Posftmfezfla Številka 20 vluarlev. Štev. 21* V Uubljam, v'petek dne 7. 1915* leto I. 9“« 3>» poiti K 40’—*. z* Uutijaflo K 35*-- . • Pflttctfl# « « • 20*—\ n « m IB*’—"* • ttUtiefo) m m •• t®*""'* k h m 9*““* '« ffti&ttot m n it 3’50, m Kopitarjeva ulici 6. — Ttteto« 50, NEODVISEN DNEVNIK {nMrati: tMŠtoipna ptUimta (59m« tirola h Sim Hliaka ali nj« prostor) ta enkrat po 50 vin, u d*»-to veJkrat po 45 «ln. — Ob sobotah dvojni tartf. —» Posiano: Efiortolpna petitvrsta K V—. — tohala nak dan, lirctmi! netfe!!e 4 mrtve,in fcakllt 10 ranjenih. Med jnnivcci se haha^ii ?a.=ln!ški namestnik «rcif, med ranjenci -pa poveljnik ,mesta Kttdgofte nadporočriik ZciHtoler, ! 1 Dokazano je, da je te napade na naše postojanke na levem bregu Mure organiziral Gradec. Graški mogotci so bili natanko poučeni o vseh pripravah v Glei-chenbergu in drugih večfih ‘krajA severno od Radgone. Graški nemški akademiki in častniki sp cel teden pred napadom hodili od vasi do vasi in .so zbirali prostovoljce med kmeti, Jasno je, da je Gradec dal tem tolpam na razpolag® muiiicijo, orožje in ‘drug vojni material. Črta od Gmurcka do koroške meje pa je popolnoma V red«. Mi srno dobro pripravljeni na vsak morebitni aepad. Rmerižam za nrsliraso Steesill®. ‘Poseka© poročilo »Vctenaema listu«. f. , Manbor, 7. februarja. Dne 5. -febru-4V* se ie pripeljal v Maribor član ameri-; e prehranjevalne komisije v Belgradu v ^P»emstvu 7. glavarjem- dr. Senekovičem, o* proučita prehranjevalne razmere v Ma-rt“drii li na jezikovni meji. Vsled slabega Položaja, v katerem se nabija Maribor in okolica glede prehrane, sta obljubila ra Maribor večja.nmo?inp. kontne moke iz Banata, istotako tudi nekaj vagonov pšenične medte. Američan je še posebej obljubil, da bo skrbel, da dobi Maribor večje število vagonov.ječmena ir-Amerike in da dobimo tudi kmalu večje množine manu-fakturnega blaga za obmejne kraje. Or. Brecelj izpuščen iz zapora. Posebno .poročilo ^Večernemu ‘listu«. tH ^ebruarja. One 10. '-amiarja tartani aretirali edinega zdravnika v °r a Breclja in ga odpeljali kakor not ym.a v znane tržaške ječ«, v ulici Ti gor. ;’Um 30 uvedli proti dr. Breclji« dofgo-«ino preiskavo, ki je pa dognala popoma nedolžnost dr. Breclja. Dr. Brecelj bil te dni izpuščen, iz zapora ia se je vrnil v Gorice k svoji družini, Italijani so mu vrnili tndi avtomobil, katerega so mu svoje časno v?cH. Dr. Brecelj je v zaporu telo veliko trpel. ^bruarja. Namesto od- • Ijov na inskem učiteljišču so imenovani *• «. nomSkih profesorjev ia učite- * slovenski profesorji. Nemcem, ki so delo Sled v mariborskih šolah. Posebno poročilo »Večernemu listu«. MIJ#] Stavko so danes na dnevnem redu. Poročali smo o stavkah na Dunaju, o stavkah v raznih nemških mestih, v Italiji, v Zagrebu, v Tratu in zadnji čas še jo razvita, velikanaka' delavska stavka na Angleškem. Delavsko mnoSico se po vsem svetu nemirno gibljejo. Ententa se zel# boji, da Sine iskra onega plamena, ki se jo vžgal .na P.usfcem in potem počasi pre- -Sol na vse dežele bivših osrednjih velesil, tudi na njeno' ozerišlje; Da zadovolji prebivalstvo premaganih držav,, se resno trudi, da mu preskrbi rodno prehrano; A*ne-rlka nam odpira svoje žitne zaloge in ve-< lijianske klavnice v Argentini ji neprestano pošiljajo tovora mesu v- Evropo. Držav* nilti se dobro zavedajo, da je revolucija nalezljiva bolezen, da .se lahko izleže- —< / kakor gripa '-— v dalj hi -Španiji m-vendat? okuži ves svet. Po pravici se boje politiki entftnto;-da Nisol( tovi^ka naredi, j>rogla5ena v.fteriiou liji na Ikijiojth- «ajdx'j.o stoter- -nj jja oditu a v ilimu in d* bo ir.piamtolft tuiii 1'rauciia, čo^se pojavi ogenj v Italiji. In potem i>o gorela vsa Evropa. Povedi teh jmnirov. so v raznih krajih rasJiiiU. Tukaj, osemurni delavnik, drugod, prenkka mezda, • Se drugod brezposelno s.’, beda ih lakota ali kaj drugega« Toda vendar je vzrok povsod eden in -istii splošna nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom in splošna zahteva po boli-bi družabni pravičnosti. , , Ne sicer v Sloveniji, pa$ pa na Ilrvat* skem je bilo tudi opazili nekaj sličnih pojavov. Vendar ima jugoslovanski dopis< ni urad prav, ki je pred kratkim trdil, tlft vlada na sjdofino >v naši dr^avi mir in. red. .haloga bližnjo bodočnosti, dolžnost potitikoy in vsakega državljana posebej ho, da se mir pri nas tudi ohrani v vsakem slučaju. Kar je socialnih krivic, jih ho treba potom pametne zakonodaje odpraviti, družabni red bp treba stopnjema izboljšati. Greh nad pravičnostjo, lastnim narodom in človeštvom hi bil, če bi se iz konservativnosti ali kratkovidnosti upirali potrebnim preosnovam, ki jih torja na3 čas, če bi skušali umetno ohraniti bolest- . ne sadove vojnega in kapitalističnega gospodarstva. I.o s korenito odpravo socialne neenakosti bomo ohranili mir v državi. In tega moramo ohraniti ‘ *uli proti državi SHS, se je ustavila plača n vzela podpora. Za začasnega vodja žen-ikega učiteljišča je imenovan prof. Alfonz V a 1 c s, ki je takoj prevzel vodstvo za- voda. Za mestnega šolskega nadzornika v Mariboru je začasno imenovan učitelj v Rušah, Matija L i c li t e n w a 11 n c r. Skupne meje JugosNFe Češke. Pariz, 6. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad poroča: Kakor javljajo listi, razmotriva sedaj osemčlanski odsek, sestoječ iz Francozov, Angležev, Američanov in Italijanov, načrt, ki sta ga v imenu Čehoslovaške republike predložila dr. Krama? in Beneš. Načrt zahteva, da morata dobiti čehoslovaška republika in jugoslovanska država toliko ozemlja, da bosta imeli skupne meje. Internacionalizacijo vsega prometa po Donavi, po Labi in po Visii in internacionalizacijo vseh železniških prog s postajami Požun, Trst, Reka, Niirrberg in Strassburg smatrata dr. Kra-i mar in Beneš kot neodklonljivo. Posebni pozornosti zaveznikov priporočata dr. Kramar in Beneš dejstvo, da je četrtina dunajskega prebivalstva češka. Delavsko gibanje v Zagrebu. Zagreb, 6. februarja. (Lj. kor. ur.) Da-i»es dopoldne je bilo protestno zborovanje socialističnega delavstva. Zborovanja se je udeležilo okrog 4000 delavcev vseli kategorij . Govorniki so povdarjali nezadovoljnost delavstva, ker odločujoči faktorji niso izpolnili obljub, ki so jih dali delavcem na dan državnega prevrata 29. oktobra 1918. Na shodu so bile sprejete resolucije, ki stavijo naslednje zahteve: 1. Osemurni delavnik. 2. odprava nočnega dela razen v onih obratih, kjer je nočna služba brezpogojno potrebna; 3. prepoved zaposlonja otrok izpod 10 let; i. osnovanje državnega posredovalnega urada za delo; 5. državne podpore za brezposelne; 6. delavsko starostno in bolniško zavarovanje. — Sklenili so, staviti vladi ultimatum za izpolnitev teh zahtev in so določili lAdnevni rok. Ako tekom tega časa ne ugodi njihovim zahtevam, bodo proglasili generalno stavko. Po shodu so se razvrstili delavci v sprevod, ki je šel po Iliči na Markov trg pred saborsko palačo, kjer so bili novi govori. Z Markovega trga so odšli na Jelačičev trg, kjer so se mirno razšli. Trumbič rege? u. Pccebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 6, februarja. Povodom novega leta je poslal zunanji minister dr. Trum-fcič regentu Aleksandru naslednjo brzojavko: Srečen sem, da je ves naš troimen-ski narod pozdravil v Vašem Visočanstvu rvojega regenta in bodočega kralja kraljevine SHS. Trdno upam, da bo pod Vašim vodstvom naš narod dosegel vse svoie piavične zahteve. — Regent Aleksander je odgovoril, da je prepričan, da bo dr. Trumbič v svoji službi vporabil vso svojo sposobnost in odločnost. Želi mu dobrega uspeha v izvrševanju njegovih dolžnosti ter mu pošilia zagotovilo svoje nespremenjene naklonjenosti. Žigosani bankovci. Reka, 6. febr. (Lj, k. u.) Sušaške oblasti so ožigosale skupno 21,791.430 kron. Zanimivo je, da so pustili svoje novce žigosati kljub prepovedi italijanskega narodnega sveta vsi večji denarni zavodi na Reki, v prvi vrsti mažarski. Ves rešiti trg ic preplavljen z žigosanim papirnatim denarje, kar je najboljši dokaz, kako velikansk je jugoslovanski gospodarski vpliv na Reko, To je dekaz, da je Reka gospodarski del Jugoslavije. Dunaj, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Razširile so se vesti, da bodo v čehoslovaških deželah v kratkem pričeli žigosati bankovce. Ta” vest je popolnoma neresnična. iki Dalmacije u miu« Posebno poročilo »Večernemu listu«, Split, 6. febr. Za Dalmacijo so izvoljeni v državno veče: Dr, Trumbič, dr. Smod-laka, dr. Tresič-Pavičič, dr, Bozo Vuko-tič, dr. Ivan Mjcstrovič, dr. Meiko Čingrija, don Juraj Biankini, Ivo Degrišogono, dr. M, Drinkovič, don Banič, prof. Anic Jagič in dr, Nikola Subotič. Pasteurjev zavod v Zagrebu. Zagreb, 6. februarja. (Lj. kor.