Herman Čater je eden najuspešnejših in najbolj aktivnih slovenskih fotograiov. Za seboj ima že več kot šestdeset sa-mostojnili razstav doma in v tujini, medtem ko skupinskih ne šteje več. S skoraj vseh razstav, na katerih je sodeloval, se je vrnil z laskavimi nagradami in priznanji. Poznavalci njegovih del ga opisujejo kot pravega umetnika, ki ustvarja z dušo sanjača in mentaliteto poeta. Enega od vrhuncev ustvarjanja Hermana Čatra predstavlja cikel foto^afij, ki jih je posnel na dveh lanskoletnih potovanjih po Sibiriji. Njegova sibirska pravljica je trenutno (do 20. maja) na ogled v razstavišču Kulturnega centra LaS-ko. Sibirijo si večina predstavlja kot mrzlo, zasneženo deželo z večnim ledom in snegom. Kako ste jo doživljali vi? In kaj vas je sploh vleklo tja? Za potovanje v Sibirijo se odloči malokdo. Za obisk te dežele |e treba imeti kar malo poguma. Pred dobrim leiom je Društvo fotografov Svit pripravilo projekcijo fotografij za Lions klub Celje. Med obiskovalci je bil ludi gospod Ne-kir Kukuruzovič iz Merkurja, ki v Sibiriji gradi bolnišnico. Povabil nas je v io deželo, pri čemer se je vabilu poleg mene odzval Še fotograf David Brusnjak, Prvič sva se na CO dolgo pot odpravila aprila lani, ko se je temperatura spustila do 20 stopinj pod iedišče. Pričakovanja niso bila velika, saj ravna, zasnežena pokrajina fotografsko ponavadi ni bogvekako zanimiva. A me je dežela s svojo mogočnostjo in neskončnostjo zelo prevzela. Na območju 400 kilometrov sem našel ogromno lepot, ki sem jih posnel, od narave, arhitekture do ljudi. Presenetilo me je, da v mestu Pii-Jah, kjer sem prebival, ni niti enega hotela, turizma tam ne poznajo, To mesto je mlado» hitro rastoče, ima 50 tisoč prebivalcev. Sporazumeval sem se kar v slovenščini. Včasih sem uporabil rudi kakšno hrvaško ali srbsko besedo, skratka vedno sem se vse dogovoril. Na uradnih mestih pa sem govoril angleško. Ponovno sem Sibirijo obiskal septembra laiú, ko se je Jiarava odela v lepe jesenske barve. Marsikdo zmotno misli, da je v Sibiriji celo leto sneg. Poleti se temperature tam povzpnejo do 35 slopinj Celzija, Razstavo, ki je zdaj na ogled v Laškem, ste predstavili tudi v Sibiriji ob svojem drugem obisku. Kakšen je bil odziv domačinov? Domačini so to razstavo, ki sem jo pripravil ob prazniku mesteca Pit-Jah, vzeli za velik dogodek, saj je bila to prva fotografska razstava v tem kraju. Ljudje so spraševali, ali so bile razstavljene fotografije resnično posnete pri njih. Kar pomeni, da se sploh' niso zavedali. kako lepo deželo imajo. Kaj najraje fotografirate? Narava je prav gotovo na prvem mestu. Iz zdravstvenih razlogov se moram veliko gibati in to mi omogoča ravno narava. Pri fotografiranju nikoli ne čakam na prave motive, ampak fotografiram tisto, kar se mi v danem trenutku zdi posebno. Nekako čutim, kdaj bo nastala dobra fotografija. Rad slikam tudi arhitekturo, prav tako so ml zelo blizu portreti in akti. Kaj iščete pri fotografiranju akta? Na ženskem telesu, ki je že po naravi lepo, poskušam ujeti sence, svetlobo, linije, lepoto. Ko gledamo vaše fotografije, vidimo, da v vsaki stvari, ki jo fotografirate, iščete lepoto. Na vaših fotografijah ne najdemo trpljenja, kar je v današnjem času že prava redkost. Res je. Trpljenja je danes vsepovsod preveč - v časopisih, na televiziji in v resničnem življenju. Zato povsod iščem lepoto. Ko fotogra-hram, se zlijem z naravo. Ljudem bi rad s fotografijami sporočil, da je narava čudovita, da jo je treba ohranjati in videli. Če jo bomo uničili, bo tudi človeštvo izginilo. Kdaj ste se prvič seznanili s fotograf j o? To je bilo davno, ko sem bil še otrok. Z njo me je seznanil oče. Takrat, takoj po drugi svetovni vojni, so bili težki časi. V družini nas je bilo šest in oče je služil denar tako, da je fotograhral razne prireditve in cerkvene obrede in na črno prodajal fotografije, ki jih je seveda tudi sam razvijal. Marsikaj sem se naučil od njega. Kasneje sem znanje dopolnjeval s proučevanjem del znanih domačih in svetovnih fotografov ter literature s področja likovne umetnosti in fotografije, umetnostne zgodovine in filozofije fotografije. Tudi sicer se v društvu Svit zelo veliko izobražujemo, prebiramo knjige, sodelujemo na raznih delavnicah ter si izmenjujemo fotografije in jih analiziramo, s Čimer izostrujemo občutek za dobro fotografijo. Ste že kot otrok sanjali, da boste postali uspešen fotograf? Nisem. Je pa res, da mi fotografija že od samega začetka predstavlja nekaj lepega. In ta moja ljubezen do fotografiranja je iz leta v leto rasla. Sprva sem se bolj ukvaijal z družinsko in dokumentarno fotografijo, medtem ko se umetniški fotografiji intenzivno posvečam zadnjih deset let, Ko sem pred dobrimi desetletjem pokazal svoje fotografije Vinku Skaletu, mije predlagal, naj jih razstavim. To je bila moja prva samostojna razstava. Takrat mi je napisal tudi zelo lepo kritiko, ki jo Še zdaj hranim. S svojimi fotografijami posegate po najvišjih nagradah tako v slovenskem kot mednarodnem merilu. V Sloveniji vam manjka še najvišji naziv, to je mojster fotografije. Trenutno ste kandidat za omenjenega mojstra. S čim oziroma na kakšen način fotografi osvojite mojstrski naziv? V Fotografski zvezi Slovenije imamo pravilnik, po katerem lahko fotograf napreduje. Prva stopnja, ki jo lahko doseže, je fotograf tretjega razreda. Za to mora zbrali 30 točk. Za lažjo predstavo naj povem, da za eno sprejeto fotografijo na državni razstavi dobiš štiri točke, na pregledni razstavi šest, na mednarodni pet, na FlAP salonu osem in tako naprej. V Društvu fotografov Svit te točke zelo hitro pridobivamo. naziv kandidat mojstra fotografije je potrebnih 700 točk, za mojstra pa 1.200. Jaz sem jih zbral že približno 4.000. A pravilo je tako, da ko dobiš razstavljalski naziv kandidat mojstra fotografije, lahko šele po treh letih zaprosiš za mojstrski naziv. Pri mednarodni zvezi je razstavljal ske naslove precej lažje pridobiti. Na tej ravni letos pričakujem naziv umetnik pri mednarodni fotografski zvezi FiAP. Zdi se mi, da si umetniški naziv zaslužite na več življenjskih področjih. V življenju ste namreč doživeli nekaj težkih preizkušenj in se uspešno izvlekli iz njih. Na srečo sem na te dogodke že skoraj pozabil in lahko rečem, da sem se kar dobro rešil iz težke situacije. Pred 23 leti sem dobil klopni meningitis in ohromel. Bolezenski znaki so se začeli prt letenju z zmaji na Tolminskem, pri čemer se nisem zavedal, da gre za meningitis. Čez nekaj dni sem padel v komo. Odpeljali so me vboi-nišnico, in ko sem se prebudil, nisem mogel ne govoriti ne požirati ne dihati. Mišice, predvsem od pasu navzgor, so ohromele. Imel sem to srečo, da sem v sebi ohranil optimizem in verjel, da si bom opomogel. Rehabilitacija je bila dolgotrajna. Zdravniki so mi napovedovali, da imam dve leti, da se »popravim<«, a mi je uspelo v krajšem Času. Po enem letu sem že lahko vo- Herman Cater se je rodil v Celju leta 1941. Najprej se je opisal v vojaško šolo v Beogradu, a je šolanje kasneje nadaljeval na gimnaziji ter nato na pedagoški fakulteti. Za študij je izbral angleški jezik in književnost. Kot učitelj angtešči-ne je sprva poučeval v osnovni Šoli v Rimskih Toplicah, nato na Poiulah, kasneje pa se je kot pedagoški svetovalec za tuje jezike zaposlil na Zavodu RS za Šolstvo v Celju, kjer je delal do upokojitve leta 1991. V začetku leta 2005 je dal pobudo za ustanovitev razstavljalske skupine, ki je prerasla v zelo uspešno Društvo fotografov Svit. Društvo danes šteje več kot 25 članov. zil avto. Pomagal sem si z vztrajnostjo in raznimi načini zdravljenja, pri čemer je fizioterapija trajala kar deset let. Danes živim povsem normalno. Veliko hodim v hribe, smučam, poučujem jadralno padalstvo ... Pri okrevanju mi je zelo veliko pomagala tudi misel na bolno hčer, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Razmišljal sem: kdo bo pomagal Tinki, Če bom sam nemočen in potreben pomoči. Takšne misli so mi dale ogromno moči pri okrevanju. Imate tudi sina Matjaža, ki gre po vaših stopinjah. Ste ponosni na to? Zelo sem vesel, da se je tudi sin odločil za fotogra^jo. Mislim, da je odličen fotograf in da me bo kmalu presegel. Kar ne bo ravno lahko glede na vse vaše uspehe. Vseeno mislim, da bo on veliko hitreje napredoval, kot sem jaz. Kaj v življenju Še želite doseči? Ukvarjal se bom s kakšno knjigo (doktor Lešničar me nagovarja, naj napišem knjigo o svoji rehabilitaciji, česar sem se že lotil, a mi gre pisanje zaradi številnih drugih obveznostih bolj počasi od rok), Še naprej se bom trudil ustvarjati dobre fotografije, poleti se bom ponovno vrnil v Sibirijo, za naprej pa si želim ustvarjalno fotografsko življenje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA AKCIJA Vida prihranila neverjetnili 142 evrov! Občutek, ko namesto bogato založenega zagledata izropan, povsem prazen hladilnik, je neprijeten. A to zagato lahko reSite na povsem enostaven in eleganten način. In sicer s sodelovanjem v akciji naše me-di)ske hiše in trgovin TiiŠ Do polnega vozička brez moánjička. v kateri beležimo res odličen odziv. Tokrat smo voziček, poln dobrot, napotili prod Šentjurju. Od tam namreč prihaja naša nagrajenka in zares odlična nakupovaika Vida Ga-bršček. Vida je bila povsem presenečena zaradi našega klica in je odkrito priznala, da je pozabila na poslan kuponček. Kol doslej vsi naši nagrajenci je tudi ona nakupovala »iz glave«, pri čemer se je odloči ld> da bo glede na minule praznike, ko se je hoČeŠ nočeš nabralo nekaj odvečnih gramov, v šUriminutnem nakupovanju izbirala zdrava živila. In izbrala je odlično. Najprej se je osredotočila na meso, v njenem vozičku se je znašla celo sveža ribal Rl-be morajo plavati v olju, in ker so morske dobrote še slajše v olivnem, je izbrala tudi tega. A ne samo ene stekle-, nice - zaradi jokerja (izžrebala ga je Šentjurčanka Sabina, kar priča o tem. da so-krajanke res držijo skupaj) je prejela kar tri, Vida je nabrala tudi obilno vitaminsko bombo, od pomaranč, kivi-jev do gomoljne zelene, za katero smo ne povsem zavedne gospodinje komajda kdaj slišale. Vida je izbirala res kvaiitema živila in tudi ekipi Novega tednika in Radia Celje privoščila nekaj res slastnega - velik kos pršuta {po tehtnem preudarku in premi- Vida QabršĎek je po opravljenem talsfonskem nakupu takoj vzela pot pod noge m so podala v Planet Tuš. Tam ^ je ogromen voziček dobrot v vrednosti 142 evrov predala naša »hitra nakupovaika« Tanja Seme, ki je v znak Vidine zahvale prejela domaČe medene dobrote - medico in medi sleku ga je izbral naš tonski tehnik Bojan Pišek). Blagajniški izpisek je bil res dolg. Vidin prihranek pa ogromen. Kar 142 evrov! Že cri tedne zapored podiramo rekorde, a Vida je s svojim nakupom res opravila pre- sežek vseh presežkov. Si upate stopiti v Vidine čevlje in podreti njen rekord? Ne oklevajte in izpolnite priložen kupon. V štirih minutah lahko dodobra in povsem brezplačno napolnite svoj hladilnik ... Obi^vatka PtanetaToi Sabina js s svojo druano nakupovala in obenem pomešala Vidi. V nfenem tmonuje namreč izžrebala ovt^nko z^okaf^. ^r«fi Sabme je Vida domov odpeQ^ ne em. temveč ktf tri steklence ofivnoga o^. Desno Danola. predstavna martutinga podjetja Engratuš. VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička tus celje •-V'" ^5.1 95.9 100.3 90.6 MBi tuš klub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam ]e bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Prdvila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednikxom in www»radiocelje.com. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. •v _ _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ tul 93 «.«MU lUlfefa Št. Tuš klub kartice: □ŒHEIIirEŒl Davčna številka:_ Telefon:_Podpis:_ CEUE STORE wŠota je odprta,« so uUicaíí otroci ob koncu prireditve. Najlepša na svetu S temi besedami opisujejo Polulčani svojo novo šolo in vrtec z mladostno energijo in igrivosti polno, zelo razgibano in domiselno priprav-Ijeno prireditvijo so učenci Osnovne šole Frana Kranjca na Polulah včeraj popoldne pokazali, kako zelo se veselijo nove Šole in vrtca. Na slavnostnem odprtju se je v novi telovadnici zbralo veliko staršev in uglednih gostov, ki so si z učenci in učiteljskim zborom ogledali prostore §oIe in z bučnimi aplavzi nagradili vsako od pripravljenih točk, pa naj je šlo za pesem, ples, igro ali Športne in gimnastične veš- čine. Uradnega zaključka te naložbe se je veselil tudi župan Bojan Šrot» ki je v nagovoru povedal, da se z novo polulsko Šoio in vrtcem tudi njemu uresničujejo sanje. Ne le zato, ker nova šola zagotavlja odlične pogoje za učenje in delo, tudi zato, ker je to z izjemo telovadnice pri I. osnovni Soli zadnja velika naložba mesta v celovito obnovo šolskih objektov, »šola je bila zaradi zahtevnih gradbenih del skoraj dvakrat dražja, kot smo načrtovali. Stala je malo manj kot 11 milijonov evrov, pri čemer je država primaknila zgolj 718.526 evrov. Ker vsi računi še niso plačani, me veseli, da minister dr. Milan Zver Še ni rekel zadnje besede pri udeležbi države v tej naiožbi,« je Šrot z govornice javno pozval šolskega ministra, da še kaj primakne. Minister za šolstvo in šport, ki se je udeležil odprtja, se je tudi veselil nove lepotice, kot je imenoval po-lulsko Šolo, in otrokom ter učiteljem zaželel, da jo napolnijo 2 veseljem in ne le z znanjem. O možnostih do- datnega financiranja te naložbe pa je bil zelo skeptičen, čeprav je dejal, da bodo na ministrstvu temeljito pretehtali vse možnosti, ki jim jih dopuščajo zakonski okviri, Še najbolje je občutja vseh navzočih povzela ravnateljica Ivanka Marič, ko je povedala domislico enega od. učencev. Ta je zapisal: »Če ne bi bilo šole, bi bili vsi srečni - in neumni.« In zaključila z zahvalo, da imajo zdaj najlepšo šolo na svetu. BRST Foto: KATJUŠA Zeleno darilo Pet novih platan v celjskem mestnem parku Ob prvem pomladnem dnevu in ob svetovnem dnevu voda so Zeleni Slovenije Celju podarili pet platan. Predsednik Zelenih Vlado ČuŠ. mestna svetnica Urša Drugovič in župan Bojan Šrot so jih zasadili na Savinjskem nabrežju v upanju, da bodo preživele vandalske napade in s svojo senco poleti olepšale m^-čanoiD sprehode po parku. Ob zasaditvi platan je Dru-govičeva pozvala župana k izdelavi celovitih mestnih zasnov ozelenitve mesta, zlasti ob rastočih trgovskih središčih. Predvsem pa na to, da bodo upravne službe investitorje nadzirale, datodo tudi dejansko izvedli v zazidalnih načrtih načrtovane ozelenitve. Vlado ČUŠ je opozoril, da s tem simbolnim dejanjem Zeleni kažejo, da je treba naravi ludi vračati, ne pa ji le Jemati, »Vse bolj je prisotna zavesi, da je atmosfera najbolj ranljiv del planeta. VSlo-veniji bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih do 20 odstotkov padavin Na Sa«njskBm nabrequje zasajenih pet novih platan. Upajmo, da bo Četrta zasaditev drsvss na istem prostoru zdaj trajna in da bodo dravesa preživela tudi vandalske napade. manj, več bo naravnih ujem. Zato moramo z veUkimi, pa tudi majhnimi koraki narediti vse za uveljavitev traj-nostnega razvoja,« je poudaril predsednik Zelenih. Župan Srot upa, da bo četrti poskus zasaditve na istem mestu v parku obrodil sadove in pozval, da se za podoben način ozelenitve mesta odločijo Še kakšni posnemovalci. »S Petrolom smo že dogovorjeni, da bo poravnal svoj moralni dolg do mesta, ki je nastal s posekom veličastne katalpe ob obnovi bencinskega servisa na Ljubljanski cesti,« je povedal Šrot. Tako naj bi kmalu zasadili še manjkajoči del drevoreda ob Savinjskem nabrežju. BRST Foto: SHERPA Občina bo tožila tudi Jazbeca Zaradi poroštev Občine Štore v korist zasebnega podjetja Hudournik iz preteklih let bo občina tožila vse, ki so tega krivi. Takšen sklep je v sredo sprejel občinski svet in to po nasvetu odvetniške pisarne. Ta opaža v odškodninski tožbi edino možnost, da odgovorni občini denar povrnejo. Gre za visoke zneske, ki jih je že morala odšteti avstrijski banki Kàrntner Sparkasse, med toženimi pa omenjajo podjetje Hudournik, njegovega direktorja Stanka Zakelška ter bivšega župana Franca Jazbeca, ki so pod poroštvi podpisanis Kot so povedali v občinski stavbi, bodo tožili Še morebitne druge krivce, ki jim bodo krivdo dokazali, pri čemer so mislili na posameznike iz nekdanje občinske uprave. Odvetniška pisarna, ki zastopa Občino štore, jim je tako svetovala potem, ko je temeljito preučila vso do-kumentacijo> saj za zaključene sodbe izpodbijanje ni več mogoče. Posamezni občinski svetniki dvomijo v uspešnost odškodninske tožbe, pri čemer omenjajo dolgotrajne postopke. »Vsekakor pričakujemo, da bomo skušali zaščitili sredstva občine oziroma davkoplačevalcev in denar, ki je že izplačan na račun dolgov podjetja Hudournik, vrniti v občinski proračun. V kolikšni meri bomo to uspeli, ne vem, ampak upanje obstaja in upam, da bomo rešili, kar se rešiti da,« je po sprejemu odločitve o odškodninski tožbi izjavil župan Miran Jurkošek. Občinski svet je odločitev sprejel soglasno, pri tem pa je župan še povedal, da so se kriminalisti že odzvali na ovadbo »proti neznanim osebam«, ki je bila vložena zaradi poroštev Občine Štore zasebnemu podjetju Hudournik. Na seji je bilo nasploh veliko pritoževanja zaradi dejstva, da se morajo v Štorah namesto z razvojnimi vprašanji ukvarjati predvsem s posledicami občinskih poroštev podjetju Hudournik. Tako je med drugim občinski proračun od lanskega septembra blokiran, pri Čemer je občina po nalogu sodišča omejena na minimalno porabo v znesku 162 tisoč evrov. vsi njeni prihodki nad tem zneskom pa morajo biti za nakazila v Avstrijo, na celovški račun banke Karnt-ner Sparkasse. Kot je povedal podžupan Ivan Jani Jurkošek, je občinsko vodstvo pri vsem skupaj bistveno manj optimistično kot pred pol leta. T\idi občinski svetniki so bili ogorčeni, ker vsi pristojni nimajo več posluha za hude finančne težave občine. Pri tem se najbolj hudujejo na ministrstvo za finance. V Občini Štore si namreč želijo soglasja za odobritev bančnega kredita za plačilo poroštev, s katerim bi občinski transakcijski račun odblokirali, saj bi to zanje pomenilo začetek normalnega poslovanja. S tem bi se lahko občina začela prijavljati na različne domače in evropske razpise za sofinanciranje novih občinskih projektov. V primeru, če bi Občina Štore z omenjeno zadolžitvijo odplačala občinska poroštva Hudourniku, so jI upniki (banke in skladi) pripravljeni znižati višino obresti tako. da bi jim lahko plačala namesto zamudnih realne obresti. S tem naj bi občina privarčevala približno dvesto tisoč evrov. V ministrstvu za finance za vse to naj ne bi Imeli posluha, ker ocenjujejo, da gre za dodatno zadolževanje. V občinski stavbi se prav tako pritožujejo zaradi počasnega odzivanja v prestolnici. BRANE JERANKO Očistimo Celje lYadicionalna celjska pomladanska Čistilna akcija bo to soboto, ko bodo prostovoljci, ribiči, taborniki in skavti očistili bregove Savinje v Mestnem parku in okoli Šmartinskega jezera. Zbirališča so že po tradiciji na treh mestih v okolici jezera in pri spomeniku Splavarja na Savinjskem nabrežju. Novost v sicer utečeni akciji je, da tokrat dan pred akcijo ne bo srednješolske čistilne akcije v parku. Nekateri srednješolci se bodo vključili v sobotno akcijo, ko bo na šolah delovni dan, drugi spet bodo park Čistili teden poz« neje, v