Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ;vu, List Slovenskih delavcev v oAmeriki. The first Slovenic Da2^ m the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered u Seeand-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Concres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO& NO. 130. — ŠTEV. 130. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 3, 1908. — SREDA. 3. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Garfieldovo potovanje. Položaj na Hawaii. PREDSEDNIK ROOSEVELT POŠ LJE NA IMENOVANO OTOČJE TAJNIKA NOTRANJIH ZADEV. Nalogo službenega potovanja je imel dosedaj vojni tajnik Taft. JAPONCI NA HAWAD. Vladino gospodarstvo. Moderni piratje. Velikanski deficit. Baileyev beg v Honduras. Washington, 2. junija. Na Hawaiij-»kem otočju potrebujejo nekakega mirovnega apostola, in ker je sedanji uradni mitovni apostol, vojni tajnik Tat't, vsJed svoje predsedniške kandidature preveč zaposljen, je predsednik Roosevelt poslal v daljno kolonijo svojega udanega slugo Garfielda, oziroma tajnika notranjih zadev. Urado-ira se naznanja, da potuje Gartield na Hawaii, da prouči tamošnje poljedelstvo in prirodna bogastva krasnega otočja, nakar bode o tem službeno poročal. Vendar je pa njegovo potovanje se drugače razumeti. Nasadi na Hawaii spadajo k poljedelstvu in delo na nasadih opravljajo večinoma Japonci. Teh ljudi je na otočju vse polno in baš to vznemirja tako oblasti na otočju, kakor tudi one na pacifiič-nem obrežju ameriške celine, in sicer tem bolj, ker se v novejšem času vedno bolj pogostoma poroča, da so ku-liji na Hawaiijskem otočju večinoma veterani rusko-japonske vojne in da >e na Hawaii po tajno vadijo kakor vojaki. Oblasti so skušale japonske delavce nadomestiti z drugimi in so p«»-kusile najpreje s Portugalci. Ti poskusi s*t dobro izpadli, toda Japonci so proti Portugalcem tako sovražno nastopili, da -o preprečili nadaljni prihod portugalskih delavcev. Washir.trtoiiska vlada želi, da pride na otočje št1 več Portugalcev in naloga tajnika Garfielda bode sedaj, da na licu mesta prouči i»oložaj delavcev in da o tem natančno poroča predsedniku Rooseveltu. V ostalem bi pa vlada *e raje imela, ako bi na otočju naselili Američani, vendar je pa slednje zelo težavno pri dobiti za naselitev na imenovanem otočju. Garfieldovo potovanje bode trajalo tri mesece. V San Franciscu čaka nanj oklopnica Maine, s ktero bvJule potoval dalje v Honolulu. Imenovano oklopnieo bode spremljala tudi oklop-uiea Alabama, tako da bode Garfiel-dov prihod v Honolulu dokaj impo-^anten. Na povratku bode tajnik notranjih zadev obiskal par indijanskih rezervacij na zapadu. RAZSTAVA V TOKIO. Za ndeležitev Zjedinjenih držav se je imenovala posebna komisija. Washington, 2. v junija. Državni tajnik Root je imenoval posebno komisijo za udeleži te v Zjedinjenih držav pri svetovni razstavi v Tokiju na Japonskem, ktero bodo otvorili v letu 1912. Komisarji bodo predvsem imenovali svojega tajnika in najeli posebne klerke. Tajništvo bode dobil brezdvomno McLoughlin, ki je znan washingtonski časnikar. Ogenj v hotelu. l>>ndon, Ont., 1. junija. V tukajšnjem City hotelu je nastal požar. Go-je pričelo v pritličju in poslopje W je hitro napolnilo z dimom. Goste so le z naporom rešili. Požar so še pravočasno pogasili. V kleti so našli truplo-nekega nepoznanega moža. Pijanost od vode. Chicago, 111., 2. junija. Dr. Lewis I). Mason iz Brooklyna, N. Y-, je včeraj v tukajšnjem mestu predaval o pijanosti in tem povodom je svojim poslušalcem povedal, da voda zdravju ravno tako škoduje, kakor opojne pijače, ako se jo preveč rabi. pa bodi si v obliki kopanja ali pa v obliki vži-vanjs. Mnogo ljudi pije preveč vode in tako počasi oslabe ravno tako, kakor oni, ki pijejo žganje ali kako drugo opojno pijačo v prevelikej meri. Vsled tega predavanja je sedaj nastalo zelo važno vprašanje za naše temperenčnike, kteri priporočajo vodo kot najboljšo pijačo in radi tega smo radovedni, kaj bodo sedaj priporočali. Morda gnojnieof , SAMO V MESECU MAJU JE ZNAŠAL PRIMANJKLJAJ ZVE-ZINEGA GOSPODARSTVA $11,958,991. V zadnjih jednajstih mesecih upravnega leta je dosegel primanjkljaj 63,603,605 dolarjev. PODROBNOSTI. Washington, 2. junija. Glasom mesečnega izkaza o dohodkih in izdatkih zvezine uprave, znaša deficit za mesec maj tega leta $11,958,991, napram lanskemu prebitku v maju. ki je znašal lepo svoto $8,575,212. Kljub temu so pa bili vladini dohodki v letošnjem maju za 14 milijonov dolarjev večji ne?o lanski, toda še večji so bili izdatki. Tekom zadnjih 11 mesecev tekočega poslovnega leta so znašali zvezini dohodki $546.407,150, docim so znašali izdatki $610,010,755, tako da znaša letošnji dosedanji deficit 63.603.605 dolarjev. Iz izkaza je tudi razvidno, ,la so bili dohodki zadnjih jednajst mesecev za $56.187,522 manjši, kakor v istem času minole°:a leta. dočim so bili izdatki za $72.467.046 večji, kakor v istei dobi minolega leta. Samo carinarski dohodki so v tem času nazadovali za $8,000.000. ako jih primerjamo z lanskimi. Domači davki so napredovali za $4,000.000 in mešani prihodki za nekaj nad dva milijona dolarjev. V zvezinem zakladu imajo denarja $1.817.636,025, dočim znaša zvezini, oziroma državni dolg $1,426.702,769. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Dva mrtva in trije ranjeni pri izletu na Coney Island. Minoli ponedeljek se je vesela vožnja z avtomobilom, v kterem je bilo več prijateljev, ki so se peljali na Coney Island, končala zelo žalostno. Ivo se je družba vračala domov v Brooklyn Borough, sta bila dva iz-letnika na mestu ubita, dočim so bili trije nevarno ranjeni in le jednernu se ni nič žalega zgodilo. T'bit a sta bila William P. Goube-aud in Thomas Nolan iz Brooklyna. Ranjene so prepeljali v bolnico. Lastnik avtomobila Ernest Eggers. ki je tudi avtomobil vozil, ni ranjen. Avtomobil je razdejan; veljal je 5000 dolarjev. Nesreča se je pripetila po noči na cesti ob obrežju, ker so veseli izletniki prehitro vozili. Dokler je bila cesta ravna, je šlo vse po sreči, toda pri prvem ovinku se je zgodila nesreča s tem." da je avtomobil za vozil z vso silo v neko drevo. Avtomobil se je razletel na komade in le stroj je ležal na dveh izletnikih, dočim so ostali zleteli daleč naprej. Zahteva smrtno obsodbo. Chattanooga. Tenn., 1. junija. Tukajšnje porotno sodišče je včeraj spoznalo D. D. Edvvardsa, ki je zapleten v neko kentuckyjsko krvno osveto, krivim umora po prvem redu. Za ta izrek so porotniki rabili le osemnajst minut. Kakor hitro so obtožencu to naznanili, je obtoženec skočil na stol in pričel sodnika strastno prositi, naj ga obsodi na smrt. Protestiral je proti temu, da je izrek obsodbe preložil na kasnejšo dobo in je naprosil sodnika, naj njegovim zagovornikom prepreči vložiti priziv. Edwards je tedaj, ko je bil pod poroštvom radi prvega u-mora, ustrelil nekega železničarja. Pri obravnavi je priznal, da ima na vesti štirinajst človeških življenj. Pred par dnevi je naznanil svojej materi, da se bode sam ustrelil, ako ne bode obsojen na smrt. pozen Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona po šil j ate v denarjev v staro domovino, po uekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nemore nikomur pripetiti kdor se zavestno obrne na PRANK SAKSER CO., 109 Greenwit h St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. VLADA ZJEDINJENIH DRŽAV JE NAPROSILA HONDURSKO VLADO, NAJ JEJ BEGUNA IZROČI. Republika Honduras to stori le, ako hoče, ker nima pogodbe z a Zjed. državami NA BANANSKI HAZIENDI. Washington. 3. junija. Ker med Zjed. državami in republiko Honduras ni pogodbe, vsled ktere bi jedna republika druge j izročala zločince in defravdante, je tukajšnja vlada danes naročila svojemu poslauiku v Honduras, naj tamošnjo vlado naprosi, da prime in pošlje v Zjed. države defravdanta Bailey a, kteri je v New Yorku ogoljufal Export Shipping Co. in potem s parnikom Golds-boro ušel v Honduras, Vlada je utemeljila -svojo prošnjo za izročitev Bai-leya s tem, da navaja, da je Bailey skril mnogo blaga imenovane banke-rotne družbe v škodo upnikov in ra-zun tega tudi na drug način svoje upnike ogoljufal. . --— — Nas konzul v Puerto Cortez brzo-javlja sledeče: "Parnik Goldsboro je sedaj uknjižeu v tukajšnjej luki pod imenom Atlantida in bode v nadalje plul pod hondursko zastavo. Kakor smo že poročali, je imenovani stari paruik nepričakovano od-plul iz newyorske tuke. Preduo je pa dospel na prosto morje, se je obla-stim posrečilo, parnik preiskati in na njem so našli kaeih 30 dvocevk, radi česar se je domnevalo, da pluje v Honduras, kamor vozi .orožje. Ko so puške zaplenili. je parnik za m ogel nadaljevati -vojo pot. Šele kasneje se je dognalo, da so Baileyevi, ki so se izre.lno zadolžili. na parnik dali nakrcati vse f h »1; i o blaga, nakar so tudi oni s parnikom odpotovali. Kakor se poroča iz Hondurasa, je Bailey svoje na ropa no blago že prodal in tudi parnik je prodal tamoš-njej vladi. Za denar, kterega je dobil potom goljufije v New Yorku. si je kupil 2000 oral veliko liaziendo^ba-nan, kamor je dal prepeljati tudi ukradene stroje in drugo orodje. VREMENSKA PROROKOVANJA. Tudi jnnij bode baje vlažen, kakor je bil maj. Tekom zadnjih štirideset let je bil minoli maj najbolj vlažen mesec, in kakor zatrjujejo v vladinem vremenskem uradu, bode tudi junij vlažen, ako izjemoma ne zavlada suša, tako da bode ta mesec bolj suh, kakor je bil v zadnjih 37 letih. Tek. >m zadnjih 37 let je znašala povprečna toplota