- urad.) Vlada je odredila, da je zagrebški Pasteurjev zavod od sedaj pristopen vsem državljanom jugoslovanske države. I načrti. Praga, 6. febr. (Lj. k. u.) Predsednik jo naznanil, da se je poslanec Udrzai udeležil slavne s ti \ Požunu. Vlada je predlo-1 žila več zakonskih načrtov in sicer gičde carinskega c zemlja, glede uvedbe'veljave frankov pri plačevanju carin za gotovo blago, nadalje zakonski načrt glede carinskih olajšav za gotovo blago, načrt, s katerim se ustanovi najvišje dohodarstveno sodišče in naposled zakonski načrt glede objavijonja zakonov in naredb. Praga, G. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskovni ur. poroča: Finančni -odsek je danes napravljal o zakonskem načrtu glede us+anovitve čekovnega urada. Po izjavah ministrov Rašina in Štribernega jo odobri! predlogo glede obrestovanja glavnic. Kot najvišjo obrestno mero v čekovnem premetu so določili 2%% Italijani v Epsru. Belgrad, 6, februarja, (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Uradna grška poročila javljajo, da so posadko mesta Konispolisa v Epiru ojačili italijanski ber-saljeri in večje število Albancev, Okoli Konispolisa so opazili neko neredno četo,* močno 500 mož. Na brdih po okolici so Italijani razpostavili strojnice in nekoliko’ poljskih topov s Krfa. Iz okupiranega dela Epira neprestano prihajajo glasovi, da sc v najkrajšem času prične invazija številnih Albancev proti PbiJataesi in Paramythiji z namenom, da vzbude vstajo med onimi maloštevilnimi Albanci, ki so v omenienih mestih. Pri tem bi menda pomagali tudi italijanski vojaki. V Argyrokastru in Del-vinonu se vije albanska zastava. Govori se, da nameravajo višji italijanski vojni zastopniki v kratkem oditi v Italijo. Italija pefrefeols iadif. Pariz, 6. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskovni urad poroča: Italija je ve led pod* morniške vojske izgubila G2 % sv j:ga. brodovja. Pomoč Ameriko In Anglije nc zadostuje. Potrebno je, da Italija pospeši gradnjo novih ladij. Pričakuje se, da ho to s pomoč'i' .žeKV.: e industrijo mogoč* žo početsom tega leta. Bolgari y Macedoniji. Belgrad, 6. februarja, (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Naš dopisnik nam javlja iz Aten, da je sofijski bolgarski odbor la Macedonijo razpuščen * namenom, da prevari naše zaveznike. Imamo pa dokaze, da je združenje ponovno organizirano v Sofiji ler pričelo delovati v ulici Gorko "t, 2. Mrzlično dela na organizaciji gibanja v južni Maccdoniji z namenom, da stvori macedonsko vnrrš^njc za čas mirovnega posveta. Za središče tega gibanja je izbrano Ohridsko jezero, odkoder nameravalo pošiljati Bolgari svoje organizovane čete proti lužni MacedomjL Računajo, da bo to mogoče v mescu marcu ali aprilu tega leta, Imm narod Pariz, 5, (Lj, k, u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Snoči je imela komisija za zvezo narodov pod predsedstvom predsednika Wilsona drugo sejo, kateri so razen delegatov, ki ko bili prisotni pri dopoldanski seji, prisostvovali tudi zastopniki Romunske, Poljske, Čeho-slpvaške republike ih Grške. Delegati so ravnali po načelu, vse storiti, da se prepreči vojna v pribodnjosti in da se rešijo morebitni konflikti na miren način. Monarhija eii republika Gradec, 5. februarja. (Lj. k, u.) »A gen-ce Havas« poroča: Po vsej provinciji ter v delu provincije Beire baixe jc vcHko razburjenje. V Castallu Brancu so proglasili monarhijo. Roialisti so uničili mostove in »iadukt in s tem prekinili republikanskim j Četam zvezo med severom in jugom. Rojalisti so bili povsod navdušeno sprejeti. Republikanci trpijo vsled pomanjkanja živil. Hemška skupščina. Weiffiiar, 6. feb. (Lj. k. u.) Duh. k. u. poroča: Ob četrt na 4 popoldne se je sestala nemška ustavotvorna narodna skupščina k prvi seji. Ljudski poverjenik Ebert jo je otvoril z daljšim nagovorom, v katerem je razložil dogodke, ki so se pripetili po koncu vojne. Ob odobravanju je izjavil, da so se nemško-avstrijski bratje že dfte 12, novembra pripoznali kot del Nemške republike in je odzdravil nemško-avstrijski narodni skupščini, Monakovo, 6. febr. ČehoslovaSki tisk. urad javlja: Iz \Veimara se poroča: Semkaj je dospelo odposlanstvo 12 politik&v JZ Alzacije. Med njimi jc tudi strassburški župan in namestnik alzacijski in Jotarinški, dr. Schwander. Odposlanstvo bo zaprosilo, da se sme udeležiti nemške narodne skupščine. Iz pokrajine. kr Iz Vodic, Dne 26. januarja je bil ob 3. tiri zjutraj oddan strel v orožniško vojašnico v Vodicah, očividno z namenom, 'koga od moštva usmrtiti. K sreči je krogla »z voiaške puške priletela previsoko in zverižena padla na tla, — Dne 1, februarja ckoli 10. ure zvečer jc nekdo dvakrat •streljal na patruljo, Id je šla iz Bukovce £f°ti Vodicam, Tudi tu je bila sreča, da ni "“.nihče zadet, — Kaj si taki elementi mi-*njo, nimajo li prav nič vesti, se jim — če 'nc ,2« dotičnik — vsaj družina prav nič ne smilj ? Pri vsaki priliki se slišiš. »Sedaj smo svobodni!« Imate li mar svobodo samo za i>e* ni tildi vsak drugi, in naj si bo Uidi orožnik, rad svoboden in brez smrtnih nevarnosti? — če se pa komu od strani orož-nJ'’tva a!i druge oblasti godi krivica, naj se obrne r«a pristojno mesto in pomagalo bo. 7 tii *° norišnica? Tako vprašuje a Kvedrova v daljšem članku za- grebškega / Jutranjega Lista«. Opisuje veseljačenje na priredbah v dobrodelne svr-*°, na vseh mogočih zabavah. Pcvsodi je - o cs, šampanjec, delikatese, drage obleke, ,.n Prostori zakurjeni, topli, seveda. Toda luaske šole so zaprte, ker ni premoga in roci so brez pouka, brez vzgoje, preželo po revnih domovih in po cestah. V ' je jem Domu« že nad teden dni nimajo P emoga, da bi zakurili in mala deca pre- Ula1AneEaJklirie.nih Postorili. Ljudje po-*n n‘"^e poklicanih se ne in vi' r x-bl ^ S.a dal Vse sai«o pleše ni in si .