Tečaj XII. Ljubljani y torek 31. oktobra 1854. List 87. Nova vojska širokih in ozkih ogonov Res je, da nekteri kmetovavci ozke ali krajev t Kakor ste pri nas še zmiraj dve stranki kme ogone na težki in mokri zemlji priporočajo, ali mi vpra šamo: koliko se ž njimi opravi? V veliki moći nic kolikor pa v manjši mokroti koristijo, toliko in še Za take ji suši. tovavcov, ena za široke, druga za ozke ogone dvakrat vec pa skodujejo v dolgi ali kraje (Bifang-Ackerung), taka je tudi po Nem- mokre zemljiša je le en gotov pomoček, kizavse škem v nekterih krajih, čeravno se je većina um- lej pomaga: in ta je — drenaža. Škoda, da naši nih gospodarjev že zdavnej do dobrega prepričala, kmetovavci v tem še niso tište umnosti dosegli, ka da se zemlja z veliko večjim dobickom obdeluje na kor angleski, belgiski in drugi. — Dalje: kak kme široke ogone, in so tedaj večidel slovo dali oz- tovavec zna „priden" in „dober" biti, pa vendar kim krajem. iu »«» i/v jjj/iiuvii ni jjuuuh u in, pa vcii u a je enostransk v svoji razsodbi, posebno če je za Reći moramo, da z veliko radovednostjo smo ljubljen v stare šege. In večidel so naj huji v tem linîrJnn it ríklrn /i i \ ivi /\ A llL't Lr m û t i 1C1/ Û ÍT O tísíí CH lr\rQl7 nrîil nî^ in vwiavt í r wi nf/^ vzeli unidan v roko 40. in 41. list kmetijskega not., o« Fiav ,)Fnuui m piav „uuun ^mciu- časnika, ki ga česko gospodarsko družtvo izdaja vavci. Hebski kmet je priden in dober kmetovavec pod naslovom „Centralblatt fur gesammte Landes kultur", ko smo zagledali nadpis te pravde. Mikalo ki so prav pridni prav dobri kmeto pa skusi ga prepričati, da njegovo drevo s seženj dolffo in ravno dilo nič ne veljá Kultur", ko smo zagieaaii naapis te pravue. iniKaio aoigo m ravno uuo nic ne veija, in reci mu, aa nas je slišati, kako se tam kmetovavci pričkajo in ozki ogoni niso pametni, in daruj mu poverh še da kako eden druzega podajajo, ker gotovo je 5 da po Švercovo drevo, da naj ž njim na ploh orje pričkanju se vsaka stvar bolje pretrese, kakor brez kaj ti bo na zadnje, z glavo majaje, rekel? ^^HHHHhhéhh ÉÉHHllHÍHHÉtHkNIlH 5 To ni za nas Čujmo vojsko! In zakaj bi bili niirnberški kmetje dru gač? saj so jim sorodni ! In čeVamje, gospod Hel dati 9 Naj poprej pa moramo svojim bravcem pove- ferih! kaj tacega tudi neki „umen" kmetovavec blizo dá 16. veliki zbor nemških kmetovavcov je Furtha rekel, so to le besede; bolj bi mu bili hvaležni, oštro grajal ozke ogone in jih edino le po- će bi nam bil natanko povedal : koliko je pri enaki terdil na takih njivah, kjer je rodovitna zem- posetvi na ozkih, in koliko na širocih ogonih pri lja silo plitva. Zoper to grajo velikega zbora délai zakaj 5 kakor v zemljomerstvu ne veljajo do I _ _ _ I • _ 4 % ? J * i t V se je vzdignil vodja kmetijske šole v Weihenste- kazi le na videz ali na oči, ampak po natanjčni fanu na Parskem, slavni gosp. "" ' "" , uui^un JJV Jiutuujvui številni razmeri, tako tudi v kmetijstvu ne veljajo C. Helferich, m v časniku parskega kmetijskega družtva se je po tegnil za ozke ogone ali ozke kraje. poversne, ampak natanjčne, večletne, pri m e r j a j o č e s k u š n j e. Le ker se nam take sku Berimo zdaj kako imenovani vodja Weihen- šnje na znanje daj o, tam je potem učenosti lahka stefanske višje kmetijske šole zagovarja ozke reč razjasniti in dokazati: zakaj je to tako in ne ogone, in kako ga pretresa v omenjenem časniku drugač. In res se moramo čuditi, da zamore vodja Centralblatt" njegov nasprotnik. Zagovornik ozkih višje kmetijske učilnice s takimi pripovedkami 5? ogonov začne vojsko za ozke ogone takole: zadovoljen biti, s kakoršnimi se dajo le stare ba « . * v i • ■ . v * « .