v juniju 69 stopinj nad ničlo. Najbolj vroče je bilo v juniju leta 1898 in najhladnejše v letu 1903. Junaški strojevodja. Wilkesbarre. Pa.. 3. junija. ^Strojevodja James Dunlap od Ontario & West ern železnice se je včeraj izkazal za pravega junaka. Ko je njegova lokomotiva včeraj popoludne vozila nek tovorni vlak po progi tukajšnjega mesta, je ugledal sredi proge 2-letno deklico Frances Walker, ktera se je tako preslrašila, da se ni mogla ganiti iz mesta. Strojevodja je stal baš na stranskem hodniku lokomotive. I)a bi vlak ustavil, na to ni bilo več misliti in radi tega je hitro skočil na sprednji del lokomotive in od tu na progo pred lokomotivo. V istem trenotku je prijel tudi deklico, ktero je srečno vrgel raz tir in ravno tako hitro zopet skočil na lokomotivo. H _ • | • _ Najcenejša vožnja IffliaiKlI iz New York a do IIUllllll " Trsta ali Reke je ■■ • s parniki od Ans- tro Americana Line. N« poslušajte zakotnih agentiČev italijanskih družb, da se ne bodete kasneje kesali. "Martha Washington1' odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni. 0 umorih v Indiani. Truelsonova izpoved. V TEXASU NAJDENA PRIČA O UMORIH NA FARMI V LA PORTE JE BAJE GOVORIL RESNICO. Njegovo naznanilo, ktero je prinesel šerif seboj, obsega 19 s strojem pisanih strani. NADALJEVANJE PREISKAV. Vesti iz Rusije. Novo domače^posojilo. La Porte, Ind.. 3. junija. Tukajšnji šerif, ki je nedavno prišel iz Vernona v Texasu, kjer je zaslišal tamošnjega jetnika Jul. G. Truelsona iz Xew Torka, kteri je sam naznanil, da je sodeloval pri umorili na Guinnessovej farmi. naznanja, da je dosedaj objavil le mali del njegove izpovesti in njegovega priznanja. Šerif naznanja, da obsega popolna izpovest imenovanega jetnika 19 tiskanih, oziroma s pisalnim strojem pisanih strani. V tej listini je popisano vse, kar se je zgodilo na imenovanej farmi in kar je doživel Truelson od 1. 1903 nadalje. Listina je po zatrdilu šerifa zelo zanimiva. vendar pa popolne vsebine za sedaj še neče objaviti, kajti pred v-eni mora dognati, v koliko je Truelsonova izpovest tudi resnična. Ako je Truelson vse ono, kar je iz-povedal. izumil, potem je v tem pravi mojster, kajti povedal je take stvari, kakorš.ie - more navesti le človek, ki je v La Porte. zlasti pa ua Guinnessovej farmi dobro znan in ki ve za mnogo tajnosti. Tako je na primer Guinuessovo hišo natančno popisal, kar bi mu nikakor ne bilo mogoče, ako bi se kedaj tam ne mu lil. Xajbrže bodo Truelsona do vedli sedaj v l^a Porte. da ga na licu mesta /.a-lišijo. Mee je pripetilo, je sedaj s tozadevnim poročanjem prenehala, tako da je težavno izvedeti, kak je položaj v resnici. Tudi v tukajšnjem mestu je nek delavec umrl radi kuire. Panama. Panama, 1. junija. Politični položaj v republiki Panami postaja dan za dnevom bolj zapleten. Predsednik Amador je danes odstavil Porfirio Melendeza, governerja v Co-lonu, in Elijio Ocana, governerja v Chiriqui. Na njihova mesta je imenoval pristaše sefior Aria?a, ki je za-jedno tndi predsedniški kandidat. Vlada Zjed. držav je brzojavno pozvala svojega tukajšnjega poslanika, naj pride nemudoma v "Washington. Bivši predsednik Cleveland je boljši. Princeton, N. J., 2. junija. BivSi predsednik Grover Cleveland, o kterem se je nedavno poročalo, da je tako nevarno zbolel, da bode kraalo u-mrl, je v toliko okreval, da zamore sedaj vsaki dan ostaviti svojo postelj in sedeti na verandi. Najhujše je mi-nolo in sedaj trdijo zdravniki, da ae mu botde zdravje Jemalo vrnilo. FINANČNI MINISTER KOKOV-COV PREDLAGA, DA SE NAJAME DOMAČE POSOJILO V ZNESKU $100,000,000. Največji del tega denarja se porabi za vojsko in mornarico. V PERZIJI IN MANDŽURU. Petrograd. 3. junija. Finančni minister Kokoveov je kabinetu priporočil, naj najame domače posojilo v znesku $100.000,000 v svrbo izboljšanja vojske in mornarice in pomoči onim pokrajinam, kjer je bila lani letina neugodna. V to posojilo mora pred vsem duma privoliti. Vlada priporoča, da se to posojilo najame doma. oziroma pri domačem ljudstvu. Denar bodo pred vsem rabili za izboljšanje vojske in vojne mornarice, za pokritje eventuelnega deficita in za pomoč onim pokrajinam, kjer se je lani malo pridelalo. Nadalje bode vlada nabavila tudi velikanske zaloge vojaških potrebščin in streljiva. Posojilo bode vladu najela doma radi tega. ker je v Kusiji lahko dobiti več denarja, nego v inozemstvu. Državne vrednostne listine so tekom zadnjih mesecev po vrednosti vedno napredovale in njih vrednost je sedaj višja. nego je bila kedaj po vojni z Japonsko. . - . l'etrograd. 3. junija. G afar kan. srlavar šaksevenskili Kurdov. dosj je v taborišče generala Suarskega. poveljnika ruske kazenske ekspedici-je v Perziji, ter mu naznanil, da bo sprejel ruske pogoje, oziroma vse ono. kar je imenovani general zahteval od Kurdov v svojem ultimatuinu. Petrograd. 3. junija. Iz Harbina v Mandžurii se poroča, da je tamošnje prebivalstvo pričelo s splošnim bojkotom proti japonskemu blagu. Bojkot se je razširil po vsem Man-džiiru. tako po ruskem, kakor tudi po kitajskem delu. Temu gibanju so se pridružili vsi veliki kitajski tr-govci. in sicer brezobzirno, dasiravno morajo za nekaj časa trpeti škodo. Rusko prebivalstvo je nekoliko vznemirjeno. kajti kitajski vslužbenci so pričeli ostavljati svoja mesta, baš kakor pred vstajo bokserjev. BANČNI ROPARJI. V Kansasu so -odnesli iz neke banke $8000. Cuba. Kans.. 2. junija. V tukajšnjo državno banko so dospeli včeraj štirje zakrinkani roparji. V bančnem poslopju so se najpreje pretepali s par meščani, ki so bili navzoči, nakar so si prilastili -$8000 in srečno z denarjem ušli. Bežali so naravnost na kolodvor in sicer baš v času, ko je prihajal nek ekspresni vlak, ki se ne ustavi v tukajšnjem mestu. Toda postajenačel-nika so z revolverji prisilili, da je izobesil varnostne signale, radi česar se je vlak ustavil. Lopovi so hitro po-skakali na vlak in se potem odpeljali dalje. Kje ostavili vlak. dosedaj ni bilo mogoče dognati, dasiravno jih marljivo iščejo. Iz Avstro-Ogrske. Pomladna parada. POMLADNI PARADI DUNAJSKE POSADKE JE PRISOSTVOVAL TUDI CESAR PRAN JOSIP. Nemci v Avstriji sknšajo doseči sporazum med svojimi strankami. INOMOŠKO VSEUČILIŠČE. -o- Dunaj. 3. junija. Cesar Fran Josip je kljub vročini, ki je včeraj vladala v Avstriji, prisostvoval pomlad-nej paradi posadke tukajšnjega mesta. Cesar je marljivo sledil vsakemu gibanju posameznih čet. ne da bi se pri tem utrudil, kajti hoditi mu ni bilo treba. f Dunaj. 3. junija. Vodje "4 krščanski^ socijalistov"' so se pričeli posvetovati z vodji drugih strank avstrijskih Nemcev, da se doseže na ta način sporazum med strankami, kajti dosedanji spor škoduje avstrijskemu nemštvu vedno bolj. Imenovani ''so-cijalisti" zahtevajo, da skrbe Nemci v prvej vrsti za to, da se rešijo vpliva čifntskega časopisja na nemško javno mnenje, ker le na ta način jim bode mogoče braniti se pred Celtt. Inomost. 3. junija. Ker je v tukajšnjem mestu pričakovati novih protiklerikalnih izgredov, je tirolski namestnik ukazal zapreti tukajšnje vseučilišče. To se je zgodilo, ker pride v kratkem profesor Wahrmund na Tirolsko, da nadaljuje s svojimi predavanji o katoličanstvu in tako-zvaneinu cerkvenemu pravu. Sedaj je pričakovati, da bodo na ta nesmiselni čin namestnika dijaki odgovorili s štrajkoiu. Budimpešto. 2. junija. V Granu je policija prijela nekega lopova, ki se je izdajal za vrhovnega inšpektorja barona Josipa BautTvja in ki jc na tisoče brezposelnih delavcev ogoljufal za njihov zadnji denar. Dozdevni baron Banffv je dospel v imenovano mesto pred tednom dni in si je najel veliko stanovanje na glavnem trgu. Tu je razobesil napis: **Vrhovni inšpektorat kraljevo odrske reiiulacije Donave: vrhovni inšpektor Josip Banffv. *" Xa vrata je nalepil naznanilo, da |R»irebuje veliko število delavcev in nadzornikov za regulacijo Donave. Vsled tega je prišlo na stotine delavcev k njemu in vsak je moral plačati od jedne do pet kron za poravnavo stroškov dopisovanja glede dela. ktero se baje v kratkem prične. Tekom jed nega tedna je lopov na ta način izvabil delavcem 10.000 kron ($2000). Ivo je nameraval s svojim plenom odpotovati. so ga prijeli. Kasneje se je zvedelo, da je bil že večkrat v ječi radi tatvine in raznih goljufij. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ............ 50 kron. za $ 20.50 ............ 100 kron. sa ? 41.00 ............ 200 kron. ta f 102.50 ............ 500 kron. ■a | 204.50 ............ 1000 kron. sa $1018.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat v izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh Denarje njun podati jo najprOift-neje do $26.00 ▼ gotovini t pripona ženem ali registriranem jdasm, večje aneeke po Domestic Postal Money Order all pa How York Bank Draft. FRANK WAirgTnt OO., 10» Greenwich 8k, How 6104 St. Glair At*, N. B. Cleveland, Ohfe. Razne novosti iz inozemstva. VOJSKA MAROKANSKEGA SULTANA MTJLAJ ABD UL AZI-SA SE JE MORALA UMAKNITI. Ubegla avstrijska prineezinja in njen ljubček se mudita v Luzernu in se poročita. CAR NIKOLAJ V LONDON. UMORILA SVOJEGA MOŽA. Ana Strah je pri Wilkesbarre, Pa., ustrelila svojega soproga. Wilkesbarre. Pa.. 3. junija. Ana Strah iz Prinjrle ilill je včeraj zjutraj v eilobranu ustrelila svojega brutalnega in pijančevanju udanega moža. Preduo je to storila, ga je posvarila. toda na To se ni oziral in jo je skušal pretepsti. Ustreljeni premogar je bil pravi velikan in na pol divji človek ter velik pijanec, dočim je njegova žena majhna in tehta jedva 100 funtov. Njen mož je njo in njenih sedem o-trok. kterih najstarejši je bil star 11 let. neprestano pretepal. Ko se je skušal včeraj v pijanosti zopet prepirati, jra je žena z njegovim revolverjem ustrelila v prsi. Umrl je tekom popoludneva. -o- Novi petrolej ski vrelec. Butler, Pa., 1. junija. Harry N. Hoffman iz tukajšnjega mesta bode postal bogat človek, kajti našel je pe-trolejski vrelec, iz kterega se dobi vsako uro po 60 sodov petrolja, oziroma 600 sodov na dan. Petrolje je vredno po jeden dolar sod. Ko bodo vsa za pridobivanje petrolja potrebna dela dokončana, se bode iz novega vrelca dobilo na dan po 2500 sodov petrolja. Tanirier. Maroko, 1. junija. General Ba^dani, ki je glavni poveljnik vojske sultana Mula j Abd ul Azisa, je pri Mehliji ostavil tiOO vojakov in se pričel z ostalo vojsko vračati proti Rabatu, kajti novega sultana ni mogel premagati. Luzern. Šviea. 