°^ ^soči sloje ob stra- ?L° m 81 niisliio sv°!c- Pa jc vpra- v««; S —0- iad°''olie' da irZu 'V v U,)UK1 S1 že pripovedujejo, oče pisateljica, se zga- ni poizkusu ,n porušiti, ker bedo. Ob 12 i?n”C "°^C vedeti za tu)o rite in žanrih J1?'1 Plsat?1Iica, se zga- Sledališča, prepoveit mCimat0g-raf!' krČmc' ')ave -rUr. i m P^sne m druge za-Pa zato odprite šole in po naših do- brcdelnih zavodih in bolnicah naj bo svetlo in toplo, — Kako pravilno se to glasi tudi za Ljubljano! kr Roparski umor v Zagrebu, Zagreb, 6. februarja. Preteklo noč je pet srbskih vojakov vdrlo v stanovanje starčka Mije Tenka, katerega so hoteli oropati. Ko sc jim jc Tenko zoperstavil, so ga ubili. Tenkov sin, ki je branil očeta, je pri tem ubil enega roparja. kr Odkrita jama. V Brodskih Mora-vicah so baje odkrili novo jamo v gozdu Vršak, ki so l>o morala še preiskati, ko se izčistijo in odprejo posamezni ozki prelazi. Kolikor so videli do danes, trdijo, da je konstrukcija jame podobna oni v Postojni. kr Mesina hranilnica v Osjeku začne poslovati s 1, aprilom t. 1. kr Sanitetna misija v Osjeku, V Osjek sta prišla sanitetni major dr, Dimič m pa ameriški zdravnik Vudard. V mestu urc-de bolnico s 3000 posteljami. kr Zaradi pegavega Jagarja so v Osjr-ku omejili promet z Ogrsko. Za potovanje na Ogrsko izdajajo potne izkaznice. kr Za 1590 milijonov kron bankovcev je približno v Vojvodini. Tako so dognali povodom žigosanja, ko je bilo nekaj dni dni pred zaključkom v Subotici žigosanih 70 milijonov, v Temešvaru pa 45 milijonov bankovcev. kr Regulacija Tise. Belgrajska vlada se sedii; peča z vprašanjem, kako bi se dala uravnati reka Tisa, da bi se zagotovil neoviran rečni promet med Segedinom in Belgradom, kr Ukradene gosli najdene. Našli so dragocene Hubermannove gosli. Tatu, poročnika Josipa Hoffmanna, so aretirali, \i Ljubljane. I Osebne vesti. Imenovani so: finančni tajnik dr. Rudolf Marn za svetnika in Uradnega predstojnika oddelku za trgovino in industrijo v Vil, činovnem razredu, komercialni pristav Marko Težak.z dosedanjim naslovom v IX, činovnem razredu, deželni zadružni pristav Ivan Lazar za ko-mercijalnega pristava v IX, činovnem razredu, deželni pisarniški višji oficijal Ivan Sotelšek z dosedanjim naslovom v IX, činovnem razredu, stenografinja Albina Zorec za aficiantko. — Nadomestni učitelj na I. državni gimnaziji v Ljubljani Fran Bradač je imenovan za pravega učitelja. Kanclisl Anion Gregorič je imenovan za oficijala pri poverjeništvu za uk in bogočastje. Policijski kandist. Nikola Obrado-vič v Ljubljani se je prevzel v službo pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. J Samomor Ivana šteleta. Suoei ob 10. uri zvečer so našli znanega časnikarja Ivana Siefcta obešenega nad okru m v njegovem stanovanji na Miklošiče vi cesti. Ivan .šlefc jo zadnje čase bil duševno bolestno potrt. Polom politike, katero je, zaveden od drugih, zagovarjal, in težki socialni položaj, v katerem je bil vsi eri tega, je povzročil, da jo živčno zol) trpel. Sodimo, ila ni bil odgovoren za dejanje, k? ga je v obupu slednjič izvršil. Ivan Stefe je bil kot dolgoleten urednik »Slovenca« eden najsposobnejših sljvtn%kili časnikarjev, dobra organizatorična moč in spreten agitator X. p. v m.l 1 Zaloge živil. Po Ljubljani so širijo vesti, da je komisija v jubilejni ubožnici zalotila za več nego pol milijona kron živil. Mi tem govoricam nismo verjeli. Kor so se pa to vesti vedno bolj širile, smo v našem listu omenili, da bi bilo dobro, če bi merodajna oblast to zadevo v javnosti pojasnila, ker bi take govorice lahko privedle do usodepolnih posledic. G. župan dr. Tavčar objavlja sedaj sledečo pojasnilo: V jubiiejski ubožnici se nahaja predvsem shramba, kjer ima gospodinja tega zavoda svojo zalogo. Med njo in upravo velja pogodba, po kateri dobi gospodinja za vsakega reveža na dan gotovo vsoto, dočim ima ona skrbeti za popolno prehrano. Da ji jo to mogoče, ima na ljubljanskem polju njive v zakupu In kar je pridelka leta 1018., je sedaj spravljeno v do-tični shrambi. Tam je okrog 2 in pol vagona krompirja, tam jo nekoliko več fižola, ajde in drugega žita, kar se jo v zakupu pridelalo, tam je nekaj moko, tam so tudi i posodo masti, morda kakih 60 kg; nad to mastjo so se člani komisije posebno zgražali. V jubiiejski ubožnici so kuha počez na dan za 450 do 180 revežem. Zaloge, ki so so zalotile, bodo komaj zadoščale za par mesecev. In če hočejo žensko in železničarji po ti zalogi pasti, bodo zanjo oropalo največje reveže, za katero mora skrbeti ljubljanska občinal V ubožnici ima pa mestna aprovizacijo eno malo sobico in eno večjo sobo, kjer je spravljenih 11 vreč slad« leorja, ki je bil iz cerkve sv. Jožefa tja pri-peljan in 1 zaboj čaja. Tam je tudi kakih 40 zabojev, o katerih se je domnevalo, da s« nahajajo v njih živila. To blago se jo v dnevih avstrijskega poloma vzelo z železnice na podlagi -tovornih listov, kateri so sc mestni aprovizaciji odkazali, bodisi po železniški upravi sami, bodisi po Nav. svetu v Ljubljani. Ker v cerkvi sv. Jožefa ni bilo primernega prostora, rekviriral je župan omenjena dva prostora v ubožnici za blago z zabojih, katero so je s kolodvora speljalo, da ni bilo ukradeno, kakor je bilo ukradenih veliko drugih pošiljatev. Vse to je veliko varne j že spravljeno v ju-bilejski ubožnici, kakor bi pa bilo v cerkvi, v katero so že enkrat množice vrdlo ter uničile precejšnjo množino testenin. Aprovizacijske zaloge so v ubožnici spravljene v kakih 20 večjih in 20 malih zabojih. Podpisani je zaukazal, da naj se napravi polagoma inventura o dotičnom bla« gu, dvomim pa, da bi bilo to blago kako posebne vrednosti. Ker je imela mestna aprovizacija v teh časih obilo drugega posla, se je inventura le počasi nadaljevala, pri tem pa se je že izkazalo, da se v nekaterih zabojih nahajajo igrače za otroke in druga taka šara. Oddelku za demobilizacijo se bodo vse reči, če ne spadajo med živila, izročile, mestni aprovizaciji pa sc bo morala povrniti tovornina in drugi izdatki, ki jih je imela s tem, da je rešila te objekte, ko jih jo speljala s kolodvora ter varno spravila v aprovizačnih shrambah. 1 »Tugomer« -— od rana;. Včerajšnji večer je bit velikega pomena ne samo za Ljubljano, ampak za celo Slovenijo, -r Šli tmo en korak dalje. Po nekaj letih kino-vanja imamo dvoje gledališč. Naša preslo-Jica dobiva res značaj prcstolicc, To gledališče sicer nc bo tako napolnjeno, kol ope-m ali opereta, a eno je gotovo; ljudje, ki nimajo smisla za dramo, nc bodo silili vanj 9 svojimi plačanimi, nezasedenimi abon ementi ter dali na ta način prostor dru- fim, ki nimajo protekcij in niso mogli do-iti prilike, da bi stopili v. vežo umetnosti, a ki bodo imeli več smisla za razumevanje drame. Zunanjost dramskega glsedališča ,kaže, da so ji hoteli ustanovitelji vtisniti nemški obraz, vendar pa napravi to moderno poslopje prijeten vtis. Notranjost je naravnost razkošna, človeku se zdi, da je »topil v enega dunajskih gledališč. Skozi špranjo vrat sem za hip pokukal v prostor, « je lepo razdeljen in bogato prevlečen Sahaja krasen bufet — ki ga pa obdaja K rdečim žametom. V prvem nadstropju sc tema, Galerija Je moderno urejena, tako 'da vsakdo, vidi predstavo, kar pri starih galerijah ni bilo vselej mogoče. Nemški napisi so prelepljeni s slovenskimi lepaki. (To bo treba v bodoče popraviti. Nekateri #o se pritoževaJi, da je garderoba draga, Za vsak kos 30 vinarjev. Nemški obiskovalci so bili bogatejši, pri nas pa Je druga-$e, Mi . Slovenci smatramo še vedno, da Sadajo suknja, klobuk in dežnik na eno juko. Toliko o včerajšnji predstavi »Tugomera«. Gledališko ravnateljstvo se Damici še do danes ni odločilo, da bi nam podalo vstopnico. Drugi listi imajo tradicije, nsluge, frak in take lepe stvari, Mi smo še )revni in hvala Bogu, da me pustijo na hodnik, sicer bi se moral omejiti na opisovanje predstav doma. Do nadaljnjega bom vršil to od — zunaj, 1 Naše himne. Vukovarska »Nova Do-JSa« piše: Pri drugih narodih so narodne himno svetinje in so pojejo samo ob izrednih prilikah. Pri nas pa je žalibog navada, da pojejo tedaj, ko so ražgreii od vi-' »a, med drugimi več ali manj vrednimi pesmimi, tudi naše himno.« Na ta način »e himne zlorabijo in nihče več nima do njih tistega svetega spoštovanja. Tudi v 3Ljut'ljani se sliši tupatam, da posebno jnlajiM fantiči krulijo to ali ono himno kar »o cesti kot pijanci. Naša telovadna draživa in žolc naj poučijo svoj naraščaj, da i)0 znal varovati čast naše pesmi in da bo Se danes razločeval »Lepo našo domovino« ud »So ltikelco prodala boni«. 