petek, 4. aprila. Organizatorji akcije pripravljajo vse potrebno zanjo. Vsi udeleženci bodo dobili rokavice, vreče> poskrbljeno bo tudi za malico in organiziran odvoz odpadkov. Ob akciji so tudi letos pozvali učence in dijake Šol ter gojence v vrtcih, da očistijo okolja svojih objektov, enak poziv naslavljajo tudi na prebivalce v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. BS novi tednik žalec 1 prebold | Uničena idila pod cericvico Podrl drevje in s tem zaprl ce$to> otroci pd $o hodili peš • Možna tudi razlastitev Pot do Sv. Jedrti (mimogrede, krajâ ne boste našli niti v imeniku niti med za-selki občine Žalec * urad* no se mu pač reče Gotov-l)e) je pravzaprav idilična. Sploh v mrzlem, $ soncem obsijanem dnevu. Le da si nismo predstavljali, kaj nas čaka na predčasnem koncu te poti v zaselku, ki nosi ime po manjši cerkvici. »Eden od krajanov je podrl drevje čez cesto, saj irdi, da je njegova,« so nas obvestili krajani in dodali, da nihče ne more pomagali. Da nekaj otrok hodi peš do avtobusa. Krajani so ogorčeni, ker tudi po tednu dni (vsaj do včeraj) cesta še ni prevozna in ker nihče ne ukrepa. Na asfaltirani icrajevni cesti Goto- veljski Zalog-Visoko je tudi nas pričakal stop znak, za njim pa kupi podrtega drevja. Drevje leži na delu ceste od prejšnjega četrtka, podrl pa ga je lastnik zemljišča, po katerem teče asfaltirana cesta. Mimogrede, pogovarjali smo se tudi z njim, vendar se ni strinja) z zapisanim, češ da ne povzemamo njegovih misli - z objavo leh v pričujočem članku pa se nismo strinjali v uredništvu. Če povzamemo, se je za podiranje dreves in s tem zaporo ceste, kar je sicer storil že drugič, odl<^í] zaradi nesoglasij s sosedi. Bistvo podrtih dreves je v sicer asfaltirani cesti, ki je vrisana, ni pa odmerjena. Podobno kot v mnogih Račečič na ravnateljskem stolu Svet zavoda preboldske osnovne Šole je prejšnji teden za mesto ravnatelja šole potrdil Otona Račečiča. Delo bo začel aprila, prihodnji teden pa naj bi na pobudo kolektiva Šole imenovali nj^ovega pomočnika. O tem, kdo bo Rače-čičev pomočnik, v šoli zaenkrat še ne želijo govoriti. To naj ne bi postal dosedanji ravnateljev pomočnik Milan Plav-čak, tudi eden od kandidatov za mesto ravnatelja. Nesoglasij med kolektivom šole in Račečičem ni pričakovati, saj želijo v šoli čim prej pozabiti nesoglasja in po njihovem očitne zlorabe kolektiva Šole za ustvarjanje pritiskov v času glasovanja in imenovanja za ravnatelja. RačeČiČ novosti zaenkrat ne bo uvajal, s prihajajočim šolskim letom pa glede na potrebe, še pravi. MJ drugih krajih tako cesta leži na zasebni lastnini, s tem pa se kopičijo problemi na Sv. Jedrti. Vendarle pa se zgodbe, recimo mu, lastnika zemljišča in drugih krajanov bistveno razlikujejo v mnogih podrobnostih, »48 podpisov smo zbrali in jih poslali na kup naslovov, naj že zadeve uredijo, da naj nekdo nekaj ukrene, pa nič,« so pripovedovali krajani. Da tisti lastnik zemljišča zmerja in grozi drugim, skratka, da ustrahuje kraj, da je precej naporen in da mu nihče nič ne more. »Ali imamo krajani pravico do kakšnega miru?« so se spraševali krajani na Sv. Jedrti, Če na kratko povzamemo njihovo zgodbo, saj smo izjave precej omilili. 11 Odkup ali razlastitev Da gre za staro zgodbo oziroma da je drevje na cesti že dru^č, je potrdil tudi vodja oddelka za okolje in prostor v žalski občini Aleksander Zolnlr, m da so v občini storili, kar je v njihovi moči. Po prvi zapori ceste so mu ponudili odkup zemljišča, pa niti s ceno niii z drugim dogovorom niso »prišli skupaj«. »Zapila cesta je bila zgrajena pred več kot 30 led in odobrena s strani takratnega zemljiškoknjižnega lastnika ter do jeseni 2006 v nobenem pogledu Razpis za iimeijarje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma danes v uradnem listu objavilo nov javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva. Tokrat bodo upravičene naložbe samo za prestrukturiranje hmeljišč. Poleg tega je ministrstvo za odpravo posledic naravne ujme, ki je lani prizadela večje število hmeljarjev, že izvedlo določene aktivnosti. Med drugim je našlo rešitev tudi za primere, ko gre za poškodovana kmetijska zemljišča zaradi lanskoletnih neurij s poplavami, zaradi česar ta zemljišča trenutno ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev zahtevkov za neposredna plačila in kmetijsko okoljske ukrepe. Podrobnosti bodo znane danes. US S podrtim drevjem zaprla cesta. sporna. Občina Žalec se strinja in priznava pravico lastnika k prejemu odškodnine za uporabljeno zemljišče, ne more pa sprejeli zahteve sedanjega lastnika k zapiranju navedenega cesmega odseka,« je bilo povedano v Žalcu. »Predlagali smo tudi odškodnino za služnost, vendar se lastnik ni strinjal. Vseeno je prvič, po nekaj pogovorih, le dovolil gasilcem, da so drevje odvlekli in očistili cesto,« je povedal Žolnir ter dodal, da pa pri drugi zapori gasilcem ni dovolil čiščenja. Že prejšnji petek je višja svetovalka za komunalni nadzor SimoDa Bolarič zahtevala odstranitev drevja in izrekla kazen, kar pa seveda ni pomagalo. Kakor jepo-veda! Žolnir, bodo v občini še enkrat poskusili s pogovorom, mogoče s predlogom o ponovnih cenitvah ter odkupom zemljišča. Če vse to ne bo uspelo, bodo sprožili postopek razlastitve. Koliko bo to pripomoglo k bolj mirnemu življenju v idilični vasici, pa je verjetno druga zgodba. Le upamo pa lahko, da bo podobnih sporov čim manj. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Plaz v Grižaii sanirajo Občina Žalec je po vodni ujmi, ki je 18. septembra lani povzročila zdrs plazu v Grižah pod pokopališčem, pristopila k pripravi projektne dokumentacije, ki je osnova za izvedbo sanacije. Plaz je glede na sanacijo uvrščen med zahtevnejše, saj je potrebno urediti strugo vodotoka Artišnica, zgraditi zaledno steno, urediti odvodnjavanje ter šele nato izvesti sanacijo zdrsele brežine. Po izvedbi sanacije bo obnovljena tudi zasaditev Žive meje. Dela bi naj zaključili do konca marca, strošek izvedbe pa je na podlagi ponudbe najugodnejšega ponudnika ocenjen na 60 tisoč evrov. Izvajalec je družba Nivo Celje, ki je hkrati upravljalec vodotoka in ima izkušnje s sanacijo podobnih plazov. TT Novem Car Interior Des»gn, d.o.o., Ložnica 53 A, Žalec - Št. 25 - 28. marec 2008 ŽEWTJUB I LAŠKO | Kmetijstvo brez kemije, gnoja in gnojnice Minuli petek je vodstvo Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva» ki ima sedež v občini Šentjur, natančneje na Ostrožném pri Ponikvi, v Mariboru organizirajo prvo tiskovno konferenco, na kateri so javno* sti predstavili osnovne principe miroljubnega kmetijstva. dlje združenja in pred-loge slovenski vladi glede predloga novega Zakona o kmetijstvu. V sredini leta 2007 je bilo v Sloveniji ustanovljeno Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva. Vanj se je združilo nekaj ^etov, ki so se že pred leti odloČili, da bodo kmetovaii po principih mi-roljubnega kmetijstva. Ta način kmetijstva, ki se je začel razvijati v Nemčiji pred 24 leti, pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasj u z življ enjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez masovne živinoreje, gnojenja z gnojem in gnojnico ter brez kemije, Kmetje miroljubnega kmetijstva ščitijo živali in naravo, ne morijo in ne ropajo narave. Dve leti zemljo obdelujejo In pobirajo pridelek. nato jo pustijo eno leto v prahi - to imenujejo triletno kolobarjenje, »Ker so v Sloveniji to šele začetki, gre za miroljubno kmetijstvo v razvoju in ga zato Stanko VatpatiČ. predsednik Zdniženja za razvoj miroljubnega kmetijstva še ni mogoče primerjati s tistim iz Nemčije, ki je v razcvetu. Združenje je ustanovljeno z namenom, da pripomore k boljšim razmeram v slovenskem kmetijstvu, kar pomeni dobro za zemljo, minerale, vode, rastline, živali in ljudi,« je dejal predsednik združenja Stanko Valpatič in dodal, da bi s takšnim načinom kmetovanja in vegan-skim prehranjevanjem pridelali zadosti hrane za vse ljudi na zemlji in nibče ne bi Združenje bo 19. aprila sodelovalo s stojnico na Jur-j evem sej mu v Šentj ur j u, in verjetno pripravilo degustaci jo pSeniČnega mesa na žaru. umira) od lakote» koi se to dogaja danes, ko je zaradi potrat ne živinoreje ena tretjina ljudi lačnih in 40 tisoč otrok umre vsâk dan zarâdi podhranjenosti. DAMJAN LIKAR Rož'ce poezije v pozdrav pomladi Na prvi pomladni dan so sredi asfalta pod kamnitim očakom Pranjem Malgajem v Šenčurju zacvetele rož'ce. A ne kakršne koli... Mladi pesniki, recitatori i in glasbeniki so vbe&edi oživili Rož'ce poezije, kakršen naslov nosi nova otroška pesniška zbirka. Lična knjižica je bogato opremljena z ilustracijami, ki so jih prav tako ustvarili najmlajši umetniki iz osnovnih šol v Dram-Ijah, Dob ju, Hruševcu. Šentjurju, Slivnici in na Planini ter Ponikvi. Pesniška zbirka je nastala pod okriljem šentjurske območne izpostave JSKD in knjižnice, uredniško vlogo pa sta prevzeli Anita Koleša in Tatjana Oset. Izkupiček od prodaje knjige bodo preko Unicefa namenili otrokom sveta, Sto, foto: MN Z OBČINSKIH SVETOV Vrtcev ne bodo dražili! ŠENTJUR - Svetniki so bili enotni, da se morajo podražitve prenehati. Zadnji so prikimali šele junija lani. Župan mag. Štefan Tisel je pri tem opozoril da ne gre za kaprico občine, ampak za uskladitev plač z metodologijo ministrstva za šolstvo in šport in da bo primanjkljaj moral kriti proračun» pač na škodo dru^h projektov. To je bil sicer tudi predlog Marka Diacija (SMS) in podpornikov, temu se je odločno uprl Robert Polner (LDS) z ai^mentom, da ta pravil-nik ni obligatoren in dosledno uporablja besedo lahko. S preglasovanjem so točko umaknili z dnevnega reda, cene vrtcev v Šentjurju pa zaenkrat ostajajo nespremenjene. Nič vcftc iastnih greznic ŠENTJUR - Z izgradnjo čistilne naprave bo Šentjur sledil državnim in evropskim določilom, ki do leta 2015 oziroma 2017 zahtevajo ureditev kaotičnega ravnanja s komunalnimi in odpadnijni vodami. Kot je povedal Edi Peperko, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, so s tem v zvezi že izvedli javno naroČilo in izvajalca uvedli v delo. Čistilna naprava naj bi začela delovati junija 2009. Eno leto bo ludl doba, ko bodo postopno, a obvezno vključevali gospodinjstva v sistem. Dolgoročno v občini ustavitev tovrsmega onesnaževanja otežuje pred- vsem razpršena podeželska poselitev. Mnoga gospodinjstva nimajo niti dostopa do javnega vodovoda» kaj šele možnost} priključitve na javno kanalizacijo. Se pa morda obetajo strožji kriteriji za novogradnje, ki bodo morale imeti male čistilne naprave ali dokazljivo evidenco o čiščenju nepretočnih veznic. KS Siivnica dobro# nadsomiki odlično ŠENTJUR - Vsakoletni nadzor ene od krajevnih skupnosti je letos dolete] KS Slivnica. Predlog Ludvika Žafrana je zadeval predvsem nesorazmerno porabo vaških skupnosti, zaradi Česar je zmanjkalo denarja za plačilo izgradnje avtobusne postaje. To je udarilo tudi tiste, ki svojih zmožnosti niso prekoračili. Nadzorni odbor v poročilu ni ugotovil večjih nepravilnosti. So pa okrcaii občino zaradi izdajanja t.i. neverodostojnih Ustin. Šlo naj bi za v vseh pogledih veljavno, a nepodpisano pogodbo. Občinsko upravo je vse skupaj vznevoljilo predvsem zaradi tega» ker niso imeli možnosti oddatí vmesnega odzivnega poročiia in komentarja ugotovitev. So si bili pa vsi enotni, da je delo tokratnega nadzornega odbora hvale vredno. Na tem področju v obftni oijejo ledino, saj so bili nadzorni odbori doslej očitno bolj mrtva črka na papirju kot živ inštitut. Sto »Hvala za nepozaben izlet ...ff »... poln novih vtisov za sabo je pustil in v prijetni družbi pF^tro je minil. Sem znanje nabrala, sedaj tudi doma bo kava prijetno zadišala. Vsi, ki smo se iziM udeležili, si želimo - da Še kdaj bi lahko ga ponovili, saj prijetno druženje še dolgo v spominu bomo ohranili« S temi verzi, napisanimi s ka-ligraisko pisavo, se nam je za nepozaben izlet r^ Dunaj, ki smo ga na Novem tedniku in Radiu Celje pripravili s IbSem in Grem Gaffe, zahvalila Klav-di|a Simler iz Debra pri kem. »Še danes se držim na smeh, tako lepo sem se imela na Dunaju. Od smeha pa so me Se [\aslednji dan obrazne in trebušne mišice bolele»« nam je zaupala Klavdija, ki je prava umetniška duša. Že dvanajst 1st se ukvarja s kaligrafijo, umetnostjo lepopisja. Osnov se je naučila sama iz knjig, svoje zr^ nje pa je dopolnjevala tudi na raznih kaligra^kJh tečajih. Da je Klavdija prava mojstrica ka-ligrafije, se lahko do 18. aprila pr^ričate v laški Kiâ generacij, kjer ima postavljeno svojo prvo samostojno kali^afsko razstavo. Na ogled so med drugim listina grba družine Simler, opis mesta Laško iz 19. stc»-letja, prepisi Trubarjevih del. verzi in podobno, Razstava je dopolnjena s Klavdijinimi sli-karskiini in klekljarskimi veščinami. Pravi mali umetnici pa sta tudi Klavdijini hčerki Hana in Timea Upornik, kj sta z do-misebo izdelanimi voščilnicami zmagali v letošnji akciji naše medijske hiše Naj voščilnica. BA Klavdija Simlar 2 uunKtniiko« ahvBh) naii medijski htii. kar smo jo s ša drugimi naračniki odpaljali na i2l6t na Dunaj. šmarje p. j j rogaška s.a p0dče1rtek| Celo«ia igralska zasodfaa na oàns šentviškega kulturnega doma »Na predstavah pijemo pravo vinocf Resnična zgodba šentviških gledališčnikov - Nova komedija na amaterskem odru Smeha v obćini Šmarje pri Jelšah ne bo zmanjkalo. Vsaj Če sklepamo po boga-ti beri gledaliških predstav, ki }ih pripravljajo tamkajšnja dništva. Pred kraddm je na oder novo komedijo postavila dramska skupina Kulturnega dniStva Šentvid pri Grobelnem» kjer so se po lanskoletnem Jurčičevem Desetem bratu> ki so ga uprizorili ob stoletnici gle-dališča v Šentvidu, znova odločili za komedijo. True story (Resnična zgodba) je zgodba o novodobnih političnih povzpetnikih, komedija, kakršnih smo od Vinka Moderendor-ferjâ navajeni. Režirai jo je Frenk Jed, ki pravi, da so predstavo izbrali zaradi aktualnosti, v njej pa sodeluje devet od sicer približno dvajsetih igralcev, ki delujejo v dramski skupini. Na premiera so se intenzivno pripravljali tri mesece, 14 dni tudi vsak dan. A takšnega tempa )e večina igralcev že navajena. Rudi Horvat, ki ima sicer kmetijo, kjer je vedno veliko dela, je v igralske vode želel stopiti že pred časom, a mu je to uspelo Sele pred Štirimi leti, ko so lahko določena opravila na kmetiji prevzeli otroci. Še danes se spominja prve vloge. »Takrat sem igral Pavarottija in sem moral pripeti na oder. Seveda sem imel tremo, a ko mi je publika začela ploskati, sem dobil dodaten za!et.ejan LukoviČ z 18 kilogrami ulovljenih rib. EV 8û občina po dveh letih iskanja pravice na sodl§ču pločnik končno lahko obnovila? Konec težav s pločnikom v Lembergu? Kot trenutno kaže, bodo pločnik v Lembergu končno lahko sanirali. Sodba občine z domačinom Petrom Razgorškom je namreč tudi na drugi stopnji zaključena, ni pa znano, ali se je Razgoršek obrnil Še na vrhovno ali celo evrop-s ko sodišče. Že vsaj štiri leta pločnik v Lembergu, ki ga je Direkcija za ceste zgradik že pred desetimi leti, ne služi svojemu namenu. RazgorSek ga je dlje Časa vztrajno izkopaval, ker sega ddno na njegovo zemljišče in zanj ni dobil primerne odškodnine. Zato se vojniški občini, ki je upravljalec pločnika, le-tega ni splačalo več obnavljati, temveč so se odločili za tožbo. Potem ko je občina Vojnik pred dobrim letom dni sodbo na prvostopenjskem sodišču dobila, se je kršitelj pritožil na drugostopenjskem sodišču. To je pred kratkim potrdilo sodbo prvostopenjskega, kar pomeni, da bodo po pravno- močnosti sodbe lahko začeli z obnovo pločnika, če le ne bo vmes pritožbe Se na vrhovno sodišče. »Obenem kršitelja čaka še nekaj obveznosti,« pravi komunalna inšpektorica Nataša Kos. »Kršitelju je prepovedalo ponovitev kazni-vega dejanja ter povrnitev stroškov občini kot oškodovanki. Ker mu je naložilo Se pogojno kazen, bo, če bo prekršek v letu dni ponovil, lahko odšel tudi za zapahe.« ROZMARl PETEK novi tednik KULTURA 15 Trilogija o Juriju Vodovnilcu Anton Gričnik jo zaključuje z romansirano biografijo iz življenja pohorskega ljudskega pesnika Jaz hočem biť fraj Trilogija o Juriju Vodov-niku> pohorskem ljudskem pesniku - poslednjem evropskem trubadurju, pojočem mežnarju in tkaicu. je življenjsko delo njegovega pohorskega rojaka Antona Gričnika. Z njo |e povedal vse. kar je o pesmih, o Juriju Vodovniku samem, Času in krajih, v katerih je živel, povedati mogoče. V prvi knjigi Jurij Vodov-nik - Pesmi (izšla 2004) je zbral vse dotlej znane Vodo vniko ve pesmi, v drugi, ki jo je naslovil Po njegovih poteh (2006), je predstavi) tudi Vodovnikove kraje in življenje, njegove vzornike, sodobnike in posnemovalce. Letos je izSIa Še zadnja knjiga, Jurij Vodov-nik ill - Jaz hoče bíť fraj. Avtor jo je podnaslovil kot romansirano biografijo oziroma pripovedi iz življenja pohorskega ljudskega pesnika - poslednjega evropskega »trubadurja«» pojočega mežnarja in tkalca, v štirih delih, s prologom in epilogom. V letih proučevanja, hoje po njegovih poteh od hiJe do hiše, po neSteto pogovorih in letih premišljevanja je Anton Gričnik tako dobro spoznal Jurija Vo-dovnika, da je lahko k zadnji knjigi napisal: »Prisluhnil pesniku in delno posodobil.«« Pisatelj se v knjigi povsem vživi v svojega pohorskega rojaka in (ako nam zgodbe pripoveduje sam Jurij Vo-dovnik. V njih se zrcali duh njegovega časa, prav tako pa TOČKA PREDNOSTI 90 min., (Vantage Pomt), triler Režif*: PeteTf&vis Ignjo: Dennis iLisid. Fewest WhitaVer. Eduardo Noríegs, Edgar Ramirsz. William Hurt Mattiew Fox. T Jones< Sigournay Weavar Že v Planetu Tus! mainiiS IM. bHa> K« wo CW Anton 6riâ)ik: »Po letih proučevanja, pogovon» z ljudmi In rB^ mišljanje sem zednji del trilogije pisal leto dni. tuifi po 16 ur na dan.<( tudi življenjske izkušnje in razmišljanja Antona Gričnika. Snov je razdelil v štiri poglavja: Dětinstvo in otroštvo, Zapoznelo řantovstvo, Težavna zakonska leta in Jesen življenja. Delo zaključuje epilog, fantastična igra v treh dejanjih Vodovnik se vrača. Dogaja se na dan otvoritve Skomarske hiše, v njej pa poleg Jurija Vodov-nika, njegovih staršev in svetnikov nastopajo še Celjan, Korošec, BistriČan, Zrečan in seveda pevski zbor. Kot poudarja že naslov, avtor posebej izpostavlja svobodo, 5 tem pa tudi odgovornost vsakega posameznika za njegova dejanja. »Dejansko je v vsakem od nas nekaj Vo-dovnika: po eni strani ponižnega in veznega človeka, po drugi pa tudi nekoliko skeptika in kontestatorja, dvomljivca in upornika,« ugotav- lja Anton Gričnik, krati pa izpostavi še eno pomembno Vodovnikovo lastnost: dobro voljo. »Nikoli mu je ni zmanjkalo. To je lahko vzgled za vse, tudi za današnjo mladino.« Kot pravi avtor, se je za trilogijo odločil, ker to že po tradiciji pomeni nekakšno popolnost. Glede obsega pa: »Debelost in zajetnost bi pa še Vodovnik pohvalil, češ, da vsak podjeten kmet pač hoče imeti čim debelejši špeh.