1. junija. Bivši avstrijski poročnik Kocjan in prineezinja Amalija F*iirstenbergova sta sedaj tukaj javnosti naznanila svojo zaroko in poroka se vrsi tekom prihodnjih štirinajst dni. Zaljubljen parček živi tukaj v varstvu Kocjanove matere. Včeraj je dospel semkaj brat u-begle prineezinje. princ Egon Fiir-stenberg, ki je legaeijski tajnik avstrijskega poslaništva v Londonu. Njen brat je dospel semkaj in .jej je prinesel uradno poročilo njene rodbine, ktera jej naznanja, da se več ne protivi poroki z Kocjanom. Pač pa zahteva rodbina, da se mladi par nastane kje izven Avstrije. London. 2. junija. Preko Dunaja s« poroča iz Petrograila. da obišče ruski car s carinjo v jeseni aneleŠko kra» Ijevo dvojico v Londonu, da tako vrne sedanji obisk amrleskega kralja v Petrogradu in Carskojem selu Morilec se je telefonično javil oblastim. Watertown. X. V.. 2. junija. V Cranberry Lake v Adirondackih SO prijeli Lečn La S. Heja. kteri je ta-mo-iijeiru šerifu telefonično naznanil, tla je umoril v gozdu svojega drvarja, Canadčana Charley Jonchasa, ki je ■ leta! v njeirovem irozdu pri Orasse River in. St. Lawrence county. Ko je izvršil umor. je odšel do prve hiše. v k t ere j imajo telefon, in po» tem je telefoniral po šerifa v 50 milj oddaljeno mesto Canton. Šerif je potem telefonično obvestil konštablerja v Cranberrv Settlementu, ki je bil najbližji onemu prostoru, kjer se je izvršil umor, in ta «fa je prijel. La >aile je konštablerju priznal umor* stvo in ta «ra ,ie imel toliko časa v svojem varstvu, dokler ni prišel šeri{ na lice mesta. La Salle je imel 20 canad>kih drvarjev. ki so delali v njegovem srozdu. V nedeljo so si nabavili polno vrečo steklenic whiskeya in tako so pričeli pijančevati. La Salle jih je skušal pomiriti, toda to se mu ni posrečilo. Pri obedu Jonchas ni hotel mirovati in je potem, ko ga je gospodar posvaril, v jezi prevrnil mizo. na kterej je bil obed. Na to je skušal napasti svojega gospodarja, toda La Salle je hitro vzel iz žepa svoj revolver in je napadalca ustrelil. Ljubavna žaloigra. Watertown. X. Y.. 2. junija. Gospodična Ortha IluJton se je včeraj sprla s svojim ljubeekom Zannie Laid-lowom. na čegar farmi je živela. Med prepirom je pričela nanj nepričakovano streljati in ga je nevarno, toda ne smrtno ranila. Misleč, da je mrtev, je potem -pognala tudi sebi krogljo v prsa in zadobila smrtno rano. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalo na to umrla. Rodbinska žaloigra. Medina, Mo., 3. junija. Farmer Bert Mc M i lien je včeraj svoje delavce zaprl v gospodarsko poslopje ia takoj nato je ustrelil svojo ženo in dva otroka. Po trojnem umoru je na isti način izvršil samomor. Čemu je ta storil, ni mogoče dogmati; šerif je mnenja, da je bil blazei. Velik bankerot v Memphisu, Tenn. Memphis, Tenn., 2. jnnija. Gulf Compress Co., ktera družba je kapi-talizovana z glavnico v znesku $1,000.000, je včeraj napovedala bankerot in zvezino sodišče je že imenom valo posebnega oskrbnika. * ■»HIP- "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owntd and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place at Bu-sine* of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York CSty, N- Y. leto velja li*t za Ameriko in Canado ........ E>I leta........ to za mesto New York . . EjI leta za meeto New York vropo za vse leto .... „ „ pol leU .... četrt leta $3.00 1.50 4.00 2-00 4.60 2.50 1.75 $ Evropo pošiljamo skupno tri številke, "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemii nedelj in praznikov. «QUA8 NARODA" ("Voice of the People") Itined every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on|agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoati se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ■ p re sa em bi kraja naročnikov prosimo, da Be nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "OLAS NAkODA" 10© Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. "Na deželo!" Prosperiteta po naro Cltvi. Početkom maja, ko je bilo posledice sedanje krize dokaj občutno čutiti, je večje število dobrohotnih podjetnikov v St. Louisu, Mo., ustanovilo organizacijo imenom National Prosperity Association. To organizacijo so ustanovili pod devizo, da obstoji gospodarska kriza le v domišljavosti in da se morajo časi in gospodarski položaj izboljšati, samo ako imajo podjetniki za to dobro voljo in nekoliko poguma. Radi tega je novoustanovljena družba za osre-("itev človeštva zahtevala od svojih tisočerih članov, da se vsakdo zaveže, da prieno v svojih tovarnah in pri drugih delih s 1. junijem zopet z delom, in sicer v polnem obsegu; ako je le mogoče, naj se zopet vsi delavci. ki so bili odslovljeni radi krize, vzamejo nazaj na delo. Prvi dan junija so proglasili kot "Employment Day", in kakor se poroča, se je v mnogih tovarnah na zapadu in tudi v Novej Angliji pričelo 1. junija z delom, tako da je dobilo imenovanega dne kacih 50,000 delavcev delo. Podjetniki so se za imenovani, nekoliko pustolovski program zavzeli in trgovci, kterim se je ta program do-padel. so poslali tovarnarjem velika naročila, tako da so tovarne v stanu najeti veliko število delavcev. Vsa stvar se dozdeva kolikortoli smešna, kajti ako bi bila vsaka gospodarska kriza odvisna le od dobre volje podjetnikov in trgovcev, potem bi bilft gospodarske krize itak nemogoče. Po- Predsednik Roosevelt namerava, kakor ae poroča iz Washingtouu, vprizoriti jhj vsej republiki gibanje, iegur namen naj bode dovajati iia- ueljeiice do tega, du se posvetijo' IT bi naš predfdnik ?Je 'lavno izdo" ,. , , . . . , Mal zakon, kteri bi tovarnariem in tr- poliedelstvu iu da se poleg tega , , . , govcem pod kazniio zabranieval od- skrbi tudi zato, da prule kol kor mogoče veliko število meščanov, ki so se naveličali življenja v mestih, na deželo, oziroma na farme. V to svrlio bode predsednik ustanovil ]K)sebeu jwljedelski časopis, ki bo-j ra založen je podjetništva. Treba je de last zvezin«'vlade, in poleg tega ! le nekoliko dobre volje in poguma. bode govoril tudi več govorov o tej Ako >e delo in izdelovanje omeji, po- stvari, ter bode zlasti mladino nav- -tane kriza še večja, kajti, ako ljudje duševal za izselitev na deželo, jj! ( ničesar ne zaslužijo, tudi ne morejo svetoval onej mladini, ki živi na'l,1,Vsar kupiti in to škoduje naravno deželi, naj se ne seli v mesta, t«n.l,mU P°djetnikom in trgovcem, ^ več naj ostane tam, kjer je. j _% m m ^ __._ • Toda bode li to kaj koristilo? Pr | nas se je že vse polno pisalo in go Javljati delavee in skrajševati de-avni čas. Kljul) temu je pa vendarle ne-ivrgljivo dejstvo, da pride pri boju ( proti gospodarski krizi v prvej vrsti Ustanovitev domobran-stva. Način Napoleonovega vojskovanja vorilo o begu mladine iz dežfcle v mesta, tako, da o tem ne ve nihče več kaj novega povedati. In vse,' kar se je govorilo in pisalo, dosedaj j ni prav nič koristilo, liaš tako,' kakor vleče uieseaua na deželo, za,etkom malega stoletja zahteval vleče farmerja. ki je vedno na de-H" ""7""" *love§ke*rtJe in dr" žcli v mesta in pri tem pride želja f"' f T JCVatl %T i , , tiinu francoskimi, so se potrudile po spretnem oi v prvej vrsti v i»o- i____ i „ - , - , - ... ^ , * 1 J v I** kar le možno, da izkoristijo do skraj- «tev. Za preselitev iz dežele v ,msti človeški materijah Posledica mesto, je treba imeti le malo sred-j tega napora je bila ustanovitev do-stev. Za to se potrebuje le denar mobranskih čet. V Avstriji je bil za vožnjo in upanje, da .se v mestu izdan cesarski patent od dne 9. ju-dobi delo in zaslužek. Za preselitev ! "' ia 1808, s kterim se zapoveduje iz mesta na deželo, je pa treba1 ""tauovljenje deželne hrambe. Te imeti dokaj kapitala, kajti zemlji- 'določbe so skoraj neznane, v primeri Sea je treba kupiti in poleg tega si z organizacijo domobran- je treba nabavati tudi vse druge stVa pa z£°dovinsko važne in zani" i- i » i i mive, Mislim torej, da ustrežem potrebščine, kuje so na deželi ne- ; •, , . . v. , Oblasti morajo takoj po dovršenem žrebanju napraviti imenik mož, vzetih k deželnemu batalijonu, ter imenik ostalih sposobnih neizžrebanih, in oba imenika doposlati okrožnej oblastniji. Vsaki okraj se razdeli na več ba-talijonov, kteri se imenujejo po do-tičnem okraju. Vsak batalijon^naj ima 800 do 1200 mož, ter zapoveduje mu štabni oficir. Batalijoni se dele po številu možtva v 4, 6, k večjem v S kompanij, pod poveljstvom stotnikov. Kompanije so razdeljene v 4 ali 6 vodov, vsak vod pa v toliko korporalstev, kolikor župnij ali občin je v njega uvrščenih. Vodom so za-poveflniki subalterni