1 Na naslov ravnateljstva drž. Železnic SHS v Ljubljani. Prejeli smo: Zadnje mesece sc je zgodilo, da vpokojeni železničarji niso dobili pokojnine. Na pritožbo pri ravnateljstvu v Ljubljani so stranko Sratkoinalo odslovili s pripon)njo, naj se ifltranko obrnejo na ravnateljstvo na Dunaju, kjer se pokojnino, nakaže. Vprašamo tem potom, ali ni to delo, ki spada v področje ravnateljstva v Ljubljani? Prosimo, da se nemudoma storijo potrebni koraki, da pridemo do svoje pokojnine. Znan jo *lueaj, da še je stranka obrnila naravnost Da izplačeval n ico na Dunaj in od tam jo ■pričel kratek odgovor, da je poštna zveza na Kranjsko ustavljena, — Več prizadetih. Radgončani proti nemškim tolpam. Spomenka Posebno poročilo Maribor, 7, februarja. Zastopniki mesta Radgone so izročili danes generalu MaisSru spomenico, kjer pravijo, da obžalujejo krvave dogodke in slovesno zatrjujejo, da se mesto ni deležilo napada. Prebivalstvo da sploh ni namerjalo v nobenem oziru sodelovati £ nemško-mažarskimi tolpami proti jugoslovanskim četam. Zastopniki mesta Radgone izjavljajo, da so ti napadi bili v nasprotju z mednarodnim pravom, in prosijo generala Maistra, naj vza- Maistm. Večernemu Hstu«, me mesto in okolico v svoje varstvo in za* j ščlfo. : p V vlogi na nemško-štajersko vlado L omenjajo zastopniki, da se je organizacija j nemških boljševiških tolp razširila od ogrske mejo do Črnič in pri Špilju (Schwartzach, pol ure južno od špiija. Radgončani so poleg tega prosili tudi graško vlado, naj člmpre] razoroži nem?V* toipe, ki t?e zbirajo na črti severno od itr Icznice Spil je-—Radgona. Ostre odredbe proti vznemirljivim govoricam. Posebno poročilo »Večernemu listin-. Maribor, 7. februarja. General Maj-ster je izdal danes naslednji razglas: V zadnjem času krožijo razne vojaški ugled izpodkopujoče vesti o našem vojaškem položaju sploh, posebno še z ozirom na moje obmejne posadke. Bodisi da to neutemeljeno ugibanje in potvarjanje resnice iz- 0 aretacijah v Spanjem Oravc« Maribor, 7. febr. Poročilo dunajskega korosp, urada, ki pa izvira iz parlamentarne korespondenco, o protestu nemško-koroškega poslanca Nageleja pri državnem tajniku za zunanjo zadeve na Dunaju proti aretacijam, oznv. internacijam nemških železničarjev, uradnikov in strojevodij v Spodnjem Dravogradu, ki so bili po poročilih, došlih v Celovec, aretirani in internirani izključno lo radi tega, ker so so priznavali kot Nemci, izjavlja mariborsko jugoslovansko 1 obmejno poveljstvo uradno, da v območja tega poveljstva še nikdo ni bil aretiran; niti interniran ali izgnan radi tega, ker bi so bil priznal za Nemca ali so izrekel za Nemško Avstrijo. Politična kronika. p Nemški demokrati so brihtni. Izdali so letake, ki poživljajo, da naj vsakdo, ki hoče svobodno, demokratično — v oklepaju stoji: meščansko — republiko, in kdor hoče (med drugim), da bo zavarovano potom truda pridobljeno ime t-j e — naj voli nemško demokratično stranko, — Zdaj si pa predstavite tega debelega Nemca, tega podpihovalca, sedečega na blagostanju, ki ga je pridobil z »znojem«, kako se boji poleg jugoslovanske in češke nevarnosti še nevarnosti socialistov, komunizma in vseh teh reči. Boji se — nc za tako posestvo, ki bi ga moglo pošteno preživljati, ampak za veletrgovino in fa-brike, To vse je pridobil s trudom, ves svet je hotel pridobiti s trudom in ga obdfžati. To so nemški nacijonalci! p O socialistični republiki Georgiji pripoveduje socialistični pariški »Le Po- vira od blebetavih jezikov, bodisi da at trosijo te vesti namenoma, v vsakem siti- < čaju bom od danes naprej postopal kar naj- f strožje zoper vsakogar, ki sc ga pri tem nedomovinskem delu zaloti. Moji poizve* ' do valu i organi so že dobili tezadevna navodila. — General Majster, pulaire-: Republika se je ustanovila dne 26. maja 1918. 1,; njena površina znaša 80.000 kvadratnih kilometrov in šteje pri* bližno 3 milijone prebivalcev; glavno mesto je fiflis. Parlament, izvoljen na podlagi splošne volilne pravice, šteje 80 men-ševiških socialnih demokratov in 40 zastopnikov georgijskega meščanstva ter ruskih, armenskih in tatarskih manjšin. Rc-publieanski predsednik' je Čeidze, bivši predsednik petrogradskega sveta, sdčia-* list Ojodama‘je ministrski pkedšednik. Načelnik georgijske socialno-deraokratične stranke je Zerctelli, bivši ruski notranji minister v Kcrenskijevem kabinetu. Čeid-ze in ZeretelK sta odpotovala v Pariz na mirovno konferenco, Georgija Loče ostali popolnoma samostojna država, Z rusko sovjetsko republiko je skušala doseči prijateljske odnošaje, a se ji doslej lo še ni posrečilo. p Sibinj za Runuuiijo. Glasom čeho-sJovaškega tiskovnega urada poroča »Az Est« iz Segešvara: Večji del uradnikov v Sibinju je prisegel Rumunski/ , p Proti brambnemu zakonu. Čehoslo* vaški tiskovni urad poroča: V nedeljo bodo baje komunisti na Dunaju priredili veliko demonstracijo proti brambni predlogi, ki jo je narodna skupščina danes sprejela, p Delavski in vojaški svet v Budim'* pesti. Ogrski korespondenčni urad poroča iz Stolnega Belgrada: Zaupniki tukajšnjega delavskega in vojaškega sveta so prišli v Mestni dom, kjer so takoj prevzeli cksekulivo, p Mažarskc izmišljotine, Požun, 6. (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Nemški in mažarski listi so prinesli v nedeljo senzacionalne vesti o stavki v Požunu, o mnogoštevilnih aretacijah in o usmrtitvah. Vse te vesli so izmišljene. V: i? ■■. . Požunu je popoln mir. Stavka je končana. Dcputacija delavcev jc naprosila eehoslo-faško poveljništvo, naj sc izpuste internirani voditelji. Tej prošnji so ugodili, Vse druge vesti so brez podlage. If gorečem aeropteem. Neki angleški letalec pripoveduje o svojem doživljaju meseca julija 1918. I. na francoskem bojišču: Bil sem kot opazo- valec na poizvedovalnem poletu. Že smo f)ili štiri milje onstran nemških črt, ko sc izza oblakov za nami pokaže 12 nemških aparatov albatrosovega lipa. Naših letal je bilo 8. Sovražnik je nemudoma otvoril ogenj. Moj pilot je hitro krenil v višino in kmalu sva bila 3000 metrov nad zemljo. Ves čas sva bila v boju z enim izmed albatrosov, ki naju je zasledoval. Krogle so sc vsipale z ene in druge strani gosto kakor dež. Ker smo imeli proti sebi premoč, je moj pilot uporabil vso svojo spretnost, da bi se dokopal do ugodnega položaja. Toda albatros ,se je izkazal kol brz.cji ter se rau je posrečilo, dobiti za cilj. naš bencinski rezervoar. Krogle so prc-biic stene, bencin se je razlil po aparatu in plamen je objel aparat. Pilot se je spustil s sprednjim koncern nizdol. Naš aparat jc imel motor aadaj, bencinski rezervoar pa pod pilotovim sedežem. Najin položaj ni bil prijeten, 'vendar sva vedela, da plamen rie more do naju, dokler nc pregon les. Najina prva misel jc bila, da kakor. •mogoče hitro dpspeva na zemljo; zato sva spuščala z brzino 150 milj na .uro. Ko --^a bila približno 1800 ra. nad zemljo, je zakKcat moj pilot: »Skočiva doli!« Njegovo mesto je bilo seveda mnogo opasneje n®go moje in že sc je ogenj prijemal njegovega kožuha. Zdelo se mu je, da ni drugega izhoda, nego da ali zgori aK pa skoči aparata. i edaj sc mi je posrečilo, ddseči gasil-ftl aparat in začel sem tovariša oblivati z vodo, dočim je on trdovratno ostal na svojem sedežu. Bilo je nadčloveško, da je v takem položaju še vodil aparat! Bila sva 900 m nad zemljo, ko jc gasilska naprava odpovedala ter so nama dobesedno začela goreli tla pod nogami, ^kozi pregorele odprtine so padle najprej strojnice z munieijo, nato pa še jaz. Toda padcu sem se zgrabil za okvir, ki je obijal sedež, in se s težko muko pope! jf?j, SV;t če 600 m nad zemljo! Pa- pala sva s strahotno brzino. In še vedno le pilot obvladoval letalo. Zdelo sc nama J®, da sploh ne dospeva na zemljo, a bila ,Va *c tako blizu naših jarkov, da sva le-jo-ločila naše vojake, kako naju opa- i y. vtčini 180 m nad zemljo je padel ozi lagoreii les tudi motor, a midva sva nriu?