// T) Da so ozki ogoni na težki mokri zemlji bice prepričati, ne pa zvedeni možaki". priporočila vredni, je dosta znano; toraj od tega nočern ničesar več govoriti; skusil bom le dokazati : Gospod zagovornik ozkih ogoaov dalje govori : ;,Če Rau v svojih bukvicah od fališkega kme ali res toliko dobrih in pridnih kmetovavcov okoli tijstva pravi: „Pokaži mi plug tvoj, in povedal Niirnberga in Furtha napčno ravna, da na svoji bom,kakošen kmetovavec si", bo pač marsikterega pešeni zemlji še zmiraj ozke ogone delajo po stari kmetovavca krivo sodil. V zgor omenjenem kraji šegi od nekdaj. Poprašal sem tedaj več pametnih se nikjernevidi Švercovplug, ker ga za ozke ogone kmetovavcov pri Nurnbergu: ali so že kdaj skusili ne morejo rabiti. Nemški plug z dolgo, ravno dilo široke kraje delati, in ali niso na širocih ogonih je tam navaden, in še dva takošna pluga imajo,da več žita přidělali, ker pri ozkih vselej en prazen zamorejo ogonom pravo grivasto podobo dati, enega razor ostane? Na pervo vprašanje so mi odgovo- z daljo, druzega s krajšo ravno dilo". ? da so poskusili 5 na drugo pa, da na ozkih rili ogonih so vselej več přidělali. Blizo Furtha po znam tudi prav umnega gospodarja, ki ima već sto kmeta Nasprotnik mu na to odgovori: „Če bi hotel Rau po plugu soditi prid nost , bi se gotovo večkrat zlo zmotil, ker naj oralov zemlje, ki ni mogel iz začetka nič slišati od pridnisi kmet zna naj okorniši plug imeti. Ne bose ozkih ogonov, zdej pa se je popolnoma prepričal, paRaumotil,če po plugu sodi razumnost kmeta slab plug je gotovo znamnje slaboumnega kmeta ne da so dobri. Kjer tako očitne skušnje govoré smé kmetijska učenost le zabavljati in zaničevati, če je tudi sicer priden in dober kmetovavec". ? 5 temuč prizadevati spričati in razjasniti tudi z lučjo učenosti". si mogla, kako bi se dalo to Tako Res je 5 da Svercov plug ni za ozke ogone; sledečem: na ozke ogone gotovo ni Šverc mislil, ko je svoj plug znajdel, pa tudi Pabst in Wekherlin ne, Cujmo, kaj njegov nasprotnik k temu pravi v ko sta ga priporočala. Zatega voljo je bistri glavi govori pervo poglavje zagovornika ozkih ogonov se zmiraj pot odperta, da iznajde za ozke ogone 346 popolnoma pripravno drevo, ce morebiti stari nemški z dolgo ravno diio vendar naj popolniši ni!! tam z nemškim plugom na niirnberškim polji lahko S hi va se tudi veli Vila, kar Paulin prestavlja Ce se a reus, in glejte spet: Ločić in Vilo vn jak se naha jata v blizini gore imenovanih vesnic. Dalje doli so orje in ga en sam konj vleče — kdo se bo temu spet tri vesnice, ktere so ime dobile po castju Shivato-čudil na tako lahki zemlji! Če pa s tim plugom vem in sicer Savci, Vitjani in Tčrbetinci po v hebski okolici in na bližnjem Parskem le orati Savi, vitu, téru. So to skoro sosedne vesi, ki so zamorejo, ako po dva ali celó ćvetero volov vpre- jasna priča, kako skerbno so stari Slovenci razločevali žejo, in če še en gonjač mora zraven živine gori imena. To ljubožival, zaznamek božanstva njihovega, in doli koračiti, da se sprehaja pod milim nebom! pa tadi njim naj bolje koristno so hotli prav lepo moramo res milovati nedolzno živino, ki se tako častiti, zato so kerstili z njenim imenom skor vsako ves, gospodar ja, kteremu pameti manjka, vodo in goro, ali za ložji razloček s sinonimnim terpinci, ne pa da si ne omisli pluga, s kterim se lahko delà in postopača zraven živine treba ni. (Konec sledí.) izrazom. Starogodoyinski pomenki Mitologiski kraji. Razložil Davoriti Terstenjak. (Konec.) Nahajamo se kraj Drave Muretince pe biku muri, dalje Sabovce in Svetlince, častitelje I u či, svetio be; sanskritski