častniki in kor poralstvom pa podčastniki. Ako se upokojeni častniki spreje majo v službo deželne brambe, jim pritiče prosto stanovanje in kurjava na stroške stanovanjskega zaloga. Na službenem potovanju imajo oficirji pravico na prisego. Zapovednike ba-talijonov imenuje cesar na predlog civilnih in vojaških pooblaščencev. Zapovednike stotnij in druge oficirje imenuje poseben pooblaščenec na predlog okrožnega glavarja in vojaškega komisarja. Imenovanja podčastnikov predlagajo gospodstva in zapovedniki stotnij okrožnemu glavarju in vojaškemu komisarju. Vežba se vsako nedeljo in praznik po eno do dve uri, navadno po dovršeni službi božji, v župani jah ali korporalstvih pod nadzorovanjem nad- in podčastnikov. Ako je več občin blizu skupaj, se združijo za vežbanje. Vsaki mesec enkrat se po-zovlja po en vod, ako v dotičnem kraju ni močnejših oddelkov, da ga uri oficir. Zbirališče se mora tako določiti, da nima nobeden mož več nego tri ure hoda. Rezervisti lahko prisostvujejo vežbam in se jih more po potrebi rabiti kakor izvežbovalce. Za red na vežba n ju morajo skrbeti občinski načelniki. Zapovednik bata-lijoua in stotniki nadzorujejo v svojem okraju vežbe in morajo pojedine postaje večkrat iušpicirati. Batalijoni deželne brambe dobe puške in bajonete iz cesarske zaloge, hranijo se v občini pod odgovornostjo župana. Stroške za njih vzdrževanje in popravo nosijo naborne občine. Vsak domobranec se mora preskrbeti sani torbo za 30 do 40 patron m vrečo za kruh. Podčastnikom je dovoljeno nositi sabljo in palico, morajo si pa oboje sami nabaviti. K brambovskim batalijonom pri-stopivši oficirji stalne vojske obdrže svojo uniformo; civilnega stanu norijo pa na Goriškem železnosive hlače. temnozelene suknje s svitlomod-rim ovratnikom in ošivi, rumene irtimbe in okrogle klobuke. Možtvo nosi lastno obleko, na klobuku kokar-do v dežel o ili barvah, svitlomoder ovratnik in enake našive. Ustanove se lahko tudi -posebne stotnije strelcev, ktere se izvežba za predstražno vojsko. Ako je deželna meja v nevarnosti, se skličejo batalijoni. se jih zapriseže na zastavo in stavi pod poveljstvo zapovedujočega irenerala. E—st. obho hio |n>trebne. To marsikomu, ako priobčim glavne toč*- ,. . 0 so pravila, j j-e omenjenega cesarskega patenta, ki veljajo za vsakogar, kedor na-! ki leži pml menoj tiskan v nemškem, merava pri m na deželo in tam vži-vati kolikor toli brezskrbno življenje. V mestih se lahko živi od roke do ust, dočim je na deželi treba po vee mesecev čakati na žetev. Zeiu- slovetiskem in laškem jeziku ter naslovljen na deželno vlado v Gorici. Po besedilu slovenskega prevoda bi se smelo soditi, da ga je napravil | Vodnik. I Deželna hramba se sestavlja iz ba- Ijišča blizo mest so draga ako 1>a> talijonov in kompanij ter so ji pod-hoče ketio .ti tje7 kjer so zemljišča'vrieni vsi možki od 18' do 45' leta' po ceni, je zopet vožnja zelo draga. kteri V V°ja§kih P°,ab nis° °z'ia£eni To je največja ovira za mefičane, ki bi se radi naselili na farmah. Kadi tega premišljajo, ker so prisiljeni premisliti predno se za kaj tacega odločijo. Preselitev iz dežele v mesto je pa povsem lahka in zato ni treba muogo| premišljati. Tako pride iz dežele v mesto mladenič ali dekle, da najde delo in srečo, dočim se mora meščan preseliti na deželo vedno z vso svojo rodbino, kajti za posamezuika se taka preselitev nikdar n«* izplača. s posebnim znakom za vojsko, za vojaške voznike ali nosače; izvzeti so duhovni, plemenitaši, javni uradniki, honorijoni, oni meščani, umetniki, rokodelci in kmetje, ktere izključuje že zakon od vojaške službe. Vsi za vojaštvo, vožnjo ali nosače sposobni možki, ki še niso dodeljeni reservnim batalijonom, se morajo ne glede na njih število, izvežbati v orožju pri deželnih bataljonih ter dobe izkaznico, da so namenjeni za rezervo. Število za deželno brambo klasifi- ke. da no ugodne za preseljevanje iz dež« le v »i,» sto. (Jočini so za preselitev i/ mesta na d-želo zelo neugodne. To se z ju..auj<;m in govori ne da pre uačiti in neba je stvar drugače ju ieeti. to je toraj razlika K t/mere so ta. f'iranih ni°* se za sedaj omeia na ono število, ktero določijo okrožne oblastni je. Tem možem se vroči izkaznico. za kteri domobranski bataljon SO določeni. Ker vsled omejenega števila ne morejo vsi za orožje sposobni možje biti uvrščeni v deželne batali-.jone. se bodo ti srečkali, kterega se uvrsti. Pri žrebanju mora biti navzoč komisar nabornega okraja, zastopnik okrožne oblasti, dotični župnik in občinski načelnikKdor je izžreban, lahko postavi namestnika iz istega razreda, pa le pred začetkom žrebanja in z vednostjo naborne oblasti. Temu namestovanju je glavni namen, pridobiti za deželno brambo doslužene kapitulante in druge sposobne moži. Zdravniška preiskava se za možtvo deželnih batalijonov ne predpisuje, vendar se pa ne smejo vsprejeti oso-be. ktere imajo očividne telesne po-greške. * IVAN KRAKF.R, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da razpre ia svoje VINO radi prezidava svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je Še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpofiilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. Vaška idila. Spisal dr. Korun. Tedaj je bilo, ko so bili lesld očetje sklenili, da nasujejo peska na razlite kolovoze v vasi. Namreč tedaj je bilo, da je Predovnikov France vozil gramoz iz potoka Trnavce za posipanje cestnih mlak in globeli. Pa na težkem parizarju ga je vozil s širokimi platišči. V voz pa je bilo vpreže-nih dvoje visokih, močnop^satih konj. In ker daljava med Lečami in Traav-eo ni bila velika, je zapeljal vsak dan po večkrat. Vozeč pa ni sedel na vozu kakor drugi vaški vozniki, ampak na legnarjih je stal, z levo nogo naprej in z desno nazaj razkoračen. Pa moško je stal in si brke zavihal. Zlasti se je pa ponosno vzravnal na ovinku pri. lipi. Tu je konjema zakli-cal hijo, da sta potegnila močnejše ter zaškrebljala z medenimi ploska-mi na črnosvitlih komatih; potem pa je /. očmi premeril brinjevi bičevnik ter s palcem in kazalcem potipal nit-kasti konec* na biču, nakar je zapo-kal pikpok. da je vršelo po zraku, pa desetkrat pikpok priletelo nazaj od leskih pristav in kozolcev. In čim močnejši je bil pok ter mnogoternej-ši jek, tem ponosnejše se je razkora-čil France na vozu. Po ušesih pa ga je prijetno ščegetalo, in sicer prijetno tako. kakor kadar je Pušnikov Štefan ob nedeljah popoldne harmoniko vlekel in so se pari leskih fantov in deklet v divjih kolobarjih vrteli po Jurčkovem podu. plesaje hitrico polko. Pa piki in poki Francetu niso božali samo ušes, ampak so deli tudi njegovemu srcu zelo dobro. In kaj bi mu ne? Ker tam ob ovinku pri lipi je stala Ovinškova hiša. V Ovinškovi hiši pri oknu pa je sedela Ovinškova Julka in predla. In kadar je Julka zaslišala pikpok, pikpok, vsikdar je pota j no zak ukala skozi okno na cesto, v tem ko se je s ceste proti oknu France ozrl, tako da sta se njuna po^-gleda križala ravno sredi med hišo in cesto, kjer sta se strnila v neraz-družno celoto. Potem pa je France junaško razkoračen pokal naprej, Julka pa je gnala brneči kolovrat, da so se niti ovijale vretenca, na preslici se pa zmanjšavalo povesmo prediva. Toda pogledi, četudi goreči, na daljavo več sežnjev, vendar niso mogli imeti moči. da bi bili Franceta in Jul-ko docela utešili. Zato je trebalo tesne bližine in ozkega stika, ki je omogočil, da sta si zrla iz oči v oči in pa da sta spregovorila kako prijazno besedo. Pa iznajdljivost ljubečih ljudi tudi njima v tej težnji ni odrekla svoje pomoči. Če je le. mogla — in kdo bi ne mogel, če hoče ? — je Julka ravno takrat zapazila, kadar je France pokal proti ovinku, da je prazna na ognjišču keblica. "Kako naj se po-vrelim loncem prilije, če ni v kuhinji nič vode?" je materi rekla ter od kolovrata vstanši stekla s keblicom k vodnjaku. Vsakokrat pa, ko je Julka zajemala vodo. je začutil France suhoto v grlu. Zato -si pa ni dolgo pomišljal. Urno je skočil z voza ter stopil s ceste k vodnjaku, da si je žejo pogasil. Potem je pa vedno še malce postal, da sta si povedala to in pa ono, kar jima je bilo ravno na srcu. Oh. in povedati sta si imela toliko, da nista nikdar docela končala s pomenkom! France je jedva še utegnil, da je poravnal Julki svitek na na glavi in ji potfiagal privzdigniti keblico, nato pa je moral odhiteti za konjema in vo. zoni. Po Julki se je pa tudi že ozira-mati, godmjaje >ama pri sebi: "Kaj neki zajema prefeto dekle tako dolgo!'