« vit° ^FŽa^a ogrodja. Ko sva bila Ve t ^ 30 m nad zemljo, sem izgubil za- to« ^adnjega, česar se spominjam, da v SO vpjaki, ki so z no- Sti po na. ^sto, kamor sva imela pa-t„ ’ Ee jc moral že nekaj sekund prc- ... c^vestiti in zadnjih 30 metrov sva na-i„i treščila na tla. Zavedel sem se naslednji dan v bolnišnici. Imel sem zJomljeno eno nogo in polno opeklin po licih in rokah. Seveda jc bilo moje prvo vprašanje: kaj je s pilotom? Le-ta se mi je oglasil s sosednje postelje — videti ga itak ni bilo iz obvez. Bil je strahovito ob-žgah. Toda oba sva bila živa in to roc jc tako veselilo, da sem se junaku pozabil zahvaliti za srečno izkrcanje! s Promocije suh A ušpičita odpravi Je- ne. Kdor je prejšnje čase v Avstriji vso šolo dovršil z odliko, je dobil ob promociji za doktoija od cesarja zlat prstan z briljanti in cesarjevim imenom; ta dar mu je izročil deželni namestnik. Sedaj so to odpravili in ne nameravajo nič podobnega uvesti. s Braginjskc doklade cesarja Karla. Najvišji računski dvor potrjuje vest lista * Az EsU, ki pravi, da je dobival cesar Karl na leto 8.8 milijonov kron draginjslcih doklad: —- Jc pač šel bivši cesar z duhom časa dalje. Mislil si je, čc dobivajo draginj-ske doklade drugi, zakaj bi jih jaz ,ne? Mislil pa n! na tisoče žena, vdo.v in sirot, ki so bile podpore bolj potrebne kot bivši cesar Karl. Monarhistični glad jc res v vseh obzirih velik, s Sedanja »»poraba zrakoplovov na Francoskem. List »L' homme libre« od 23. januarja hvali v uvodniku poveljnika francoskih zrakoplovov, 'ki jih uporablja v civilne namene, prenos poste in najnujnejših stvari, po več kvihtalov na enkrat. So še drojre države tu, H imajo tudi ncropla-no. civilne potrebe tudi, toda . . . knj naj rečemo? s »GfroJt, tega ne razumet?-« Generalni major pl. Gersdorff piše v svojih spominih o eesarju Viljemu II.: Mladi princ je imel vsekakor dober spomin in živahno fantazijo. Manj izrazita je bila njegov.a razsodnost. S teni v zvezi je bilo pomanjkanje pBihologičnega poznavanja ljudi Jn nedostopnost za druga nmehja. Pričkanja, v katerih jc princ pogorel, je najraje pretrga) ss besedami: »Otrok, tega ne razumete!--', čeravno bi mogel biti »otrok--« prinčev oče. s Hudo k - ?er za iezik. V Gradcu Je neka bogata zasebnica obrekla 15 letnega dekleta, da ima nedovoljene zveze z nekim visoko stoječim uuhovnikom, a njo-ik' mater, da io zvezo podpira. -Sodišče je obsodilo obrek'ij'rvko na 5000 K gl /).- ali mesec dni zapora. Ta bo poslej pač bolj brzdala svoj jezik! s Šolske kuhinje. Kuhinje v dunajskih šolskih poslopjih, ki so za časa vojne služile vojaškim namenom, bo dunajska občina preuredila v šolske kuhinje, kjer sc bo revnim otrokom kuhald juha in se bodo deklice praktično vadile v kuhi, s Bobra žetev se ob«ča prihodnje leto. Svet jc dosegel višino draginje in lahko rečemo, da jo je že (udi prekoračil. Blaga b oveč, cenc hodo zato tudi padale, padalc pa bodo tudi plače, ki ne bodo mogle več.ostati v taki višini kot prej. , s &ej špartakfsti jedo? To vprašanje sc zdi danes komunističnim nasprotnikom zelo važno, Kaj manjka Berlinu? Mleka, riža, sladkorja, masla. Kdo jc imel v iz- obilju teh stvari? Gospod Spartakus. MIc« čen riž z maslom, sladkor iri cimet so bile glavne jedi na komunistični pojedirii, pri •kateri so se odločili za odločen nastop. — Vsa Nemčija zavida špartakistc, s Če ne zgori, se pa raztopi, »Narodna politika« piše: Zadnji čas je prišla na državni kolodvor čudna pošast. Geli vagoni sladkorja -in petroleja niso več sigurni. Če jc petrolej, izgori. Zlikovci izpraznijo posode in potem ostalo zažgejo, pa se poroča; po/.nr je uničil! Če jc sladkor, se raztopi! Kako to? Ukradejo iz vagona, pa rečejo: raztopil sc je. Sirai-.a je prijela člo-' veka, ki je nesel 30 kg sladkorja, — Ta j? dobra: če nc zgori, se pa raztopi, kar pa ostane, izgine in konec besedi! s Skrivnostna drama v avtomobilu. Ko se je pripeljal na Dunaju neki avtomobil blizu opere, jc zaslišal šoler v vozu zadaj dva močna strela. Ko je odprl špfer vratca in pogledal notri, je videl, da ležita oba gosta smrtno ranjena v krvi. Peljali sp jih v bolnišnico na kliniki, kjer je deklica Erika kmalu umrla, njen tovariš, študent medicinske fakultete pa sc še bori s smrtjo. Ta gospod je bil zaročen, a sc z nevesto ništa razumela, kar je prišlo take daleč, da mu jc pisala'pismo, v katerem se mu jc odpovedala za vedno. Iz obupa je šel mladenič v smrt, Cudrih pa jc, da sj je vzel življenje skupaj z deklico Eriko, s katero se je poznal 5c le par dni. Dan poprej je študent naznanil materi svoje neveste telefonično, da še bo ustrelil. Ma ti mu je zaklicala prestrašeno, da' naj ne stori lega. Tu pa je zaslišala mati po • tclcionu ženski glas: »On mora umreti!«: Bil je to najbrž glas Erike, ki jc stala blizu dijaka in to zaklicala. Gotovo se je čutila nesrečna tudi ona in jc bila vesela; da je dobila v svoji usodi tovariša, s ka« terim je šla skupaj v smrt. s Smrt, ker ni pozdravih Nemški mor'-nariški svet zahteva, da se zapre admiral Jasper, ki je 17. oktobra 1918. v nekem belgijskem kraju podčastnika, ki ga ni pozdravil, na mestu ustrelil. s Roparski umor. V Vinkove ih na Hr-valskem so je dogodil pred kratkim roparski umor. Vrtnar Nikola Matov in njegova žena sta sedela doma po večerji in Igrala na karte. Naenkrat so navalili v hišo maskirani hudodelci in zahtevali od Nikole denar. Medtem, ko se je Nikola ^izgovori a!, da nima denarja, so začeli streljali v njega in so mu'zadali 9 ran v ledja, dve pa v glavo. Tudi žena je težko ranjena in se nahaja v bolnišnici. Hudodelci pa so bili medlem poiskali in odnesli denar. Do danes zločincev ša niso prijeli. s Zakaj so Nemci prizanesli Holandiji? Kot poročajo' listi, je bil dal bivši nemški cesar Viljem pr mesti začetkom leta 1914, r.a skrivaj iz Anglije v Holandijo švojili 25,090.000 mark in 110 milijonov kron bivšega cesarja Karla in da so radi tega Nizozemski prizanesli. — To vest potrjuje tudi deistvo, da je cesar tja ubežal. s Zbiralci in pcznavatclji umetnin. Nemški umetnostni zgodovinar je srečal na nekem obisku znanega zbiralca umetnin, ki pa je bil zelo jezen in razdražen. Zgodovinar ga je vprašal ironično: »Vi ste vendar odkrili Rembrandta?« Oni pa jc odgovorih »Kaj enega — dva sem odkril,« — Nekoč je razstavil slikar Karel Schorn v Monakovem velikansko sliko »Vesoljni potop«, Z radovedno množico je prišel tudi slikar, ki sc je vsedel v kot, opazoval sliko in dejal pred se: »Veličastno, krajno, čudovito, sijajne!;; Navzoči so slišali .to navdušenje in so ponavljali za njim iste besede: »Veličastno, krasno, čudovito, sijajno!