sabha, ktera beseda je nekdaj tudi Slovencom znana bila, kakor ime Sobot. So- bot ica i'i. j pricuje > v ktere bližini so Luče in Svi čina kopla (kopalo, severnoslovenski kupalo je bil praznik letnega so lne a), kar pa na častje luči. Še lepše se ocituje častje Shivaizma gor po Šcav- světlo be opominja. Ne daleč od Sabovc so Ti nici. Tam so Jamicarji pó Shiva-tu, Jamatu belci, spet mitologiško imé , opominjajoče na boga J a m n i k u j e t n i ku pogabljenih. mertvih in je jezdil na bisu (Buífól) , zato so so sed i Jamičarjev Bisarjanci. Oa je božanstvo Bel a, Bělina, kterega Tertulian tudi Tibelina ime nuje dra , in ktero ni drugo božanstvo, kakor Rama, Can-, to je,Radoslav beli bog,Radogost, světli nosti » Shiva (ženska stran) pa je tudi imela dobre last- lučni bog. Blizo Sabovc pred pragom starega Petovia bila je kot Bhavany — Baba boginja Ijubečih je Budina, obćina, ki je ime dobila po častju Buda- in se je velela Blaga in Draga, in glejte v soseščini Jamičarjev in Bisarjancev Dragotince in Bla-guše. Shiva je bila tudi boginja kupčev in se je velela Chati die Kaufmânnin, in čudovitno zares! ta j predslednje avatare Visnutove. Tudi v okolici mariboržki nahajamo mitologiške imena kakor Radizel in Vilana, ne daleč od Vilane pa Lutomer, občino v frajhamski fari. Ime Luto- poleg Dragotincev in Bisarjancev nahajamo Kupe ti nce mar se trikrat najde na noriških kamnih. in na rimsko-slovenskih kamnih noriških in panonskih stotino imen Cu piti us, Cupitianus, Cupetinus In tako bi znal dosti vesi vati î rečic 5 gor itd. imeno > Cupetina in celi rod Panoncov Shiva se je tudi velela Rama 5 to je ktere imajo mitologiške imena, ali ostroumnemu slučaj v tih kupcov. čitatelju so že te zadosti.^Ne vlada goli li Tcivi« t« umu, tO je, i auusiun , iu »»«vu..., .««.«v ' "j" «»-.«..».u.m » f —— Stanislava (die Bestâadige) ; zato svojimi krili. Kako stare že so vse te vesi, ker so že radostna in imenih, temoc v njih genij starodavnih casov pihlja s > to je Sthana nahajamo v bližini Kupetinec Radi nce in Stanetince. davno pozabljene imena se še ohranile! Oi dosta imeu , posta- al sosedni Imela je kot černa boginja hude oči, zato so jej rekli ze narod slovenski pomena ne pozna, kakor *T«_________i_! _ • __ _ • _ m „ • ■ _ i_____ t_____„j i7u:«n:tf „i Virobakša (slovenski virooka) in Tri 1 oke na, ker je tri vim ) „Savci", Vitjani * p Vitomarci", oči imela v soseščini znamenito je tedaj viditi Okoslavce Tčrbetinci in kritično jezikoslovje nam njihov pomen raz O či si a veo v! Za temi pridejo Krabo- ložuje. Ker še do dnešnjega dneva nahajamo toliko kra- jev kteri imajo mitologiške imena, kdo bo no sci (indiški Shiva suradhara, die Kuhtrágerin), ker je krava njeni zaznamek; za Krabonošci so Ju- so imena Em ona, He m ona, Aemona se v«/ ^ V dvomil,da m ■ ^fl H Hi H I H|Coa drav vanci (indiški juvan, latinski juvencus, juvenis, skem polju so se rodovine Emec), Celeja, Siscia zato toliko slovenskih imen Juvančič), kteri se tudi Varunum, Berunium, Upelae itd., tudi mitologiške Ker * na priliko, jwnoh in in po tem takem djanski dokazi za nase terdenje. velijo I vanci (ker je ju = 2 noh, Jovan in b an). Za I vanci so S ta v ni čin ci po jih še verh tega plastiški obrazi in simboli podpirajo, Sthani Ižmanci, ki so imé dobili po ih u Stanislavi; za temi pridejo Ihovci in kdo more biti tako prederzen, dabidjal: vse to je cei . . ______- _ - . . . « V • • V i 1 • ______I 1 1 A igu (jumentum, po pravem jugmentum). Shiva se veli tudi I s han i dominatrix to je volu t i s k o, sichten" ? m naše terdenja so „ausschweifendste An v Pri veže ga za vejo drevesa. Sedeta pred skalo v hladno senco. 