* Zato se je pa tudi Julki mudilo. Vzravnala se je ter razgaljeni roki vpiši v bok je nesla na glavi polno keblico. pa nesla jo je tako spretno in tlet no, da ni polila niti kapljice vode {xi sebi. In prav ponosna je bila na to. kakor je bil Fiance ponosen, da je na vozu sloje pokal pikpok, ne da hi bil omahnil na desno ali levo. In ravno zaradi tega po celi vasi slove-čega dejstva, da je izmed vseh leskih deklet, kar jih je bilo godnih in vrednih. da se jih je hodilo klicat pod okno, je Julka umela najlepše nositi na glavi keblico. France pa med vsemi leskimi fanti, kar jih je v tistih letih fantovalo, znal najimenitnejše pokati z bičem, se je začel Predovnikov France ozirati po Ovinškovi Julki in Ovinškova Julka po Predniko-vem Francetu. To je bilo pa že več tednov poprej, predno :e France vozil pesek iz potoka Trnavce; ker v tem času, ko so nasipali kolovoze v Lečah, je njuna ljubezen že dosegla svoj višek. Vzklila pa je bila, ko je še samo po daljših presledkih imela Julka priložnost, da je slišala Franceta pokati z bičem, France pa priložnost, da je videl Jul-ko nositi vode polno keblico. Po njenem vzklitju pa je kaj rado naneslo, da sta se pogosto sešla. Pripetilo se je namreč neredko, da je ravno takrat, ko je Julka na zelniku trgala vehe za svinje, France kosil na meji pri zelniku prelast za krave; da je ravno takrat Julka prala perilo na trnavskem perišeu, ko je France tik ob rečišču klestil grmovje živini za ( steljo; da je ravno takrat nesel France vrečo žita v mlin. ko je nesla Julka moko iz mlina. Pa tudi iz cerkve grede sta se kaj pogosto sešla, seve po varnem golem naključju. Trinajsto nedeljo po binkoštih je France opazil. da so mu hlačnice zdrknile izza mehikajnastih škornic. Zato je postal in jih tako dolgo zatikal, da ga je Julka došla. ki je bila zaostala za družbo leskih deklet, ko ri je pri kra-marici Ne&ki nakupovala čipk za ro-kavce. Štirinajsto nedeljo pa so se Julki odvezali jermenčki na šagrinas-tih čeveljčkih, in predno jih je zopet zavezala, je porabila ravno toliko časa, da jo je France dohitel, ki je bil zaostal za družbo vaških fantov, ker je poslušal občinskega slugo, ki je vzklieaval pred cerkvijo, kdaj da bodo letos vojaški nabori. Kajpada, Če sta se pa že naknadno sešla in po golem naključju, potem jima umevno ni drugače kazalo, kakor da sta še ostali pot skupaj hodila. Kakor so bili pa taki sesta.iki všečni Francetu in Julki, tako malo všečni so bili leškim ženščetom. Zato bi pa čudno bilo. ko bi Lečanke. stare in mlade, ne začele stikati glav in stegovati jezikov, češ, da se Predovnikov fant in Ovinškovo dekle rada imata. In res, do semkaj njihovo besedičenje ni bilo izvito iz trte. Toda če so še dalje razpredale marnje, klepetajoč o njiju to in pa ono, s eimur se blati dekliško ime, tedaj je treba odločno, četudi hudo sodbo izreči, da so govorile tako, ker so Franceta in Julko sodile po sebi. Kajti istina j«, da je bilo šele pozno na .jesen, in sicer v nedeljo po svetem Martinu, ko je France prvič prišel k Julki pod okno, izpod okna na okno in z okna v sobo. Pa še tedaj bi ne bil prišel, ko bi ^e ne bil tako dolgo zamudil v Gor-j ako vem hramu za Gradom, kjer so pokušali mošt in ga krščevali za vino. Sele pozno zvečer se je odpravU domu, pa vesel je bil in na Julko je mislil. Pa sam ni vedel, kdaj je bilo in kako, da je s pota zavil in krenil vstran mimo Ovinškove hiše. Tu mimo idoc pa ni praV nič zavriskal;j za vriskal pa ni, da bi se ne vzbudila stara Ovinšca, Ki ie vedno sitnjala na Julko. Pač pa se je ozrl proti sobi v podstrešju. kjer je spavala Julka. Ozrl se je in postal ter ogledal košati rožmarinov grmiček, ki se je v mesečnem svitu videl dol z okna. In prav res zavidal je tej nežni rastlinici, ker je dehtela tako blizo Jul-kine posteljice. "Oh, ko bi bil jaz rožmarin, kako bi dehtel!" je globoko vzdihnil ter gledal in gledal, kakor bi hotel z očmi steno prodreti. Od hrepenenja je pa koprnel, noge pa niso hotele naprej. Kaj mu je bilo storiti? K sreči je videl tam ob skladnici drv lestvo sloneti. To je vzel ter tiho. čisto ,tilio prislonil na napustek pri oknu Julkine sobe. Potem je pa splezal po njej ter rahlo potrkal na okno. In ko je bil slišal, da se je zamajala posteljica v sobi, tedaj je zamolklo zaklical: "Julka! Ali spiš, ali bediš, ali sinka dojiš?" Pa šele, ko je tretjič zaklical, se je Julkin obrazek steklu približal. Nato pa je okno odprla. "France, ali si ti?" se je oglasila ter nadaljevala: "Spim, ne bedim; kako bi pa sinka dojila, ko nisem še nikdar ljubila!" Medtem pa, ko sta govorila ta u-v od n i pomenek, se je bližalo fantovsko petje. "Fantje prihajajo! France, kaj bodo rekli, ko te zagledajo tukaj!" "K sebi v sobo me pusti", ji je France odvrnil, "da se odtegnem njih radovednim pogledom. "Kako naj te pustim, ko je okno zastavljeno z rožmarinom?" "Lonec rožmarina deni v sobo na tla. da lahko zlezem skoz okno!" Pa takoj ni bila pri volji. Obotavljala se je in pomišljala ter bi se še bila, ko bi fantovsko petje ne prihajalo vedno bližje in bližje. Tako ji pa ni drugače kazalo. Ko je pa z oknic lonec jemala, zlomil se ji je najlepši vrh rožmarinov. "Jojmene, France!" je vzdihnila Julka. "Kaj porečejo sedaj mati, ko bodo videli vršiček polomljen? Oh!" in zopet se ji je izvil vzdihljaj iz prsi. France pa je ravno v pravem času smuknil skozi okno. Ker kmalo nato so prikorakali fantje. Za vrat se drže so hrupno stopali v vrsti pa mogočno so peli: Moj ljubček "nia tako navado. da si zmiraj kaj druz'ga želi. Ponoči mi krancelčke krade, pod ne v' ga pa glav 'ea boli. Stopnikov Tine je peval naprej s svečanost nim glasom, Modičev Janko pa je jemal jx>čez v nebotični višini, dočim so basi bučali nalik votlemu gromu, kadar se hudourni oblaki kopičijo had Veliko planino. V rednih presledkih pa so se oglašali poskočni juheji in vmes so zveneli škripajoči akordi ročne harmonike, ki jo je Pušnikov Štefan vlekel. In ko so bili brezskrbno veseli fan I je že onstran leških pristav in kozolcev, se je še razlegal popevke refren v Julkino sobo: Ponoči mi krancelčke krade. podnev' ga pa glav 'ca boli. Razločno je slišala Julka. pa dobro tunela pomen in tesno ji je bilo pri srcu. (Konec prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. J. Sell., Duluth, Minn. Gospod J. Gosar stanuje sedaj v Pittsburgh Pa., naslov Vam naznanimo pismeno. Da Vam za $60 ne da nič odgovora in Vas pusti čakati dva meseca, ni nič čudnega. Rojaki v Little Falls. N. Y.. so tudi tožili, da ne dobe za poslan denar svojih stvari in že dolgo čakajo. Mož nam je znan iz stare domovine, a ne iz dobre strani. Ljubljanski- "Slovence" je pisal čudne stvari o njem; Slovensko katoliško podp. društvo cr svete Barbare zaZjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dno 31. januarja I90i v državi Pennaylvani)], -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL. P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest Citv, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland", Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest Citv, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, in. nadzornik. 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 6tf7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ČfirfiiiA f/aAsrr 6/M C67ct<* ^ V/evr/tiri^ O. SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brat i , da denar j i kteri so bili pos lani v s taro domovino niso t j e dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za -upanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z ve1eštovanjem FRANK SAKSER CO. Novi francoski velikanski parnik "Chicago" na dva vijaka! Imenovani parnik odpluje prvič iz New Vorka v Havre v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared-baiui; pri zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša nje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda na tem parniku imajo na razpolago lepo obedovalnieo (Dining lioou ). salon za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. Glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Rojaki v Cievelandu, O., in okolici pozvedo lahko vse podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. FRANK SAKSER C^O. VABILO — k — PRVEMU KONCERTU S PLESOM, kterega priredi Hrvatsko tamburaško pevsko društvo "Sloboda" v Milwaukee, Wis., v soboto dne 6. junija 1908 v Harmonia dvorani, na vosralu 1. Avenue in Mineral St. I Začetek točno ob 8. uri zvečer. j Vstopnina 35c in pti blagajni 25c. Dame proste. j Koncerta udeležili se bodo hrvat-' Kje je moj mož IVAN STRMEC? Doma je iz vasi Brglez, pošta ia fara Sv. Križ pri Litiji na Dolenjskem. Že dva meseca je minilo, odkar me je zapustil ter neznano kam odšel; pustil me je s 4. nepreskrbljenimi otroci, pa mi ne piše nič. — Objednem iščem tudi ANTONA ZDRAVJE iz Mirne peci na Dolenjskem, kteri je bii pri meni čez dva meseca na brani in stanovanju ob času njegove bolezni ter tudi jo nekam popihal, brez da bi poravnal svoj račun. — Ako se Ivan Strmec, t. j. moj mož ne zglasi do 15. junija, ko so na Slovenskem tla vroča po- ^ blagovolijo. stala, je prišel sem. Jezik ima sladak in strupen objednem. Iščem mojega strica IVANA MAN-DEL. Nahaja se nekje v Allegheny, Pa. Čc kdo rojakov ve za nje gov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, aH pa naj se sam javi._ Anthony Mandel, P. O. Heaton, N. Me*. 3—4—6 W ANGLEŠČINA -^g ▼ 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo xutonj. Slovenska korespondenca* iola. iZ bratskim pozdravom Hrv. tarnb. pev. dr. "Sloboda". ! sko pevsko društvo "Dr. Ante Star-; potem grem z dvema otrokoma y čevič in slovenski tamburaški zbor stari kraj _ če kdo ^ ^ "Adrija" pod vodstvom g. Raz- za 2?ornja dvfl prosim n- bornika" e, 1 "iti. Moj naslov: Mrs. Ma*s Tem potom vabimo vse Slovence Stimeo Hopewood. Favette cT in Hrvate i 7. Milwaukee, Wis., in ,pa okolice. c?a se polnoštevilno udele- ■>-,,-______________in _____ JOH N VENZUL, IW7 E. 62ad Str««, Clevclaad, 0U« _ izdelovalec -kranjskih in ncmSkih Pozor Roiaki! * • ueio napravim na zahtevani« naročni- Noroiznajdeno garantirano mazila it kor. Cene so primerno nizke, a delo pleiaste in golobradce, od katerega ▼ i trpežno in dobro. Trivrstni od $32 do tednih lepi lasje, brki in brada pope!