« Knjige so res obsežne. Prva ima 662 strani, druga 1136 in zadnja 784. Ni čudno, da ob tem Gričnik ugotavlja, da je zdaj o Vodovniku napisal vse. Je pa Anton Gričnik pravi človek za pisanje o Vodovniku. Rojen nedaleč od Vodov-nikovega Skomarja je kot otrok sam občutil in spoznal podobno okolje, ljudi in običaje. Bogati opisi delovnih postopkov, opravil in del, ki so danes že pozabljena, so tako še ena pomembna obogatitev, ki jo prinaša GriČniko-vo delo, Sicer pa avtorja zaznamuje tudi očetovstvo hčere in štirih sinov, temeljila izobrazba in Široka literarna razgledanost. »Podobno kot je nekdaj Jurij Vodovnik prenašal v košu svoje pesniške in druge izdelke, bo Anton Gričnik to svojo knjigo prevažal zavtom, saj svoje knjige večinoma proda sam,« je knjigi Jaz hočem bit' řraj na pot zapisala Še eno podobnost izr. prof. dr. Marija Stáno nik. MILENA B. POKUČ S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Ledena deklica in druge pravljice Literaturo za otroke, še posebej pravljice, kakršne najde mlad bralec v knjigi Ledena deklica, vselej radi vzamejo v roke tudi odrasli; starši, dedki in babice, vzgojitelji v vrtcih in šolah. Brez dvoma si knjiga Ledena deklica Dubrovčanke Mile Pavičević. najmlajše članice hrvaškega pisateljskega društva, to zasluži. Avtorica se v svoji že peti knjigi prvič loteva pravljic. Doslej je nami^č objavljala pesniške zbirke. Trinajst pravljic v prevodu Štefana Kutoša in z ilustracijami Nine Drol odstira bralcu presenetljive okoliščine, v katerih nastopajo otroci in pravljična bitja. Pisateljica, sicer zagrebška Študentka klasične filologije, s svojo domišljijo dokazuje, da še vedno nosi s sabo kanec žlahtne otroškosti, kar njene pravljice naredi pristne in izvirne. Prisrčna likovna spremljava ponuja stvarne in otrokom razumljive podobe; te omogočajo tudi odkrivanje svojega globljega pomena. Spremno besedo je napisal znani dubrovniški pesnik, prevajalec in esejist dr. Luka Paljetak. Ledena deklica je knjiga, s katero so želeli pri Celjski Mohorjevi družbi še posebej razveseliti mlade bralce; hkrati pa je knjiga vselej primerno darilo. MP www.novitediiik.com Film za projekt UIrik Organizatorji projekta Knez Ulrik pripravljajo v sobo-to ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol v Celju posebno projekcijo filma Elizabeta - Zlata doba. Projekcijo namenjajo zbiranju denarja za izvedbo projekta, ki ga napovedujejo za začetek novembra. Obiskovalci bodo ob nakupu vstopnice, ki stane 6 evrov, prejeli ročno narejen, obojestransko odtisnjen pečat iz keramike. Na njegovem licu je grb Celjskih, na hrbtni strani pa je odtisnjen Ulrikov podpis, ki je logotip celotnega projekta. Spomnimo, da projekt knez Ulrik obsega uprizoritev opere Benjamina Ipavca Teharski plemiči in projekcijo lani pridobljenega nemega filma Ulrik Celjski in Vladislav Hunjadi, ki so ga odkrili v srbski kinoteki in ki ga bodo prvič javno prikazali v Marijini cerkvi 8. novembra ob živi izvedbi avtorske glasbe Gregorja Deleje, ki jo piše posebej za ta film. V projekt so vWjučíli še razstave iikovnih del vrtcev, osnovnih in srednjih Šol na temo Ulrik. BS Plesni forum povabljen na Kitajsko Plesalke in plesalce Plesnega foruma Celje čaka letos gostovanje na Kitajskem. Tja so bili povabljeni že leta 2006, a ker sta jib v tem letu čakali še gostovanji na Irskem in v Indiji, so morali Kitajsko za dve leti preložiti. Letos so se tako vnovič prijavili na svetovni festival plesa na Kitajskem in pred nekaj dnevi dobili sporočilo, da se tam že veselijo njihovega prihoda. Veselje pa je doma tudi v Plesnem forumu, pravi Goga StefanoviČ-Erjavec saj je »v množici prijav iz celega sveta to prav gotovo veliko priznanje za nas.« 18 plesalk in plesalcev Plesnega foruma pod vodstvom Goge StefanoviČ-Erjavec se bo na Kitajsko odpravilo v začetku julija. V mestu Macao se bodo med 3. in 12. julijem na treh različnih prizoriščih predstavili s tremi koreografijami, in sicer z odlomki iz projektov Hororskop, Ionosfera in Kresova nje. BA ridiecelje Prešernova 19.3000 Ceije Stezamve iijjVeÍImPe novinarske izJ^šf^einhi se m w želeli pridnálPi? Iščemo honorarnega s odela ved Novega tednika in Radia Celje za spremljanje dogajanja na velenjskem območjul Celjski avtoportret v Velenju v Galeriji Velenje bodo nocoj odprli razstavo Avtoportret, $ katero gostujejo člani Društva likovnih umetnikov Celje. Svoje avtoportrete oziroma v nekaterih primerih bolj videnja samega sebe bodo predstavili Željko Opačak, Darinka Pavletič Lorenčak, Boris Obllšar, Ratimir Pušelja, Nataša Tajnik, Iva Tratnik, Manja Vadla, Adolf Mljač. Holland, Peter Matko, Goran Horvat, Andreja Džakušič in Mojca Cerjak. Uvod v razstavo, ki bo v Velenju na ogled do 18. aprila, bo plesni performans Estele Žutič in Gillesa Duvivierja - Bubo Buba. BS Ob predstavitvi se jfl 2 avtoijein Bertom Savodnikom (v sredini) pogovarjal dr. Tone Kregar, sodalovafa pa jeAnkaCeplak. Knjiga zadrečkega gorja v polnem kulturnem domu v Bočni so predstavili knjigo Berta Savodnika Za-drečka dolina v uporu 1941-1945. Izdajatelj, KO ZB Zadreč-ke doline, se zaveda, da leta tečejo in spomini bledijo, vendar spomin na 2. svetovno vojno ne bo zbledel pri ljudeh, ki so le grozote doživeli. Knjiga zaokroženo predstavlja dogajanje med 2. svetovno vojno v odmaknjeni dolini, ki je v vojni žrtvovala 294 ljudi. Tako knjiga priča o prednikih in sorodnikih, poštenih domoljubih, ki 80 Sli v boj za osvoboditev dežele izpod okupatorjevega nasilja. Sa* vodnik je poleg zgodovinskega pregleda dogodkov povzel albume žrtev iz petih zaselkov in pripravil abe^ čedni spisek žrtev Iz Zadreč-ke doline, prikazani pa so tudi vsi spomeniki in obe-ležia NOB. US. foto: EM Deseterica predstavljenih v akciji, ki je prejela največ glasov, je dobila posebna priznanja. Od leve: Sonja Mastnak, Breda Arrenšek, Majda Makovšek, Cvetka Operčkal, Sabina Kolar. Branko Koštomaj. Klavdija Brežnik, Olga Židan In Ivanka Tofant. Manjkala je Zofka Čakš. Osrečevati druge in sebe Zaključek akcije Novega tednika Ljudje z veliko začetnico - Skoraj 9 tisoč kuponov bralcev Novi tednik je skoraj 9 mesecev pripravljal rubriko Ljudje z veliko zač^nico. Predstavljal je ljucU, ki ûtjdijo pomoč bolnim, ostarelim ali kako drugače pomoči potrebnim. V zahvalo za sodelovanje vsem predstavljenim v akciji smo v sredo v celjskem Domu ob Savinji pripravili zaključno slovesnost Rubrika Ljudje z veliko začetnico se je pričela julija lani. V njej je bilo predstavljenih 42 oskrbovalk, patronažnih sester in drugih ljudi, ki nesebično pomagajo svojim varovan- cem. V teh mesecih so bralci Novega tednika spoznali mnogo zgodb o nesebičnosti, pogumu in ljubezni do sočloveka. Nekatere so bile žalostne, druge vesele, vse pa so pokazale, da med nami še živijo ljudje, tó dobro počutje drugih vedno postavijo na prvo mesto. V Domu ob Savinji se je lako v sredo zbralo mnogo dobrih, požrtvovalnih ljudi, ki svojim varovancem z nasmehi ter prijaznimi besedami prinašajo sonce v njihova življenja^ Ves čas predstavljanja ljudi z veliko začetnico so lahko bralci za svoje izbrance tudi glasovali s pošiljanjem kuponov. Akcija sicer ni bila zastavljeno tekmovalno, vendar so jo bralci vzeli zares in cako se je do konca nabralo kar 8.982 kuponov, samo zadnji teden akcije pa jib je v uredništvo prispelo kar 1.036. Zato smo na slovesnosti deseterici, ki je prejela največ kuponov, podelili tudi posebna priznanja. KS, foto: GREGOR KATiC Ansambel Čar i2 Zgornja Savinjske doline je 2 veselimi skladbami, ki so kar vabila k petju in plesu, razveselil stanovalce doma in vse zbrane, ki so sodelovali v akciji. Zbranim gostom so zapele Sončnice, zbor. v katerem prepevajo stanovalci in zaposleni Doma ob Savinji. Direkuirica Doma ob Savinji Besana Mazil ŠoTmc se je z Kartom Šmaucem navdušeno zavrtela ob glasbi ansambla Čar. Priznanja tistim, ki so prejeli največ glasov, sta podelili urednica Novega tednika Tabana Cvim in pomočnica urednice h/ana Stamej^Č. OI90 Zidan je pri prejemu priznanja spremljala tudi hčeriia, ki je zbrano opazovale zanimivo dogajanje. Mama Gajšek je prisnno pozdravila Ivana Varirtika in tudi njemu podarile lep bel copatek. Bil je namreč pobudnik akcije, predlagal pa jo je zaradi pozitivnih izkušenj njegove tete s pomočjo na domu. REPORTAŽA CTlîh Največ glasov bralcev Novega tednika je prejela Majda Makovsek. »Ko me je poklicala moja koordinstorka, da bom predstavljana vNovam tedniku, spioh nisem mogla veijeti, vendar mi ni žal,nje bila srečna Majda, »res sem presenečena, ker je toliko ljudi glasovalo zame. To je zelo lep občutek, saj vidiš, da te ljudje $po$tujejo. katerega prenos bo tudi na nadonaini televiziji, V državnem prvenstvu so bili za Celjane Hr-peljd premalo močni, a uener Gold Cluba Vojko Lazar kljub poškodbi dveh igralcev vCTjame v svoje igralce: »V sredo smo res igrali slabše» ampak pokalne tek- me so nekaj posebnega, zato se bomo zdaj osredotočili na našo slabšo igro in jo do sobote poskušali izboljšati.« Slavko Ivezič, trener Celjanov, je bil deležen mnogih očitkov po ligi prvakov, ko njegova ekipa ni dosegla želenega rezultata: »Vsem nam je bil dobrodošel kratek premor, saj smo zdaj osredotočenj le na prvenstvo in pokal, zato začenjamo znova. Fantom se je vrnila samozavest in tudi forma se je dvignila. Želimo o$vojttj Pokal Slovenije, a najprej moramo odleti poliînale.« Gorenje ponovno v ligo prvakov? Prvi krog drugega dela DP je bil uspešen ludl za velenjske ro-kometaše, ki so v Rdeči dvorani s 16 goli nadigrali Jeruzalem Ormož. Za Velenjčane Se vedno ni nastopil poškodovani Jure DobelSek, a so igralci kljub temu pokazali absolutno premoč na domačem parketu. Z rezultatom 37:21 so varovana Ivice Obrvana odlično pričeli končnico, v kateri lovijo drugo mesto, ki vodi do ponovne uvrstitve v ligo prvakov. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA ZRK Celje Celjske oe en osvojeni mednarodni turnir Joli spoznana za icrivo ... - Kadetinie in starejše úeKjice rokometnega kluba Celje Celjske mesnine so se minul! konec tedna udeležile tradic iof^alnega velikonočnega mednarodnega turnirja v madžarskem Veszpre* mu. Domov so se vrnile s prvim mestom v kategoriji starejših deklic. Za najboljšo igralko tumii^ bila proglašenazunan^ igraK ka Anja Čebular. V kategoriji kadetinj pa so se sicer v okmieni postavi dekleta uvTs^r>a odlično 4. n>estol Dekleta sta spremljala trener^ Vojko Frisian in Tomaž ćater. ki sta s prikazano igro nadvse zadovoljna. Sedai čaka obe ekipi nadaljevanje državnega prvenstva v fir^nih ligah od 1. do 6. mesta. ^^dezete celjske mesnine v sredo ponoči je disciplinski senat Atletske zveze Slovenije po scdemur* ni razpravi potrdil, da je bil dopin$ki test pri Jolan-di Čeplak pozitiven. Nekdanja svetovna dvoranska rekorderka v teku na SOÛ metrov je dobila dveletno prepoved nastopanja, ki že traja od 25. julija 2007. Čeprav bi morala biti seja disciplinskega senata AZS odprta za javnost, jebila zaradi občutljivih osebnih zadev na željo senatain obrambe atletinje zapna za javnost. Ceplakova> ki je bila 18. julija lani pozitivna na nenapovedanem dopinSkem testu v Monaku, je imela v urinu sledi umetnega eritropoe-tina (EPO). Na maratonski obravnavi so bili poleg tričlanske^ senata prisotni Se odvetnik Joande Ceplak Go-razd Južina, predsednik protidopinške komisije pri AZS Tadej Malovrh ter dr. Vladka Curin Serbec, strokovnjakinja za biokemijo in imunologijo, ki je sodelovala kot izvedenka. Čepla-kova se seje zaradi bolezni rú udeležila. Potem ko sta bila pozitivna vzorca A in B, je senat sprejel sklep, v katerem je bila ena najboljših slovenskih atletinj spoznana za krivo. Ceplakova se lahko na odločitev disciplinskega senata pritoži na upravni odbor AZS v roku osmih dni po prejemu odločbe, pritoži se lahko še na Mednarodno atletsko zvezo (lAAF) in Mednarodno arbitražno razsodišče za šport v Lozani (COS). Ali je senat o krivdi Če-plakove odločil soglasno, ni znano» je pa zapisano v zapisniku, ki se ga lahko odpre le v primeru pritožbe. Kazen dveh let prepovedi nastopanja na vseh tekmovanjih je za Velenjčanko začela teči že 25. julija lani, ko je bil pozitivno potrjen tudi vzorec B. Joli, ki |e zadnjič nastopila julija lani na tekmi v italijanskem Lignanu in slavila v teku na 800 metrov, po nekaterih navedbah že trenira in se pripravlja na vrnitev na atletske štadione po preteku kazni. AB Vzornika Namura in Draicšič Celjan Matjaž Trbovc, 18-letni judoist Saokakuja, si je v mednarodni konkurenci že priboril odličje. Na tekmi mladinskega A pokala je v kategoriji do 60 kg v Jičínu osvojil bronasto medaljo, v Berlinu je bil peti. Trikrat je zma^ na državnem prvenstvu v članski kategoriji. Kakšni so bili začetki? Star sem bil sedem let. Navdušil me je brat Igor, ki je začel trenirati teden dni prej. Se še pomeriva na treningih, tako da je zelo zanimivo. Seveda pa je boljši od mene, saj Je težji in starejši. Kako poteka trening? Od ponedeljka do petka treniram dvakrat na dan, ob sobotah pa enkrat ali dvakrat. Kakšna je trenutna pri-pravl)eno5t? Težko bi jo ocenil» kajti šele sedaj se začenjajo manjši turnirji, potem pa bodo sledili večji. Kdaj sledi prestop v člansko konkurenco? Pri 19, 20 letih. Lani sem se že malce preizkusil v članskih A pokalih, vendar brez uspehov. Kako je s prehranjevanjem? Zaenkrat nimam težav s kilogrami, tako da labko normalno jem. Pred tekmovanji pa le malce popazim, da potem na tekmi ne presegam določene meje. Kaj počnete v prostem času? Pravzaprav ga nimam. Večinoma se posvečam učenju, kajti obiskujem še srednjo šo-lo, in sicer računalniško smer. Kdaj pa kdaj pa si tudi s kakšnim drugim športom krajšam čas. imate kaj težav s poškodbami? Zaenkrat ne. So bili kakšni lažji zvini in z njimi neprijetne bolečine, drugega pa na srečo ne. Imate morda vzornikâ? V klubu /e moj vzornik Roki Drakšič, v moji kategoriji pa Japonec Tadahiro Namura» trikratni olimpijski prvak, na zadnjib treh igrab. Kdo so vaši največji navijači? Stai^i, ki pa me še vedno podpirajo tudi Snančno. Najv^ji uspeb? To je bilo lansko tretje mesto na mladinskem A pokalu v Jičinu. Imate značilno taktiko? Ta je odvisna predvsem od nasprotnika. Če je boljši in močnejši od mene, potem sem na začetku bolj pazljiv, proti koncu pa stopnjujem napade, kajti nasprotrdk se ponavadi utrudi, sam pa sem dobro kondici)sko pripravljen. Če je nasprotnik slabši od mene, potem poskusim borbo končati čimprej in tako ohraniti moč za kasnejše boctie. Želje? Da bi uspešno nastopil na mladinskih A pokalih in se uvrstil na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Vietnamu. Kje se vidite po koncu kariere? Rad bi ostal v športu. Zelo rad bi pomagal trenerjem na treningih. Razmišljam pa tudi o povezavi med športom in računalništvom. Se vam že dozdeva, kaj |e najbolj potrebno za uspehe? Najbolj pomembna je vztrajnost, in da ljubiš šport, 5 katerim se ukvarjaš. Če pa nimaš želje po treniranju in poskušaš na silo, potem ne bo uspeha. MITJA KNEZ Foto: ALEKS ŠTERN novi tednik SPORT 19 Pomembni tekmi za Laščane in Zrečane PANORAMA V soboto bosta odigrana ceJotJia kroga, 2. v skupini za prvaka In 5. v skupini za obstanek lige UPC Tele-mach. Na parket bodo tako stopila štiri košarkarska moštva s Celjskega. le Hopsi, ki so v tem krogu prosti, bodo počivali. Helios bi moral pasti Laščani gostijo branilce naslova prvaka Domžalčane, ki so si konec minulega tedna le zagotovili igranje v ligi NLB tudi v prihodnje; če bodo seveda med tremi slovenskimi ekipami, ki bodo sodelovale v tem tekmovanju v naslednji sezoni. Med to trojico si želijo tudi LáSčanú za kar pa bi skorajda že morali jutri zmagali. Domžalčani so sicer v tej sezoni v prvem delu v Treh lilijah že pokleknili, zdaj pa bi bila zmaga ie bistveno večjega pomena za ekipo Damjana Novakoviča. Vsak domač spodrsljaj je lahko namreč na koncu usoden pri izpolnitvi načrtov in želja, kar ima pri Zlatorogu skupno ime: Jadranska oziroma NLB liga. Upat! je, da bo ekipa znala zbrati dovolj moči in pameti v tej še kako pomembni tekmi, kjer bi pomoč navijačev bila zelo dobrodošla. Skušati presenetiti Elektra bo jutri zvečer gostila nevarno ekipo Krke. Slednja ne skriva svojih ambicij, ki so enake kot v Laškem. Šoštanj ča ni so §e vedno brez Ivana Šimuniča. zato jih Čaka težka naloga, da pridejo do morebitne prve zmage v boljši skupini slovenske lige. Z morebitnim uspehom bi Se kako pomagali tudi Lašča-nom, ki naj bi jiin bila prav Krka trd nasprotnik v boju za prva tri mesta. Predvsem pa bo največ odvisno od obrambe Elektre, ki je v dosedanjem delu sezone delovala zelo dobro, tokrat pa bo morala paziti predvsem na ostrostrelce Krke. Teh je kar nekaj in za- radi njih je dolenjska ekipa tudi tako nevarna. Biti ali ne bití To velja za Zrečane v Sežani, kamor potujejo v soboto. Rogli namreč šteje le zmaga, s katero bi na lestvici dohiteli Kraškega zidarja in se znebili zadnjega mesta. V prvem delu sezone je Rogla že slavila v Sežani in to zelo zanesljivo, enako zanesljivo pa je izgubila pred tremi tedni doma proti istemu nasprotniku. A Kraški zidar je v ključnem delu sezone ostal brez prvegaigral-ca in prvega strelca lige Mira Juriča, kar je vsekakor velik minus v boju za obstanek. Rogla je v soboto zmagala po natančno treh mesecih in psihološko se je ekipa le dvignila iz prepada, kjer je bila vse od božiča. Sedaj bodo morali fantje trenerja Slobodana Be-niča pokazati, koliko jih je v hlačah, v tem, kot rečeno, morda Že odločilnem srečanju sezone. Če bodo ponovili igro s tekme proti Zagorju, po- tem bi se lahko veseli vračali domov s Primorske. Brez obremenitev in prUiska Šenljurčani potujejo v tem krogu v Zasavje, kjer nikakor nisobrezmožnosti, So namreč v odlični formi, po treh zaporednih zmagah ijs imajo prak-tično zagotovljen obstanek, tako da laliko igrajo povsem brez obremenitev. pa ne velja za domačine, ki morajo zmagati, da ne pridejo po seriji uspehov znova v nevarne vode izpada. Moštvo Dušana Hauptmana ima namreč dve zm^ več od Kraškega zidarja in tri več kol Rogla. Torej še ni rešeno vseh skrbi, Ob tem bosta v podzavesti Zasavcev zagotovo tudi letošnja dva prvenstvena poraza proti Alposu, ki je slavil uko v Šentjurju kot v Zagorju. Vse to je vsekakor voda na mlin šentjurskemu trenerju Boâtjanu Kočarju, ki si želi prvega me-sta v tej skupini, za kar pa bo treba še naprej zmagovati. Istočasno bi AIpos storil uslugo tudi obema sosedoma, Hopsom in Kogli, ki jima je Zagorje neposreden nasprotnik za obstanek v ligj. JANEZ TERBOVC VIKEND POD Sobota, 29. 3. Liga UPC Telemach. skupi-ria za prvaka, 2. krog. Laško: 3a-(orog - Helios (19.30), Šoštanj: Elekua Esotech - Krka (20). Liga UPC Telemach. za obstanek, S. krog, Zagorje - AIpos Šentjur (19), Sežana: Kraški zidar-Rogla Zreče (19-30). 1. B SL. 24. krog. Rogaška • Celjski KK, Postojnska jama -Konjice (obe 19). 1. SL (ž), za prvaka, Ljubljana: Ježica • Merktir Celje (18). 