1 mil. in 592.001 ljudi, 9 mil. in 470.423 centov pa blaga. Veliko se govori, da se bojo eesarske zelez-nice neki franeoski družbi za 90 let v najém (štant) dale; kupDa ceoa je nek 200 milionov fraukov (80 milionov goldinarjev našega dnarja); plačala se bo kup- v 3 letih brez ćinža; odstop od dogovora na obéh Svitli nadvojvoda wSveti oce, božja pomoc naša! Stari vpraša, odgovarja Janko. Iz dežele daljne sem priromal Vse pove mu od kraja do konca, Rvam ocetu, božjemu prijatlu, Cesar išče, kaj se je zgodilo. Da me liude rešite nadloge. Z roko suho si opira glavo, Lastni oče me prodal je vragu, Vse posluša kar mu Janko pravi. šina stni oce v maternem te lesu". izgovorjen stranéh je na 6 tednov Joan so posledDji veliki zbor koroške kmetijske družbe 24. okt. počastili s svojo nazočnostjo; drugi dan so se vernili spet v Gradec nazaj cesar že poterdili slovensko prestavo nove „cesar Z roko belo si oci zatisne Sveti oče slavni rimski papež V perstanu se démant mu za- sveti Slišali smo, da SO presv. Ko danica na višnjevein nebu. » Dolgo misli, sivo glava maja, Dolgo misli z rahlim glasom počne: „Posel težak z vragom se boriti Izprositi vse je lože Boga. Kakor vragu las 'z glave uzeti Bog sam vé, ne morem te resiti" Oblediste Jankotu ličesi. ske pesmi", ktera ima veljati za vse slovenske dezelo kot polnoverna prestava; rabilo se je za ta prevod nek 12 pesem, ki so bile v časnikih natisnjene ali v roko-pisih na Đunaj poslane. — Brali smo v nekem českem časniku, da se ravno zdej pomenkvajo vlade muogoverst-nih dežel, da bi se v parižko razstavo namenjeno blago na vse železnice brez p 1 ačila jemalo ; ako se to ne bo pošiljanje blaga v to razstavo nikomur Dolgo misli pa ustane kviško, Mlade oči solz so grenkih polne In čestito jame besediti: ? Trese ves se, kakor tanka šiba 35 Na „Borerevež! daseBogusmili! Tiho zdihne 'z globočine serca: Al nic ti ne morem pomagati. Hočem pa ti dober sovet dati: Tam kjer bili pervi so kri- Pogleduje ga puščavnik milo. vsem svetu ni pomoci za me". doversi 3 pri nas stroškov za voznino prizadjalo, ker na austrijan-skih in írancoskih železnicah bode že tako to brez plačila Gotovo je, da kolera na Dunaji oojenjuje in HiO. stjani, Tam na gori duplja je prostorna, In puščavnik star živi u duplji, Angel nosi vsaki dan mu jesti. Ak ne more ti ta pomagati Druzega ne vem ti sveta dati". Papežů se lepo je poklonil, Pa tolaži z dobro ga besedo: „Ne obupaj , šeje pomoč za-te 1 Blizo v gojzdu tamnem je razbojnik, Ki z vragom vikšim je botrinja. Plaše polj ubil mu je pozlaceni. Rimsko mesto hipoma zapustil, Usede se na konjica svoga , Ino jezdi proť izhodu solnea. se proti ogerski strani vleče; v Požunu (Presburgu) se je že prikazala. — Stara kraljica parska Terezija, žena kralja Lu de vi ka, je tudi te dni za kolero nmerla. Francoska vlada je začasno prepoved razglasila, da nihće ne smé ua Francoskem zganja žgati iz žita in druzega moknatega sadri, ker kruha je zdej ljudstvo pred vsem drugim potreba. se še zmiraj ni nič dognalo; zadnje novice pravijo, da Stanovanje starega meniha. Popotaval tri dní cez puscave Tri dni jezdil je čez gojzde tamne. Zasvětilo ko je rano solnee. 