- PloMe so iz najboli&ega cinka. Iz- noma zrastejo, cena $2.501 Potne noge delujem tudi plošče iz aluminija, nikelj* kurje očesa., bradovice in ozeblino ali medenine. Cena tri vrstnim ie od t S dneh popolnoma ozdravim za 76c.f $45 do $80. da ie to resnica se jamCi $500. Pri nr - - ^---- "^ M°"'' j NAZNAInLO ™ PRIPOROČILO. Jakob VVahčič, J^L^^0^ " P. O. Box 69 CLBV6LAND, OHIO. BOJAKX HASOOAJTX MM MA 'OLA8 HAXODA", HAJVBftJl £* P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. KAJODEJti DUflZKI Mr. MATEVŽ PEČJAK iz Cleveland*, O., pooblaščen pobiraj naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga nn •jakom najtopleje priporočamo. Frank Sakser C«. ■ii 'USL ■-'•■' ......• - ^ mšš&Lt.. i l" / _ mmmw © - Jugos ilovai iska Katol. Jednota. t - i — .,"«------ii" ■ T'.TiTir - ■r i •MM dne 24. jamu»ij& 1901 ? državi Mi......... Sedež v ELY, ^MINNESOTA. ----- URADNIKI: Predsednik: FRAN MED0Š, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Kadi bolezni na dopustu Evropi.) : Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- IVAN GERM, do*'-, Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Glob« Street, South Lorain, Ohio. ^ IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Str« Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNLK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Jeliet, 11L Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov is druge 'istine os glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pofiiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽK, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tb St., Calumet, Mich ▼sake pritožb«. Drobnosti. KRANJSKE NOTICE. V Ameriko. Dne 17. maja se je odpeljalo z jainesra vem smislu besede: ukradel je Jago-diču srebrno uro z verižico in novf-a-rico z 31 kronami denarja ter se spusti! v beg. To sta opazila dva delavca, ki sta okradenea zbudila ter naznanila redarstvu. kaj se je zgodilo. Policiji se je posrečilo, da je našla in za-Pridejani morajo biti natančni podatki prla dva iz tatinske družbe: Ivana Juneša iz Zagreba in Matijo Treiber-ja i/. Siska. Tretjega tatu iščejo. Nemiri v Zaprešiču. V Zaprešiču pri Zairrebu so zgodovinska tla nemirov. Že za dobe Matije Gubca je igral Zaprešič važno vlogo. Tudi za časa Smrten skok. 381etni Josip Marguš je skočil blizu Spielfelda iz avtomobila tako nesrečno, da je padel na glavo in se ubil. Vlom. V trgovino trgovca Pintarja v Slov. Bistrici so vlomili neznani tatovi in odnesli raznih stvari za 850 kron. Obstrelil je v Božjem pri Oplotnici na Štajerskem posestnik Lesjak sedemletno pastorko, ko je snažil samokres. Strel je šel dekletu skozi ramo in prsi. Težko da bi ostala pri življenju. — Velik požar. V Bukovcih pri Ptuju je dne 15. maja uničil požar sedmim gospodarjem hiše in gospodarska poslopja. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Ludovika Paha pri Sv. Duhu pri Poljčanah. Zažgal je domač otrok. Škode je 2400 K. KOROŠKE NOVICE. Ustrelil se je dne 13. maja v Mal-nieu na Koroškem iz revolverja pisar Veitschecker, uslužben pri ondotnem podjetništvu. Zadel se je v glavo na desni strani — v sence. Ostal je mrtev na mestu. Vzrok samomoru ni znan. HRVATSKE NOVICE. Organizirani žepni tatovi še vedno " delujejo" v Zagrebu. Martin J ago- 18. maja. Vsled sklepa velesil, da od-dič. rudar iz Šmarja, je bil zaspal v ' pokličejo svoje vojaštvo z otoka Kre-čakalnici tretjega razreda na držav- ! te, je turška vlada poslala velesilam nem kolodvoru. Kmalu so bili krog protest, ki naglaša. da so velesile pre-njega trije tovariši iz tatinskega ceha. vzele dolžnost, varovati na otoku vr-Eden je stopil k vratom v restavraci- hovno oblast Turčije ter življenje in jo. drugi je stal na sredi čakalnice, imetje mohamedanov. Protest pravi tretji pa se je spravil na delo v pra- nadalje, da je turška vlada izvedela, kranjski meji je pogorelo popolnoma, in sicer 27 hiš in 13 gospodarskih poslopij. Zavarovan ni bil nihče za nič. Konec-ljubezenske tragedije. V Zagrebu je umrla Milka Krsnik, na ktero je iz ljubosumnosti streljal njen ljubimec Franc Kraljic, ki je. kakor znano, nato usmrtil še sebe. Dekle je bilo doma iz Krapine. Proti Mad j aram. Dubrovnik, 18. maja. Včeraj se je vršil tu na prostem velik protestni shod proti mad-jarskemu nasilstvu na Hrvatskem. Govorniki vseh hrvatskih strank so ostro obsojali vlado barona Raucha. Osem dni brez hrane. Parnik "Mar-gheritara" je opazil v vodah pri Vi-su jadrnico "Beppo" iz Castellama-ra, ki je dajala znamenja, da se na- i haja v sili. poslali so ji čoln na po- i moč. Na jadrnici je bilo moštvo, obstoječe iz 10 oseb, docela izstradano, tako da ni moglo opravljati najnavad-nejših opravil na ladji. Kapitan je pripovedoval, da je ladja že sto dni na potovanju, ne da bi vsled neprestanih viharjev mogla pristati v kako luko. Pred osmimi dnevi so porabili zadnjo hranne 18. uiuja ob 2. ponoči se je ustrelil vojak 27. pešpolka v Ljubljani Herman Fritz ,ko je stal na j ri}j straži pri skladišču 7. lovskega bata-i ljona v Recherjevi hiši. Nastavil si je «*ev službene puške na levo stran prsi i in je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v garnizij-ski bolnišnici. Vzrok samomora ni bil znan. Nepošten Amerikanec. Nedavno je gostilničariea Marija Ravnikova v Kolodvorskih ulicah št. 28 zmenjala neken:u comu bankovec za 50 K. kte-ri ji je, ne da bi bila vedela, padel na tla. Ko ga je pozneje pogrešila, se je obrnil sum. da nal konje domov grede iz Senožeč, s-toječ na vozu v največjem diru. Padel je z voza in obležal nezavesten na tleh, poškodovan po celem telesu. Ogenj. V Stamperku pri Trebnjem * je vzbruhnil ogenj pri mizarju Franu Redku in mu uničil pod, hišo, hlev in svinjak. Sosedu Omahnu, ki živi na Pruskem, je pogorela hiša, svinjak, kozolec in šupa. Zgorela sta tudi dva prešiča in mnogo pohištva. Škoda t.,nogo prekaša zavarovalnino Redka v znesku 1900 K in ono Omahna v zneska 1800 K. Ko je 181etni železniški delavec Anton MarinČie iz Deber-f* i<~a zagledal ogenj ,se ga je tako prestrašil. da ga je vrgla božjast in da je še tisto noč umrl. Obesil a« j« v gozda nad Litijo 55-letni saoitcki kovač Ivan Juh iz Litije. Pogiešali so »a tri dni in ga našli 17. maja popoldne. Vzrok samomora ni znan. Juh je bil kot korač na najbolj** glasu. Preprečena nesreča. V Trbovljah je nastsl ogenj r rudarski kovačnici. Razširil se je že ja bližnje barake. Uničil bi bil deset velikih hiš. da niso ognjega«ei z vso ene rži jo in naporom posegli vmes in udušili zadnji trenutek ogenj. Močno šilo pmMon so odkrili ▼ svetokrižki občini na Vipavskem. PniKf kale biti zelo dober, kakor po vzorcu. obravnave preji deželnim w Unbljanl Navihan • 1 e p a r. Jožef Hykman iz Snehova ključavničar: a ker ni našel dela, jel je popravljati ure. čeravno ni o tej >troki ničesar razumel. Začetkom tekočega leta je prišel v vas Tomaj in se nastanil pri krčmarju Francetu Petelinu. Jedel in pil je na kredo cel nvesec in zatrjeval, da je sin imovi-tili starišev, in da se ni treba bati za plačilo. Napravil je (>8 kro.i 8G vin. dolga ter pobegnil. Na enak način je tudi opeharil krčmarico Marijo Vid-a to le za 7 K 20 v. Njegovemu sleparjenju so napravili orožniki s tem konec, da so aretovali. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. Krivo pri č e v a n j e. Marija (»asser. Si) let stara služkinja, si je prihranila nekaj denarja in jra naložila v jeseniško posojilnico. Darbi bila starka . do siniti preskrbljena, se je j>o posredovanju občine napravila v občinski pisarni pogodba, po kteri ~ta se zakonska Andrej Rabič. pose-1 nik. in tega žena Frančiška zavezala. da jo lx»ta do smrti imela v oskrbi proti temu, da se jima izroči hranilna knjižica. Obenem se je pa napravila oporoka, glasom ktere je bila Frančiška Rabič dedičem imenovana. Vse to je sestavil občinski tajnik Ix>vro Humer, na kar so se priče podpisale, nato se pa vse shranilo v občinskih spisih, po starki ni smrti se je pa oporoka izročila sodišču. Po preteku dveh let sta pa zakonska Rabič ovadila Ix>vra Humerja, češ, da je on izvirno oporoko uničil in novo napravil ter to slednjo sodniji izročil. Obdolžena kot priče zaslišana sta celo izpovedala, da sta na lastne oči videla, kako da je tajnik prvo oporoko raztrgal. Kasneje se je pa dognalo, da je bilo to vse zlagano, in da sta si zakonska Rabič vse to le zaradi tega izmislila, ker sta mislila, da je Marija Gasser še kaj več denarja zapustila in da bo ta na ta način prišel v njune roke. Frančiška Rabič je bila obsojena na tri mesece, njen mož Andrej pa na šest tednov ječe. PRIMORSKE NOVICE. Dva poskuse na samomora v Trstu. 