1. SL (ž), za 7. • 12- mesto, DomŽale-Konjice, Kranj: Triglav - Citycenter (18). Natančen tudi z enim očesom Gimnazijec, nesrečnež v avtomobilski nezgodi, postaven fant iz Celja Jan Ostroznik Na fenomena določene vr-sle nas je opozori) trener pri Biljard klubu Celje Robert Adžič: »Imam fanta, ki osvaja medalje z enim očesom I« Gre za Jana Ostrož-nika, dijaka 4. letnika L Gimnazije v Celju. Še vedno je v športnem razredu, pred avtomobilsko nesrečo (prijatelj je zapeljal s ceste) je treniral nogomet pri MIK CM Celju. Zgodilo se je 6. aprila, zaščitna zračna blazina je udarila v oko tako močno, da posledice poškodb niso odpravile niti operacije. BK Celje bo jutri ob svo-jiprviobletnid pripravil peti turnir za prehodni pokal kluba> ki ima svoje prostore na Mariborski cesti. Začel se bo opoldne, nagradni sklad pa je okoli tisoč evrov. Dve bronasti medalji »Biljard sem igral že pred nesrečo, ko sem bil star 14, 15 let. Po povratku iz bolnišnice nisem dolgo zdržal doma. Ko sem prišel v biljard klub, me je l^a sp^ prevzela in začel sem trenirati,» pravi sedaj 18-letni Jan, ki odhaja tudi na drsališče in rekreacijsko odigra hokejsko tekmo s prijatelji, pa Čeprav bi se ji zaradi tveganja moral odpovedati. »Ne zmorem, preveč me vleče,« prizna. Pred dobrim mesecem je imela njegova šola maturantski ples. Janova soplesalka je bila prikupna Ana Vrečar, ki se že ukvarja z manekenstvom; bila sta med najlepšimi pari. »Ha, Jan ni kar tako, Glede biljarda pa: marljiv je in Če bo še imel čas za treninge, lahko postane vrhunski tekmovalec. Jasno pa je, da je na prvem mesrn šolanje. Jan ima v glavi vse raz-čiščeno. Glede na to, kako kratek Čas vadi biljard in glede na njegov hendikep, je odličen,« se vmeša Ad^č. ki ga je Jan enkrat že uspel premagati v devetki na klubskem tumiiju. Kar pa nI mačji k^elj. saj je »Adžo« v svojih najbolj ših časih mešal štrene tudi najboljšim po Sloveniji. Njegov varovanec Jan je na mladinskem državnem prvenstvu osvojil dve bronasti medalji, v osmid in devetki. Na klubski Članski tekmi je bil četrti, na odprtem prvenstvu BK Celje pa je izpadel v Četrtůnalu proti ka- I snejšemu zmagovalcu Erčulju, tako da mu je pripadlo peto mesto. »To ni iigovor!e ze vrsto let zemljišče med Mariborsko In Staro Dečkovo cesto, v neposredni blizini vojašnice. Ne za še eno trgovino Med najgršimi črnimi točkami v Celju je zanesljivo z gradbenimi odpadki in drugo kramo onesnaženo zemljišče med Mariborsko in Staro Dečkovo cesto, tik ob vojašnici. Propadajočo stavbo na tej lokaciji so pred leti podrli, Mestna obč^a Celje pa je takrat (o zemljišče zamenjala za zemljišče ob mestnem mlinu na kompleksu nekdanjih Kovinotehninih skladišč z neko velenjsko družbo. Ta je zemljišče med Mariborsko in Staro Dečkovo zatem prodala CRNE TOČKE Kranjski investicijski družbi (KID), ki je hotela na lem zemljišču sezidati Še eno Hofer-jevo trgovino. V Mestni občini Cdje predloga KID za takšno spremembo prostorskih aktov niso sprejeli. »Razlogov za to je več, predvsem pa standardiziran >škatlast< Hoferjev objekt po našem na to lokacijo zaradi svojih gabaritov in pritlične gradnje ne sodi. K!D smo predlagali» da na tej lokaciji zgradi objekt s pritličjem in dvema etažama, ki je lahko stanovanj* ski ali poslovni, pa tega niso upoštevali,« je povedal vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Silvo Ple-snik. Pred dvema mesecema je KID prišla z novim predlogom. Zgradili bi pritlični objekt, ki bi ga proti Mariborski zaprli z višjo steno, na stiehi objekta pa bi zgradili parkirišče. Za zdaj še ni jasno ali bodo v občini ta predlog sprejeli. »Jasno pa je. da na nas KID pritiska rudi s tem. da pušča zemljišče do konca neurejeno in onesnaženo z gradbenimi odpadki,« pravi Plesnik. In dodaja, da je za odstranitev gradbenih odpadkov» ki se tam kopičijo že vsaj dve leti, odgovoren lastnik, ki bi moral poskrbeti za očiščenje oziroma odvoz odpadkov. BS Foto: SHERPA MODRI TELEFON Pod gradom nevarno? Bralka opozarja na ne* varnost, ki preti s strmega brega celjskega Starega gradu na odseku ceste med parkiriščem igrišča na Skalni kleti ter Pelikanovo potjo. Večkrat vidi na cestišču kamenje, kise ruái od tam, po njenem opažanju grozita tudi večja skala ter pred kratkim podrto drevo. Meni, da lahko pride do tragedije. Mag. Barbara Bošnjak, vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo v Mestni občini Celje odgovarja, da so omenjena opažanja bralke posredovali vzdrževalcu cest VOC Ce- lje. Na tem odseku so večjo skalo že odstranili. Ob cesti, kjer je bila postavljena zaščita, so teren počisti h, do konca tedna pa bo zaščita ponovno obnovljena. sporočajo iz občinske stavbe. BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/S69-S81, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-2S-190. PORTRET TEDNA ROK STRAUS At^eHO/ zM^otnUcet/- #18 Zac«tki Nogomet sem içrati s setfmimi IcK v NK Maribor. • k^ serr igtđl do 16. Naio sem za «no leto odšel v NK \zc\i Argeia, Kanero $«m »dd^jevđl v Italiji (fC . U«s$jnaK k^er sem igraitiveleti. V rem inu sem bil kor } posojeni igralec v itâliiamhh klubih. V itmi 2007/som podpisal pogodbo i NK Ceíjo. Klubi do s«daj Kaj çot Na) Qol sem dosegel kot posojeni igralec y italijsnskem Idubu Brescia ^e oa drugem nastopu. ,1 Kaj veselje le s^mo pranje nogometa m vse, kdr je povezano z njim, mi je vnef^ U\û Je ludi vsaka lekma posebno do2čvetje. Il IKajzâbst Poškodba kolena pn iestnajstih letrh. Uspehi Df^avnl prvak s stare^úmi deiki v H Manbor, s kadilsko ekipo v NK Maribor uvrstitev na evropsko, nato po r)a $vetovno prvenstvo KlKč turnir. Nastopi 1 nastop v l.SNL Najbolj SI želim zr^ravja icr cim viijouvrsuiev $ Celjem. Ker sem šele zacel igrati v Celju, publike k ne po^nam dobro. Ampak» do seda) naredili turne p02itjven vns. Stanovanje StOTUjemprisiaršlhvManboru. liS* Poleg igranja nogometa« ki mi je r^^ćje veselje, rad igrdm ludi mali no9omet, drugače pa se naiveč ^ ukvarjam z računalnikom in Igram playstatlon. Ljubezen /a, ljubezen je, Imam punco, s katero sva skupaj 2e tri leta. Občasno me spcemlja tudi na leíunah. Clasba.^lm & )Car se ttče glasbenega oktisa, poslušam vse zvrsti, ^ največkrat st^ii jugo rock. Od filmov pa najraje gledam komedije« kot sta filma Butec in Butec t^ Siiper hudo. Prosti ćd$ V proďem času rad hodim v <(ino ali u ogledam kak^n film kar doina, veliko prostega Im pa posvetim punci terpf/iateljem. • , — l'.àtV. CVETOČA POMLAD Rajski otok po cunamiju T\irkizno morje, bele peščene pláže in neprehodni tropski gozd v osrčju otoka ... Sliši se kot stereotipen opis rajskih otokov. Pa vendar ga ni mogoče opisati drugače. Koh Phi Phi je popoln tropski otok. Le ime ima malo smešno - izgovori se namreč »Pi-Pi«. Otočje Phi Phi leží v An-damanskem morju na JZ Tajske. Vse nastanitvene kapacitete so na večjem otoku Phi Phi Don. Manjši Phi Phi Leh je od leta 1983 zaščiten naravni park, zato je ostal ne-poseljen in nedotaknjen paradiž- Nekatere posege so lokalne oblasti dovolile filmskim ustvaijalcem, ki so na otoku posneli film The Beach (Obala) z Leonardom DiCa-priom v glavni vlogi. Uspeh filma je povečal zanimanje za otok in pospešil razcvet turizma. Koh Phi Phi je poslal ena najbolj obiskanih destinaci) med tajskimi otoki. Borba ta turiste v dveh urah vožnje premaga trajekt, poln predvsem mladiiï popotnikov iz kraja Krabi, približno 40-kilome-trsko razdaljo in se zasidra ob osrednjem pomolu vasice Ton Sai na otoku Phl Phi Don. Včasih mirna ribiška vasica je danes turistični center otočja. Takoj se začne borba lokalnih vodičev, da bi v svoj hotel, hostel, bungalov, pripeljali novega gosta. Prenočišč je dovolj, vendar se tudi v glavni sezoni, ki traja od začetka novembra do konca aprila, borba za obiskovalce ne zmanjša. Na otoku ni cest, ni avtomobilov ne motorjev, zato je edini način Poglsd z razgledne točke na vasico Ton Sai. Decembra 2004jo je cunami skoraj popolnoma uničil. potovanja hoja ali vožnja s kolesom. Alternativa za daljne razdalje je le Se najem vodnega taksija. Previdno sem izstopUa s trajekta. si oprtala nahrbtnik, se prebila mimo nadležnih prodajalcev nastanitev in jo ubrala peš sama poiskati primemo prenočišče- Na robu vasi sem našla hostel z imenom Skala. Bi] je blizu središča dogajanja in še ugoden po vrhu - za približno 3 evre na dan v dvoposteljni sobi mi je nudil vse. kar sem potrebovala. Otok ponuja tudi aktivnosti, kot so potapljanje, plezanje po klifih ob obali, izposoja kanujev in izlete na sosednje otoke. V centru vasi so strnjene stojnice s hra- no, trgovine z oblačili, nakitom in knjigami iz druge ro-ke» intemetne kavarne, predvsem pa je ogromno šol za potapljanje in masažnih salonov. Ne da se izogniti klicem domačink v polomljeni angleščini: »Cuspaa, a bi maa-saaaažoo?« Razgledna točka nudi osupljiv pogled na ves otok in to le za borih 15 minut hoje na 186 metrov visok vrh otoka. Malce več časa vzame hoja na drugo stran otoka po zaraščeni poti skozi tropsko goščavje. Pravo poplačilo za pot skozi džunglo je cilj: osupljivo lepa bela peščena plaža in skok v prosojno mo-drozeleno morje. Tako sem večkrat ponovila preverjeni scenarij - le da v različne smeri otoka - in dosegala vsakič lepše plaže. Cunami je spremenil otolc Presunljiv je spominski park žrtvam cunamija, ki je 26. decembra 2004 spremenil usodo otoka. Glavno vasico Ton Sai, ki leži med dvema zalivoma» je uničujoči tri-metrski val dosegel z dveh strani. Na drugi strani je zaliv Loh Daium oblila voda v viširu 6,5 metra. Uničenih je bilo približno 70 odstotkov zgradb. V času amamija je bilo na otoku približno 10.000 ljudi. Ocenjujejo, da je bilo mrtvih okoli 4000. Obnovitvena dela Še vedno po- Raj sredi Andamanskega morja. Turkizno morje in bele peščena plaža v nlivu Haad Yao na otoku Phi Phi Don. m fmicom J.tt IZLCTMikCWA TUCJ6TI<5NA AC&HCUA Ailctrnvs 20,3Q00 Celfe; leL: *386 03/428 75 00. rpolta: ita.MljsMstnik.si www.KzfetnilLci: poslovalnka tal.: 03 $71 7115. HUt. ítt JAl«e^i2latDik« • BUDIMH^A 26,-27.4., 24.-2S.5. (zagotovljeno) • UMRAD 26.-27.4. • BlUOM119.4. • mJTVICC 14.6. • DU»AJ264.*eARDAIJUÍD{Qdhodívseko soboto) 12.4. (zagotovljeno) - SKANDINJIVUA DO NOHDKAM 6.-2Û.7.20Û8 KRATKI ODDIHI: POREČ htJ PAREOTIUM, paket 3 dni polp U od 65 EUR/os -do 25.4. • MEDUUN htl BELVEDERE 3 dni polp. 88 EUR/os. • PULAhti HISTRIA 3 đni polp. 120 EUR/osebo • 1.MAJ V UMAGU. htt ADRIATIC 3 x polp. TT, bogata dodatna ponudba -74 EUR/os • bogata ponudba apartmajev {Polynesia in Stella Mans) * t. MAJ V POREČU, hti DELFIN, htl LAGUNA MATIAADA in htl PARENTIUM - ugodne cene • bogata ponudba apartmajev (Ugun&Bellevue In Astra) • 1. MAJ V PUU htl HISTHIA in htl BRIONI • !. MAJ V MEDliUNU mi BaVEDERE in M MEOUUN ) I. 4. 2008 ob 20 Uf\ v Zdravilišče laiKo. Izbor jedi z okušam pomlsdl. gost veccrs P€TAR 6RAŠ0. predstavitev fínatistk Miss spona Slovenije 2006 in vneli riimi, ki 2a?ibi>ejD v plc$. lnform9Ci)ť in rrzeivacqe: 03 7345 3 22 tif ZDRAVILIŠČE LAŠKO BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE tekajo. Vzpostavljen je alarm-msistem, postavljene so table, ki opozarjajo na varnostne ukrepe, označene so tudi poti zâ umik na viSje ležeča območja v primeru ponovne katastrofe. Ob večerih oživijo restavracije in bari ob in na plažah. Prve napolnijo od popoldanskih izletov in aktivnosti utru-jeni starejši turisti, druge zabave željni mladi z vsega sveta, Cene na otoku so višje kot na celini, saj je potrebno vse stvari na otok pripeljati s čolni in ladjami, vendar za večino popotnikov to Še vedno pomeni smeSno poceni blago in storitve: sok stane približno 40 centov, pivo pol evra, ura masaže osem evrov. Če bo otok ostal raj. bi ga $e kdaj obiskala. Pa nekako dvomim v to. »Sedaj je vse dražje. 1\jdi ljudi je več. Cunami in film sta ga spremenila,« mi je razložil prodajalec, ko mi je izročil vstopnico za trajekt nazaj na celino. Morje je bilo mimo. Nahrbtnik na ramah je čakal na novo pot. tanja Cetina POiETNA POTOVMJA • NASMBW norovna čudeso, trekirigi, koponie ISLANDIJA www.ta-no$meh.com 1 041/657'626 tSdf^ t600€ SKANDINAVIJA 22tínl 680€--kampiranje 19 dni IPHS lr> 5 ve k S€ ve» dotekn«? tjruu TUmZIJfl Hammamet Yasmine HOTEL SAPHIP VILLAGE*«* pol, 7 dni, Oil 329 EUR EVROPn t6suiiji. 29.1. mm. 4 4. mtklma. wst^mt l&l. cikous lahl 11.4 AN^AI.h^JOOS «ZAGOTOVLJENI Korzika-Sardfnija. 29.4.. e tfnJ. 437€ ftl>ofltd3m-Lelpz}g. 26.4., S dni. 31SC Zlata Praga in gradovi južne Ceike, 1.5,, 3 dnl.1S2€ Rt9«nsbirnhWalhalla-Pss&au, 2.1,2 dni, 182C SU^ER ŽUR ZA l.ttAJ: Vte*6(è«vfr^n«!and Dahnati, 304., S dni. 2m KRAJŠI ODDIH ZA 1 .MAJ t« od 6H V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2006 • POKLIČITE ZA KATALOG fimall:infû^Dût6twh^L www, Doteouh.si p lazilo na v&č: oûaûkov Trg Celjskih knezov 9,3000 Ceije; t: 03 713 23 00, f; 03 713 23 03 Eno najčistejših termalno -mineralnih vod v Sloveniji ima v bazenih od 27^C do 36«C, njeni telesu prijaznj učinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalija, magnezija, kalcija, sulica in hidr ogenkarbonata. ♦ V mazalnih bazenih sc lahko sproščate na ležečih, stcnsidh in talnih masažah. Vodni slapovi, topovi in cirugc vodne atrakcijc omogoŽaj o sproščeno u živanje. ^ Vsak dan Vas vabimo na ^mnastiko v vodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsakdan od 09.00 ure do 20. 00 urc> sobotah do 23.00 ure, ka smo za Vas pripravili nočno kopanje. ^ Savna in solarij sta odprta od 14.00 ure do20.00 ure in ob sobotah do 23.00 ure. 22 KRONIKA novi tednik Kmalu sojenje za umor Domnevni morilec Velenjčana Matjaža Volka Nenad Mirovič čaka na sojenje v priporu - Gregor Britovšek: »Nikogar nisem napeljeval k umoru!« že od lanskega septembra je v celjskih zaponh 28-letni Nenad Mirovič» ki so ga v Slovenijo pripeljali iz Avstrije, kjer $o ga prijeli na podlagi mednarodne tiralice. Mirovič na] bi marca 2002 v bližini Žal v Ljubljani hladnokrvno ustrelil takrat 25-letnega Matjaža Volka iz Velenja, njegovo truplo so naáli dan kasneje mimoidoči. Vse iniorma-cije o domnevnem morilcu, ki so jih v preiskavi zbrali celjski in ljubljanski krimi-nalisti, so kmalu pokazale na Miroviča, a se je za njim v dneh po umoru zabrisala vsaka sled. Mirovič naj bi se sprva skrival v Srbiji, nato naj bi odšel v Avstrijo. Tam naj bi po neuradnih podatkih delal v nekem gostinskem lokalu. Ker naj bi zabredel v posle z mamili, so ga prijeli policisti. Ko so ugotovili, da je za njim razpisana mednarodna tiralica, so se povezali s Slovenijo in ga pripeljali sem. GJede na možen vzrok umora Velenjčana so kriminalisti napeljevanja k umoru nekaj dni po tragediji obremenili 3D-letnega Gregorja Bri-tovška izTopoIŠice, drugače tudi Volkovega znanca, V. ozadju naj bi bila goljufija z avtomobilskim poslom, saj 3(Metni Gregor Britomk: »Če bi imel slabg vest bi pobegnit ze zdavnaj.« naj bi mu Britovšek za 12 tisoč evrov iz Nemčije priskrbel dva osebna avtomobila, vendar s kupSjo ni bilo nič. Britovšek trdi. da mu je večino denarja vrnil in da ne gre za nobeno napeljevanje k umoru. Na celjskem sodiš- ču se je pred leti BrilovŠku že začelo sojenje, grozila mu je kar 30-letna zaporna kazen, toda ker takrat ni bilo ključne priče-in hkrati domnevnega morilca Nenada Mi-roviča - se je sojenje ustavilo. Kot smo izvedeli, naj bi se začelo v kratkem, točen da tu m obravnave še ni znan. Po opravljeni preiskavi zoper Miroviča zaradi umora bo sodišče njegovo sojenje zdaj združilo s sojenjem Bri-tovšku. Slednji, ki je v priporu presedel slabi dve leti, pravi, da komaj čaka, da se sojenje vendarle začne, da bo lahko dokazal svoj prav. Po umoru smo se pogovarjali tudi z Matjaževim očetom Jožetom Volkom, ki je bil popolnoma zlomljen ob izgubi edinega sina in nezadovoljen s sodnim procesom. Še danes meni, da je Britovšek vpleten v umor in od tega ne odstopa. »Za Matjaža sva vse naredila, živela sva zanj. Hiša je zdaj ostala prazna,« nam je takrat razlagal. Na drugi strani Britovšek trdi, da nikakor ni povezan z umorom: »Verjamem in vem, da je to tragedija, ki njegovim staršem povzroča neznosno bolečino, toda jaz nisem nikogar napeljeval k umoru! Na prostost me iz pripora sprva niso spustili, češ da sem begosumen. Če bi imel razlog, potem bi pobegnil, preden so mi naprtili te očitke.« Večino denarja naj bi Volku vrnil v nekem lokalu, kar naj bi videl tudi nek velenjski policist, ki na sodišču tega ni Umorjeni Matjaž Volk povedal, iiàl Britovšek, Toda Matjažev oče tega ne verjame. »Nekaj denarja, ki sem mu ga ostal dolžan, naj bi mu vrnil z uslugo, ker naj bi šel z njim v Domžale k nekemu zruncupo njegov denar. Ponujal mi je še nek posel z zlatom v Italiji. Nisem želel tja> ker sem sumil, da gre za nelegalno zadevo. Ker bi potem denar lahko vrnil šele čez nekaj dni, mi je dejal, da si rok ne bo mazal z mano, češ da bodo denar izterjali drugi. Z Mirovičem, ki sem ga spoznal v Celju, sem se zato dogovoril, da je moj zaščitnik, v zameno pa je zahteval posojilo za plačilo najemnine. Naročil sem mu, naj Volku pove: >Pazi, kaj boš delal s tistim, kar si mu obljubljal, da boš pošiljal nanj izterjevalce.« Ni bilo nobenega govora o pretepu ali umoru!« Toda Miroviču je izročil pištolo. Zakaj? »Res sem mu jo dal. Toda pokvarjeno! Da pištola ni delala, je potrdila tudi ena od prič na sodišču! S pištolo, ki sem mu jo dal jaz, ker je dejal, da jo potrebuje zaradi neke d nage zadeve, ni mogel nikakor streljati,« trdi Britovšek. Z Mirovičem naj bi se slišal še kasneje, ko so o tem pisali tudi časopisi. Takrat naj bi mu dejal, da naj prevzame odgovornost. Če ima prste vmes, sam pa da bo policiji povedal, tako kot je bilo. Britovšek se Mirovičevih navedb na sodišču ne boji: »Imam čisto vest.« Da se bo sojenje, ko naj bi se pokazala resnica, kmalu začelo, pričakuje tudi Matjažev oče. Verjetno je nekoliko lažje zdaj, ko so prijeli domnevnega morilca njegovega sina, toda bolečina ješe vedno prehuda; »Ravno 19. marca je minilo šest let, odkar ga ni več.