5 Zagovoril se hudic je terdo. Da bo storil, kar bo želei ropar. Zagovoril ropar se je terdo, Da bo storil vse po volji vraga. Prikupiti roparju se moraš. Dete eno le ima razbojnik, To je gluho, mutasto in hromo. Na! mazilo, da pomažeš dete, Ino zdravo bo ko serna v gori". Pod rujavo kuto seže stari, ino da. u školi ki mui mazilo. V vojski v Krimu Vidi skalo ovito z beršljinom, S kterim rana vsaka se ozdravi Ko začela noč je postajati. Pred njo leva silna sta ležala, V kočo gresta, da počije Janko Varha koče od Boga poslana. Legel je na mahnato posteljo, bombe zedinjene armade še niso dosti opravile ; z naglim naskokom pa nočete Sevastopolja vzeti, ker bi naj manj 10.000 vojakov moglo gotovo smert storiti; sklenila sta tedaj vojskovodja franeoske in angleške armade bolj od Spenja belic se na zadnje noge. Lepo molil do jutranje'zore. m • V • m ft' â A 1« á ft t fl -m « « I «■ i t V « i w-r « « A • ^ Ko stacula, da nekdo se bliža, Sladko spal do belega je dneva. Zarjoveta kakor groin v oblačili. Vso noč molil je stari puščavnik,. y mesto, lako delec z velikimi bombami in brez naskoka in rusovske barke pokončati (?). Ker pa — se iz Carigrada Mniha klice z gerla vsega Janko : Kadar zmolil, Jankota poklice. Da ga spremi, pravo pot mu kaže piše — se bo v terri rusovska armada zlo pomnožila po dohodu novih kardel, se bojo gotovo enkrat ali pa še „Duša božja, stari eremite! Janko zdrami hitro se iz spanja, Pridi z koče. potolaži leva !" Umije si lice s hladno vodo, Glas menihu pade na ušesa Belca prime za berzde sreberne večkrat na pianem udarili. 18. t. m. so nek Rosi ze pa ustane gre iz svoje koče. Za menihom po stezi gre ozki. tako od več straní iz terdnjave ob enem planili nad ze- Brada bela visi mu do pasa. Ko že daleć bila sta od koče, 3- dinjeno armado, ki jih je z velikim trudom in veliko zgubo nazaj zapodila. Kakor izid vojske na Krimu Migne z roko levoma serdit'ma. Se ustavi svetitelj puščavnik. 33 Y7" • • v v v Kaj tu isces, se ni £otov, tako negotovo je še tudi, ali bota parski neznani mla deneč ? Al' zašel si, pravo pot iz grešil?" minister Pfordten in saksonski Be ust, ki obá prideta iz Berlina tudi na Dunaj, spravila austrijansko in Odgovarja starému menihu: prusko vlado v edinstvo. Iz Petrograda je prišlo 18. t. m. od rusovskega ministra pismo v Berlin na ondašnjega rusovskega poročnika, v kterem on pravi, da rusovska 5? „Zasel nisem, pota ne iz uci ga rabiti zdravilo , K roparju mu pravo pot pokažer Derži vedno leve se stezice, Cio do vrat te bode pripeljala. Idi z Bogom, da si srečen Jankot Zdaj verniti spet domu se mo grešil, ram". (Dalje sledi.) vlada nepremakljivo ostane pri svoji politiki za- stran turških dczel. Zdej hočejo Francozi in Angleži Slovo V mojih prijatlov na Stajarskem. tudi v severne kraje Amerike vojne barke poslati, da naj ondi pokončajo naselitve Rusov, ki imajo ondi Višji pokl me deželo, tudi drago in ljubo le 2 fregati po 24 topov, 1 korveto in 2 parobroda. stil tište kraje, kj ljubi stariši, Knez černogorski Danilo je přišel 26. t. m. v Za d a r; od tod gré v Terst, in iz Tersta na Dunaj. dpeljal iz mile moje domovine v dru . Vendar s težkim sercom sem zapu bělka moja tekla, kjer počivaj o moji sem preživel vesele čase mladosti. Břitko mi je bilo Ormuž in Ormužane zapustiti sem skoz poltretj leto toliko prijaznost da je vse svoje žive dní pozabil ne Prodani sin in spokorjeni razbojnik boni. Ker pa ni bilo mogoče toliko ěasa si odtergati, da bi bil kakor sem želel, se osebno poslovil od vsih svojih ljubih prijat lov in znancev 3 3 naj to pismo veljá vsim za preserčno slovó ! Ogla (Dalje.) Keksi to je spustil se od grada, Prenočvaje zmir pod milim ne-In naravnost jezdi proti Rimu. bom. Dolgo jezdi več ko celo leto, Ko prijezdil je pred vrata rimske, sil pa se bom , če Bog dá . hodnje večkrat v „Noví call" žela! z Bogom mila domovina! Iz Pregrade poleg Krapine iz drage horvaške zemlje tudi pri Z Bogom krasna štajarska de *) Nam bo jako drago. Franjo Hrašovec. i Vred. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.