241etna služkinja Josipina Planinšek, doma iz Gorice, se je skušala zastrupiti, ker jo je zapustil ženin, s kte-rim se je imela v kratkem poročiti. Spravili so jo v bolnišnico: težko da j ostane živa. — Iz podobnega razloga j je izpila tudi 25Ietna Ana Nadajs, j hči znanega krošnjarja, strup. Našli j so jo v nasadih pri sv. Andreju ter | prepeljali v bolnišnico. Požar. V Ronkih na Goriškem je pogorela hiša, hlev in senik Dottori- i ja. Škode je 5000 K. da se kristijani na otoku pripravljajo na splošno ustajo proti molia-medanom ter so v Retimnu že umorili nekega SOletnega mohamedanca. RAZNOTEROSTI. Zaljubljen divji petelin. Blizu Kulmbacha na Bavarskem je na samoti mala kmetija. Otroci, ki so hodili nabirat v gozd suhljad, so večkrat prihiteli domov, češ, da jih je podil velik črn ptič. Končno je Šla mati z otroci v gozd. Xi trajalo dolgo, in res je priletel usodni ptič, začel giWnija proti Khuenu je bil Zaprešič brusiti s peruti po tleh. a ko je žena na glasu. Zdaj se tam zopet javljajo začela oponašati kokodakanje doma-nemiri. Kmetje so se dolgo pravdali z -e kure. se je ptič zapodil naravnost Rauchovim veleposestvom zaradi paš- v nj0 Zgrabila je za vrat ter ne-nikov ter so končno pravdo dobili; sia pn,i pazduho domov. Lovski .na-toda Rauchovi so delali vse mogoče jemnik je takoj konštatiral, da je ptič ovire, da bi se ločitev in razdelitev dorasel divji petelin. — Podoben slu-posestva ne izvršila. Med kmečkim jaj ^ je pripetil pred leti v gorovju ljudstvom je zavoljo tega nastalo o- na(j Trbovljami ob štajersko-kranjski gorčenje, in vlada je poslala v Zapre- , meji? kamor so hodili ljudje od vseh šit — vojsko. ■ strani gledat -čudo, kako je kmetica Cela vas pogorela. Petričko selo v poklicala v -o/.d. na kar je priletel k okraju Zumberak na Hrvatskem ob njej divji petelin ter ji zoba 1-iz roke. i/"-* «*»«-■-■'» v Of , _ f • T^T JI Ze dalj časa se opazuje, OlOVenSKl lNarOal potrebno, da se tukaj v na Češkem doma, je bil po poklicu s« ni mogel rešiti. Poslflsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordoaa od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. . To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. da je V Zjedinjenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bcMnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORB, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, led ice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in _ v_ v_ VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIH _______ _ v v štajerski: novice. j HITRO Z NAJNOVEJŠIH NAČINOM. Konknrz je napovedan v Ptuju nad ; Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj n bode za svčt ali tvrdko Otilija Gaamer, trgovina z me-! zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor sanim blagom. — j bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, Utonil je, kot «e poroča iz Št. pe- j nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jas Vam bodem odgovoril in Vam tra pri Mariboru, v Malečniku 11. toa- ) svetoval.______- \ sa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Inštitute 30 Weft 2Mb Uradne ore od 10 do .12 dopoldne in od 8 do • popoldne, v 10 do 12 dopoldne, ter odSdoS in od 7 do8sve&«r, v ja 12Ietni šolski učenec Franc Sauer. Med odmorom v šoli se <5el kopat v Dravo,, a-je hipoma izginil v valovih in vtonil. Kot se «odi, je dečka, ki je j bil dober plavač, prijel v vodi krč, da j in Od 10 dol. 2» T Delovanje srca. Najmarljivejsi organ našega telesa je srce. Od prvega do zadnjega dihljaja dela neprestano podnevu in ponoči. Dete v zibelki ne razvija še nikakega znatnega delovanja mišic, ne pokazuje še skoraj ni-kakega. delovanja možgan, pljuča dihajo počasi, ali srce bi^e okolu 140-krat v minuti, torej na dan 200,000-krat. Srce odraslega človeka bije le za polovico tako naglo, ali vendar okoli^Somilijonkrat na leto. Ponoči ne miruje srce niti trenotek. Na sroe moramo paziti, kajti vsako nepravilno > »višanje telesne delavnosti, pretirano delo, pretiran šport;-alkohol, kava, čaj. kadenje itd., je srcu škodljivo. Knjigarna Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK, ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: se zanesti Mir bo^ji, brošir......$1.00 Z lato rog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25 Zmaj iz Bosne_______—.60 Yohua (Špion)........ —.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 t Ob Zori broš.........—.70 Rodbina Polaneškib cela izdaja broš......$2.50 Ruska Japonska 'vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bucek r strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter ; zelo mikaven- Naročilom je priložiti: potrebni denar bodisi v go tovini, postni nakaznici ali poštnih j znamkah. Poštnina je pri vaeh teh cenali že všteta. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Jobnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. ~ -- — 1 - — FRAN GABEENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa lhreje je bival na 519Y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z na mi že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem ' - Frank Sakser Company. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda," največji in najceneji dnevnik. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Siinonič. V zalogi je samo 20 iztisov. Gena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Salcser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen kil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveea. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklass« 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Kockdalle. Ill Vclecenlem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vain zahvaljujem. ' ker t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev i« dtugiK. I—ei«y pivo je najboij priljubljeno ter se dobi v vsen "soijšm gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fieo. Travnikar-ju 6102 Su Clair A»e- N Vš. kteri Vam dragevolje vse pO]asni- THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. I T 1 ij Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« upravništvo n« vedalftr*. AVSTR0=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) sns Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta it Slovence in Hrvate. Novi parnik n« .Iva vijaka "ilartha Washington". _ j> REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO, V Bi a podaj navedeni novi parobrodil CMS VOŽAih Hstkfll \l NEW YQRKA Z2 III. FUnd SI fa um «iv» vijaka imajo brezžični I braojav. TESTA.............................................. AJLICH, LAURA, I LJUBLJANE.......................................$2SJB» MABTHA WASHINGTON, T BBKB...............................................$28.— ABGHSTTIXA. X ZAGREBA ............................................... "V m«Moik maju in jnnijn ae bodeta ( KARLOVCA..............§30 zgoraj nave^eacBiTi brodovjn pri. ^ ........................ dražila M in a nova potuiika n* RAZR2D do ?>amika. J TRSTA ali RBKB..........................$55L50 do S56r- Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje dne 17. junija 1908. Phelps Btm. & Co^ Gen. Agente, 2Vuu«to. Street, NEW m. - ... ___ji.......... i pp < H- V Spisal Karel May; za "Glas Naroda" priredil L. P. —* » ■ ■ PRVA KNJ1QA. — PO PUŠČAVI, (Nadaljevanje.) "Ali si že videl kaj enakega?*' me vpraša Malek. "Gotovo, in še večje stvari," mu odvrnem. "Jaz še nikdar ne." "Ali ste preskrbeli sovražnikove ranjence?" "Obvezali so jih, kakor si ukazal." "In kaj se zgodi sedaj?" "Praznovali bomo zmago in priredili velikansko fantazijo." (Fantazija je pri Arabcih svečan praznik, ko prirejajo razne igre in vojne plese; jahači na konjih predstavljajo razne jahalne umetnosti.) "Ne, fantazije ne bomo priredili," odvrnem. "Zakaj ne?" 1 'Ali hočemo sovražnika z našim veseljem še bolj razburiti?" "Ali nas je sovražnik menda vprašal, če nas hoče uničiti?" "Toda kje je čas za razveseljevanje?" "Ničesar nas ne ovira." "Delo. Prijatelj in sovražnik se mora poživiti in odpočiti." 4 "Storili bomo." Koliko časa boste čuvali jetnike?" "Dokler se smejo vrniti domov." "In kdaj se to zgodi?" "Kakor hitro mogoče; toliko ljudij ne moremo iz svojega preživeti." "Ali vidiš, da imam prav t Praznik priredimo, toda šele potem, ko bomo imeli ča*. Najprvo se morajo šejki zbrati, da se posvetujejo o vsem potrebnem, in nato se morajo sklepi takoj izvršiti. Povej šejkom, da se £estisoč ljudij ne more preživljati v tej dolini." Malek odide. Sedaj pa pride Lindsay k meni. **Krasna zmaga! Ne?" reče. "Zelo!" "Kako s-v o jo stvar naredil, Sir?" ' * lzvrst no!" "Lepo! Hm! Veliko ljudij tukaj." "Vidim." "Morebiti kdo ve. kaj o razvalinah?" "Mogoče; poizvedeti moramo." "Vprašajte, Sir!" "Takoj, ko dobim priliko." "Sedaj, takoj!" / "Oprostite, Sir. jaz nimam časa. Moja navzočnost je potrebna pri posvetovanju, ki se takoj prične." "I.«epo! Hm! Toda pozneje vprašati! Kako?" "Gotovo!" Pustim ga na mestu in odkorakam proti šotorom. Stopim v šotor, kjer so se šejki kaj živahno posvetovali. Zjediniti se nikakor niso moj^li, zato bem jim ravno prav dospel. "Svetoval nam boš, hadži emir Kara ben Nemsi," prične Malek. "Prepotoval >i vse dežele na svetu in veš, kaj je prav in koristno." "Vprašajte in odgovarjati vam hočem!" *' ("ejra vo je orožje premaganih V 1 * Zmagovalčevo." "(Vgavi njih konji?" * * Zmagovalčevi.?' "1'epave njih obleke?" ** Roparji jih vzamejo, pravi verniki pa pustijo obleko." "Čeprav je njih denar in njih krasorine?" "Pravi vernik vzame samo orožje in konje." 