« Na sojenju, ki se bo zdaj torej začelo znova, bo treba spet za slišati številne izvedence, med drugim tudi ba-listične stroke, saj bodo skoraj zagotovo kar nekaj Časa namenili vprašanjem glede pištole, s katero naj bi Mirovič ustrelil Volka. Glede na to, da so Miroviča prijeli in da na sojenje Čaka v priporu, je domnevati, da zdaj obravnav ne bodo toliko vlekli ali celo prekinjab, ampak se zna zgoditi hiter razplet sojenja. Zagrožena kazen za napeljevanje k umoru in za umor je enaka - in najvišja 30 let zapora. Kakšna bo sodba in ali je sploh dovolj dokazov zanjo, bo torej znano kmalu. SIMONA ŠOUNIC Slika domnevnega morilca Nenada Miroviča, kot jo je ob tiralici pred leti objavila policija. Psa pomorila kar 21 ovac! Podivjana psa ovcam grizla vratove kar v hlevu - Ovce so bile plemenske in breje - Tri so še hudo poškodovane Minuli torek popoldne je kar 21 ovac krvava smrt doletela v hlevu Aleksandra Bezgovška v Poláni pri JurkioŠtru na območju Laškega. Psa sta ovcam pregriz-nila vratove in krvoločno pomorila krepko već kot polovico drobnice na ekološki kinetiji. Gre za enega večjih tovrstnih primerov na Celjskem v zadnjem Času, kjer je videti» da je divjanje spuščenih psov že praksa in ludi značilnost e teh krajev. Q Kot da ne bi bilo res, a je: poleg O nemškega ovčaijajepri pomoru ovac ■ v S' O g o S ® m 0 k 1*0 je sicer že drugi takšen primer napadalnih psov v marcu. Dva večja psa sta pred dobrimi tremi tedni ogrožala promet na avtocesti in ljudi na območju Medloga pri Celju, nakar so morali posredovati policisti, ki so napadalna psa ustrelili. Takrat so ukrepali tudi zoper lastnico psov, ki se je na celjski policiji po nekaj dneh oglasila sama. Pomorjenihje bilo 21 ovac. poma^ maltežan! Tipičen dokaz, da je tudi tako majhen pes resno nevaren. Kako Sla prišla k Bezgovško-vim naravnost v hlev, ni znano, a jasno je, da je moralo biti divjanje psov ogromen šok za več kot 30 ovac. »21 sla jih pomorila, tri so hudo ranjene. ena od teh sigurno ne bo pre- živela,« nam je povedal Aleksander Bezgovšek. Da je nekaj hudo narobe v hlevu, je opazil ob prihodu domov in psa tudi zasačil ter ju zaprl v hiev ter poklical policijo. Psa so že odpeljali v zavetišče za živali Zon-zani v Dramljah. Ovce, fá so imele smrtonosne rane na vratu, je odpe- ljala veterinarska služba. »Nismo vedeli, ali sta bila morda psa okužena, lahko bi imela steklino,« pojasnjuje Bezgovšek. Za nameček so bile ovce plemenske, breje ter na ekološki kmetiji. »Zato je škoda toliko večja,« še doda lastnik, čeprav je o njeni višini Še prekmalu govorili. Vmes naj bi se sam (ali pa ga je našla policija} javil lasinik psov. Neuradno naj bi bil menda z območja Blatnega Vrha. Zakaj sta bila psa izpuščena oziroma prepuščena sama sebi, policija še ugotavlja. Skoraj zagotovo pa bodo lastnika kaznovali. Pasji pomori živali na oašem območju niso nič novega. Vsake toliko časa pod pasjimi zobmi končajo srne, kar predstavlja pereč problem za lovce. Spomnimo na primer iz okolice Ponikve pri Grobelnem, kjer je domaČ pes, drugače priden in poslušen, v ograjenem sadovnjaku napadel in raztrgal smo. Enako se je zgodilo tudi na območju Braslovč, kjer so našil srnice, ki so jih poklali potepuški psi. V tem primerih gre večinoma za pse, ki jih lastniki proti večeru spustijo v naravo, vendar se v njih prebudi lovski nagon in začnejo preganjati smjad. Podoben primer je bil tudi v Vinski Gorici pri Lembergu že pred leti, ko sta dva pasja klavca prav tako napadla več ovac, ki so raztrgane ležale vmlakah krvi v300-metrskem krogu v ograjenem prostoru. Kazru za lastnike psov niso majhne, dejstvo pa je, da je takšnih primerov veliko, le da javnost zanje ne izve vedno. SIMONA ŠOLINIČ Lovci z več območij Celjskega, s katerimi smo se ob pripravi tega prispevka pogovarjali, opozarjajo občane, naj imajo pse privezane. Ker naj bi se pred 14 dnevi na območju Dramelj pojavila lisica, okužena s steklino, opozarjajo tudi, naj imajo lastniki pse budno pod nadzorom. da ne bi prišlo do prenosa bude bolezni na psa in nadalje na Človeka. m AKTUALNO Za vinjeto pet kav Uvedba vinjet naj bi na avtoceste zvabila čim več državljanov in tujce prisilila k vzdrževanju in gradnji naših cest - Tovornjaki na ABC-stezah ANKETA s 1. julijem bomo vozniki za plačevanje cestnine na avtocestah začeli uporabljati vi-ojele. Kupiti jih bo mogoče že po 15. juniju. Najceneje se bodo po avtocestah vozili motoristi» ki bodo za vinjeto odšteli 27t50 evra. medtem ko bodo morali vozniki osebnih von\ za letno vinjeto odšteti 55 in za polletno 38 evrov. Kljub vinjetam bodo cestninske postaje ostale, a vožnja mimo n j ib bo hitre jâa, čeprav zaradi ozkih cestninskih stez še vedno upočasnjena. Tovor-nj^ bodo cestnino še naprej plačevali kot zda), in sicer z ustavljanjem na ABC-stezah. Nekateri menijo, da naj bi vinjete končno uvedle pravičen sistem, saj bodo pocenile vožnjo tistim, ki avtoceste pogosteje uporabljajo, in podražile prevoz tranzitnim voznikom. ki bodo plačevali več za koriščenje naših cest. Spet dni-^ menijo, da je edino pravično in optimalno elektronsko cestnin jenje. ki naj bi za osebna vozila vstopilo v veljavo čez dve leti in za tovorna vozila že poleti prihodnje leto. Mnogo je tudi pomislekov, dâ bo uvedba vinjet voznike nepravično udarila po žepu» ne giede na 10» koliko se kdo vozi po avtocesti. in se bo skrb za naše avtoceste v veliki meri prevalila na tujce. Vsi na avtocesto Na ministRtvu za promet želijo z relativno nizko ceno vinjet pritegniti čim več državljanov, da bodo v čim večji meri uporabljali avtoceste. »Če stroške za letno vinjeto delimo z 12, 10 znese manj kot pet evrov na mesec za neomejeno vožnj o po vseh avtocestah po Sloveniji oziroma pet kav,« so slikoviti na ministrstvu. Ob tem tujcem, kot je to praksa v nekaterih drugih državah, z eno- ali desetdnevnimi vinjetami, naj nebi dali možnosti izbire. Krivico naj bi vinjete storile tudi tistim državljanom, ki avtoceste redko upo- rabljajo, in jih prisilile v nakup, saj bodo nujne tudi na hitrih cestah, to je vpadnicah v mesta in obvoznicah. Vlada je izračunala, da naj bi avtocestne nalepke prinesle 20 milijonov evrov več denarja kot doslej, prodali pa naj bi približno 800 tisoč letnih in 2.5 milijona polish vinjet. Kot pojasnjuje tiskovni predstavnik prometnega ministrstva Damijan Križnik, bo na podlagi sprejetih sklepov vlade o uporabi vinjet pr^agan Zakon o javnih cestah, dokončno pa naj bi vinjete »požegnali« v parlamentu. Na vladi pri tem ne vidijo težav, da v treh mesecih zakona ne bi sprejeli. S tovornjaki po staram Za voznike tovornih vozil ostaja cestninjenje enako kot do zdaj, torej z ustavljanjem. Namenjene jim bodo cestninske steze na desni strani cestišča, tiste, ki so zdaj namenjene ABC-cestninjenju. Z vinjetami je po besedah predsednika sekcije za promet pri Območni podjetniški zbornici Slovenije Petra Piška ugodeno želji prevoznikov po pre-točnosti in bolj smotrni porabi goriva. »A edino pravično plačevanje je elektronski sistem.« Tovorna vozila za prevoženi kilometer na na§ih avtocestah plačujejo od 0,18 do 0.20 evra, medtem ko je cena v Nemčiji od 0,12 doO,Í4 in v Avstriji od 0,15 do 0.28 evra. Nekateri zato menijo, da je slovenski cestninski sistem za tovorna vozila v primerjavi z nemškim ali avstrijskim zelo poceni in bi zato od tovornjakarjev, ki smo jim lani pobrali za sto milijonov evrov cestnin, morali pobrati še vsaj petkrat več. Dars naj bi poskušal cestninske postaje čim prej umakniti. Po 1. juliju naj bi dvignili vse zapornice in septembra odstra-nih otoke, na katerih stojijo kabine. Promet naj bi bil na Od Celja do Ljubljane boste ceno letne vinjete porabili v približno devetih vožnjah. Stroški vinjet so ocenjeni na 8 milijonov evrov, kdo jih bo tiskal, zaenkrat še ni znano, v igri naj bi bO tudi celjski CeUs. stezah zmanjšan in opremljen s signalizacijo, uporabo vinjet pa bo sprva nadzorovala policija. Po besedah delavskega direktorja Darsa Alojza Ra-tajca zaradi vinjet ne nameravajo odpuščati delavcev na cestninskih postajah, saj naj bi to delo že zdaj opravljalo večinoma 300 študentov. »Ostalih sto zaposlenih bomo prerazporedili na druga delovna mesta in nekaj teh jih bo ostalo na cestninskih postajah.« Preslisane konjiške pobude Uvedba vinjet v predvolilnem Času za mnoge pomeni politično nabiranje točk, ob tem pa ne moremo mimo tega, da so prebivalci Slovenskih Konjic že vse od leta2004 opozarjali na nepravičen sistem cestnin in v protestni peticiji zaradi nepravičnega sistema cestninjenja zbrali več kot sedem dsoč[^pisov. Brezplačna vožnja po avtocesti po vsej Savinjski dolini vse do Dramelj jih poslavlja v neenakopraven položaj, saj jih vožnja do Dramelj ali Slovenske Bistrice stane 1,25 evra. Nikamor torej ne morejo brez plačila cestnine. Zahtevali so ukinitev cestnin, a so še pred dvema letoma naleteli na gluha ušesa države in Še pred tem pravico iskali na sodišču in se zavzemali za elektronsko cestninjenje kot edino pravično. To plačevanje cestnine jeza razliko od vinjete zasnovano na dejanski uporabi avtocest, medtem ko vinjeta temelji na dovoljenem časovnem obdobju koriščenja. Nekdanjemu konjiškemu županu in koordinatorju delovne skupine za spremembo sistema cestnin pri Skupnosti občin Slovenije Janezu Jazbecu se korenite spremembe v tako kratkem času zdijo izjemno zanimive. «Več let smo opozarjali na neenakopraven položaj, ekološlú in ekonomski vidik. Toda Sele zdaj je nekdo močno spregledal in našel dovolj politične volje.« Jazbec sedanje prehodno obdobje vinjet osebno ni zagovarjal kot optimalno rešitev, je pa njihova uvedba vsekakor pohvalna in boljša od sedanjega sistema. MATEJA JAZBEC Za ene dobro, za druge slabo Letos bo mogoče kupiti le polletno vinjeto in letno šele z začetkom prihodnjega leta. Domačini in tujci naj bi kupili približno tri milijone vinjet, kar na) bi upravičilo njihovo ceno. Ali bo uvedba vinjete pripomogla k pravičnejšemu plačevanju cestnine ali pa bo z enako ceno vinjete udarila vse uporabnike ne glede na to, koliko se kdo vozi po avtocestah, smo preverjali na naših ulicah. Ibrahinil Rizval iz Celja: »Dobro je, da bomo v Sloveniji imeli vinjete, saj jih imajo povsod. Zdaj ne bo več treba ustavljati pri cestninskih postajah in plačevati. Jaz po avtocesti vozim zelo pogosto, zato mislim, da bo zdaj veliko bolje. Do zdaj je bilo treba vedno čakati in s seboj si moral imeti drobiž,- zato bo veliko lepše» če bodo uvedli vinjete. Za tujce bo zdaj pri nas isto. kot je za nas, kadar gremo na primer v Avstrijo. Do zdaj smo vinjete kupovali le mi, zdaj pa jih bodo rudi drugi pri nas. Mislim, da Je predlagana cena pri nas v primerjavi zdrugimi državami primerna.« Metka Krajne iz Celja: »Predlagani način uporabe vinjet ni najbolj pameten. Vinjete bodo predrage za tiste, ki malo uporabljajo avtoceste. Za voznike, ki jih uporabljajo vsak dan, pa bodo preveč poceni. Meni se na srečo ni treba velikokrat peljati po avtocesti. Če pa bodo uvedli vinjete, je sploh ne bom več uporabljala. Raje bom vozila po stranskih cestah. Mislim, da bo to počelo veliko ljudi in bodo zato stranske ceste preveč obremenjene. Tudi tuji voznilci ne bodo vedno hoteli kupiti vinjet in bodo raje uporabljali lokalne Za mnenje smo vprašali tudi avtoprevoznlke, ki bodo cestnino plačevali po starem na ABC-stezah in elektronsko cestninjenje začeli predvidoma prihodnje poletje. Stane Košir z Ljubečne: '>Čepravbodo uvedli vinjete, bomo mi še vedno čakali na cestninskih postajah. Dobro bi bilo, če bi imeli vinjete tudi za tovornjake. Vendar bo vseeno nekoliko bolje, če jih bodo imeli vsaj osebni avtomobili, saj bo tako manj gneče na cestninskih postajah. Zdaj cestnino plačujem s kartico. Mislim pa, da se z uvedbo vinjet obremenjenost cest ne bo zmanjšala, saj je tovornjakov vsak dan več. Že zdaj bi morali uvesti satelitski sistem cestninjenja.« Radovan Boris iz Trebnjega: »Dobro bo, če bodo uvedli vinjete za osebne avtomobile, vendar bi si želel, da bi jih imeli tudi za tovornjake. Mogoče bo zdaj nekoliko bolje, saj ne bomo zapravili toliko časa na cestninskih postajah. Vendar se veliko ne bo spremenilo. "Hjji vozniki, ki bodo prišli v Slovenijo, se najbrž ne bodo znašli, dokler ne bodo spoznali novega sistema. Menim, da je predlagana cena vinjet za tiste, ki se pogosto vozijo po avtocesti, ugodna.« MJ, KŠ. řoto: KATJUŠA ' AdriaticSlovenica Z^p/arovatAA družba dd * û&nca Skupine KD Oreup âs ceste.« it 25 • 28. marec 2008 ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d. je sodoDna, dAiga na|već)a spVsšna skrvenslo zavarovalnica z bodalo in kakovostno çocoAc zavarovanj. Već kot pot mii^oiv ^svaovancori želimo nudili odKne ZBvaroveine storttve. najbo^ dodatne ponijdbo in svetovanje, će ielde svoje oridoOli&no znanje razvi|ati in ga uporabni pn reSevsnju zahtevnih strokovnih nalog, se nam pfidfu&te v u 18.00 i^otivaJjada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžefem Dežanom • Andraž Hribar, 23.00 YT Label. 24.00 SNOP (Murski val) Dekle, ki ima vedno ladnjo besedo Predvsem ste si jo v dveh letih, kolikor simpatična in nekoliko navihana temncn laska poseda pred mikrofonom v studiu Radia Celje, zapomnili po značilnem glasu. Tisti, ki ste jo Imeii časi osebno spoz* nati (govorim predvsem o moški popula-ciji), za kar imate veliko priložnosti, saj zadnje Čase na terenu fizično koordinira odmevno akcijo naše medijske hiše, pa zagotovo tudi po stasu. »No, Tanja, daj, opiši se,« so besede, s katerimi jo čisto 2;ares utišam, kar se sicer le redko zgodi. Tanja Seme je pač po več kot desetletju radijskega dela nekoliko profesionalno deformirana. Ne boste je dobili na »levi no^«, vedno zna izstreliti odgovor, kar dobro vedo tudi največji provokatorji. To ne pomeni, da ne zna prisluhniti, še posebej v oddaji Prepletanja, ki jo pripravlja vsak Četrtek. V njej s poslušalci razrešuje takšne in drugačne človeške stiske, vsakdanje težave in nesoglasja. Nabrita voditeljica zna z izvirnimi vprašanji v majceno zadrego spravili še tako velike zvezde slovenske glasbene scene, saj je večinoma »glavna« za sredin radijski Pop Čvek. Se pred tem se lahko ob sredah do solz nasmejete, ko v studiu pred mikrofoni iz oči v oči sedi s Petrom Zupan-cem. Oddaja Filmsko platno je ravno zaradi njunih iskrivih dialogov postala ne zgol) oddaja, v kateri predstavljamo filme, ampak urica, ko lahko dodobra okrepite smejalne mišice, V uredništvu nas je strašno skrbelo, da se Tanja ne bi preveč »zasedela« in uporabljala zgolj govorne mišice. Izziv je z veseljem sprejela, zato zdaj vsako sredo nabrusi pete in z vozičkom raziskuje poti ter stranpoti super-marketa v Planetu TliŠ. Samo za poslušalce Radia Celje, ki jih razveseljuje tedensko nakupovanje brez denarnice; saj veste, Do polnega vozička brez mošnjička. Tanja se je na akcijo resno pripravila in že podira hitrost- tíá. -y í^ r ne rekorde, a kako bo z rekordi glede zneska nakupovanja brez mošnjička, je odvisno od vas. Le tega, kdo je njen kondicijski trener, nam Tanja ni hotela izdati. Tbdi sicer je nekoliko skrivnostna. Glede starosti, na primer, kot se za dame spodobi, pri čemer tisti, ki jo dobro poznajo pravijo, da jih kaže krepko manj, kot jih Šteje. Lep kompliment, kajne? In fantje, na vašo žaJost je naša Tanja že oddana. Pred časom si je z izbrancem uredila tudi novo domovanje, zato v šali pravi: »Hmelj me spremlja na vsej živ-Ijenjsld poti! Rodila sem se v doJini, kjer raste, zdaj živim v mestu, kjer iz njega varijo pivo.« Sicer pa se boste o vsem skupaj, predvsem o Tanjinem temperamentu, najbolje prepričali, Če boste preklopili na frekvence Radia Celje. Če boste zelo pridni, vam morda uresniči še kakšno glasbeno željo. Do takrat pa poskusile razrešiti njen Življenjski moto: »Če mislite, da vam bo uspelo, ali če mislite, da vam ne bo uspelo, v vsakem primeru imate prav.« PM, foto: KATJUŠA Najhitrejši sliicar Jože Napotnilc Jožeta Napotnika prijatelji poznajo kol najhitrejšega slikarja. Je mojster velikih platen, saj je med drugim na platno, veliko 30x20 metrov, narisal Trško goro za koncert Lojzeta Slaka na Otočcu. Letos je praznoval 70 let in je dobil nagrado častni vitez dobre volje. Njegovi življenjski zgodbi boste lahko prisluhnili 10 nedeljo ob 10.10 na Radiu Ce-(je. Gremo v Ukrajino! Ustaljena ekipa Radia Celje vas bo co soboto ob 11.10 popeljala v največjo državo Evrope. Svojo samostojnost je po dolgih letih dobila Šele z razpadom Sovjetske zveze, čeprav bo potrebovala Še kar nekaj časa, da se bo po desetletjih komunistične diktature postaja na noge. Mogočna Ukrajina se v dnevnih novicah po svetu v zadnjem Času znajde zaradi naftne krize, zagotovo pa se še spominjate t. i. oranžne revolucije. S poskočno zmagovalko Evrovizije na Čelu. Nismo pozabili na slovito zgodovino ter na to, da je ogromna zakladnica ljudske kulture. Več o Ukrajini, seveda tudi tokrat s številnimi sogovorniki, že to soboto na Radiu Celje. TUJAlfSraCA I SOMHHNGRIGHr-WESnH {5) 1 €KASn6PA\e«!S-ADa£ (3) a hCRCr-DUFFY (2) 4. DAYUafT-miYRCMUNDFEAT TRAVISMCCOY (6| & BE(K-MCHa£CHRlSCTTÏFEAT. mUAM (S) 6. CANT SPEAK RENCH-»RLSALOUD (3f 7. HÛME-[kUJ6Hm (1f 8. BCTTERINTIME-LHMALEMS (4} A SHOUT-DOmAtfWlS (2) ia INNOCENCE-AVRIL lAVl^E (11 DOMAČA liSTVICA l VTU^NAJVZAME- ORaGJRraGAZAmJOt£STVH»: 4MiNaTES- MAXNNAflJUSTINTlUBERlAKE vmm-cmmm PREDLOGA ZA DOMAČO tiSTVICO: SANJAM-GMAflNtôER ASPIRffV-SONS Nigr^ca: Miens K^tna. LKca Milke Kenruve45b.Cerie Zoran Ptesnik, BfstDv Voiniak 73, Celje Na^ajencâ dvigneta kases^UicpodafjB ZKPRTVS. nd oglasnem wktellui Radia Csli& Ustvico 20 VTDfih îehkD pođuiate vssfco soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKIKSp4u$ t. ZAKAJMIIHKAŠNASRCE-ČAH (S) I PREm$ElZSANJ-SP€V (If 3. SnZSCMOOBl-VMoAfiim (6) 4. OGANSPOIKO-DORI |2) 5. MAMmEPESM-l»3XE {3} PflEDLOC ZA LESTVICO: SESmiSVA-POUCAPUNCf SLOVENSKIH S plus I DAJMIROKO- VESajea3UNJČANI6M00RUANI (6j 1 DOeflJSTARIČASI-MALJBU (1j 3. DVDJČKA-ZARJA (2) 4. VASOVALEC-ANS. BTTeC (5) 5. OOMAĎKRAJ-MIROKOGA16 mmimňOimé MAflJAMKOŠAN (3) PAEDLOfiZALfSTVICO: MAOAŽENA-AMSAMeaFRANÍaČ Ntgiifm: MofCsTomio. gaj 4. »msifi pri Jelšah Bica Kefsn&ova 32a. C^ N^mdvigreta nagradona o^asnern oàidku Radia Ce^. lâstwo C^sldh 5 tahkû postulate vsA ponad^ ob 22.15 uri. lestrâ) SI(7venslđi5paol>23.15uri. Za pRdloga 70teh lastvícialiko gbajdte Od dopisnid s pricâsnim kupoÂèfcm Pc^řta |o na nasknr 3000Ce^ . m Čas za čiščenje! Pomlad je prav gotovo čas za osvežitev stanovanja. Z našo pomočjo lahko očistite svoje ilisone, oblazinjeno pohlátvo, sedežne ^mi-ture, kuhinjske stole, pisamiáke stole, keramiko, vse vrste talnih oblog, lamelne zavese, žaluzije, plise senčila, vse vrste kamnitih oblog ... In to brezplačno! I-e poklicati morate na 090-93-61-70 ali izrezad kuponček iz Novega tediiika. Z aialo sreče vas bo obiskala naša Silvia s pomočnikom Janezom in vaše stanovanje se bo bleščalo. Reportažam lahko na Radiu Cdje prisluhnete vsak ponedeljek ob 8.30 in ob torkih ob 17.30, si ogledate - Š^ 2S • 28. marac 2008 utrinke na www.radlocelfe.com ter prebs^ te r^nažo vsak torek v Novem tedniku. novi tednik NASVETI Tudi on naj - zacveti! Moda izdaja sanje in želje ljudi, ki jo narekujejo» izraža njihove občutke, ve-selje> žalost, jezo, strast ... Moda je pravzaprav odsev družbe ali pa s prstom kaže na tisto, česar v njej pri-manjkuje. In kaj ji primanjkuje? Tolerance do individualnosti, svežega vetra, ki prinaša vonj po pokošeni travi, cvetju, romantičnih spominov na spokojnost tradicionalnih Šivilj. Predvsem pa ji primanjkuje ljubezni do življenja, razigrane barvitosti, nagajive vzorčnosti. Droben košček vsega tega vendarle prinašajo letošnje modne smernice na čelu s prijaznimi retro in etno razpoloženji. Pa da ne boste mislili, kako beseda - kot v Pripravila: VLASTA CAH 2ER0VNIK glavnem - teče o ženski modi. Tudi modno dovzeten moški svet se jim bo le stežka uprl Če namreč hoče biti naš močnejši spol v toplih mesecih čimbolj v skladu z modo, naj čimprej pozabi na sivo dolgočasne oblačilne podobe. Prihajajo namreč barve! Ne same, ampak ujete v simpatične, iro- nične, sem ter tja rahlo provokativne, čeprav ne izrazito feminilne cvetlične vzorčke. Raje ne upam zapisati. naj bo najbolj moden moški tega trenutka od jutra do večera - v rožicah. Si lahko nehote sama sebi zalučam kamen v tilnik, saj smo zadnje Časeprav občutljivi na kakršnokoli namigovanje na kakšne zasvojenosti. Torej bolje kot tista, ki vam je prva prišla na misel, je zasvojenost z modo. V rožicah torej zgolj z oblačili. Lepo se sliši, vidi pa še lepše, a nikakor ne z ekstremno varianto - papagajasto pisanih havajskih srajc. Trendi se raje ozirajo v čase Hendrixa, ko je poleti leta 1969 na svojem koncertu nosil cvetlično srajco. In ni bil videti v njej čisto nič drugega kot moški- Torej, zac-vetite lahko tudi po - moš-kol Na srajcah s kratkimi rokavi ah poietnih hlačah v vzorcih stiliziranega cvetja, diskretnega, kot bi ga preslikali iz starih porcelanastih skodelic za kavo. Cvetje ali listjese pojavlja Jetos tudi na enobarvni osnovi kol silhueta. In kako kombinirati cvetlično vzorčasta oblačila z ostalimi? Vsekakor se bo bolje kot sicer trendovsko druženje vzorca na vzorec obnesla naveza vzorčaste srajce z enobarvnimi hlačami in majčko. Da se moda rada poigrava s plastenjem, ko denimo pod razpelo srajco oblečete majčko, pa tako veste že od lani. v i \ v-... fdllMÍO 'Jk Blizj^bco/ do bre^z^skrbíte^ jesenU Atka Prima d.0.0. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 * TEDENSKA ASTROLOŠKA ★NAPOVED * Petek, 28. marec: Že zjutraj lahko občutite povečan stres, ki povzroča željo po ak-ciji za vsako ceno. Odvečno energijo sprostite na primeren način, odsvetujemo razčiščevanje morebitnih dilem, saj ne boste usklajeni z drugimi. Takšna dejanja prestavite na naslednje dni, kajti kvadrat Lune z Uranom in Merkurjem vam ni naklonjen. V čustvih bo prevladovala razigrana energija, vseeno ne bodite prezahtevni, saj lahko potegnete krajši konec. Sobota, 29. marec: Luna že ponoči prestopa v Kozoroga in se sreča tudi s Plutonom, kar lahko prinese nekaj mračnih misli, a tudi voljo, da se soočite s tistim, kar čutite globoko v sebi. Zaradi ugodnega položaja Lune s Saturnom boste dopoldne us-peli kontrolirati in nadzorovati svojo energijo, ustvarjati red. Hidi sami boste bolj disciplinirani kot ponavadi, zato je dan dober za zelo konkretna opravila ftzične in materialne narave. Pozno zvečer nastopi zadnji lunin krajec, Luna je tik pred polnočjo tudi v opoziciji z Marsom. Če boste v tem Času bedeli ali boste na vožnji, svetujemo večjo previdnost zaradi razgretosti in Čustvene prenapetosti. Adrenalin se lahko v hipu strmo dvigne, zalo se lahko prenaglite. Nedelja. 50. marec: Višek ene^ije sprostite z zahtevnejšim Športom ali rekreacijo, večji del dneva skušajte preživeli v naravi, kar vas bo zelo sprostilo. Že dopoldne bo Sonce v kvadratu z Marsom, kar povzroča nesoglasja, prinaša tudi agresivno energijo. Odlična protiutež temu vplivu je sekstil Lune z Uranom in konjukcija z Jupitrom, kar sta odlična položaja. Obrnite okoliščine sebi v prid, izkoristite priložnosti ali si jih celo ustvarite, idej vam ne bo primanjkovalo. Ponedeljek, 31. marec: Pred vami je lahko zelo uspešen začetek delovnega tedna. Ugodno položena Venera in Merkur vas lepo podpirata, kažejo se skladni odnosi in odlična komunikacija. Dan je dober za dogovore, sre-čanja, nakupe, prodajo ter urejanje uradnih zadev. Tokrat boste pravilno razumljeni. zato z besedo na dan, če vas kaj muči. Pozno popoldne Luna prestopa v Vodnarja in prinaša zanimiv večer. Torek, 1. april: Pred vami je odličen dan, ki ga Izkoristite za delo, učenje, dogovarjanje, urejanje različnih zadev, tudi uradnih in pravnih 1er finančnih. Uspešno lahko opravite kakšno pot, sklenete dogovore in načrtujete prihodnje aktivnosti. Ugoden sekstil Lune med Soncem In Jupitrom bo omogočil, da boste v delu uspešni z manj vloženega truda. Trigon 2 Venero vam lahko pričara tudi kakšen čaroben, romantičen trenutek, ne bo vam manjkalo idej. Čudovit čas, da izboljšate prijateljske in partnerske odnose. Sreda. 2. april: Luna v Vodnarju prinaša veliko intermv-nost vsem dogodkom. Sonce je v kvadratu z Jupitrom, kar pomeni večjo možnost napačnega razumevanja pri sporazumevanju. Iniormacije raje preverite dvakrat, upoštevajte pravila in norme, več-je nakupe odsvetujemo. Opozicija Jupitra in Marsa opozarja na to, da bomo premalo realni, bujna domišljija pa nam lahko povzroči različne zmote. Spet se kaže povečana previdnost pri denarju. Četrtek. 3. april: Luna v trigonu z Marsom je zelo močan pokazatelj energije, s pomočjo katere lahko opravite marsikateri zahtevnejši projekt, Predanosti, vztrajnosti in volje vam ne bo manjkalo. Luna bo popoldne v trigonu z Uranom, kar lahko prinese kakšno nepričakovano spremembo. Zanesite se na svoje občutke, saj bo intuicija delovala z dvojno močjo. Zvečer bo Luna v kvadratu s Saturnom, zato čas ni dober za uvajanje sprememb ali sprejemanje odločitev. Razmišljanje je lahko celo preveč Črnogledo, zato raje iz-prezite in si odpočijte. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9sni0414a4d3S 090 14 24 43 napovedi« blolera^Je, regresije dstrdoginja .9ordana@sio]. net wsvw.gordana.sl ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142627 gsm; 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrok)ginjd@<}olores.$l vw/w.ddores.sl HUIŠAjMO. Z NoiAm^tediukûi^UÎ Prvi kitajski terenec v Sloveniji Avto Celje je 19. marca na novinarski konferenci predstavilo shuanghuan CEO, prvi kitajski avtomo-bil z evropsko homologa-cijo v Sloveniji. Gre za mo* derno zasnovan Športni terenec z odličnimi terenslci-mi sposobnostim in prikiop-Ijivim štirikolesniiD pogonom. CEO poganja Milshubishi-jev bencinski motor z 2,4 litra delovne prostornine in 92 kW 02.126 KM. Poleg zanesljivosti motor odlikuje uporaben navor, ki nudi 190 Nm pri ugodno nizkih 2,500 vrtljajih. Avto je možno kupiti v prodajnem salonu Avto Azija v Avta Celje tudi v kombinaciji s plinsldm pogonom, ki nudi 40-50 odstotkov niž- jo ceno potrošnje goriva, manjšo obrabo mehanskih delov motorja in daljšo življenjsko dobo. Shuanghuan CEO ima garancijo 2 leti oziroma 100.000 prevoženih kilometrov. V promocijski ceni 24.390 EUR je vključena bogata dodatna oprema, kot so štirikolesni pogon, radijski sprejemnik z DVD-predvajalni-kom, avtomatska klimatska naprava, usnjeni sedeži, električno pomično strešno okno, parkirni senzorji, dve zračni blazini, ABS+EBD, otroška varnostna ključavnica zadaj» meglenke, električna stekla spredaj in zadaj, kp-vinska barva, platišča iz lahke litine, itd- Več informacij na www.avto-azija.si. Oirflktar Avta Celia Jože Fidlar in predstavnik kitajske ambasade Yang Hua pred kitajskim terencem Aprila Hyundai il O Hyundai je že pred časom spremenil poimenovanje svojih avtomobilov, pri čemer Številka predstavlja tudi njegovo velikost. Prvi je bil Í30, ki se vozi v nižjem srednjem razredu, sedaj oziroma čez dva meseca se pojavlja še manjši i 10. Ta spada v nižji oziroma najmanjši razred, saj ga je v dolžino za 365 centimetrov. Načeloma ilO nadomešča atosa, pri Hyundaiju pa so prepričani, da je majhen samo zunaj, znotraj pa naj bi bi] velik oziroma prostoren. Medosne razdalje je za 238 centimetrov, prtljažnika pa od najmanj 225 do na}več910 Utrov, kadar je zadnja sedežna klop zložena. Motorji bodo trije, in sicer dva bencinska in dizelski. Prvi bencinski ima pri Hyundai 110 gibni prostornini 1,1 litra 49 kW/66 KM, dnigi pa izvleče iz gibne prostornine 1,2 litra največ 55 kW oziroma 75 KM. Dizelski agregat ponuja pri gibni prostornini 1,1 II- mimmm!^ Oobtrwh Mtion t» mm^rr^m éMAff^jm glâffJW0y74ô 11 00. ŽMfllUe 03^19 02 40 VCUKfl IZ&IM PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH tra 55 kW oziroma 75 KM pri 4-000 vrtljajih v minuti. Vse izvedenke so serijsko opremljene z ročnim 5-sto-penjskim menjalnikom; pri bencinskih agregatih si bo mogoče kasneje omisliti še samodejni menjalnik, kar je razmeroma velika posebnost v lem nižjem razredu. Hyundai 110 se k nam pripelje v prvi polovici aprila, osnovna oziroma najcenejša izvedenka pa naj bi bila naprodaj za malenkost manj koi 9.000 evrov. A¥TO fOLA COILIO KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili ml. Ob vpisu v tečaj CPP podarimo 1 uro praktične vožnje. Nemške ekološke nalepke tudi pri nas Znano je, da so se v nekaterih nemških mestih od-ločili za omejevanje prome-ta, zato so že začeli prodajati posebne naJepke. Tako se bodo lahko po nekaterih nemških mestih vozili le avtomobili z ustreznimi nalepkami v rdeči, rumeni ali zeleni barvi- Pomembno je, da te omejitve veljajo tudi za tuja vo^a oziroma vozila z nenemškimi registracijami. Tuúi pri nas so te nalepke naprodaj pri Dekri Ekspert. Strošek nalepke je 20 evrov, več pa je mogoCe izvedeli na e-naslovu jnfo@de-kra.si. Po limuzini avant Po lanski predstavitvi li-muzinske izvedenke audi-jaA4>kiveljaza najpomembnejši avtomobil te nemške hide, bo aprila na voljo še karavanska oziroma avant različica. V zadek gre najmanj 490 in največ 1.430 litrov prtljage, kar je v bistvu na ravni tistega, kar ponujajo konkurenti. Motorjev bo pet, od tega bodo trije dizelski, seveda si bo mogoče omisliti tudi štirikolesno izvedenko quattro, pa izbirati med štirimi razUCnimi menjalniki-Vsekakor je značilno, da je novi avant za 12 cm daljši od predhodnika, naj bi pa bil za desetino lažji. Tečaj CPP A, B, C, D, E in H kategorije v ponedeljek, 31.3.2008, ob 16. url. '' . V • « < / " i • ' / Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju» zadeva St 72/2007 z dne 13. 3. 2008 nad stečajnim dolžnikom »Računovođstvo- Jernel KRAMPE RŠE K s.p. v 8te£a|u Predenca 28, 3240 Šman^ pn Jelšah OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU zbiranje ponudb {1. dražbeni narok) I. PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINA • iOEAUNI DELEŽ; neprefnicnina predstaviiâ solastniški delež 2/4 (dveh četrtin celote) ne nerazdeljenem stanovanju v i^vem nadstroplu poslovne 8tavt>e na pare. st. 1009/1» vi. ét. 317. k.o. Šniarie pri Jelšah. nar>dslovu Rogaška cesta 29 v émarju pri Jelšah. V na^ ta solastniškim delež predstavila stanovanje v približni (zmeri 100 m2, skupaj s pripadajočim stopniáčem, več{o kletjo s predproslorom in hladilnico ter funkdonalnim zamliléčem, na katerem ta del objekta stoji. Premoženje - IDEALNI DELEŽ nepremičnine pod točko 1 se prodaja za izkl^no ceno 41.600,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 2. 100 % delež "PRAVNE OSEBE*' HAMPI d.o.o.. Predenca 28, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH, mat. št. 5644577, ki je registrirana pri Okrožnem sodt&ču v Celju pod vi. st.: 10408000, vrednost družbe je po stanju na 31. 12. 2007 ocenjena na 33.691,00 EUR. Premoženje -pravna oseba« pod točko 2 se prodaja kot celota. Izklicna cena znaša 33.591.00 EUR. Vardčina znaâa r^jmanj 10 % izklicne cene. Premoženje-nepremičnina je ocenjena kot celota s cenitvenim ponsčilom z dne 19. 2. 2008, In bo prodano po načelu »videno -kupljeno». Izklicne cene so v skladu s cenitvenim poročilom g. Zvoneta Jezemika, untv. dipl. Ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti prt ogledu. Premoženje »pravna osebâ« je oc^nfeno s cenrtvenim poročilom z dne 1. 2. 2008. i^lcnacena )e v skladu s cenitvenim poročilom ga. Alenke Grii. untv. dipt. ekon.. sodne izvedenke za ekonomijo-finânce, vrednotenje podjetij. •v^eno • kupljeno«, v dveh II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu posameznih Kompletih ali skupaj. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku. Ki ga tx> izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsedniKa stečajnega senata (154. ti. 2PPSL). 3. Podpis pogodb In plačilo kupnine* za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od členitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine In prl^evlu se doOatno zaračunajo izbranemu ponudniku In sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora ptačati Kupec. 5. Će najugodnejéi ponudnik v roku, Ki je določen v točki 3. ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovor^nem roku. irna stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega n^ka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele tak/^t. Ko je v ceioti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve In potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Će kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odkopi od nakupa, se mu vme le tisti plačani de) kupnine, ki ostane po poKrftju varščine od dodatnih stroškov, nastalih za^di kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo don>ače pravne in fizične osebe ob pogoju« da ob ponudbi vtfač^o varéčino v wáini 10 % Izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu 1., II. in III. odstavka ZPPSL 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov ločen naslov« ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložfti : dokazilo o pUč^ lu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu R5, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakonlb predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu. Zu-reP-1. ZON. ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v ^adu z dotočili 149/3 čl. ZPPSL 4. Pri Izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevana samo ponudbe, ki bodo Izpolnjevale vse razpisane In navedene pck gole. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Cel^. št. 0637-6098-2278^34. s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za r^ugodnejšega ponudnika, se var^ čina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire ^najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB t. Rok za zbiranje ponudb je petnajst dni po objavi. 2. O izbiri r>ajugodnejsega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh ravisa-nih pogojev afi kakor kdl drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 8. Ponudbe brez pdožene var^ine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22. 3000 Celje s pripisom • Stečeni postopek St 72/ 2007 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudnik pri stečajnem upra^lju g. T^^u Kosu, tel.: 03/427-44-80. GSM 041 852-185 in na spletni strani www.svetnvaniA4(QS si NIALI OGLASI - INFORMACIJE mlTTWïïtP VOZILA PRODAM 6QLFIII19 (di, M1995, vlrâio Idjtik 5 vro^ prodGcn u 2.500 EUR. leleftin 041 267-229. wgo CfT1t«Nzx 1.9 di»6l, letnik 1995,148.001) km, rri vralc, kol tw. prodom za 2.01)0 EUR.Telefofl041 772-260. isoo SUZUKI viforo 1,6, )96.OD0 km, krolek mM, veliko opcem», prodom zo 2.500 EUR.TflyDn04l 506-145. 15C0 JU60 45, v dobrini slot^, prodom. Telefon 041 552-639. tsi2 K0ND0svkl,416v,letmkl990,p/odQm. Ceno po dogovoru. Telefon 041 967-539- 1514 aJO,rt,l,4,Mk1996,5vro1,lia.OOO km, $potlT>a plotHco, odlično ohronjon, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon m 34M46. 1569 R{NAULT megon«, ielnft 199B, 40.D00 b, prodom. Ifiiefon 5452-2S< 031 266-(»12. 1579 KUPIM OSEBNO vozilo, od letniko 1997 noprei, v bbmm koli stanju, nujno kupim. Telo-fon 041 361-304. 1126 STROJI PRODAM HIDRAVUĆNI dlind«f za somonokladolko in cisterno (rsino prodom. Telefon 041 999^06. &139 TRAKTORSKO prikolico, domoû izdelov», írístnin^ló kipec, prodom. V ročun vzamem bukovo drva. Telefon 051 314-863. 1443 MÍN1 boger Tokjua 0.125 2,8 1, dve žlici, instoloalo zo klodivo, zaprlo ko bino in volvo025.2.8r,letnik 2004,1.500 ur, prodom.Telefon04164S^98. âi57 OBRACAUIK Pojek Sip, nc 2 vrsteni, gibljivo kole», prodom. Telefon 041 331-804. 1492 MflltSKI stroj zo bozenHinvIjenje in cob-konje pločevine prodom, telefon (03) 5792-134. 1498 TRAKTOR Bûcher 4*4 (samohodno nokJo-dalko), zo hnbovite terene, odlično, proaamzna.ćOO EUR. Telefon 041 793-891 êi&8 MINI boger ionmor B 22, letnik 1995, kot rKiv,pfodom.Telefon031 506-363. š 161 ROTACUSKO kosa Sip 165 prodom. Telefon 031 278-285. i556 POSEST PRODAM HIŠO, Le»no. 180 m^ pofulo 1.200 m^ odlio iokod ja, obnovljeno, centrolno kurjovn, telefon, prodom za 70.000 EUR.Teiefon{0117238-181. p •odkup vaše nepremme •cenitve nepremićfiin *vpi$ív2!6niljí$k(i knjigo - sostava kupoprodajnih pogodti in urejanje potrebne dokumenOcije NEPREMIČNINE tcl03 64s1<đ0s 041 www.pgp-A*pr«micňkr»e.čóm AlOrtKtllOAi Promet I MpremiciiifiMni naj bo vereiir uto laupajt« nam. Telefon Oat 601 55S MANJŠO hišo v okolici Podčetrtka prodom. Telefon 041399.344. ^324 tílŠOzgospodv^m posiopjam in zem^, 4 ho, lepa, wnw lega, ob cesti, zraven je avlobi;sna postajo, prodorno. leiefon 040353-566. 1&43 KASAZE pri Zdcu, zozidljrvo porcelo, 1334 m^ sončno lego, z rahlim noklonom, Uižino gozdo, prodom. Tslefon 041 9Î2-252. 1570 CEUE, Pečovnik. Storejso, obnovljeno dv»-$lanovon|$ko hi», porcelo 950 m', pro-domzo 110.000 EUR.TelefDn 041911-981. 1404 2£MLIiS(E, U ho, ob ovtocesfi Ljuborno-Dmmlje, vinogrod, travnik, gozd in ribnik, (Kodom alf dom v nojem. Telefon 051314^83. 1443 KUPIM VIKEND dihi», v okolici Celja, do 25 km, kupim, gotovina do 100,000 EUR.Tele-fon04l 397.211. 1167 SfíWlVAiUSKOhí», vCe^u olibënpcMid, kupim. Pogoj je »ncno lego. Telefon 031 309.555. 1413 Prodemo kmetijo 1,6 ha v okolici imarja pri Jetiah za 34.S50€ Upa sončna !ega! www.t^.st hformacrrrQ41 6S3 378 Sdnha J«ea0ii Ty d. o. C., LBc» W I v DRAMUAH prodom gradbeno porcelo zo stonovonjsko hiso z gradbenim dovofi^ njem. (ena 90 EURM Telefon 041 976-162. t4ôo HiSO z ohiinico, vodo, atakfrika, osfoh do hiše, no mimi lokociji, 8 km oddoljenoiz Calja, prodam. Ceno po dogovoru. Tele-řon041794fl92,04í 539.377. i4e8 ODPAM FRIZERSKI solen z upcfobnim dovoljenjem oddam v nojem zo nedoločen Ć01, Tele-fon04) 355^4. i548 STANOVANJE PRODAM TRÍS08N0 stonovonje, z balkonom, center Celja, možnost pcsbvne dejovnosH, prodom zo 110.000 EUR. Telefon (03) 5443475. 1550 H!TRO NAROCiTE mmm Dvakrat na teden« ob torkih in petkih* zanimivo branje o življenju in deiu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštaa dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ í,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo ie vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirili bresplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodniii nakupov. 1 «««"î 'e^nî"« 2008 CIjTTLÏÏ iïT^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek M barvwh ttTMí teMnjiàtfi poreda in m Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime In priimek: Knt Datum rojstva: UiiDa: NsprvUrcfio naročam Navi tednik za najmanj 6 mesaeav podpis; NT&RC d.D.o. bo podatke uporabljal somo a potrebe nuohiilkc službe Novega te^ka OVOSOBNOstonovonje. center Celja, il m', flioinost poslovne dejovnosll, prodom. !elefon041 24Mll5. 1447 STANOVANJ^nm. Csije, Novo vos, Novi rfg, nodstropje 4/4, leto izgrodnje 2006, prodam. Ceno po do-govoni. Trefen 04] 767745, Boštjon. n STANOVAMJE, dvoinpolsobno, 64 m^ nadstropje Celje, Novo vos, Non frg, leto izgradnjo 20Di, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041767-74S, Boštjon. KUPIM ENOINPOL oil dvoi^no stonovonjev Cdju bpim. Gotovino. T^on €31 309-5SS. 1413 m AVU lm 031342 lld in 350072 PROMÎT Z AMI MAKLfP, PRODAJA. NAJEM. CENfTVE CELIE * eratvr, poslovni priKioi velikoni 12Û m^ v V nsdrtr. Ti)«|£jnsks igiidbe, nispivti Mainák« posisK priimrgn^e mimo poslov» no dejtvnosi ili s«de2 Rim«, i vsíjífn por» loriiioin fi9 dvoniiij in lartno giražo v samm Mitktu. ur» 156.000 EIA pf odâino 6R0BEUI0 SP. PONKVKA. stamvaiviska hiia.riorú(tev»Aonil30rD'.P«1*M,1.1990. ne lokKtji, oddiljtiu po »(«Itniin dcv mpci cca. e kin fid štntjuQa. « píitiiliii ve^'i (Ksslof Z3 namen genie slí numjie dektvn^ u. Ns i ea. 34 »rov je tudi fldfijii skedenj, kioaje mogoie uporabni ok-inefle kol je aii pa u nwk^ine«tno eradnjo, cene bcí. 200 000 EUR pcoftftmo CfUlC • stanovanje i QarsSo • Mairtiorslia cest» • QaiSiDvo naselje, « biijini nakupov«^ nega centra in Mi Solowee. 2.$ lobno, vtir kon 67,28 n^ i Mkonem. v 4, nedsuopju. cera 7S.OOO EUR. pfod«Jna prodaiaie aIí hvpujete nepremičnine, vam uredimo vu potrebno lo v»ren in takonit pienos lastninske pravice. ODDAM V ŠENTJURJU oddcm enompolsobno opremljeno stonovonje in eno opremljeno sobo s kopoinko. Telefon O712$7U36S0 oil 5798-391. 1630 ÛPREMUSNÛ sobo, 4M, ssouporabo kuhV nje in kopolniie, oddom posleni ^u-deniki oli sludenlu, moinotudi momid. Resnično ugodno. Prosirr), kliiejo no] somo posleni. Telefon 040 682-552, 5416-144. 1538 liCEM STANOVAHJi nujSno fň gorson jefo, lohko ludi pri upokojenki, v Celju oli bližnji okolici, nujno iščem. Sem upokojenko 2 mojhno pokojnino. Telefon 5453-153, 031 335401. 1S88 U PRODAM PRALNI stnH, hlodilnikín skrinjo Gorenje, možno dostavo, lepo ohranjen, pro-dom.Telefon040607-371. iô04 KUHIHJO,2,20fn,korho,nopo,hlodilnikz zomrzovolnikiHn, kolno sedežno, mizo, štedilnik, 4'F^in, zomrzovolBo omaro, posteljo, 200"90, kuhinjsko vilríno. pm Ini stroj, prodom, Telefon 040 669-481. 1534 POSÏÏUO, 180"20Q, v barvi oreha, z lelve-no podlogo in iogijem. prodom. Telefon 041806-342. iser GRAI MAT PRODAM SUHA bukovo drvo prodom. Telefon 051 3S1-260. 