« s Udomačeni metulji. Dotlej so sploh mislili, da se metulj ne da ukrotiti oziroma privaditi na dom, »Kemični list« pa pripoveduje, da so poskusi zadnjih let pokazali drugače. Četudi ne moremo govoriti o udomačenju metuljev v širšem smislu, gotovo je vendar, da nekateri metulji postanejo sčasoma zelo zaupljivi. Zlasti mnogo poskusov jc napravil profesor Fischer v Curihu. Videl je, da je lažje privaditi na dom nočnega metulja kakor pa dnevnega, da ima pa ta zelo rad slaščice. Poskusil je z 28 vrstami metuljev, 150 slučajev, in vsi so se obnesli. Ugotovil je, da je glavni nasprotnik udontačenja prevelika bojazen metuljev. s Novo sredstvo proti jetiki, italijanski zdravnik prof. Lo Moriaco je našel postopanje, s katerim upa uspešno pobijati jetiko. Gre za vbrizgavanje visokoodstot-lao, zelo koncentrirane, sladkor vsebujoče rastopljine, ki se ne vbrizgava pod kožo, marveč v mišičevje. O procesu zdravljenja izjavlja rimski profesor kirurgije dr. Bar-ba Morrihy: Sladkorna raztopi j ina povzroči v organizmu, da se staničje takoj močno izsuši. Pritisk krvi so zviša in s tem zmožnost, da se izločijo strupi, ki sc na-kajajo v krvi. To dokazuje visoka temperatura, ki se pojavi začetkom Lo Monafco-vega zdravljenja, kar je dokaz, da telo 'na injekcijo reagira. Obenem draži injekcija, koje kemična analiza je neškodljiva telo, da proizvaja antitoksine, protistrupe, kar se je dalo dosedaj doseči le z vbrizgavanjem pravega strupa bolezni. Ugodni učinek jo dvojen: prvič se z izsušitvijo stanišča odvzamejo kolišču bacili, ki zahtevajo vlažnost, ugodna tla, drugič proizvaja metoda, brez uporabe strupenih snovi, uspešne protistrupe. Razen tega tvori glavni del injekcijske tekočino sladkor, ki moro kot važno hranilo telesno stanje bolnika le izboljšati. Ta metoda bo moro uspešno uporabljati tudi proti drugim boleznim, katerih glavno znamenje so bolestna izločevanja organizma. Seveda pa Monacova iznajdba 3o ni kon-enovoljavno proučena in preizkušena in bo treba še mnogo znanstvenega dela in izkušenj, prodno bo mogoče izreči končno sodbo. s S čim so bavilo v Parizu — izven mirovne konference? Francoski časopisi nimajo vstopa v dvorano mirovne konference, zato pa mnogo pišejo o tem, kaj delajo posamezni zastopniki, kadar niso pri sejah, ob prostih urah. Če niso kam povabljeni, gredo v gledališče, ali se razglc-davajo po najznamenitejših šetališčih. Najraje hodijo okoli Bois de Boulogne. Med te izprehajalce spadajo: Houso, Di-novvski, Venizelos, emir Feysal in Politis. Lloyd George obeduje navadno izven doma, a po obedu gre igrat golf. Wilson bi rad šel v gledališče. V Ameriki gre po trikrat na teden. V Parizu pa ima preveč dela in ne more. On živi popolnoma družinsko življenje. Obeduj o z gospo Wilson, admiralom Groysom, s svojim zdravnikom in polkovnikom Ilouscjom. Polkovnik čita ponajveč članke in brošure, ki mu jih predložijo njegovi tajniki. Lansing čita veliko Bergsona. Noben zastopnik ne trati časa, vsi delajo. Vrhunec pridnosti so dosegli čehoslovaški pooblaščenci. Oni vstajajo ob peti uri, a spat gredo o polnoči. s »Moja žena Zorka.« Belgradska »Pravda« prinaša ta-le inserat: »Moja žena Zorka, rojena Manojlovič, se jc za časa okupacije udala nemorali in jc ob moji vrnitvi pustila hišo in mene ter odbežala, zato je ne smatram več za svojo ženo in tudi ne prevzamem dolgov, ki jih je že in jih bo še storila.« Sledi podpis nekega gostilničarja. Drug inserat sc glasi natančno tako, jfe da se začne z »Moja žena Marija«, V listu je še več podobnih oglasov. s »Osel«. Na Dunaju je začel izhajati humoristični satirični list z imenom »Ose!«, Nekateri nemški listi ga priporočajo vsem somišljenikom. ,s Ciganka, K neki uslužbenki v Osje-ku jc prišla ciganka in .ii jo prepokovala srečo. Pri tej priliki pa je izvabila od lahkoverne ženske GO kron v denarju in obleke v vrednosti 700 kron. Ciganka je rekla, da bo denar in obleko nesla v vilin grad, pa bo pjinesla drugi dan obojo začarano in uslužbenka bo s to vrnjeno obleko dobila srečo. Čo pa ne da ne denarja in obleke, pa bodo prišlo-vile same in strgalo raž nje obleko, da bo ostala naga v sramoti pred celim svetom. Seveda se ciganka ni vrnila in tako' je ubogo dekle vsled svojega praznoverja v resnici ostalo golo. Ciganko pa iščejo. s Koliko vina se pridela? V zadnjih desetih letih so je pridelalo vina v posameznih deželah povprečno po tisoč hektolitrov: Francija 57.910, Italija 62.600, španska 21.000, Portugalska 1500, Avstro-Ogr-ska 3650, Nemčija 3100, Rusija 2600, Švica 700, Turčija in Ciper 1500, Grčija 1225, Bolgarija 2200, Zedinjene države 1600, Ar-gentinija 1300, Chiie 2100, Avstralija 370, Kop 200, Brazilija 320, ostale zemlje 350. s Analule France za Grke. Francoski pisatelj Anatolo Fran c d se poteguje za grške zahteve, no samo radi Epira, temveč tudi glede Trakije in Male Azije ter pravi: Ko vidimo, kako Srbija zahteva vse Jugoslovane, in da Rumunska osvaja Erdeljsko, Bukovino, Banat in Besarabijo, ko vidimo, kako razglašajo Armenci svojo republiko in kako celo sinovi Siona dobijo po tisočletjih zopet svojo državo, zakaj ne bi Grška dobila pod so vse svoje ljudi? * s Muzikaličen pes. Grofica Angelo je imela lepega psa angleške pasme, ki se je zval fampou, la pes je bil v nasprotju z drugimi psi velik ljubitelj glasbe. ‘ Gospa ga jc imela rada, zato ga je peljala s seboj povsod in tudi v gledališče. V loži je imel poseben stolček, ki ga je bila dala gospa napraviti uprav zanj. Kot vsi drugi prijatelji glasbe, je poslušal tudi Tampon s polzaprtimi očmi in je kimal tu pa tam z glavo, pritrjujoč divnim glasovom. Od njegove velike pazljivosti ga ni moglo od= vrniti ne ljubimkanje in nc sladkarije. Samo ob odmoru se je okrepil s kakim posladkom z. gospo vred. Če je pa bila gospa bolna, je šel Tampon v opero sam* skočil na stolec, poslušal in se nato vrnil domov. s Otroci bogatinov v Ameriki nc de« lajo navadno tako kot otroci naših premožnejših ljudi, ki samo lepo živijo, prodajajo dolg čas in zapravljajo. Sin miljar-derja Morgana je od 20. do 26. leta delal v banki tako kot oni, ki nimajo ničesar. Naučil se jc uprave in postal upravitelj’ ene podružnice svojega očeta v Londonu, Rokfelerjev sin je cepil v mladosti drva, nosil vodo, samo da se je privadil vsakemu delu in premagal lenobo. Bil je knjigovodja in zapisnikar. Gospa Grin, najbo-gatejša žena. na svetu, ima enega sina, ki se je vzdrževal od plače, ki jo je prejemal kot pisar. Človek poslane.šele z delom človek, s Srbske matere. Neka srbska mati je dejala svojemu sinu, ki je šel prvič v vojno, tole: »Čuvaj svojo čast, moj sin, ker čast se v vojni lahko izgubi.« Ta sin zapoveduje danes nad celo srbsko armado. — Nek vojak je bil ranjen in da ne bi preveč prestrašil matere, je pisal, da je ranjen samo malo v peto. Mati je zaklicala: »Joj meni! Ali jc moj sin obrnil sovražniku hrbet, da so ga ranili v peto?« s Izpolnjeno prerokovanje, V užiekem okraju v Srbiji je živel še za časa- Obreno-vičev človek z imenom Mateja, ki je prerokoval o Srbiji 1. 1869, vse, kar sc jo zgodilo do danes. »Srbom bo zavladala druga dinastija. Rodil se bo boj, sovražnik bo zasedel Srbijo. Nastali bodo tako nesrečni časi, da se bodo živi, ki bodo šli mimo grobov, tu ustavili in vzdihali: »Odprite se grobovi, da še mi živi ležemo v vas. Blagor vam, ki ste umrli, da ne zrete muke in trpljenja naša. Ko bo pa skrbski narod dospel na vrhunec trpljenja, ga bo dvignil njegov kralj, ki je iz sredine naroda in ga bo osvobodil z vsemi Srbi in Jugoslovani tako, da še nikdar niso bili tako svobodni. Narod bo tako srečen, da bo šel preko grobov svojih prednikov in vzkliknil: »Vstanite, mrtvi, da živimo!« — Tudi telefon, ki ga tedaj še ni bilo, je prerokoval: »Kralj bo v Belgradu in sc bo razgo-varjal s svojimi ljudmi v Negotinu, Nišu, Pirotu, Vranjici, Užici, Ložnici.« Tega mu niso verjeli. Rekli so tudi, da je imenoval Niš in ta je vendar v Turčiji. »Sedaj je v Turčiji, a tedaj nc bo več,« je dejal prerok, To se je vse izpolnilo. Samo enega še čakamo: Da pride k nam toliko blagostanje in sreča, da bomo tnrtvim klicali: »Vstanite, mrtvi, da živimo!