'Tegave so njih črede?" ^ Vclik« žaloga vina In žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brin je vee 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za oUloo naročilo m priporoča Marija Orill^ 3308 St. CLur At«., N. EL, Cleveland, Ohio. CompagnlB Generale Traosatlantipe (Francoska parobrodna družba.) "Če njmajo ničesar drugega kot črede, tedaj so njihove, toda plačati morajo vojne stroške in plačati letni davek." "Govoriš kot prijatelj naših sovražnikov. Premagali smo jih, in sedaj je naše njih življenje, in vse kar imajo." "Da, govorim kot njih prijatelj in kot vaš. Rekel si, da njih življenje je vaše?" "Tako je." "Ali jih hočete menda pomoriti?" "Ne, ker nismo morilci in rabeljni." "In vendar jim hočete vzeti njih črede? Ali morejo menda živeti brez njih?" "Ne." "Torej če jim vzamete njih črede, jim vzamete zajedno njih življenje. Da, v tem slučaju eelo sami sebe oropate!" "Kako?" "Rekli >.te. da vam bodo plačevali davek?" "Tako je." "Na kak način? Ali more Ara bee plačati davek, če nima črede?" "Tvoja usta govore modro in previdno." "Čujte nadalje! Če jim vzamete vse: njih obleko, dragotine, črede, tedaj jih prisilite, da ropajo, ker se drugače ne morejo preživeti. In kje bodo kradli in ropali? Najprej pri svojih sosedih, in to ste vi. Kje bodo kradli? Najprvo pri onem, ki jih je naredil siromake, in ki jih sili k ropu, in to ste vi. Kaj je bolje, imeti za sosede prijatelje ali roparje?" "Prijatelje." "Torej pridobite si jih za prijatelje in ne roparje! Premaganemu se vzame samo ono. s- kterim lahko drugim škoduje. Če jim vzamete orožje in konje, dobite okoli desetisoČ kosov raznovrstnega orožja in tritisoč konj. Kaj ne. ni malo?" * "Veliko je. če pomislimo." "Torej sovražnik ne bo imel niti orožja niti konj, da bi se nadalje vojeval. Vladali bodete nad njim, in oni bodo pri vas iskali pomoči, in pomagali vam bodo tudi proti drugim sovražnikom. Govoril sem!" "Govori še naprej! Koliko živine naj jim vzamemo?" "Toliko kot vas je veljal napad, ki ga je povzročil sovražnik." "In koliko davkov naj zahtevamo od njih?" "Določite tako svoto, da ne bodo trpeli pomanjkanja. Pameten Šejk bi moral gledati v prihodnjo«* in ne dopustiti nekdanjemu sovražniku, da pride zopet do moči." "Ostane samo še krvno maščevanje. Mi smo več sovražnikov usmrtili." "In sovražnik več vaših. Sorodniki ubitih se naj zberejo in določijo krvno eeno. Vi morate več plačati kot sovražnik, ker ste jih več ubili. Poravnate se lahko pri plenu, ki ga vam plača sovražnik." "Ali nam sovražnik sam izroči vojno odškodnino?" "Ne. Sami si jo poiščete. Ujetniki ostanejo tukaj, dokler nimate odškodnine. Da ste gotovi davka, morate vedno imeti pri on. lft*Lo Bretagne 1«. juL 1908. •LA 8AVi>LE IS. j an. 1908 "LA PROVENCE 23. julija 1908. •LA PROVENCE 25 jun. 10K *LA TOURAINE 30. julija 1908. •LA LORRAINE 2. julija 1908.*LA SAVOIE 6. avg. 1908. POSEBNA PLOVXTBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. ju- vem prostora, predno se da pregovoriti, da komn vroča v mnenja, da ima opraviti s nami > "Če mi hoeete kaj podariti, vas prosim, da z ranjenimi sovražniki lepo ravnate- Nadalje mi povejte, če vam je znana morda razvalina, kjer bi se dobili kameni in stari napisi. Moj tovariš bi rad imel enake stvari. Sedaj ste slišali, kar sem vam povedal; Alah naj razsvetli vaš razum, da kmain zvem, kar ste sklenili!" "Ostani pri nas, da se posvetujemo!" 11 Ne morem, ker zaupam na vas, da boste vse prav sklenili." Nato odhitim iz šotora, da preskrbim ujetim šejkom dovoljno hrano in pijačo. Med potjo naletim na Halefa, ki me je spremljal po dolni Deradš. Ob tej priliki si tudi natančnejše ogledam ujetnike. Abu-Hamedi so me poznali. Ko korakam: mimo njih. se nekteri spoštljivo dvignejo, drugi pa prično med seboj šepetati. Za njimi so taborili Abu-Mohamedi, ki me z veseljem pozdravijo. Kar iz sebe so bili radi navdušenja, ker so številnega sovražnika tako lahko premagali. Šel sem od skupine do skupine, in tako je minilo več ur. predno sem se vrnil k šotorom. Mohamed Emin me je že pričakoval. il Tvoja beseda je dobra kot tvoje dejanje." reče. 11 Ubogali smo te. Obeidi bodo Hadedinom, Abu-Hamedi Abu-Mohamedom in D/ovari Ala-beidom plačevali davke." "Koliko vojne odškodnine plačajo posamezni rodovi?" Imenuje mi številke: bile so precej visoke, vendar ne grozovite; veselilo me je, ker so upoštevali mojo besedo. "Ali mi spolneš eno prošnjo?" vpraša šejk. "Rad, c-e morem. Govori!" "Šli bomo iskat del sovražnikovih čred; možje, kterim bo poverjena ta naloga, morajo biti hrabri in previdni Arabci. Jaz in šejk Malek morava ostati pri ranjencih. Potrebujemo tri vodnike: enega k Obeidom, drugega k Abu-Hamedom in tretjega k Džovarom. Šejka Alabeidov in Abn-Mohamedov sta pripravljena; torej rabimo še tretjega. Ali hočeš voditi tretji oddelek ?" (Dalje prih.) 4) 'S N 5 Tajnikom društev J. S. K. Jednote. Kakor je bilo že sporočeno iz glavnega urada J. S. K. Jednote in priobčeno v njenem glasilu "Glas Naroda" slavi slavna J. S. K. Jednota letos desetletnico svojega obstanka in blagodejnega poslovanja med ameriškimi Slovenci. V proslavo desetletnice slavne Jednote bo izšla slavnostna izdaja jednotinega glasila "Glas Naroda," tiskana na posebnem, finem papirju. V tej posebni, slavnostni izdaji bodo priobčene slike vseh glavnih uradnikov v krasni, odičeni skupini. Nadalje obširen oris, kako je Jednota nastala, njeni prvi ustanovitelji, njeno delovanje med slovenskimi, ameriškimi rojaki tekom deset let svojega obstanka. Poseben oddelek je odmenjen za društvene slavnostne dopise v proslavo jednotine desetletnice. Na tem mestu opozarjamo vse tajnike društva, podrejenih J. S. K. Jednoti, da pošljejo za to številko zgodovinske podatke svojih društev, namreč: kdaj je bilo njih društvo ustanovljeno, kdo so bili ustanovniki, koliko dobrot je že storilo svojim članom, kdaj se je priklopilo J. S. K. Jednoti, kako je denarno stanje društva, koliko članov šteje in kaj je geslo društva. Kakor omenjeno bo za te društvene dopise namenjen poseben oddelek v slavnostni izdaji. Precej tajnikov se je že odpozvalo prošnji ter poslalo lepe dopise za slavnostno številko. Toda to ni dovolj. Vsi društveni tajniki naj kaj sporoče o delovanju njih društva. Tajnik je povsod duša društva in on mora skrbeti, da društvo, ktere-mu je on tajnik ne zaostaja za drugimi! Slavne društvene odbore prosimo, da pri prvi mesečni seji naroče tajnikom glede slavnostnih dopisov. Torej vaša dolžnost je gg. tajn?ki, da vaše društvo ne bo edino pozabljeno v slavnostni izdaji jednotinega glasila! Vse dopise, ki se tičejo društvene zgodovine, in ki bodo priob-čeni v slavnostni izdaji, je doposlati najkasneje do 15. junija na uredništvo "Glas Naroda," 109 Greenwich St., New York. Na pozneje kot 15. junija poslane dopise se ne bode, ali pa le izjemoma oziralo. Slavnostna številka izide okoli 10. julija. Ker je že sedaj velikansko spraševanje po njej, prosimo, da vsi društveni tajniki pravočasno naroče določeno število slavnostne izdaje. Vsa naročila je najkasneje doposlati do koncem junija meseca. Vsak član J. S. K. Jednote bi moral naročiti vsaj eno številko slavnostne izdaje! Torej društveni tajniki ne zabite, da pride tudi vaše društvo v glasilo in naroČite svoječasno potrebno število iztisov slavnostne izdaje. Uredništvo GLAS NARODA. ! Zvišanje obrestne mere. 1 Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,16S.025'00 kron. Varnostni zakladi sklepom 19^7. čez 11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo v UJUBLJAINI, Kongresni trg št. 15 obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po 3 01 14 L 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi nložnik od 300 K. čistih K. 4-75. tPo 4% naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4>4 % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatre za 2jed. države posreduje tvrdkfc FR. SAK8ER CO., 109 Greenwich St., New Tork. N mm • r "rt* o or n A M B n B to ■n to Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam avojo moderno goetitno, pod imenom "Narodni Hotel,"»a 709 Broad St., ©den največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno svežepivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre emodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na . stanovanje. — Evropejeka kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johnstovfl, Ps. n v Mib rr hiti T Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo aii cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, " ... . Vs. I da se prepričate o finoti istega. Vsi L ljudje morajo naš tobak poskusiti, F' da se prepričajo, da je najboljši in W- najcenejši. Pišite tako j na: L M ADR1A TOBACCO CO. 1 1265-67 Broadway, New York. F NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako druge -nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti,, naj svojo mesečnino na nekterega i»-med izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društvemi seji dne 8. dee. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran K res se. 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Borštnar, 5S'1 Spring Garden Ave., Allegheny. L tajnik Josip Muška. 57 Villa: St., Allegheny. D. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd. St., Pittsburg. Odbor: Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny. Anton Lokar, 2S Troy Hill R^ad, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street,. Pittsburg. • Jakob Laurie, 5106 Natrona AIley?. Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak. 49 Perry St.. Alleg-henv. Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom^, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizo kolodvora. Vsak rojak ja-pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovin* najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER 00. - Upravni svet. 1 Zvišanje obrestne mere. ! MARKO KOFALT, 249|So. Front St., 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli. macht) in drugih v aotarsld posel spadajoč& stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne Us tke za v stari kara) za vse b< IjSe panike in parobrodne proge ter pošiljam tesarje v staro domovine po najniiji cent Mr. Malico Kofalt )e naš zastopnik za vse posle in ga n>-toplo priporočamo PRANK SAKSER CO» Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi nnsnimjftTi^ da imam y zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: „ klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. /