1467 UU)USKI pod, opd, bflino in kamen skiilj prodom. Telefon 041 637-202. i4eo STARO op^o bobrov« pmiom. Ceno po dogovoru. Telefon 041tSAi wiiiiw.ra(IÍDcelje.coin Občina Prebold oblavlja Javni razpis la podeiitev koncesije ca izvajanje patronazne dejavnosti na območju občine Preboid PogojK Zakonsko predpisani in dojgi pogoji, ki lih mora izpolnjevati kandidat/4(a za podelitev koncesije, če je fizične ďi pravna oseba Rok za prijavo na razpis oz. oddajo kandidature /e 30. 4. 2CX)8. Kandidaturo je potrebno poslati po pošti oziron^a osebno pred-loativzaprti ovojnici, na kateri mora bili: • vidnd oznBčba Ne odpiraj - Prijava na javni razpis: "patronažna dejavnost" ' nastov. Občina Prebold, Hm^jarska cesta 3,3312 Prebold. Razpis in razpisna dokumentacija sta dosegljiva v tajništvu Občine Prebold în na spletni strani Občine Prebold: httD!//viww.Drebold.com. POTREBUJETE DENAR iZPLAČILOTAKOJI 03/ 490 03 36 Žnideťs Celje, Gosposka ul. 7 I _ži»Mf'«tfco,Uj.VftiKt*)8f>>(i8 5.MinWi | GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPUČMO mmî, IZVFŠ6E. 0AA28E, mm, BAN^E, ZAViUlGVALNI^. CAVČNE. SnČJUHE IN DflV6E OBVE^OSTI. TMH:024ei 24»,6SM 631 »1282.ÛSI R4S50 hmc mmiM. BARI U K iJvMb ti Mr ŽIVALI PRODAM w VECpro^ev, 30 do 120 kg, možen zakol ali doslova, prodom. Telefon 041 26^27. 617 KAKOVOSTNE prašiče, lezke od 30 do 120 kg, mozRo Kidi doslova, prodam. Telefon (I4MSS-732. NfSNIŒ, groboste, črne, rjave, nokupdese-tih -pslelin brezploino, in bele pilonie, prodajamo. Winter, Lopolo 55, Celje, lelefon (03) 54724)70,041 76m 1169 riU»tEježkeDd25dol20kg,»nonod 100 kg-UO EUR/kg, prodom.Telefon 03150^6). 1312 NčSNICE, rjcve, grohoste, ïm, tik pred ne$nos1|o, prodom. Brezplocno doslovo no donv Dobite lotiko tudi kletke zo nesnke. Telefon (02) 5821401. p PRAŠIČE, mesno posmo, od 50 do 150 kg, krmljenezdomaiohrcno, možen zokd in dosiGvfi, prodam. Telefon 031 475-322. 1407 KtAŠICA, teik^o 170 kg, knnljenega s kuhano domoco hrano, lobko ludi polo-fíco, prodam. Telefon 041 633-137, (03Í577-3124. 1472 TEUCÛ, prvić îelilo l^kco, prodom. Telefon 041822-093. i5io TEUCO simenlclko, 350 icg, i^odom. Tele-fon5717-986. 1517 TELIČKO simenralko, slora 9 tednov, prodam. Cmo po dogovoru. Telefon 5739* 366. ISIS DVA bikca iinimlolca, 80 in 110 kg l«r letKko simertalko, 90 k^ prodom. T^ fon041S41.773. isis BIKCA, 1201^ prodom.Teiefon 031 553-664. 1520 ^ftl kozli», bursSie mhdiđu, dve posem-ia, vrm in umiBto, store tri mesece in pol, prodam. Telefon 041 85^08. 1S28 TEUCO simentolko, breio 5 mesecev, prodom. Telefon 573 M)62. 1547 medjapin kom d.0.0. Dunajska 21. UubUana Celje: 031 508 S26 delovni čas: vsak dan non-stop !TTTTTTnT71 TAKOJf!! Ki'^'/HiM'Kt-l Mwaikmumai, niDlUDOlO^ÍU il UPOKOJENCI DO 50 H obremenitve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Možnost odpiocilo no položnice. Pri dému tudi no dom. NUM6«0 UNO Kob^ KuliarM » ». Mnn>Ua wl 22, Motibor leL: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mescev na osnovi OD, pokluse il vašega vozifa K CtUE. UL XIV. sko in servisno roriioiitru) polletje, d.d. .^000 Celju. Ipavéťva ulica 21 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju avtomobilizma. Dejavnost zajema program vozil, traktorjev, nado-mestnití delovin opreme za vozila, tehnične preglede, servise, licitacijo vozil... Zaradi širitve dejavnosti vas vabimo, da postanete novi član uspešnega tima na delovr^em mestu: 1. VODJA PRODAJNO SERVISNEGA CENTRA Od kandidata oz. kandidatke pričakujemo: • VI. ali VII. stoi^jo izobrazbe ekonomske smert oz. dnjge ustrezne smeri, • izkušnje pri prodaji vozil, rezervniti delov in prodaji servisnih storitev, • poznavanje m veselje do deia v avtomobilizmu. • izkušnje na vodilnih delovnih mestih, » aktivnoznanjeangleskegajezika, • s^oiniciativnost,kredtivnostinmotiviranost, • komunikativnost, urejenost, pogajalske m organizacijske sposobnosti, • želio in sposobnost za doseganje ^soko zastavljenih ciljev. • odl^no poznavanje programskih orodij MS Office v okolju Windows, • vozniški izpft B kategorije. 2. VODJA CENTRALNE NABAVE Od kandidata oz. kandidaUce pričakujemo: • VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri oz. druge ustrezne smeri. • izkušnje pn nabavi, • poznavanje in veselje do dela v avtomobilizmu, • izkusnjenavodilnihdetovnihmestih, • aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, • samciniciatn^ost, kreativnost in motiviranost, • komunikativnost, urejenost, pogajalske in organizacijske sposobnosti, • željo in sposobnost za doseganje visoko zastavljenih dtjev, • odlično poznavanje programskih orodij MS Office v okotju Windows, • vozniški izpit B kategorije. Ponujamo: • možnost kanemega in osebnega razvoja, • dir^fčno, strokovno in deíovno okofje. • stimulativen zaslužek, • možnost izobraževanja, « sodelovanjepriprojektih. Delovno razmerje z ustreznim kandidatom bomo po dogovooj sklenifi za določen čas. z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v slovens tom in angle^em jeziku, v roku 8 dni, na naslov AVTO CEUE d.d.. tpavčeva ulica 21, 3000 Celje, s pripisom: RAZPIS - VODJA PSC oz. RAZPIS - VODJA CEm-RALNE NABAVE. OVCE, 17 somk, 9 jopjetov skupoj in prevesti hlev zo ov(e, približna 25 kosov, prodom. Telefon 041763476. 1&48 SCKO in slomo, vlmkoh, dvcèrazdni plu^, dvofedno sejolnico Dit. zo koruzo, prodam. Telefon 5461-341. 15^ POTOVANJE po Šponiji, za B dni, zo drugo osebo 20D EUR, prodom zo 150 EUR. Telefon IHI777-490. 1569 KUPIM BREJO kobilo oli z zrebetom ter prikolico a privoz 2 konjev kupim. Telefon 041 24S494. 0159 TRAKIOK, koalnko, prikolko, motokultrvv' lor in druge stroje, ludi v okvari in tovorrvovoslo, kupim. Telefon Ml 407-}30. 1578 Iskreni fan^e pr«pro9U,2v«' sta dekleta. Mnc^o ji^ le. zato puiv ce. pûzabrta na tazo6araniateril> bfaz stroSKov spoaiajte. Tel.: 03/57 26 31d, gsm: 031/836 373. Uo^ Dnin*. IMKijivtsM, Piln«. ŽENÍDIA posrnSovolnko Zaupon'ie, iu fs upanje v ljubezen povrnilo le vet kot 10,000 o^bom, posrduje zo vso 5to-rostno obdobjG, brezplocno za mlojse žen^. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Oresnik s. p., Dolenjo vo$85.řrBbold. n dO.OOO poaređovenj, llsOOO novit) pomanstev Je bHo v preteMem letu »kjenjenih < pocno^jo. Letoeke-ža, Oa lih t3o ée već. Ženitna posrado velnlca za vse genereciie. Zeupej^e, Ûolenja vas 85, PreboU. 03/57 2e 319, 031 505 495, 031 836 376 PO^EDGVAUfICA Kopid zû resne zveze it) pnlGtdjsMi po celi Slov^iji. Ano Pinter, s. p., Ardinka cedo 1. Vojnlc, tMn 541 762*046. &s? SNITHAposredDVQSnitG2ve$tobo, IGovd^o Potočnik, s. p.. Ob vrtovih 5,3000 Cerie, relefonOai 334465,040 452-332,d prizodevo, da bi vom no kokovosten noun poHkalo osebo za resno zvezo. Pokličite in se preprKojte. h ženske brezplocno posfedovonjo. ii06 4l4elfli brni športnik, podjetnik, 173, ctlet-ske postove, pnletnega videzo irt lepega neSflieha te vabi no pn*jefnQ sre(> njo v dvoje. Pcšlji no 031695-370. p 4o$ojevol-nico stroj?' in nopnjv SAM v Celju (Hudi-njo), Ul. brulov Dobrotinskov 13, telefvi 041 629-644,5414-311. n KR^ME ŽILE, ODPRTE RAME7 Tel.e OS MO 02 33 il. J, Zitnmr íinsn, Kopet POLjM^MO vsevfsSe porketov, bminalov, pluto, pvt podov, keramika 1er ostale VT^ talnih, stenskih in stropnih oblog. Tetefon 04) 377-620. ŠMfon klamon, & p., Gomllsko 80 a, 3303 Goniilsko. SUKtrniSKARU zaposlim. Mohor, i 0.0., ^ncncenll, Celje, tMm041648- 121. n E3 Zaposlimo AGMMemaMki^aH laMôrz3Mv(?sMjP htpûièlircahu -OoipriltetnHai \BkfmWm -'Mc'ta^. OsTHmu neippb£a)e95û,001 Zaposlimo EJ AOtNeqwczaorilndtfarletf i^acalQEkKza m v rcs&v«! Wkmhaai^^iaBkJùfdkt OsnovM neto pbča fe 950^ € Izvajamo gradbena dela-fMadavMMtoin lakQuciia dela. LORQO, D.0.0. 03/491-14-66 040-278-180 8EÏ Plcstenjok, & p., Pkuma T44, Manina. Adoptocije, zidor3ko delo, boivonje đonovani oken, vrat, hB, fosod, nopw< m, v Celju in okolici Do 30.4.2d08 nudimo 10 % popust. Telefon 041810-717. n IŠOM studentko cdi mlopo žMslu za dSe-nje in likonje, 2' na Otoku 2 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 28. marca, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Ceiju. Žara bo na dan pogreba od 12.30 v mrlilki vežici številka 4. Sveta maša bo v soboto, 29. marca, ob 7. uri v cerkvi av, Danijela. Žalujoča žena Olga s sorodniki Celje, 25. marca 2008 1572 Nenadoma in tVio si odšel kot lepa misel, ki mine ťn pasti le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, strica in svaka MARTINA GABROVCA iz Zvodnega 46. Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebej hvala sosedu Košenini za pomoč v najtežjih u-enutkih. Hvala g. govorniku, pevcem in duhovniku g. Planiniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče, izrečena sožalja ter spremstvo v njegov svet miru in počitka. Žalujoče: mama io sestre z družinami Celje V celjski porodniánici so rodile: 19.3.: Katarina PRINCL iz Velenja • dečka» Teja MOŽI-NA z Comilskega - deklico, Tatjana DIMEC iz Smartne-ga v Rožni dolini - deklico, Polona ŽIGON iz Celja - de klico. Katja MARIN iz RuS -deklico. Metka MAROLT z Rečice ob Savinji - deklico, Dijana MUJAKOVIČ iz Šoštanja - deklico. 20.3.: Karmen HUDOVER-NIK iz Velenja - dečka, Katarina VOŠNJAK iz LaSkega -dečka, Urška MACUH iz Nove Cerkve * deklico, Helena DOBNIK iz Šoštanja - dekli-co, Sonja PREGRAD iz Celja - dečka, Vesna KOTNIK iz Zreč • deklico. 21. 3.: Lucija BEVC iz Celja - dečka, Vanja ŠOLINC iz Polzele - dečka, Lidija ORLIČ- NIK iz Slovenskih Konjic -dečka, Hanna JUVAN iz Ponikve - deklico, Samanta CE-ROVŠEK iz Celja - deklico. 22.3.: Alenka JERIČ iz Velenja - dečka, Mateja GRAJ iz Jurkloštra - dečka. Barbara GRABNER z Vranskega -deklico. 23. 3.: Martina AJDNIK iz Rimskih Toplic - deklico, Petra KRAČUN iz Slovenskih Konjic • dečka, Marjeta ŠU-LER iz Vojnika - dečka. Katja GRADECKI iz Šmarja pri Jelšah - deklico. Janja NOVAK s Trojan - deklico. 24. 3.: Mateja KOLAR iz Planine - dečka, NataSa PAVČ-NIK iz Celja • dečka, Tina KONŠČANSKI iz Celja - deklico, Mateja KLOVAR iz Žalca • deklico, Bojana POLlC-NIK iz Šmannega ob Dreti -deklico. Janja MASTNAK iz Gorice • dečka, Janja ULAGA iz Laškega - dečka, Lidia KRAU s Polzele- dečka, Alenka TERGLAV s Polzele - dečka. Šentjur Zlata poroka: 50 let skupnega življenja sta praznovala Tone in Jerica KUKOVIČ. Celje Umrli so: Marija Ljudmila PAVLOVIČ iz Košnice pri Ce^u. 82 let, Marija MAREN-ČIC iz Celja, 75 let, Ivana JA-KEU iz Šentjungerta, 76 let. Anton VIDERGAR iz Celja, 69 let, Ferdinand RAMŠAK iz Celja, 62 let, Boris MRAK iz Celja. 58 let. Ana ZAJC iz novi tednik g^FORMAĆIJE 29 So trenutki» ko si sam. ko ne veš, ne kod ne kam. Ob tebi je nebeški smeh, an^^ te spremlja na ivcfjih poteh! ZAHVALA Ob smrti nale drage mame» bâbice» prababice in tete TEREZIJE FRIEDRICH iz Levca (M. 1915-20.3.2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje. Hvala tudi osebju Doma starejših v Laikem, prav tako prisrčna hvala patru Vančiju iz Petrovč za lepo opravljen cerkveni obred. Vsi njeni IÔ36 Kako sta prazna dom, dvorišče, nože oko zaman te išče. Ni več tvojega smeh!;a)a, le trud in delo cvo/ih pridnih rok za vedno ostaja. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in oče FRANC FIJAVZ iz Vo)nika> Kalova ui. 20 (L5. Í938-17.3.2008) Ob tej krud resnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu, vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom In znancem, ki ste ga v njegovem življenju spoštovali, cenili njegovo poSteno srce, ga imeb radi in ga ne boste nikoli pozabili. Hvak vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali» darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvaJa g. župniku Antonu Pergerju za lep cerkveni obred, ge. Mileni in Tilnu za vse besede slovesa, pevcem Moškega pevskega zbora Vojnik in pogrebni službi Raj. Iskrena hvala tudi Šolskemu centru Celje, kolektivu Remont Celje, PGD Vojnik ter vsem dobrim in zvestim prijateljem, ki ste nam v bolečih trenutkih stâll ob stxani. Posebno zahvalo pa izrekamo ge. dr. Vesni Pekarovič iz ZZO Vojnik ter ge. dr. Eriki Šoba-Podobnik in celotnemu medicinskemu osebju onkološkega H2 oddelka, še posebej Marku Kračunu in njegovi družini. Hvaležni smo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Angelca, hčerka Romana in sin Sandi 1544 Spodnjih Grušovelj, 84 let, Marija LUBEJ iz Šešč pri Preboldu, 79 let. Šentjur Umrli so: Anton RATAJ iz Šentjuria, 94 let, Marija KOLAR iz Šentjurja, 87 let, Ana KOŠTOMAJ iz Celja, 94 let. Velenje Umrli so; Anton ZALOKAR iz Šentjurja. 80 let, Terezija LUKNER iz Velenja, 80 let, Marija KAMPJUT iz Šoštanja, 91 let, Alojzija PRIGORA SKOČAJ iz Žalca. 93 let, Ciril TURK iz Nazarja, 78 let. Marija SKALtČKl iz Velenja, 72 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Roza SMEH iz Ljubljane, 84 let, Franc JUR-KOŠEK iz Vršne vasi, 84 let, Stanislava PECEK iz Pletovar-ja. 72 let, Jožef BELAK iz Gubnega, 63 let, Frančiška KRIVEC iz Pilšlanja» 68 let, Jožefa KRUMPAK iz Rogaške Slatine, 85 let. Matilda VNUČEC iz Brezovca pri Rogatcu • 86 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tete In svaldnje CECILIJE CHIBA iz Celestinove ulice 9> Celje se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za slovo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr, Žmavcu in kolektivu bolnišnice Topolšica za lajšanje težav v zadnjih trenutkih kot tudi g. župniku, pevcem iz Kompol in pogrebni službi Veking za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoča sinova Andrej in Ale^ 1er ostali sorodniki 1565 Od žalosli se srce krči, solze lijejo iz oči, ker ne moremo verjeti, da te več med nami ni. Bolečina se da prikriti, tudi solze posušili, ljubega moža, arija in dedija pa nam nihče ne more nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija MARJANA ŠKORJANCA iz strmce 36 pri Laškem (2L7.1948-10.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivSim sodelavcem brusilnice ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam Izrekli sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr. ivačiču iz ZD Laško, dekanu gospodu Horvatu za sveto mašo in cerkveni obred ter pogrebni službi Komunale Laško. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili in nam stali ob strani, še enkrat Iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Branko, hčerka Nevenka z Damjanom ia vnukinja Anemarie 1468 Spomini, kateri se dotaknuo našega srca, se nikdar ne izgubijo. Z bolečino v srcu sporočamo, da je naša Dana. kljub velikemu optimizmu, izgubila težko bitko z boleznijo DANA BEDJANIC -VIPAVC (10.4.1966-20,5.2008) Od nje se bomo poslovili v soboto, 29. marca 2Û0S, na pokopališču v Slovenski Bistrid. Pogrebna maša bo ob 14. uri v cerkvi svetega Jerneja v Slovenski Bistrici, takoj po maši pa pogreb. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v poslovilni vežici. Žalujoči: mož Peter Vipave ter hčerki Eva in Anna, sorodniki in prijatelji PetfovCe 143, 330Î Petrovče L. TVoje srce je omagalo. tvoj dih je zastal^ ostal le rune je spomin in srce polno bolečin. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, brata, strica in svaka ZVONKA KNEZA Z Vriia nad LaSkim se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožaija ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD LaSko, Komunali La5ko, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Odmev z Vrha za odpete žalostinke in glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala. Vsi njegovi L138 Lep pomladni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko ulihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas. Usoda tvoja tragična pretresla nas je v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in dedija ZVONKA GRAČNERJA iz Velikih Grahovš 9 pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter sveče, cvetje in za svete maSe. Posebna hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveru obred in govorniku Stanku Seliču za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi kolektivom PoŠte LaSko in Kovinarja Laško, podjetju Tuš, Komunali Laško, trobentaču za odigrano Tišino in pevcem. Zahvala tudi družinam Jančič Iz Gorele in Gračner iz Harja. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Mitja^ hčerka Karmen z družino, mama in ate ter bral Drago z družino L135 Vidim, kako doma kraj vrta lipa v vetrn vzdihujoč otresa sneg. V pomladno noč spet zadiši pň nas po vseh poteh... Nekdo prižgal je kres, skcfz v^e belih brez njega svetloba sega vse tja do nebes, do dveh majhnih zvezd. V SPOMIN ljubeči mami in dragemu atu ALOJZIJI BELAK (26.3.2003) VINKU BELAKU (14.5.1978) iz Ško^e vasi Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižgete svečko spomina. Njuni najdražji 1577 KINO PLANET TUS KiMMagnfi si pmb&q^ pmin do s^mfmln prvflnnu. P. $. Mobím t«, romsmiini drem^ 21.DD Jum, komiina drama 28.00. lyfl ioha Rifléo. aktíjsb trilu }9.I0 10.000 fi.fl. it. pgzflodpvBwkapurtokwjfr m n.20.16.D0.18.2a 22J0. Kreolu Spfcwnidt. faotuískd dniSnsfca {usiofiTvItirea 12.50. Î5.10. n.OO. «.OD Očka bm načrtt, lnmaúi)i tB.IO. lB.30.2a5a^Jl/Í? HortM, iAinunrv Rltn JlÛSLiZJil «-Sft 17.10.18.00 Ipà^m» Jm. bioiKattta dnma JiflÛ. Ta&oi pnéHuti. irítef 1110.15.20 • ram imàk. 17.20 • non hvr^SBZa, 2X20.23.20 N«n u dBW. komíSna knmiuîk» JJUa 18.20.18.40 20.55.75.« NtMlflOVwiM tfc, grodjlvlu 19.30.21.30. ňm Bwiaaa brtta, romandim iconud^ 12Ja 21.10. LKBUQA: pfaditavisovah dn pra|lďavB M v soboto in náš^ METROPOL FETEK 17.30 Banalio 20.00 Prafeqanp / D«i««am if taë fal SOeOTA ie.00 ťmiM h zakM jm 19.00 Pi^akeip KM2 Ubft: Elizabeta, ziato doba NEOeJA 19.00 Slapi za a^abofímnan 20.00 Banaho TOREK 19.00 Uttnnríůmúi éo^oitk $oU RUMQi f3mi 20.00 SwMDV Joát HuStm brívac SLOVENSKE KONJICE 18.00 20.00 18.00 20.00 SOBOTA Pomtad v SoMK HtfňtU mB r£ÛEUA PofldidvBm Matgak* we PRiMomm PVTlM«3a.3» 10.30-11.30,16.30-17.30 Muzej novej&e zgodovine C«1 je_ Demonstrdcija obiti predstavlja se urar ivan Krivec Î) >00 Muzej novejSe zgodovine Cel{e Ura v muzejski hiži Hermanova etnološka ustvarjalni-ca 16.30 Dom kulture Velenje_ Pozdrav pomladi 200S območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Slovensko ljudsko giedáliSče Celle_ Eugene lonescur Stoli Oderpododfum.abonrrra po posebnem razporedu in izven 17.00 Športna dvorana Vransko_ Počastitev materinskega dne 18. 30 Dom kulture Velenje_ Pozdrav pomladi 2008 območna rev^ ofrušhh in mladinskih pevskih zborov RAZSTAVE IS.OOgalerila Mozirje Čo^sUkassrcem od^je razstave ikon. akvareiov m grafik Jareta R^enika 19.00 Knjižnica L^ko Indija, dežela raznolikosti potopisno predavanje TineCwbin 19.00 Gaieríja Velenje Avtoportret odprtje razstave Društva likovnih umetnikov Celje 19.30 Slovensko ljudsko gledallSče Celje_ Bûrza slovenskih karakterjev aiiOTuna Peîek ve&mi in izven 20.00 Dom II. slovenskega tat)ora Žalec Glasbeod skupina Jararaja korwertzaCîa^ieniaborunainizixn 21.00 Local» Cel}e Zen koncert SOUTA*29.X 8.00-13.00 Atrij KSC, Velenje Kmečka tržnica 9.00-13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 11.00 Dvorana Plesnega foruma Celje Lunino kraljestvo otroška plesna predstava 15.00 POSPrevorje Pomlad se prebuja v nas prireditev za rrmtere, žene, dekleta... 