« s Sala. Stojanovič je napisal: Neki učenci, razposajenci, so šli iz Sole in srečali starega čifuta in se začeli šaliti z njim. Prvi je dejal: »Dobro jutro, oče Abraham!« Drugi pa: »Da si mi zdrav, o starodavni Izak!« A tretji: »Kako ti je, starina, stric Jakob?« — »Otroci moji,« je dejal žid, »ni mi ime ne Abraham, ne Izak, ne Jakob, ampak Savi. Ravno grem, da poiščem svoje osličke in k sreči sem koj naletel na tri.,.« Peter Klemen: Moje pot. Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. (Dalje.) Po kopeli smo zopet naleteli na francoskega častnika, neki podporočnik je bil, in na splošno željo Rudeta in doktorja Go be sem moral /nova naviti svoje litanije o naši misij'- in njenem velevažnem potu. Mož me je bolje umel kot oba prejšnja, in rekel je po da’jšem razgovoru, da je imeia italijanska armada v vojski posebno srečo že zaradi tega, ker so se je Grki udeležili, kajti drugače !: i bila italijanska vojska zad nja in najslabša. »Ta je naš,« smo si mislili, »ta nam bo pomagal.« A ko. sem omenil, naj nam vsaj on pomaga na pot, ki je nujna, neodložlji-va, je rekel, da je njegov »stari« zelo čuden človek, ki nam bo delal mogoče še kake ovire. »Nič'ne de,« sem menil nato, »samo da pridemo iz Italije in da nas ne izročite italijanskim oblastem. »Bomo že gledali, da pridete na kak način stran od' tukaj,« je pripomnil in odšel. In zopet nas je dobil v roke gospod narednik. Rekel je, da mora človek zvečer jesti, ponoči pa spati. 'Šii smo z njim. Peljal nas je najprej v skladišče za kruh. Vsakemu je dal poldrugi hleb belega, malodane maslenega, Doktor Goba je bil kar očaran. Prvič se je nasmehnil isti d/m. Rude je bil v zadregi, ker vrega kruha ni mogel zbasati pod Pazduho in se je moral zateči h kovčegu, v katerega.je pa tudi.spravil samo pol hleba. »Moj Bog, smo !i v obljubljeni deželi,« sem si mislil, »ker je kruha v tolikem izobilju.« Šli smo dalje. Prišli smo v klet, polno veliki]) in malih sodov. Kletar, bil je prijazen caporal {desetnik alt koprol) nas je najprej vprašal po klenih, ki si jih je notiral v dnevni protokol. Nejasno nam je bilo, čemu nas pra-Pellujejo po kleteh. A videlo se je takoj, ®a bomo tudi tu nek?) »fasali«. Vprašal je, ima kdo kiko steklenico. Oglasil sem Se. da jo ini?wn jaz. Izvlekel sem iz kovče-Sa steklemčico, v katero mi ie bil prijatelj ^ Ljubljani nalil brinjevca. Caporal mi jo e natočil do vrha, a zdelo se mil je vendar e Premalo. »C’ est tron petit! C’ est trop Petit! je godrnjal sam s seboj in mi vročil Polno steklenico temnordečega vina. f ■ *®on>« je rekel, »natočil bom za vse .M ^iri litre vina v večjo steklenico, a juri mi jo morate- vrniti. To je porcija za anes zvečer in jutri opoldne.« Jaz se mu hote! vrniti ono steklenijo0’. a _on je orijazno odklonil, rekoč, da vol"11 •n'*’ -Iiy *raa fr^coska dežela do-litrihVm ' 'n ne ?re’ k* merili po polna Y°.ščil nim 1e l^^ko noč, pa smo šli z re_ pikom in z veliko steklenico dalje, i* Narednik pa ni bil še a tem zadovo-ej.j Gpozoril nas je, da nam še manika ,1/ "a posoda, ki jo p>a dobimo v tretjem kladiŠču. tam poleg. Res, dobili smo garnelo (gamelle je kovinasta vojaška skleda), nož, žlico in vilice, A vsega še nismo imeli, »Potrebujete še odej in te Vam tudi damo, da ne boste zmrzovali,« je menil narednik in nas peljal v četrto skladišče. Tako smo mi trije, jugoslovanski zastopniki, obloženi z odejami in obremenjeni z vinom in kruhom šli ropotajo z vo,a-skimi skledami v vojaško spalnico, ki ni bila daleč od tam, Fri sicu nam ni bilo nič kaj prav, že* lodec pa je pel veselo pesem o vinu in kruhu. Mislil sem si, če je res treba, da kolovratimo po italijanskih tleh in »se gremo francoske soldate«, medtem ko nosimo v žepih francosko pisane dokumente, da smo delegati države SHS, ki gredo v Ženevo in Pariz v posebni misiji. V važni listini je stalo tudi zapisano, naj nas državi? sporazuma podpirajo, kjerkoli bi kaj potrebovali. A kaj se hoče, Francozi so smatrali to podporo čisto matcrijelnc in so nam dali telesne piče ravno tako otici-jelno, kot so bili oficijelni naši dokumenti, ' (Dalje.) a Slanica se nakazuje pri mestnem magistratu v s iko sreči o in soboto. Kilogram stane 22 K. a Pri medijih se bo dobilo v soboto po 10 dkg govejega mesa na osebo. SUan-ke morajo prinesli seboj izkaznice za meso. — a Sladkor na izkaznice št. Sl ša 52 se dobi v trgo.ini (J. Krivica, Dunajska cesta. a Fšcaični zdrob za otrobe do 3. ieta se bode oddajal v vOi»ii prodajalni, Gosposka ulica, po sledečem Tedu-: Na vrsto pr;de>o stranke z izkaznicami: Št. 1 do 309 dne 10. februarja, St, L 00 do 600 dne 11. fehruaria, št. 600 do 900 dne 12. februarja, št. 900 do 1200 dne 13. februarja, od 1200 naprej ane 14. februarja. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdreba, ki stane 2 K 80 vin. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega , postajanja. Drobiž je pri- P Va Prodafa soli. Do vštete sobote, 15. februarja, dobe stranke na krušne rodbinske legitimacije r,o), in sicrr stranke do štirih oseb po 1 kg soii, stranke z več ket štirimi osebami po 2 kg soli v tistih trgovinah, itier dobe oziroma so dobile za februar svoj sladkor. Kilogram soli stajie 80 vin. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rodbinsko legitimacijo za kruh, na katero mora trgovec zaznamovati oddano sol. ..... a Freasof? na bele s?kazmce za peci za V. okraji se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za prči se dobi v V. okraju pa 50 kg premoga, ki stane 6 K 20 vin., in sicer: pri Schifferju, Dovozna cesta4: na št. 1 in 2 dne 10. febr., na št, 3 in 4 dne 11. febr., na št. 5 in 6 dn» 12. februarja; rri Tavčarju, Dunajska cesta, na št, 7 in 8 dne 10. februarla, na št. 9 in 10 dne 11, februarja; eri Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico: na št. 11 in 12 dne 10. februarja, na št. 13 14, in 15 dne 11. febr. — Ostanek premoga se mora napovedati takoj po končani prodaji. a Aprovizaciia južne železnice. Razdelitev moke se prične za mesec tebruar v con-deljek, dne 10, t. m. in sicer 00 siedečem redu: v pondeljek, dne 10, od 1 do 10C0, v torek, dne 11. od 1001 do 2000, v sredo, dne 12. od 2001 do 3000, v četrtek, dne 13, od 3001 do 4000. Turnim trčeni lavljamo vsem sorodnikom /.nancem in prijatel era, da je danes naša hcstra, ozir. teta, gospa m f osealnica In cjosttntčaika previdonn s sv. zakramenti v 65. letu svoje starosti v Gospodu vaspaln. l'o{jrel» nepozabne lainice bo Vr.~i dno 7. svečana ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti na pokopali 5Co v Hrovačo. V R1 b nici, 6. 2. 1919. Žalujoč. ostali. darilen a sa ceno stanovanje z dvema velikima sobama in kabinetom za večjo stanovanje z električno lučjo. Kie, pove uprava lista pod »Ceno stauovan e 911«. Bralbenl oklic. (,esne barake se bodo p'otom javne dražbe prodalo in sicer; I)i.e 10 t. m. ob 9. uri dopo dne v Droeov-Rriču pri Vrhniki na posestvu Jerneja Janša št. 10. 1 volika baraka. One 1!. t. m. ob 1. Uri dopoldne v Domžalah in okni ci več vojaških barak in lesenih stavb Dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mekinjah pri Kamniku 4 velike in 1 mala boraka. Dne 13 t. m. pnčeuši ob 2, uri popoldne v Kranjski gori 1© velikih iapEh fc-srak. Dne IT), t. m. ob . uri popoldne pri Sv Ka< tarini pri Tržiču 1 baraka. Kupnino Jo položiti takoj v gotovini. Komisija se smde ob zgo.ai določenem času na licu mesta, oznoma v občinskem uradu. Za vodstvo stvarne demobilizacije: JeOcne, stotnik. uhe gobe kupuj® vedno in v vsake množini M. HANI, BCrani največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, ki obstoji že nad, 32 let Slev. %l‘t' ■—.—■.m........... — Roman, — Napisa Torarin sc je nasmehnil in dejal: »Ne vem, kaj hočeš reči s tem?« »Nekoč sem ležal cel mesec z ladijo * luki pred Bergenom, a slednji dan je pihal nasprotni veter, da ni mogla niti ena ladija odplavati. Toda na eni izmed ladij, Iti so bile v luki, je bil človek, ki je kradel po cerkvah in pobegnil bi bil, da ni besnela nevihta. Tako so izvedeli, kje jc in ko so ga odvedli na kopno, je naenkrat nastalo lepo vreme. AH zdaj razumeš, čemu vprašam, če veš, zakaj je Bog zaprl rrata morja?« Torarin je za trenutek pomolčal, nato je dejali »Zakaj ne greš v Marstrand? Moram ti reči, da je tam veselo življenje, Tam se nahaja na stotine tujcev, ki nima* jo drugega dela, kot da pijejo in plešejo.« »Pa zakaj je tam tako veselo?« je vprašal brodar. »Ah,= je dejal Torarin, »tam je več pomorščakov, ki so jim ladje zamrznile, kot tvoja. Tudi je tam mnogo ribičev, ki so dokončali lov. Poleg tega je tam kakih ato škotskih vojakov, kt imajo dopust in (čakajo, da se odpeljejo v domovino. Ali misliš, da ti ne iščejo zabave?« »Resnica je, da se ti ljudje lahko zabavajo, a jaz ostanem tu,« je dejal brodar, Torarin ga jo pogledal naglo. Brodar /c bil visbk, mršav človek. Oči eo bile' svetle in pogled takb čuden, *Tega človeka je težko razveseliti,« je pomislil Torarin, »Ti škotski vojaki so častivredni lju« idje,« jie dejal brodar, »Morda bi jih ti prepeljal na Škotsko?« je vprašal Torarin. »Da,c je dejal brodar. »Jaz potujem v Edinburg. Bil je eden izmed njih tu in me prosil, naj jih vzamem na ladijo. Toda jaz nc maram biti skupaj s tako divjo družbo, pa sem dejal, da bom še premislil, AH si kaj slišal o njih? Kaj praviš, ali bi jih sme! vzeti s seboj?« Ničesar drugega nisem slišal o njih, Jcot da so hrabri ljudje. Gotovo jih lahko vzameš.^ Toda v tem hipu, ko je to izrekel, se fe dvignil na vozu njegov pea, in začel lajati. Torarin je takoj prenehal hvaliti Škote. ' »Kaj ti je, moj psiček? Ali misliš, da predolgo stojffm na ledu in tratim čas?}: Torarin se je odpravil za'odhod. »Ljudje, ostanite z Bogom!« je dejal. Ko je prišel v bližino Morstranda, je opazil, da ni sam. Na mesečini je videl človeka, ponosnega zadržanja, ki je gazil preko snega. Videl je, da ima s perjem okrašen klobuk in gosposko obleko, »Glej,k je dejal Torarin, »to je gospod 'Arhije, voditelj Škotov.« Torarin mu jc privozil tako blizu, da stal konj s kopitom na senci njegove pcrjanice. »Grim.E je dejal Torarin, »ali naj ga vprašam, 'Če sc Koče popokati z nama v mesto?« Elsalila. a Selma Lageriof. lic.) Gospod Ariiije «i opa/.Li, da mu je kolo tako blizu. Šel je dalje in sc ni ogledoval. Torarin je okretiil polagoma, da bi šel mimo njega. V isti čas pa je opazil Torarin izza škotskega gospoda nekaj, kar je bilo slično drugi senci. Videl je nekaj, kar se je dolgo in tanko in sivo razločevalo od tal, ki pa ni puščalo sledove za seboj, niti ni škripalo v snegu. Škot pa je šel naprej in se ni og!edo-r va| ne na desno, ne na levo. Siva senca pa je hitela za njim, kot da mu hoče nekaj pošepetati. Torarin je vozil pogasi dalje, dokler ni prišel vštric njega. Zdaj je videl v mesečini Škotov obraz. Bil je upadel in nevoljen. Ko je Torarin. hotel mimo, se je ta ozrl, kot da je opazil koga za seboj. Torarin je videl jasno, da se za gospodom Arhejom pomika mlada ženska v sivi obleki, ki je pa Arhi ni videl, temveč je šel dalje, ona pa za njim, kot da mu hoče nekaj pošepetati, . Ko je Torarin to videl, se je zgrozil. Kriknil jc glasno in pognal konja tako, da je ves okopan v znoju dospel pred vrata njegove koče, ZASLEDOVANJE. I. Na drugi strani marstrandovskega otoka, ki je bila obrnjena proti otočju na zapadno in zavarovana r vencem otočičev, se je razprostiralo mesto, Tu so vrveli po cestah in ulicah ljudje, tu so bila pristanišča, polna čolnov in ladij, tu so solili slanike in čistili ribe, tu je. bila cerkev in pokopališče, tu je bila'posvetovalnica in tržišče. Na oni strani marstrandskega otoka,1 ki jo je obkroževalo morje in ki je niso varovali otoki, so bile same pušče in skale. Tu je bflo trnja in bodičja, brlogov za vidre In lisice, a ni bito ne hiš, ne cest in ne ljudi. Torarinova koča sc je dvigala na grbini otoka, tako, da se je z ene strani videlo mesto, z druge strani pa divja pušča. Kadar jc Elsalila odprla vrata, je videla pred seboj gole rebri, s katerih sc je videlo daleč na zaoad do mračnega roba, kjer sc morje izgublja izpred oči. V«i mornarji in ribiči, čigar čolni so, pred Marstrandom zamrznili, so hodili mimo 1 orarinovc koče, da vidijo s pečin, če seje že pričel tacati led. Elsalila je stala pogosto na hišnih vratih in gledala za njimi, kako se vspenjaio. Bila je otožna radi velike nesreče, ki jo je zadela, pa je pomislila: Meni se zdi, da so oni srečni, ki imajo nekaj, po čemer hrepenijo. Toda jaz nimam na tem svetu ničesar. kar bi poželela. Nekega večera je videla Elsalila visokega človeka, stoječega na višini In zro-. čega na morje proti zapadu. Elsalila ga je ’ prepoznala, bil je gospod Arhije,-vodja Škotov, ki jc govoril z njo spodaj na mostu« Ko se jc vračal v mesto, je prišel mimo ‘ koče, kjer je Elsalila še vedno stala tia vra* tih in jokala. »Žalcaj jočeš?« jo jc vprašal in se za« vil pred njo. % »Jočem, ker nimam ničesar, po Černut" bi hrepenela. Ko sem vas videla na višini, sem mislila: Gotovo ima na oni strani morja svoj dom, kamor želi iti.« To je zadelo gospoda Ariiijeja, da je spregovoril. »Silno dolgo časa jc, da ni nih-če govoril z inenoj o mojem domu. Bog ve, kako je hiži mojega očeta. Ko sem imel sedemnajst let, sem zapustil dom in šel služit v tujo armado.« Nato je šel gospod Ariiije v kočo in se začel pogovarjati z Elsalilo o svojem domu. Elsalila ga je pobožno poslušala. Ugajala ji jc vsaka beseda, ki jo je slišala od gospoda Arhijeja, Ko se je poslavljal, je aaprosil Arluje Elsalilo, če jo sme poljubiti. Elsalila ni dovolila, temveč je bežala k vratom, toda gospod Arluje ji je zasta* V"fl pot in jo hotel prisiliti, V tem trenutku pa so se odprla vrata in v sobo je stopila gospodinja. Tedaj se je gospod Arlrije odmaknil od Elsaliie, ji podal roko ter odšel. Torarinova mati pa je dejala Elsalilis »Prav si storila, da §i poslala po mene* Ne spodobi se za mlado deklico- da je s a* ma v koči s takim človekom, kot je Arv kije.. Ti veš, da plačan vojak nima ne vesti nc časti « »Jaz sem poslala po Vas? se je začudila Elsalila. »Da,« je dejala starka. »Ko sem stala na mostu pri delu, je pristopila k meni mala deklico,; ki je nisem preje še nikdar videla, in mi dejala, da nic ti pozdravljaš in prosiš, da pridem domov,« »Kakšna je bila ta deklica?;-, jc vpra< šal: ElsaliU. »Nisjem jo pogledala natančno in nc morem vedeti, kako izgloda,•• je dejala starka. »Opazila pa som, da je šla tako nalahko. po snegu, da sc ni «lišaio niti glasita.« Ko je Elsalila to slišala, je poblcdcla in spregovorila: -Tedaj je bi! angel božii, ki je Vam prinesel glas in Vaa pripeljal domov. H. Ob reki drugi priliki je rope! sede! gospod Arhi je v Torarinovi koč« in se ra^go-varjal z Elzalilo, , Bila sta sama. Čvrljala sta ve*e!o in bila zadovoljna. Gospod Arbije jc nagovarjal Elsalilo, naj gre z njim na Škotsko. Tam ji hoče napraviti dvor in'ona postane imenitna gospa. Dejal je, da bo imela sto sobaric in bo plesala na kraljevem dvoru. Elsalila je molčala lu poslušala ter verovala slednjo njegovo besedo, Gospod Arhije pa si je mislih da Še nikoli ni naletel na deklico, ki bi jo s tako lahkoto očaral, kot Elsalilo, Izdajatelj konsorcl) »Večerttega Usta«. Odgovorni urednik Viktor CcnCK. Tiska Jugoslovanska tiskam« v Ljubljani