16.00 Gasilski dom Leveč_ Za mamice io očke 18.00 POSltje. Žalec 19.00 Slovensko ljudsko gledališče C^e _ EvTofiifja dobrodelna predstav 19.00 Večnamenska dvorana POS Nova Cerkev_ Srečanje pevskih zborov občin Vojnik in Dobrna 19.00 Kulturni dom Šmarje pnJelSah True story, resnična zgodba Vinko Môdemdorfer 19.30 Dom kulture Velenje_ Prigode dobrega vojaka Švejka g!flM5fai predstoMi zaZelenioÍKn-mainizven Minu m 10 1 15.00 Gasilski in kulturni dom Podč^ě;_ Materinski dan 16.00-18.00 Muzej novejSe zgodovine Celje__ Nedeljsiu m uzejski mozaik oUviiev muzejske UUceobrtnikov in družinska ustvoijainica Ime roie 19.00 Glasbena šola Velenje, veUka dvorca_ Koncert otroSkih in mladinskih pevskih zborov MNBmjBCSI.S. 17.00,19.00 Kulmrni center La$ko____ Območno srečanje otroških in mladinskih pevsidb zborov 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Cdje Proslava ob materinskem dne- Dogodek v mestu Gogi vu dobrod^na predstava 18.00 Dom svobode. Griže 20.30 Zdravilišče Laško Fotografije Mateja Piniata Upa Red ca odprtje razstave nastop folklorne skupi ne Pokrajinski muzej Celje: Od škofi* |e do škoCje, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje« do 30. 9. Likovni salon Celje: Spomini, sanje, misli; razstava Saše Bezjak, do 20.4, Muzej novejše zgodovine Celje: AJ-ma - vox populi, ^mini na Almo Karlin, do 31.3,, Vključevanje otrok v kul-mro okolja, razstava Vrtca Tbnčke če-čeve Celje, do 30.3. Galerija sodobne umetnosti Celje: Skozi opus IgnacaMedena, do 26.4. Osrednja kn jižnica Celje: Misliti po dobe Roberta H utinskega, fotogmfska razstava, do 5. Galerija Železarskega muzeja Te-harje: Foto kolaž, razstava Fotografskega društuaCelje, do 15.4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelekna ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od drugepo-lovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pedkan (1885-1977) kro-msi, do 30.6. Galerija Mik Vojnik: razstava umetniških foto^aiii JuretaiCr[22un^» do 23. 4. Premogovnik Velenje, razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čmo-belih fotografij Tomaia Lundra. Local galerija: GwenHughes & Mike Spinoza, fotoalbum. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Plakat núi\i,sUj(eosnovnúSolcevna temo Mir po celem sveta, do 3 î. 3. Srednja šola za storitvene dejavnosti in Ic^istiko: THibar in njegov čas> do 31.8. Galerija Velenje: Avtc^rtret, razstaxi DruStva likovnih imetnikov Celje, do 18. 4., Nazaj h kamnu, kiparska raz-stava JaretaSmoleta,oč ZA. Dom svobode v Grižah: Razstava fotografija Mateja Pimata, do 6.4. Galerija Mozirje: Čopič slika s st-cfm.razsiavaikon, akvarelovingrafik JaretaRepenSka, do 11.4. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidahiem. kulturna in umemostnozgodovlnska razstava, razstava o Almi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmíd. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Riinik in njegovi zakladi. Muzej lââuK la^o-potovanje ^(oa Čas. pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju. Knjižnica Gimnazije Celje^nter: likovna dela dijakov umetniške Gimna-ajeCelje^Ienter. Galerija Mozaik Celje; razstava stalne umemilke zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: 23-veti v Celj u, Zobozdra vstvena zbiika. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Ce ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotograâki atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Ttl-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poŠta Celje: likovna dela Vlada Ceria-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, TTg celjskih knezov, prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskaija Kogoja ter ^afik Radotfa španzla na temo Celjski grofi. MinOntski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. ^sjnon Petek ob20. uri: kino večer z Emilie-nom; projekcija dokumentarnega gas-benegâ tlmà DIG. Sobota ob 15. uri: šab turnir v Centru starejših • Hiši generacij Laško; lUtropoiezno tekmovanje, phjave najkasneje 1 uro pred začetkom turnirja. Uradne ure: od ponedeljka do čeui-ka med 12. in 20. uro, v petek med 12. in 23. uro, v soboto med 18. in 23. uro. Natečaj; Razpis za otroško pravljico, podaljšani rok. do 31. marca. Dela lahko v tipkani obliki pošljete na naslov Društvo Šmocl, Mestna ulica 2. Laško ali na info@smod.com (s pripisom natečaj za pravljico). Aktualno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) • brei^lačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCÚ mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim • ŠMOCLove urice, vsak dan od 12. do 15. ure Mešani pevski zbor L^ko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako sobou) ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 29. marca, po stopinjah Va-ieruina Staniča, pohod iz Solkana Čez Sa-botin, Korado in Sv. Jakob v Kanal. Odhod ob 5. uri s postajališča pred garažno stavbo na celjski Glaziji. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20, vplačilo zaavtobusfii prevoz in pohodninolôevrov. www.noviteilnik.coni KRIZNI CEřfTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 Sentceleia Slovensko združenje zâ duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi mocnjami Krekov trg3,Celje Telefon 03 428-8890.428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40>42 DRU^O OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttíefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE- nMnsH Petek ob 21. uri: Stand up Europe; večer komedije Sobota ob 21.30 uri; Hardcore koncert; nastopili bodo: The last Charge, Inarcadia.Kreshesh, Nepitasb. Celjski mladinski center in Center za socialno delo Celje objavljata Natečaj za naj prostovoljca/prostovoljko v šobkem letu 2007/2008. Razpis poteka dol.aprila. Multimedijski klub ljubiteljev filmske umetnosti in Celjsld mladinski center objavljala poziv glasbenim skupinam v ok^ projekta 3S0ME, da oddajo svojo prijavo za izborni koncert. Prijave do 10. aprila. Na ogled razstava absolventov krajinske arhitekture 2007/08 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponede-Ijek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples; tortíc ob 15,30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. In 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka MaksimoviČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: Če-tnekob 19. uri. Petek ob 20.30 uri: Bruc 08 in Pop design maraton; tradicionalno bru-covanje in spektakularni celovečerni koncert legend slovenskega cukr-roc-ka. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, iniormadje na 031404146 (Gregor], 051680 799 (AJjažJ ali in-fo(§^skms.net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17. ure. Pilâtes: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. In 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00,pisarna Rdečega križa,Mestni trg 5, Šentjur. ŽRTVE NASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dru§rvo>soa(SdTusrvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 . SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTTrUT BUŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine; -za starše • za razvezane -za Ženske, žrtve psihičnega aii fizičnega nasU^ - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje NTâRC, do.o. IMreklor Srečko šrot Pod^jf opravlja čast^isoo-zabžnišlu:^. radijske inagen-cijsíw-lržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, teteton (03) 4225190, fax: (03) 5441 052, Novi tednik izhaja vsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. l^jrtica: Tea Podpečan Veier. Naročnine: Majda Klanšek Mesc^ naročnina je 730 EUR. Za tujino je lema naročnina 180 EUR. Stesilka uansakdjskega računa: 06000 0026761320. Nenaročenih rokc^isov in foto- grafij ne vračamo. Tisle Ddo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Oman, Novi tednik $odi med proizvode, za katere se plačuje 84% davek na dodano vrednost. l*OV1 TEDNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor KatiČ. Računalniški prelom; Igor Sarlah. Andreja Lzlakar. Oblikovanje: wwwjTûnjadesigrtcofn E-masI uredntšna: tednik^t-fc.% E-mail tehničnega uredništva izmika. iedmk€>nt-rc.si RADIO eCLJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativna programa: Janja Intihar E-mall: radio^^ni-rc.sl. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UlUDMliTVO Milena Brečko-Pokilč, Brane Jetanko, Spela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona &oliniČ, Dean Suster. Saška Teržan Ocvirk AmCUA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in iiadiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Gfabar, Zlalko Bobinac, Viktor Klenováek, Alenka ZapuŠek» Rok Založnik JëUàja: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032, (03)54 43 511 Spiejem oglasov po elekt. pošti: agendja^t-rc.si Nagradna križanka p^ HOROSKOP POMOČ: OIL£TANT-$ulmar» EKSORCIST-izganjalec hudiča» KINONI-moćno obarvan« spojine, ki vsebuje|o kisik, REEL-hiter ikotsM in irski ples Nagradni razpis nagrada: bon za pregled v BiovitaJu na ProseniSkera 25 a, Šentjur 2. nagrada: bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice, Carmen Hriberšek, s. p. - 5. nagrada: bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov; NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka. 3. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika. ki je izšla 21. marca 2008. RosHev nagradne križanke iz st- 23 Vodoravno: ŠKVAL, RAISA, ASTAT, PT. NENAD JELENA» SAL, MAROF. SKLON, KT, LASSE. TROBENTA. KUSPI5, RALO, AR, LASUUA, ITALUA, ADOBE, TI, EMETIK, JANKO, ACEV, MARANl, EAK, RAMA, AJA, AKNA, SOK, PASTOR, TB, MARKO, ALOA, SAMOS, OLESJA, RILA, ZIKINA, AJAR, NARAT, SAVA Ge$lo: Najboljši atleti v Valencií Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 20 evrov za Lepotni studio Sodin, Skaletova 7a, Celje in bon za veliko klasično plco v Gostišču Hochkraut v Tremerju. prejme: Jožica Čerenak. Ob Strugi 6, 3311 Šempeter. 2. nagrado • bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice. Carmen Hriberšek, s. p., prejme: Zinka Volavšek, C. v Lahovno I, 3000 Celje. 3. - 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe, prejmejo: Urška Veber, Loka 131 a, 3223 Loka pri Žusmu, Štefka Krajne. Kozje 178. 3260 Kozje in Konrad Hrastnik, Rožnik 12, 3270 Uško. 1 2 3 4 S 6 7 9 9 10 U 12 U 14 15 U 17 16 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ime in priimek: Naslov: Orm: Sprejeli boste ponujeno igro partnerja in se poš(eno zabavalt Skupaj se bosta odločila za precejšnje spremembe v ljubezenskem življenja, kar vama bo pnneslo kar precej prijetnih trenutkov. On: Prizadevali si boste za nekaj, za kar vsi pravijo, da je te v naprej obsojeno na propad, vendar vam bo na koncu uspelo celo v večji meri. kot ste pričakovali Zmagoslavje bo popolno! Ona: V ljubezni se vam obeta prijetna avantura, ki vam bo ponovno pognala kň po žilah. Le zakaj ste tako dolgo Čakali na ta korak, ko pa je sedaj vendar povsem jasno, da vam enostavna ni moglo spodieteti. On: Čeprav irrujte občutek, da vam partnerka omejuje svobodo, toni nujno res. ljudje imajo pač različne poglede na ^ube-zen, ni nujno, da se skladajo z vašijTii. Malo več toleranoe vam vsekakor ne bo Škodilo. Ona: Odprla se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero se bo creba hitro odločiti, ne pa odlašati na kasneje. Vsekakor se vam splača tvega-rt, saj sami veste, da ste sposobni tudi Še večjih izzivov, kot je ta. On: Ni dobro, če mislile mi-mesto drugih. Na stiske gleda vsakdo drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. In to velja tako za poslovno življenje kot tndi za povsem privatne zadeve. Ona: Nekdo v bližini se bo vztrajno izmikal odgavomosrt, a ga boste z odločno potezo postavili pred dejstva, ki jih ne bo mogel spregledati. Tokrat boste končno poskrbeli, da bo delo pravično porazdeljeno. On: Romantični pogledi, ki jih boste namenili svoji simpatiji, bodo končno obrodili sadove. Tá teden je resrxično voÊ. zato ga kar najbolje izkoristite. Saj poznale listi pregovor železo se kuje. dokler je vroče. DVOJČKA STRELEC ^ Ona: Privoščili si boste miren vikend in spočili napete živce. S portTzerřem se bosta podala na sprehod v naravo in izmenjala poglede na trenutno si-tuarijo med vama. Prav prijetno presenečeni boete. Otv Preživeli boste enkraten vikend, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Nikar vse sreče ne zadržite le zase. ampak jo poskušajte deliti s tistimi, ki so k nj^' pripomogli. Končno je tudi vam začeb sijati sonce. Ona: Če se ne boste vsaj malo uminli, boste kaj kmalu občutili vso težo preteklih napak, ki jih ni bib tako malo, zato nikar ne pretiravajte. Posvetite se raje svojim najbližjim, ki jih Že dalj Časa zapostavljate. On: Kritična presoja řrenu/-ne poslovne situadje vam bo prinesla veliko več, kot boste pričakovali. Predvsem lahko računate na ureditev svojih nezanesljivih financ, kar bo imelo pozitivne učinke tudi nekje drugje. Ona: Novica, ki vas je zelo razburila, se bo izkazala za neresnično. Ne zapodite v depresijo. ampak poiščite krivca za najnovejšo zmešnjavo. Ko ga boste odkrili, boste ponovno presenečeni. morda celo Še bolj. Om Nekdo bo zagrešil napako, vi pa boste na ta račun dosegli še tisto, kar se vam je ne-dolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. V poslu se vam bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristite. DEVICA ^ Onai Prijatelj vas bo povabil na prijeten spreh£}d v naravo, da vam razkrije svoja Čustva. Lahko ste prepričani, da ste na pragu prijetnega in dolgotrajnega razmerja, ki lahko postane tudi kaj več. Orv Poskusili se boste otresti spominov na preteklost, a vam to ne bo uspelo v celoti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti vašo naklonjenost, toda vaše obnašanje ga enostavno odbija. Ona: Dobro bi bilo, če bi se posvetili tudi denarnim zadevam. saj se vam sicer lahko vse skupaj podreria glavo. Je že res, da je ljubezen presneto lepa in prijetna zadeva, vendar gre tudi skozi želodec! On: Spopasti se boste morali s prenekatero težavo, ki ste jo vztrajno postavljali na stranski tir. 7b vas bo predvsem zabavalo in hitro se vam lahko zgodi, da bo delo prešlo v prav prijetno ljubezensko doživetje. KOZOROG Sk Ona: Ne vračajte se na začetek, ampak izpeljite zadevo do konca in to tako, da boste pošteno presenetili tiste, ki so do sedaj dvomili o vaših sposobnostih, Tako jim boste najbolje zaprli usta. On: Nekdo Že da^ časa pričakuje vašo aktíjo, VI pa stalno ^čete nove in nove pretveze za svoje omahovanje. Čaka vas presenečenje, ki pa na nek na-&n niti ne bo presenečenje, saj ste ga celo pričakovali. VODNAR ^ Ona: Postajate vse bolj nervozni in naveličani vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da postorite kaj za prihodnost. Privoščite si rnalo spremembe v življenjskem ritmu in videli boste, da bo bolje. On: Čustva vas bodo vse preveč zanesla v vode, kjer lahko kaj hitro nasedete na Čeri svojih polresnic. Manj govorite in več naredite! To vam bo vsekakor olajšalo prenekatero zadrego, ki vas bo doletela^ Ona: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile Še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boste morali kar precej seči v Žep in to se vam bo še dolgo poznalo. Partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave^ On: Zaupali se boste Človeku. ki vam je nekoč že pomagal. Vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. TYeba se bo odhčiti ali pa odnehati za vedno. Upanje pa takšno »Upam» da podobno težke-gâ projekta ne bom nikoli več dobil,« je na norâarsko vpra-šanje o tem, ali je bila gradnja res tako zahtevna« da je njen končni račun kar dvakrat višji od predračuna, odgovoril prvi celjski zidar Stanko Boáč-nik. Kljub vzorno opravtjene-mu delu se očitno nadeja kakšnih lažjih in morda tudi donosnejših projektov. Za »po-lulskega« veliko taktur v občinski stavbi še vedno čaka na dan, ko bodo poplačane. Foto: KATJUŠA Amigos para siempre »No, gospa ravnateljica, pa sva jo sezidala, kljub političnim nesoglasjem ...» Nekako tako je v sproščenem vzdušju po otvoritvi nove šole in vrtca na Polulah Ivanki Marič za pridobitev »voščil« župan Bojan Šrot In na vprašanje, od kod mu politična nesoglasja, pojasnil, da se je ob volitvah pred že skoraj desetimi leti, ko je prvič kandidiral za župana, ime Ivanke Marlč znašlo v oglasu, v katerem je takratni župan Jože ZimSek naštel imena uglednih meščanov, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Maričeva je to zanikala, župan pa jo je brž potolažil, da sta skupni cilj le dosegla. »SIcer pa vam lahko ta oglas pokažem, že 10 let, odkar sem ga dobil z anonimno poŠto, ga vozim s seboj v avtu. A nič hudega, v njem je podčrtano le eno ime - Slavko Sotlar,« je smeje zadrego, ki jo Je sam zakuhal, razrešil župan. Foto: KATJUŠA Po bližnjici do izicušenj Šteian Ušel (desno), urolog v celjski bolnišnici. Šentjurski župan, pevec, voditelj (in šekaj]» ki si želi postati tudi poslanec v državnem zboru, je izkoristil od-prtje novih bolnišničnih pFOStCHtfVza pc^ovor s Francem Koširjem. Če je iskal nasvete za prodor v šiiši slovenski prostor, se je obrnil na pravi naslov. Nekdanji dolgoletni generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in svetovalec ministra za zdravje že ve, kako se stvari streže. Foto: SHERPA Direktorsko veselje Kako lepo se je postaviti pred fotoaparate in kamere na lep sončen dan v pričakovanju slavnostne govornice ob odprt) u novih prostorov Oddelka za spJoŠno in abdominalno kiniigljo celjske bolnišnice ... Strokovni direktorici Frančiški Škrábl Moč-nik in direktorju Marjanu Ferjancu se je kar samo smejalo. Tokrat so mimoidoči ob pc^edu nanju in na množico novinarjev Še spraševali, kaj je spet narobe, a ker boinišnica napoveduje še več podobnih slav-nostnih dogodkov» se bo tudi to spremenilo. Foto: SHERPA r »Naša bo še lepša« S temi besedami svojemu pomočniku Alojzu Robniku pa si je dlani pomel, brez kančka zavisti zaradi čudovite nove telovadnice na polulski šoli, ravnatelj 1. gimnazije v Celju Anton Šepetavc (levo). Že zdaj se namreč veseli prihodnjega leta, ko naj bi ob gimnaziji, po desetletjih prizadevanj, zavlačevanj in odlašan) končno, v čast 200-letnice hrama celjske učenosti, le začela rasti nova telovadnica. Foto: KATJUŠA »25 kg popra? To je pomota!<€ Tako se je znani gostinec Zvone Štorman začudil, ko je na svoji mizi zagledal enega od računov. A ni šlo za pomoto. Blaž Habjan, ki dela v Štormanovem hotelu» je namreč prav toliko raznobarvnega popra, poleg 35 kilogramov zdroba» Ječe> lanu, riža In še česa potreboval za Izdelavo posebnih slik. Izdelal jih je skupaj z dvema prijateljema in zanje so mladi ustvarjalci prejeli zlato medaljo na letošnjem sejmu gostinstva Gast v Celovcu. Gre za precej povečano kopijo Unlcefovih krožnikov, ki prikazujejo preko 60 različnih držav. Izdelava ene takšne slike je trajala več kot teden dni, potrebno pa je bilo precej spretnosti, mlmih rok in domišljije. Podobni projekti so sicer Blažu, ki so ga zdaj povabdi tudi na kuharske olimpijske igre, že v krvi, saj je na primer lani ustvarjal s pomočjo riža. Ker se bodo udeležili še nekaterih tekmovanj, iantje trenutno izdelujejo še tri dodatne slike. Zanimanje zanje je veliko, zato že razmišljajo, da bi katero od njih tudi prodali. Devet obstoječih slik je trenutno na o^ed v recepciji hotela Štorman. AK Zirone Štonnae ii wdja ce6*kegs bottta Sihiei Vtw 2 6lnw Hahjttom oh v^^ POI^i^JAVA STE Biu POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PC Cffl Jff. Lfub^anda cesta 20 to», ^tcviuca: 0801314 RUBSIUUEtSXVO ^KUGLER Kasov^cvo 16 9000 ceue